Dopisi. \ Ptuju dae 22. suaca 1870. Zbraui rodoljabi ptnjskega okraja priporočajo sledeče kaadidate za okrajai zastop, ia sicer: a) Za veliko posestvo: Gosp. dr. Jakop Ploj, odvetnik v Ptaja; g. Aat. Svoboda, posestaik; g. Jakop Meško, žapaik; g. dr. Erižaa Kajetaa, odvetnik; g. Ferdiaaad Rajsp, v Ptaju; g. grof Warmbraad aa Borla; g. D. Geraak v Ptuja ; g. Fraac Wibmer v Ptuja; g. Aad. Jurca, trgovec; g. Šenveter, c. k. biljeŽBik. b) zaobčiae: G. Martia Kaiser, g. J. Leskošek, vPtuju; g. Jaaez Družovič iz Drbetiaec; g. Jožef Maršec iz Podviaec; g. Fraac Koser iz št. Lovreacu; g. J. Horvat iz Nove vesi; g. B o ž id a r R ai č iz sv. Barbare; g. J. Habiaaič iz Gruškovja; g. N. Kotoleako, predstojnik aa Zavrči; g. J. Marinič, predstojaik pri sv. Vrbaau. Prošeai so vsi aarodai volilci, da ae aro pred volitvijo saidejo v čitalaici ia o volitvi aa teaje pogOTorijo. Od Malenedelje 20. sašca 1870. Poglejaio in pomialimo malo učiteljski staa, kako se mu zdaj po novi vravaavi aa deželi kaj godi ; poprej se je govorilo kako bo po aovi vravaavi za vse učitelje dobro. Nadačitelj ali (akolBik), 8e je reklo, bo imel 600 gi., podučitelj (kaataar) pa 300 gl. plače — Ba papirja. — Stare doslažeae učitelje bodo peBzioairali ali pridejo aa železaico za stražaje, rnladi aesposobai v ,,FortbilduBgakur8", peazioBiraai oficirji pa v šolo podučevat kaiečkib otrok. Nekdaj aiao aosili aajmaflj pol leta abecdae tablice v šolo, ia pol leta če ne dalje smo bubštabirali Ologovali), 0 dragih rečeh, kakor piaaaju, račuastvu, ild., ai bil govor. Zdaj otrok , ako iraa rnalo taleata ali paaieti za uk, zaa v leta vaako sloveasKo ia Bemško kajigo brati, z maliaai ia velikimi črkami pisati ia štiri razae račuae ; pa še veadar vae to ne zadostuje. Mialilo se je, da, kdar bodo enkrat šole od cerkve lodeae, ae bode nikakov nemir med ačitelj8tvona_ ia duhovščiflo; ali zdaj ae le je ta prav na dan prišel. Školaiki ne zaajo po redu več po cerkvah E hoditi, ne smejo Marijiaib pe8em, ktere so dahovai že pred dvesto leti zložili v cerkvah pri božjih službah pevati, ae po reda streči! Prašajmo, pri kteri fari je zdaj med učiteljstvora ia duhovščiao božji mir? Celo redke ao, ia med stoterimi ae verujem, da bi bile dve. Nova postava tirja ia je tudi po reda, da bi se mladiaa še bolj podučevala, ali žalibože, vsedaajera času učitelj ne saie otroka z ostrira očesom pogledati , šibe pa celo ne pokazati, čeravao je že niarsikterega gospoda Baredila. Kajti, ako se pokaže, pride hitro bodi si kaka koder prosta baba nad ačitelja, da si usta izprazni, poteai beži v farovž k g. žapaika, kder se ji postave pokažejo ia se podači, kde ae naj pritoži; takošaa je zdaj takaj aova šolska vravaava in se ve, da borao Bapredovali. —V Rakovo pot. Kako pa je takaj s šolskimi drvmi ? Nekdaj je en sam mož to pri fari prevzel ia o prareai času vse oskrbel, zdaj a jih je sedem ia že so ea sežea ia tri četrtke spravili. — 'o Bovi postavi se je pripoznala ačiteljem potrebaa kurjava ia luč, pa kaj da kdar je Bajhajša zima , Biaiamo ae eae tršice drv. Dokler je še bilo Bekoliko drv, prišel je zdaj eden, zdaj dragi teh gospodov zapovedovat, aaj bi se bolj karilo; ko je pa prišel tretji, je rekel, da smo preveč sežgali; tako se godi ubogim neiteljem v zdajaem času. — Vestimir. Od Pesinee. Dragi nS!ov. Gospodar!" Sledeče vrstice ne slišijo prav za prav v tvoj program, veadar so v zvezi z Barodnim gospodarstvom , izvoli jib sprejeti v svoje predale. Zaačajuo je pri Sloveacih, da 80 pobožaega duha_ ia radi zidajo aa prijazaih holmib ia gričih cerkve ia kapelice. Na celem sveta jib m toliko aa tako majhBem piostora, kakor aa sloveaski zeralji; vsak ptajec, kteri obišče Baše kraje, se čadi nmogoštevilaiai cerkvam. Slišal sem to od več Gospodov aa Slatini, ia laai, ko smo blizo Gleicbeaberga z brega razgledavali prijazao okolico, je ueka iraeflitna gospa zagledavša sloveBske gorice — Marijo saežaico, sv. Ano — hitro nekako veselo djala : Dort wohaea die Weadea, (taaio Sloveaci prebivajo.) Res, prijazao se oko ozira po sloveBskih gričih olepšaaih z belimi bišami ia prijazaimi cerkvaaii; vendar eaa reč u\ hvale vredaa. Maogokrat se veliko deaarja potroši za olepšaaje cerkev , stavljeaje kapelic, križev itd., ali to se izpelja ae redkokrat v tako slabem okasB, ka se vsakema izvedeaca stopivšemu v tako kapelo, milo stori za deaar, kteri se je potrošil. Sloveaci ljabijo žive tarve, to kaže ajih noša, ali kako se večkrat aa cao podobo, ea altar aakopičijo saaie jako kričeče barve, ai lepo, šo maBJ pa po cerkveaem oknsu: videti je tudi slike ia drago pozlačene podobe, ktere aiso dragega vredae, da se v ogeflj vržejo ia sožgejo. Take podobe jako žalijo oko ia srce ogledavca, in vzrokujejo, da ptuji popotaiki slabo sodijo nas in aašo izobražeaost; temu je največvzrok pomaakaaje pravih umetaikov, mojstri skaze se vtičejo v dela, kterih ae razumijo. Dragi Sloveaci! za taka dela vam priporočamo g. Jarja Čučka, rojeaega Sloveaca ko izvrstaega ametoika, ob je izueeB zlatar, ki tudi slikati zaa , se mu smejo z dobro vestjo izročiti nialane podobe za pobovIjenje, ker je v zvezi z g. Mura i kom, kamaarom, SIoveBcem, je v stanu oskrbeti vso zaotraajo spravo za vsako cerkev. Vsi ti mojstri staaajejo v Mariboru; ajih dela, kdor hoče, labko vidi pri Dev. Mariji Ba Smoliaiku ruške fare, pri sv. Aadrašu ia sv. Lovreacu v slov. Goricah. Iz Ivanec 20. sušca 1870. A. Št. — Popolaoma še nam je v spomiau strabovita dogodba, ktero sem pred kratkiai popisal v 8. stev. ,,SIov. Gospodarja", Bamreč grozna moritev neke stare viacarce ia že je spet raaila druga taka dogodba naše srce, ki se je zgodila v Negovski vasi. Prišel je pred kratkim domu, še komaj 22 let stari fant, ki je bil zarad atnorstva v zaporu. Faat se je hvalil, da se mu je v zaporu prav dobro godilo — pa zakaj 8e ma tudi aebi, saj mu tara bolje gre, kakor doma — ia je rekel, da ga zapor celo nič ni spokoril, ia da je tp resaica, hoče tudi pribodajič s tem potrditi, da prihodajič ne bo nikogar več sanio poteptal, temuč vsakega taki abil, s kterim bo imel kakov prepir. Kar je govoril je tudi storil: 15. t. m. gre zvečer k soseda, začne taaio prepir s aosedovim bratom, zgrabi leseai svečajak ia mabae ž ajim prvikrat po plečah soseda, dragikrat pa po glavi tako zlo, da je udarjeai taki na tla pal, ifl ae več besedice pregovoril ia v kratkeai Besrečao srart storil. Naj bo ta strašaa dogodba vsem v ostrašivea izgled, poaebBO pa starišem, ker zvečega krivijo ljudje veadar ajib, Že se otroci tako slabo. obnasajo. Starši! pazite zato na vaae otroke, odrejajte nje v atrahu božjem in bodite niim v vaem v lep izgled. |i:,jij''!