5. septembra 1940*
itev. 36m Lelo IV*
vvdfmvda
A S I L O
A R O D
GA DELAVSTVA
Izhaja vsak Četrtek. (JrcdnUtvo; Ljubljana, Miklošičeva cesta 22, telet. St. 46-18. — Uprava: Knafljeva ulica 5, telet. St. 31-22
Delavska izdaja „DOMOVINE«
Naročnina polletno 18 in celoletno 86 din. — Posamezna Številka 1 din. — Račun PoStne hranilnice, podružnica _____________________   Ljubljana,	St.	17.751
Neodložljiva vprašanja
Odnosi med delom in kapitalom naj bi se iz temeljev spremenili. Vsaj tako so nam obetali razni reformatorji, ki so se zadnji čas pojavljali v javnosti.
Dalckosežna obetanja o širokopoteznih gospodarskih in socialnih reformah smo sprejemali s primerno rezervo. In to ne mogoče zato, ker bi bili mišlenja, da so reforme nepotrebne, ampak zato, ker so se obetane reforme že v svojih započetkih prednašale tako nejasno, da je bilo že v naprej videti, da reformatorji sami niso na jasnem, kaj prav za prav hočejo. Pričakovati pa je od reform šele takrat stvarne uspehe, če tisti, ki namerava izpeljati reforme, natanko ve, čemu so reformne potrebne in če vsaj v načelu ve, v kakšnem obsegu se naj reforme tudi speljejo. Ne enega in ne drugega pa tekom javne debate o reformah nismo opazili. Niti dvoje mi-šlenj o nameravanih reformah se ni ujemalo. Vsak reformator je zasledoval svoje posebne namene. Ni čuda zato, če so bile obetane reforme zaenkrat odložene, ker je nemogoče spraviti pod en klobuk naziranja, ki so si v nepomirljivem nasprotstvu med seboj.
Videlo se je tudi, da je pretežno večino onih, ki so predlagali reforme, zanimal predvsem politični učinek reform. Postavljeni so bili prvenstveno računi, kako bi se naj oblast v bodoče delila in kako bi se za daljšo dobo utrdila. Gospodarski in socialni učinek reform je igral podrejeno vlogo. Seveda pa reforme niso prvenstveno potrebne radi utrjevanja politične moči, ampak edinole zato, da se današnje neznosne gospodarske in socialne razmere popravijo. Skoraj postranskega pomena je, kdo bo užival politične sadove reform, veliko važnejše je, da se zadovolji bitnim zahtevam ljudstva in da se tako zopet uspostavi zvesto in nepremagljivo nacionalno, socialno in gospodarsko skupnost, ki je v današnjih časih iz državnih razlogov posebno dragocena.
Če bi imeli tudi z reformami najboljše namene in jasno sliko o cilju, ki ga naj dosežemo, še s tem ni rečeno, da lahko izpeljemo reforme kar tako čez noč in mimogrede. Zavedati se moramo, da je gospodarski in socialni ustroj silno kompliciran in da ga ni mogoče z blagoglasnimi uredbami kar enostavno dekretirati v novo smer. Za velike reforme so potrebne prav tako velike predpriprave. V zmoti je oni, ki misli, da zadostuje, če se kratkomalo poslužimo tujih vzorcev. Naj bi imele naše reforme še toliko sličnosti s tujimi vzgledi, morajo biti vendarle svojstvene in našim gospodarskim in socialnim razmeram prilagodenc.
Če so se pa že odložile reforme, ki naj temeljito spremene gospodarske in socialne razmere, pa ne smemo zato zanemarjati rešitev vprašanj, ki sicer niso tako dalckosežna od obetanih reform, so pa vendarle trenotno zelo, zelo pereča. Na korporativno ureditev države še lahko počakamo, prav tako na dokončno ureditev odnosov med delom in kapitalom, ne moremo pa več čakati na socinl-nejšo ureditev delovnih razmer in še prav posebno na ureditev delavskih plač in ne moremo več čakati, da se temeljito zajezi val
draginje, ki nas vsaki dan bolj duši. Tu se naj pokažejo prve reforme gospodarskega in socialnega življenja. Ko bodo enkrat ta vprašanja zadovoljivo rešena, bo tudi mirnejše ozračje za reševanje dalekosežnejših reform, ki naj urede življenje bodočim rodovom.
Draginja stalno narašča in ne vemo, kje je njen konec. Prejemki delavcev se zvišujejo za nekaj odstotkov, vendar je pa draginja vedno znatno pred povišanimi mezdami. Delavstvo že pred nastopom draginje ni moglo živeti in da se je stalno prizadevalo za boljše mezde dokazujejo številna mezdna gibanja, ki so se v tistem času vršila. Kako more šele danes delavec živeti pri minimalni mezdi 3 dinarjev, če pa stane kilogram moke 5 dinarjev. Delavstvo stalno zahteva, da se nared-benim potom predpiše povišek mezd, ki naj bi odgovarjal odstotnemu porastu draginje. Vemo, da neprestano poviševanje mezd tudi ne bo moglo imeti dobrega konca. Nujno bi sledilo razvrednotenje denarja in tudi draginje se ne bi ustavilo. Zato smo stalno opozarjali, da zahtevamo prvenstveno, da se dražitev življenjskih potrebščin temeljito prepreči, ker bodo potem tudi zahteve po poviških na mezdah znatno manjše in ne bodo višje mezde tudi eden izmed vzrokov, da se draginja veča. Lahko rečemo, da se našim zahtevam do danes še v prav nobenem pogledu ni ustreglo.
Česar smo se najbolj bali, se je zgodilo. Verižništvo z življenjskimi potrebščinami se je silno razpaslo. Vmesna trgovina, ki posreduje med producentom in konsumentom si je pričela prilaščati ogromne dobičke. Ze se pojavljajo bogataši, ki še včeraj niso imeli ničesar. In to vse na račun ubogih konsumen-tov, ki dajo zadnje kar imajo, samo da se lahko enkrat na dan nasitijo. Namesto, da bi se vršila oddaja premoženja tistih, ki imajo veliko in preveč, morajo oddati najrevnejši zadnje, kar še imajo.
Izšle so zadnje čase uredbe, ki predpisujejo prisilno oddajo žita in maksimalne cene za moko, kruh in druge potrebščine. Učinek uredb še ni viden. Upamo, da se bodo pričele uredbe najstrožje izvajati. Če se to ne bo zgodilo, potem drvimo v temo, iz katere ne bo nobenega izhoda. Ze se pojavljajo temni elementi, ki izrabljajo naraščajočo draginjo za agitacijo, ki je bila večini delavnega ljudstva dosedaj tuja in nesprejemljiva. Lahko bi pa imela ta agitacija uspehe, če se ne bi o pravem času odstranilo povode, da se agitacija sploh Ir* ko vrši. Ne samo zato, da bodo zadovoljni želodci, tudi s stališča socialnega miru je potrebno, da sc draginji napravi radikalni konec.
V	naši bogati agrarni državi ne bi bilo treba, da bi primanjkovalo živil in prav tako so neopravičene visoke cene. Uvede se naj samo potreben red na živilskem trgu in v kali zatre vsako špekulacijo. Nujno je tudi potrebno, da se organizirajo javne aprovizacije, ki bodo nastopale kot regulator cen svobodnega tržišča. Brez rajoniranja potrošnje in javnih aprovizacij ne pojde. Čimprej se to izvede tem boljše bo.
Enotna delavska organizacija
Zadnji čas je del delavskega strokovnega časopisja z veliko vnemo zagovarjal, da se ustanove enotne delavske organizacije. Poročalo se je celo, da bodo zadevne uredbe izšle že po zagrebški seji vlade. Uredb pa, ki bi uvajale enotne delavske organizacije, nismo dobili. Vprašanje enotnih delavskih organizacij je bilo odstavljeno z dnevnega reda, ker zadeva vendarle ni tako enostavna, kot si jo nekateri predstavljajo. »Slovenski delavec« n. pr. piše, da bi dobili enotne de-delavske organizacije kar po tele poti: Vzporedno z gospodarskimi reformami naj bi se reformiralo tudi socialno zakonodajo, ki bi med drugim reorganizirala tudi delavske sindikate. »Slovenski delavec« pravi dobesedno: »Strokovni pokreti po tej organizaciji ne bodo nič več mogli delati po navodilih protinarodnih marksističnih central. Tudi ne bodo mogli razdirati delavskega stanu samega v sebi. Z ozirom na posebne prilike naše države, ki je narodnostno sestavljena, bodo tudi bodoči delavski sindikati odgovarjali tej sestavi. Splošno mislijo ,da bodo ustanovljeni trije delavski sindikati. Na področju srbskih pokrajin bi to vlogo splošnega narodnega delavskega sindikata prevzel Jugoras, na področju banovine Hrvatske HRS, na področju Slovenije pa ZZD. Ti trije strokovni sindikati bi naj bili formirani po enotnih narodnih in protimarksističnih vidikih vsak
svojim razmeram primerno. Vsi trije strokovni sindikati pa naj bi imeli nekak skupen korporativen odbor za reševanje skupnih nalog. V zvezi s to reorganizacijo bi prišle potem tudi reorganizacije vseh naših socialnih ustanov.«
—	Po izvajanjih »Slovenskega delavca« naj bi bil torej glavni namen enotnih sindikatov ,da se onemogoči delovanje marksističnih central. Za ustanovitev enotnih sindikatov bi morala biti merodajna že globlja zamisel. Govori se, da naj bi enotni sindikati bili instrument bodoče ureditve države na korporativnem sistemu. Smo pa od takega sistema v naši državi še tako daleč, da zaenkrat niti govora biti ne more, da bi enotne strokovne organizacije lahko predstavljale osnove za korporacije. Tudi bi bilo iz čisto delavskega stališča pogrešno, oklepati delavski pokret v meje nekega bodočega državnega sistema, dočim bi organizacija produkcije in delodajalcev hodila še svobodna in nikomur odgovorna pota. Položaj delavcev bi bil gotovo s tem oslabljen. Kar tako mimogrede tudi ni mogoče prezreti, če se govori o enotnih sindikatih, vse druge strokovne organizacije, ki so sicer strogo nacionalne, a niso v sklopu Jugorasa in so danes gotovo številčno močnejše od Jugorasa. Zanimivo je tudi, da »Jugorasovci« predvidevajo centralo strokovnih organizacij v Beogradu. Podčrtava se zopet centralizem, kar je tudi umljivo, če se propagira korporacije. Kakor smo nizacijah so bili zaenkrat odloženi
TOVARIŠI!
Pridobivajte nove naročnika
Kriza tekstilne industrije
V	tekstilni stroki je obstojala od 23. IX. 1936 do 31. L 1939 enotna okvirna kolektivna pogodba, katero so sklenile delavske strokovne organizacije z Zvezo, delodajalcev tekstilne industrije, v kateri' je bilo ob sklenitvi pogodbe včlanjenih 42 tekstilnih, predilniških in sorodnih podjetij.
Pri razpravah za spremembo kolektivne pogodbe konec leta 1938 ni prišlo do sporazuma med obema strankama zaradi različnega gledanja na vprašanje novih mezd, ker je zahtevala delojemalska stran linearno zyišanje, delodajalska stran pa je pristajala le na večje ali manjše zvišanje posameznih najnižjih tarifnih postavk.
Po odpovedi pogodbe od strani deloje-malskih organizacij ni več prišlo do kontakta med obema vrhovnima forumoma i (Zvezo delodajalcev tekstilne industrije in' centralnim tarifnim odborom strokovnih 1 organizacij), marveč so se vršila pogajanja^ in sklepali dogovori le med posameznimi podjetji in v teh podjetjih obstoječimi or-S fanizacijami, kar velja zlasti za gibanja v zadnjem času, ki so bila posledica naraščajoče draginje.	-
Nesporno je ne samo ,v interesu obeh strank, marveč tudi v splošnem javnem interesu, da se zopet vzpostavi medsebojno pogodbeno stanje zlasti še glede na dejstvo, da bo sedaj lažje rešiti tarifno vprašanje, ker v sosedni banovini že obstoja enotna kolektivna jpog*dba za tekstilno stroko ter je g. ban banovine- Hrvatske za to strokot predpisal minimalno tarifo. S tem je odstranjena ena i glavnih ovir za sporazumno' rešitev tarifnega dela pogodbe (konkurenčno vprašanje) i .«•; >	>.v.	■
i1 Delojemalske organizacije, stavijo konkreten predlog:	>	•«	i	.	< trn (
1. Pristopi naj se do 15. IX. 1940 k ponov-i nim razflovqrom za sklenitev nDve kolektivne pogodbe, za tekstilno stroko.in sicer: <
a) za splošni del pogodbe na podlagi pred loga strokovnih , organizacij iz decembra i 1F38, glede katerega je bil že pri pogaja-n;ih v januarju 1939 dosežen sporazum sko-rr.j v vseh. točkah; j *,>	,.;,t	. .
b) za tarifni del pogodbe naj se. tarifna razpredelnica iz leta .1936 odgovarjajoče tehnični izpopolnitvi obratov dopolni, določijo nove tarife z upoštevanjem obstoječih draginjskih razmer ter predvidi možnost, prilagojevanja plač draginjskim spremembam brez odpovedi kolektivne pogodbe
2. Ker niso vsa podjetja včlanjena v Zvezi delodajalcev tekstilne, stroke, naj se no-; vo sklenjena pogodba z banovo odredbo obveaho razširi na vsa tekstilna in predilni-ška podjetja v dravski banovini. ' ’
'i 'ir '
L Ivr. vlada, direkcija za, zunanjo trgovino in osl#Ji,odločilni Epitel ji,; naj ^krenejo vse. da se pospeši nabava potreb,nin surovin iz držav, s katerimi imamo trgovinske pogod-beN odposno ptpo j. njirqi v pogajanjih.
2. Urad z e razdelitev bombažnega prediva naj pri razdelitvi razpoložljivih količin še posebej upošteva tekstilne in predilniške tovarne v Sloveniji zlasti v obmejnih krajih, da se s preskrbo zaposlitve ojača narodna zavednost delavstva ter onemogoči in zatre subverzivna propaganda, za katero je človek v nesreči in bedi gotovo bolj dostopen, kakor če ima njegova družina zasigu-rano vsaj skromno eksistenco.
J. Pri dodelitvi vojaških del naj se iž istih razlogov kot pod 2. v prvi vrsti upošteva ■ Slovenijo. "	<	■	/
4.	Vsteiri od redukcije 'jVriž&detim .delavcem in delavkam navj še nudi enkratna izredna pomoč'ib sicer:	7
a)	v breme lastnikov tekstilnih in predil-niSkih obratov, kf nq}, izplakajp'r, |f„.
samskim delavcem in poročenim brez otrok ki so bili zaradi pomanjkanja surovin pri omejitvi obratovanja odpuščeni, enkratno podporo v višini vsaj Hdnevne plače: poročenim z otroki pa vsaj enkratno podporo v višini štiritedenske plače.
b)	v breme javnih ustanov
(banska uprava, bednostni sklad, javna borza dela, pristojne občine) nadaljnja enkratna podpora v isti višini kot pod a.
Ako je reducirani delavec ali delavka dobil med tem novo zaposlitev, ali je bil ponovno sprejet nazaj v podjetje, naj se mu izplača le alikvotni del enkratne podpore do višine polovice izgubljenega zaslužka.
5. Vsem od redukcije delno prizadetim de-lavcem(kam) (skrajšanje delovnega časa, uvedba brezplačnih dopustov, delo le po par dni v tednu itd.) naj priznajo lastniki delne redukcije:
a) samskim in poročenim brez otrok 50% izgubljenega zaslužka;
b) poročenim z otroki 75% izgubljenega (zaslužka.
O	položaju delavstva tekstilne stroke in ’o konferencah, ki so se vršile radi ureditve Jtega kočljivega vprašanja ter o sklepih, ki so bili storjeni, smo že podrobno pisali v našem glasilu, zato ne bomo ponovno opi-'sovali vseh podrobnosti.
I Anketo, ki jo je sklical kr. banska upra-|va na iniciativo organizacij, se je vršila v torek, dne 3. t. m ob 10. uri dopoldne Če-: tudi je tekstilno delavstvo v težkem položa-i ju> današnja anketa ni mogla roditi stvar- i nih zaključkov in so se faktično izmenjale le misli, tako da bo na prihodnji anketi po-ivsem laije delo, ker bodo delodajalci in: i njihova • organizacija lahko zavzeli končno 'stališčena predloge ki so jih stavile organi-izacije glede na težak delavski položaj. Ankete so'se udeležili razen Splošne delavske 1 zvez«, i vsi zastopniki strokovnih organiza-1 (rij. Delavska zbornica, zastopnik Borze de 1 la in banska uprava, ki je anketo vodila na drugi strani pa zastopniki delodajalcev, ki
jo je zastopala njihova organizacija. Udeležba je bila sicer slaba, ker se vršijo razne konference za nabavo surovin. Tako se je opravičila tudi Trgovska zbornica, ker je bila zadržana v Beogradu. Po otvoritvi ankete, ki jo je vodil g. inšpektor Baraga, je podal referat v imenu strokovnih organizacij zastopnik Delavske zbornice, ki se jo dotaknil vseh perečih vprašanj ter poročal o položaju tekstilnega delavstva v dravski banovini ter predlagal, da se temu delavstvu nudi takojšnja pomoč. Predložen je bil tudi predlog, kako naj sc postopa pri omejevanju obratovanj ter predlog za ustanovitev tekstilnega fonda, kateri pa naj so potem razširi na splošen fond, ki bo obsegal vso industrijo Slovenije, katerega .bi upravljali zastopniki delodajalcev in delojemalcev, banska uprava pa bi imela le kontrolo. Končno je bila izrečena tudi želja, da se uredijo delovne razmere s posebno kolektivno pogodbo za vso banovino in s to regulirajo mezde. Po poročilu zastopnika Delavske zbornice je podal svoje mnenje predsednik organizacije tekstilne industrije, iz katerega je bilo razvidno, da se deloda-i:	...........
jalci povsem strinjajo z gotovimi točkami.
zlasti so enakega mišljenja glede ustanovitve posebnega fonda. Odločno pa odklanjajo privatno dobrodelnost in so mnenja, da 'je treba to urediti na kak drug način. Pravijo, da je akcija sicer kasna, da smo precej zamudili, toda kar je zamujenega, lahko sedaj nadoknadimo. Delodajalci so tudi pripravljeni ponovno se pogajati radi ureditve delovnega razmerja ter splošno urediti vsa ta vprašanja Toda predno ne bodo izrekli svojega mnenja posamezni delodajalci, ne bo prišlo do končne rešitve. Prav radi tega 1 pa je sklicana seja delodajalcev teksti'ne stroke in se vse dela v tem pravejj, da ho čim preje prišlo do reševanja teh perečih vprašanj in je tudi na strani delodajalcev precej uvidevnosti, tako d« bo najbrže pri-: hodnja anketa rodila boljše uspehe.
Pogajanja v Pečovniku
Tudi rudarsko delavstvo s Pečovnika težko prettaSa svoje breme radi nevzdržnih razmer in naglega porasta draginje. Zato sta strokovni ‘organizaciji v imenu delavstva napravili vlogo na podjetje. Istočasno pa je podjetje tudi samo uvidelo nujno potrebo in hotelo delavstvu pomagati z enkratnim nabavnim prispevkom. Podjetje je sklicalo 2. t. m. razgovor na rudniku in s teni za malen-j kost prehitelo strokovni organizaciji. Podjetje' je povabilo na ta razgovor obe strokovni organizaciji in načelstvo II. rudarske skupi-( ne. Na razpraivo pa je prišel samo zastopnik naše strokovne organizacije, dočim je Zveza rudarjev in načelstvo II. skupine izostalo. Mi se čudimo takemu postopku, ki je le v škodo delavstva, kajti saj se na drugi strani ved-I no poudarja, da je treba delavstvu čim hi-rejše pomoči, povsem neopravičen pa se nam zdi postopek načelnika H. skupine, ki se 'ni odzval vabilu, kar delavstvo graja.
Razgovori so se pričeli ob 10. uri dop., pri katerih so bili zastopani obratni zaupniki, zastopniki NSZ ter zastopnik podružnice ZRJ. Pred razgovori je bila izročena vloga obeh organizacij, na podlagi katere so se vršili razgovori. Ker so zastopniki delavstva odločno odklonili enkratni nabavni prispevek, so zastopniki delodajalca pristali, da se delavstvu dvigne mezda v obliki draginjske doklade in to v procentih na bruto zaslužek. Glede stanarine pa so bili zastopniki delodajalcev n^ odklonilnem stališču, češ da zaenkrat še ni danih možnosti, podjetje samo pa |do kupico širši kompleks .zemlje, ki ga bo pripravljeno, odstopiti delavcem po prav nizki cepi, tako da si bodo lahko sami postavili stanqvanj^ke hišice. Iz debate, ki je bila precej živahna, .se je videlo, da podjetje nikakor ne bo pristalo na zahtevo delavstva, da se da 30 odst. povišek, kajti zastopnik je dejal, da je delavstvo dobilo ■ že 27 odst. povišek z ozirom np porast draginje in se čudi,, kako sta mogli organizaciji postaviti take zahteve. Delojemalska delegacija pa je pravilno raz-
! ležila težak položaj rudarjev ter dokazala po-1 trebo po takojšnjem znatnem povišku. Ker se delavski zastopniki niso sprijaznili z nabavnim prispevkom, katerega je podjetje ponudilo (na vsakega delavca din 250.—, za ženo 150—, za'vsakega otroka pa po din 50 ali na vsakega delavca din 300.—, ženo din 100.J—; otroka din SO.'"—), so zaprosili, da jim podjetje pove svoje mnenje glede ■ draginjskih doklad. Zastopnik podjetja je dejal, da bi bilo podjetje pripravljeno nuditi delavstvu ponovno 4.0 • odst. povišek na bruto zaslužek, s čimer pa se delavska delegacija nikakor ni mogla strinjati in je po daljšem posvetovanju stavila sledeč predlog:
Spremeni naj se kolektivna pogodba, popravi besedilo in odpravi vse dodatke h kolektivni pogodbi. Delavstvu se naj zvišajo mezde v obliki draginjske doklade, počen-ši s 1. avgustom za 20 odst. Zastopnik delodajalcev je' izjavil, da so zahtevte previsoke in da je podjetje pripravljeno nuditi največ 1 odst., s čimer pa. se zastopniki delojemalcev nikakor niso mogli strinjati, ker so itak precej popustili, vsled česar se je razprava prekinila in se bo nadaljevala v ponedeljek, dne 9. t. m. Ker j^ delavstvo močno prizadeto radi naglega porasta draginje, ‘ upamo, da se bodo pogajanja čim preje uspešno zaključila.
ZA SMEH IN KRAtEK ČAS
* . »■■*..* *
PIJANEC
Gospa: »Kaj morete drugi dan d^ati. ka-dar-se prejšnji dan napijete?V
MelhiOr: »Milostljiva, tega pa ne vem, ker nisem še nikoli poskusil	'
SOŽALJEt
Gospod: »Gospa, verjemite mi, da iskreno sočustvujem z vami.- Strašno mora biti, če postane žena vdova v tridesetem letu.«
Vdova: »V petindvajsetem letu, prosim...«
■isEgHraagasrBitanBsai
Politični pregled
»Službene novine« so objavile ukaz, da so kraljevi namestniki sprejeli
ostavko, ki jo je podal gradbeni minister dr. Miha Krek, ga razrešili dolžnosti in postavili na razpoloženje. Postavili pa so za gradbenega ministra državnega svetnika iz Beograda Danila Vulo-viča in za ministra brez listnice dr. Miho Kreka.
Naš minister za trgovino in industrijo dr. Ivan Andres se je udeležil odprtja dunajskega velesejma, kjer je bil prav prijazno spre-, jet. Na velesejmu je bil odprt tudi jugoslo-venski paviljon.
Dr. Andras je imel na Dunaju daljši razgovor z nemškim gospodarskim ministrom dr. Walterjem Funkom in z nemškimi gospodarskimi strokovnjaki. Nato pa je dr. Andres sprejel nemške novi-nacje in dal daljšo izjavo o nujnosti tesnih gospodarskih stikov med našo državo in Nemčijo. Minister dr. Andres je poudarjal, da se to sodelovanje uspešno razvija že od leta 1934 in se bo razvijalo še naprej.
Seja vlade v Zagrebu za obletnico sporazuma je bila posvečena tudi vprašanju pre-osnove našega gospodarskega življenja, vendar niso bile izdane uredbe takšnega obsega, da bi se moglo reči, da gre za temeljito pre-osnovo vsega življenja.
Napovedane uredbe prihajajo počasi druga za drugo v javnost.
Vladno časopisje pravi, da se pri nas izvaja postopna preosnova gospodarskega in socialnega življenja v takem obsegu, da je izraz naših posebnih razmer in naših potreb in da je v skladu s stanjem v Evropi, ki je nastalo po zadnjih dogodkih.
Iz Londona poročajo, da je bil
uradno objavljen sporazum med angleško in ameriško vlado, ki določa, da Zedinjene države takoj odstopijo 50 starih rušilcev Angliji, v zameno pa Anglija odstopi Zedinjenim državam za 99 let vrsto mornariških in letalskih oporišč v svojih kolonijah na zapadni polobli od Nove Fundlandije na severu do Angleške Gvajane. To pomeni dejansko sodelovanje obeh držav. Čedalje bolj je torej verjetno, da bodo tudi Zedinjene države kmalu uradno stopile v vojno.
Na Dunaju je bilo med zunanjimi ministri Nemčije, Italije, Madžarske in Rumunije določeno, da
mora Rumunija odstopiti Madžarski velik del Transilvanije.
Madžarski vojaki bodo zasedli to deželo od
5.	do 13. septembra. Spričo tega dejstva je zavladala v vsej Rumuniji velika žalost, saj živi v deželi, ki jo morajo oddati, tudi en milijon Rumunov. Rumunija izgubi z odstopom severne Bukovine in Besarabije Sovjetski zvezi, južne Dobrudže Bolgariji in zdaj severne Transilvanije Madžarom okoli šest milijonov ljudi, tako da bo štela le 14 milijonov duš.
Z Bolgari so se Rumuni mnogo laže pobotali.
Južno Dobrudžo bodo začeli zasedati Bolgari 21. septembra.
Rumunsko javno mnenje je ves čas pogajanj z Bolgari kazalo nekako razumevanje za to, da pripada ta dežela, ki ima v večini bolgarsko prebivalstvo, Bolgariji.
Iz Amerike prihajajo vesti, da
bodo 15. septembra zasedle rumunsko-sovjetsko mejo v Bukovini nemške in italijanske čete, da tako poudarijo jamstvo, ki sta ga dali za rumunske meje Nemčija in Italija. Baje sta že dve motorizirani edinici nemške vojske na meji Transilvanije. Po isti vesti je sovjetska vlada že vprašala nemško za pojasnila glede nemško-italijanskih iamstev za nove rumunske meje.
Iz Bukarešte poročajo, da
v Transilvaniji, ki naj bo izročena Madžarom, silno narašča odpor prebivalstva proti zasedbi.
V	raznih krajih so bili osnovani odbori, ki organizirajo domače ljudstvo k uporu proti prihodu madžarske vojske. Iz vse Transilvanije prihajajo prostovoljci, ki se ponujajo v službo za obrambo rumunske utrdbene črte ob madžarski meji. Nekateri so oboroženi s puškami, mnogi pa kar s krampi in kosami.
Ameriški senat je nedavno z 58 glasovi proti 31 odobril
zakon o uvedbi obvezne vojaške službe v Zedinjenih državah.
Zakon določa obvezno službo za vse moške od 21 do 30 leta starosti. Predsednik ima pravico poklicati jih pod orožje za dobo enega leta, toda samo za službo na zapadni polobli. Zakonski osnutek pride še pred reprezentančno zbornico. Računajo, da bo najkasneje v dveh tednih predsednik Roosevelt lahko zakon že podpisal. Gotovo bo tudi reprezentančna zbornica zakonski osnutek odobrila ln je poveljni-štvo ameriške vojske že ukrenilo vse potrebno za urjenje vojakov. Po novem zakonu bodo dobile Zedinjene države 12 milijonov vojaških obveznikov, izmed katerih pa jih bo vpoklicano samo tri in pol milijona in sicer postopno v prihodnjih petih letih. Prva skupina bo sklicana na vaje že 15. oktobra in bo štela 75.000 mož.
Ameriški senat je nadalje z 69 glasovi proti 16 odobril predlog
da sme predsednik Zedinjenih držav v primeru izrednega stanja mobilizirati tudi v mirnem času ameriško industrijo za obrambne svrhe.
Štiri dodatne predloge nasprotnikov uvedbe vojaške dolžnosti je senat odklonil. Nasprotniki vojaške dolžnosti so med drugim pi-ed-lagali, naj bi bili vojaki v mirnem času vpoklicani samo v primeru nevarnosti, pa še tedaj naj bi o tem najprej, odločal kongres. Ta predlog je bil odklonjen. Prav tako pa drugi trije, ki so določali za uvedbo vojaške dolžnosti poznejše roke.
Predsednik Zedinjenih držav Roosevelt je podpisal zakon, ki ga pooblašča
da v mirnem času vpokliče 400.000 mož nacionalne garde in vojaške rezerve na 12mesečno službovanje na zapadni polobli. Roosevelt je prav tako podpisal zakon, ki dovoljuje ameriškim ladjam, da odplujejo v evropske luke po otroke in jih prepeljejo v Zedinjene države.
Ameriški tisk odkrito piše, da predstavlja sklenitev skupne obrambe Zedinjenih držav in Kanade
pripravljanje Amerike za vstop v vojno.
List »American News Journal«, ki izhaja v Washingtonu, in ima dobre zveze z vojaškimi dostojanstveniki piše: »Zedinjene države se hitro bližajo vstopu v vojno. Obrambna zveza s Kanado, zakup angleških posesti na zapadni polobli, preskrbovanje Anglije z vojnim materialom in pripravljanje za odstopitev ameriških rušilcev angleški vojni mornarici predstavljajo uvod v pomorsko in letalsko pomoč Angliji.
Zadne dni so bile
spet srdite letalske bitke nad Anglijo,
na drugi strani pa angleška letala napadajo Nemčijo. Nemška letala so pogosto nad Londonom, angleška pa nad Berlinom. Poleg materialne škode so na obeh straneh še človeške žrtve. Razen tega pa prihajajo angleška letala tudi nad Italijo. Vsekakor od teh letalskih naprav na vseh straneh trpi veliko škodo zlasti vojna industrija.
Iz Rima poročajo, da
So Italijani začeli prodirati iz Somalije v angleško kolonijo Kenijo.
Zasedli so že mesto Buno. V celem so Italijani prodrli v Kenijo že 90 km globoko.
Berlinski »Volkischer Beobachter« je javil, da bodo vse pokrajine bivše Poljske, ki jih je Nemčija v tej vojni zasedla, priključene generalni guberniji, toda ta
poljska gubernija bo postala pokrajina Nemčije
STAIST S '
in bo torej, vključena v sestav nemške države. Tudi generalni guverner Poljske Frank ja dejal, da je Poljska prenehala obstajati in da poljska država ne bo več poklicana nazaj v: življenje.
Lizbonski listi poročajo, da ima posebni Rooseveltov odposlanec pri Vatikanu Myron Taylor, ki je te dni odpotoval iz Rima nazaj v Washington, s seboj nov načrt za mirovno posredovanje.
Baje je to mirovni predlog, ki ga je sestavil papež ter ga zdaj pošilja predsedniku Rooseveltu. Podrobnosti o načrtu ni mogoče izvedeti. Menda pa gre samo za predlog za ustavitev sovražnosti med vojskujočimi se državami.
Gospodarstvo
Tedenski tržni pregled
GOVED: Za kg žive teže so trgovali: na mariborskem sejmu: debeli voli po 7 do 8, poldebeli po 5.50 do 6.80, plemenski po 6.25 do 8, biki za klanje po 5.25 do 6.75, klavne krave debele po 6 do 7, plemenske krave 5.50 do 7, krave klobasarice po 4 do 5, molzne krave po 5.50 do 8, breje krave po 5.25 do 7, mlada živina po 6.50 do 7.75, teleta po 7 do 8.50 din; na sejmu v Kranju voli I. po 9.50, II. po 8.50, III. po 7, telice I. po 9.50, II. po 8.25, III. po 7, krave I. po 8.25, II. po 7.50, III. po 6, teleta I. po 9, II. po 8 din.
SVINJE. Za kg žive teže so se trgovali: okoli Konjic: Špeharji po 12 do 13, pršutarji po 11, okoli Slovenjega Gradca: pršutarji po 10, v Kranju: Špeharji po 12.50 do 13.50, pršutarji po 11 do 12.50 din. Prasci, 7 do 8 tednov stari, so bili v Kranju po 210 do 310 din.
KRMA. V Konjicah: seno 60 do 75, slama 40, v Slovenjem Gradcu: seno 85, slama 50, v Kranju: lucerna 150 do 170, seno 125 do 150, slama 75; v Ptuju: seno 75, slama 35 do 45 din za 100 kg.
VINO. V konjiškem okolišu se je dobilo pri vinogradnikih navadno mešano vino po
4	do 5, finejše sortirano po 6 din za liter.
KROMPIR. V Kranju 150 do 175, v Slovenjem Gradcu 150, v Ljubljani 200 in več, v Konjicah 200, v Ptuju 75 do 80 (tako je vsaj zapisano v službenem poročilu), din za 100 kilogramov.
VOLNA. V Konjicah: neoprana 30, oprana 50, v Kranju: neoprana 28 do 32, oprana 38 do 42, v Slovenjem Gradcu: neoprana 30, oprana 45.
MIROVE KOŽE. V Kranju: goveje 14 do 16, telečje 20, svinjske 8 do 10; v Konjicah: goveje 15, telečje 20, svinjske 6 do 7 din za kg.
ZABELA. V Slovenjem Gradcu: slanina 20, svinjska mast 24, v Konjicah slanina 18 do 20, v Kranju: sveža slanina 20 do 22, svinjska mast 24, v Trbovljah: sveža slanina 20 do 21, svinjska mast 22 do 25, v Ptuju: prekajena slanina 30, sveža slanina 16 do 18, svinjska mast po 24 din za kg.
JAJCA. Cene se gibljejo v Sloveniji povprečno med 80 parami in 1,20 din za kos. Kaže pa, da so cene spet čvrsteje.
Vrednost denarja
Na naših borzah smo dobili 3. t. m. v devizah (prve številke službeni tečaji, druge tečaji na svobodnem trgu):
1 angleški funt za 178.15 do 181.35, (za 220.32 do 233.52) din;
1 ameriški dolar za 44.25 do 44.84 (za 54.80 do 55.20) din;
1 švicarski frant za 10.10 do 10.20 (za 12.48 do 12.58) din.
Nemške klirinške marke so bile po 14.80 din. Vojna škoda se je trgovala v Beogradu po 446 din
Sejmi
9. septembra: Turnišče, Lukovica, Loški potok, Velike Lašče, Bušeča vas, St Vid pri Stični, Apače, Slivnica, Ptujska gora.
10. septembra: Kamnik (le za živino), Javorje (občina Šmartno), Šmartno pri Litiji* Puconci.
11. septembra: Dovje.
12. septembra: Veliko Mraševo, Polšnik, 2u-sem (Loka pri 2usmuj.
13. septembra: Dobova pri Brežicah, Boštanj
14. septembra: Petrovče, Gradac, Crensovei, Vitanje, Ščavnica (Sv. Ana na Krember-gu), Žužemberk, Golobujek, Rogatec.
Brofme vesti
—	Naša trgovina s tujino bo čisto preurejena. Izvozni in uvozni odbor pri Narodni banki bosta ukinjena z uredbo, ki bo v nekaj dneh objavljena. Nova uredba bo uvedla nov način gospodarskega življenja m se bo v glavnem držala načela dir.g-ranega (vodenega) gospodarstva. Celotno nadzorstvo nad zunanjo trgovino bo imelo ravnateljstvo za zunanjo trgovino. Poslej se posamezne tvrdke ne bodo mogle več pojavljati kot samostojni činilci, temveč bodo smele prositi za izvozna dovoljenja le po svojih prisilnih združenjih, nad katerimi bo imelo nadzorstvo ravnateljstvo za zunanjo trgovino. Nova uredba bo imela tudi določila za nadzorstvo nad cenami in zalogami uvoženega blaga. Zaslužek pri tem blagu bo nadzorovan m omejen rednost nove uredbe bo v tem, da ne bo šlo več za podeljevanje izvoznih dovoljenj raznim tvrdkam, pač pa se bo novi način oziral le na količino in potrebnost posameznih vrst blaga.
= Vzrok pomanjkanja pšenične moke. Lani v avgustu so prišle spričo ugoune letine na trg tako velikanske količine pšenice, da te pšenice Prizad ni mogel vse prevzeti. Nakupil je je preko 30.000 vagonov. Šele z nastankom vojne je ponudba popustila. Kmalu pa je začelo blaga primanjkovati in je cena naraščala. Takrat bi bil moral Prizad kupljeno pšenico ponuditi na trgu in s tem pro prečiti dviganje cene. Prizad pa je pšenico izvažal v tujino. Tako smo samo lani v drugem polletju izvozih 18.091 vagonov pšenice, letos pa smo izvoz nadaljevali in smo v prvem polletju izvozili nadaljnjih 0479 vagonov, tako da smo v teku enega leta prodali v tujino nekaj manj kakor 25.000 vagonov pšenice. Ko so razmere na trgu v maju in juniju prisilile vlado, da je izdala ukrepe z; prisilni odkup in za maksimiranje cene pšenici in turščici je bilo verjetno, da se bo v tem trenutku tudi ustavilo vsako nadaljnje prodajanje pšenice v tujino. Toda Prizad je pšenico naprej izvažal in še v juniju smo izvozili 1003 vagone pšenice. Celo v juliju, ko pri docela nezadostni ponudbi sploh ni bilo več dobiti pšenice po maksimalnih ( uah in
je bila stiska tik pred novo letino že na vi- j šku, smo izvozili še 426 vagonov pšenice. Ce bi Prizad v pravem času ustavil izvoz, zlasti
v	trenutku, ko je bilo jasno, da bo letina slaba, ne bi bili mogli vojvodinski pridelovalci začeti z izsiljevanjem višjih cen in gotovo tudi ne bi prišlo do sedanjega nadzorovanja na trgu.
*= Maksimiranje cen za moko v Vojvodini.
V	zvezi z uredbo o enotni moki in enotnem kruhu je ban dunavske banovine izdal odločbo o najvišjih cenah za moko v dunavski banovini. Za zdrob, belo moko, enotno krušno moko in otrobe so za področje dunavske banovine določene naslednje cene v mlinih: zdrob in bela moka »Og« 7.23, enotna krušna moka 3.58 in otrobi 1.80 din za kg (vse brez vreč in skupnega davka) Za trgovino na debelo je ban določil prav tako za področje svoje banovine naslednje cene, pri katerih pa je že vračunan skupni davek: zdrob m bela moka »Og« 7.63, krušna moka 3.83, otrobi 1.90 din. Za trgovino na drobno pa je predpisal tele cene: zdrob in bela moka 7.75, krušna moka 4. otrobi 2 din za kg. Gornje cene bodo bolj ah manj odločilne tudi za določitev cen v dravski banovini, k čemur pa je prišteti prevozne stroške, večji znesek prometnega davka in občinsko trošarino. Ban dunavske banovine je obenem določil, da sme mlinar pri mletju pšenice na merico vzeti kot merico 13 kg od 100 kg pšenice. V tem je že vračunana izguba pri mletju, tako da mora mlin izročiti onemu, ki da mleti pšenico, 87 kg mlevskih izdelkov. Ceno kruhu bodo določila sreska načelstva za svoja področja, in sicer na podlagi določenih minimalnih cen.
HovIce
*	Predsednik vlade Dragiša Cvetkovič na velesejmu. Te dni je obiskal jesensko prireditev Ljubljanskega velesejma predsednik vlade g. Dragiša Cvetkovič. Zadržal se je na velesejmu poldrugo uro. V spremstvu ravnatelja dr. Milana Dularja si je ogledal vse razstavne prostore in se je zelo pohvalno izrazil o ureditvi velesejma in o pestrosti razstavljenih predmetov. Ogledal si je tudi umetniško razstavo, kjer je kupil eno izmed slik akademskega slikarja Šaše Šantla.
■BtaasaaRRSBiss*®^	,
* Zahvalni brzojavki predsednika in podpredsednika vlade knezu Pavlu. Predsednik vlade Dragiša Cvetkovič se je zahvalil Nj. Vis. knezu namestniku Pavlu za poslano čestitko o priliki obletnice narodnega sporazuma z brzojavko, v kateri naglasa zasluge kneza namestnika za dosego sporazuma med Srbi in Hrvati. Podobno zahvalno brzojavko je poslal knezu namestniku Pavlu podpredsednik vlade dr. Maček Vladko, ki izraža globoko hvaležnost kneza namestnika za trud pri do-dosegi sporazuma.
* Slovenija dobi štiri skladišča za živež. Da bi se zagotovile zaloge živil v vseh ubožnej-ših krajih, je ravnateljstvo za prehrano začelo graditi potrebna skladišča za živila. Skupno bo zgrajeno v vsej državi 69 takšnih skladišč. V 37 krajih jih že grade. V banovini Hrvatski bo zgrajeno 20 skladišč, v zetski banovim 22, v vardarski 9, v drinski 8, v dravski pa 4. Skladišča gradi ravnateljstvo za prehrano ob sodelovanju z delniško družbo »Silos«. Večina skladišč bo gotova že letošnjo jesen.
* Ban dr. Natlačen je bil na Dunaju. Te
dni je odpotoval iz Ljubljane preko Maribora na Dunaj ban g. dr. Natlačen. Prisostvoval je slovesih otvoritvi dunajskega velesejma.
* Beograjski pripravljalni odbor Društva prijateljev Rusije. Po časopisnih poročilih je vložila večja skupina beograjskih izobražencev v ministrstvu za notranja dela pravila snujočega se Združenja prijateljev Sovjetske zveze. Med številnimi dopisniki je tudi profesor dr. Djordje Tasič, ki je sodeloval kot strokovnjak pri sporazumu med Srbi in Hrvati. Slična pravila za ustanovitev Društva prijateljev Sovjetske zveze so bila vložena tudi v Zagrebu in Ljubljani. Banska oblast v Zagrebu je zavrnila potrditev pravil in je bil o tem že obveščen predsednik pripravljalnega odbora kipar Avguštinčič. V Ljuljani so bila vložena pravila od dveh pripravljalnih odborov. Eden je bil že obveščen, da so njegova pravila zavrnjena, pravila drugega odbora pa so še v preučevanju.
* Smrt oficirja, ki je 1. 1918. prvi vkorakal
v	Beograd. Te dni je v Beogradu umrl upokojeni konjeniški kapetan g. Ivan Zivaljevič, ki je ob priliki osvobojenja Srbije prvi s svojimi četami vkorakal v Beograd. Celih 20 let je pokojnik, odlikovan z največjimi odlikovanji, nosil v svojem telesu sovražno kroglo. Celih 20 let je ta krogla počasi zastrupljala njegovo telo. Pri operaciji, kateri se je
F. Gobey:	§|	Hj	Jptv	mm
6 Ww%? s
»Glasba je že sama po sebi nekaj božanskega, toda vi ste jo s svojim petjem napravili še bolj božansko,« je rekla vdova in stisnila pevki obe roki. »In gospod Darey vas je imenitno spremljal.«
V	tem je stopil sluga v salon in šepnil go-spej nekaj besed. Cambryjeva je z Berto odšla Iz salona. Gastona je to presenetilo. Stopil je k stricu, ki mu je reke!:
»Dragi moj, ne vem, zakaj je tako hitro odšla. Toda že gospa Cambryjeva mi je prejle povedala, da misli iti nocoj prej domov. iMislim pa, da misliš iti tudi ti še nocoj na ples v opero .«
»Nisem se Še odločil, dragi stric. No, go-epa Cambryjeva se že vrača.«
Mlada vdova je povedala Gastonu:
»Moja uboga Berta je morala iti Sestra je zelo slaba Toliko, da ni izgubila zavesti, ko je to slišala Odpeljala se je z vozom, spremlja pa jo sestrina sobarica. Pogumno dekle je ta Berta!«
»Tudi vi ste. gospa. Čeprav vas muči glavobol, vendar nas ne pustite same. Midva z Gastonom ne bova več zlorabliala vašega junaštva in se bova poslovila. Z Gastonom se moram še o nečem pomeniti.«
Gospa se je prisrčno poslovila od obeh in potem sta šla.
Ko sta sedla v voz, je dejal stric svojemu nečaku:
»Fant, saj si se do ušes zagledal v tisto lepo dekle. Ali bi se z njo oženil?«
»Stric, sami ste mi rekli, da mora biti de-
na' plesa
kie samo iz poštene družine.«
»In tega ne’ bom preklical. Ugotoviti je treba samo, ali je to res. Kdo so Lesterelovi?«
»Njena sestra je žena kapitana trgovske mornarice. Njen oče je bil častnik.«
»Tudi oče Orcivalke je bil častnik. Veš, jaz drugače ne cenim preveč raznih čednostnih samic.«
»Ana ni kriva, če je sirota.«
»Res je. Toda zakaj ne stanuje pri sestri?«
Gaston ni odgovoril.
»Če molčiš,« je dejal stric, »pomeni to, da ne moreš o njej nič dobrega povedati. Toda pustiva to za jutri Pridi opoldne k meni, da se bova resno pomenila o tebi, morda pa tudi o meni. Ali me misliš že zapustiti?«
»Da «
»Torej misliš iti še na ples v opero. Hvala bogu, ni še vse izgubljeno!«
V,
Gaston Darcy je šel v opero samo zaradi tega, da bi tam dobil prijatelja Nointela. Upal je, da ga bo odkril v loži, ki jo je za ta večer najel njegov kljub. V loži pa je sedel samo Lolif, ki mu je rekel:
»Ne verjamem, da bi še dobili Nointela. Čudak je, ki se za nikogar ne meni. Počakajte ga tu in ne boste se dolgočasili. Skupaj bova prerešetala neko skrivnost, ki sem jo nocoj odkril v operi.«
»Skrivnost? Naj bo! Časa imam več kakor dovolj.«
»Poglejte v ložo, ki je najini nasproti!«
»Vidim .V njej sedi neka ženska sama.«
»Ženska v čmo-belem dominu.«
»Da, ena stran je bela, druga pa črna. Tudi krinka je takšna, da se na vsake polovici druge barve. Tudi rokavice. Ena je bela, ena črna. Ivo pride ta maska v vežo, bova že odkrila, kdo se v njej skriva.«
»Verjetno je, da je gospa iz boljše družbe.«
»Po čem sodite to?«
»Sama je. Nekoga čaka.«
»Meni pa se zdi, da bi se lepo skrila v kot, če bi bila res iz boljše družbe. In takšne kričeče obleke si tudi ne bi izbrala.«
»Pa bo res menda nekaj bolj skrivnostnega«.
»Glejte, Lolif, Simancas in doktor Galmier so v loži zraven neznankine. K njim pojdite, pa boste kaj več zvedeli!«
»Ne pojdem. Ti ljudje se mi zde sumljivi.«
»Ali ste odkrili kakšen njihov zločin?«
»Ne, toda sodim, da so vsakega zločina zmožni. Glejte, nekdo je prišel k dominu na obisk!«
»Cisto črn domino!«
»Crno-beli domino je zdaj vstal in se umaknil z obiskovalcem v kot svoje lože.«
»Simancas gleda v sosedno ložo, a brez uspeha «
»Kakšnemu sloju pa pripada črni domino, ki je prišel zdaj na obisk?«
»Zdi se mi, da je navadna meščanka ali pa morda ženska z dežele. Domino ni prav nič eleganten, čisto preprost... «
»Glejte! Čmo-beli domino se vrača na svoj prostor, a sam. Najbrž je bila črnka njena sobarica, ki ji je kaj prinesla. Gospa je verjetno kaj pozabila doma ... najbrž pahljačo ... Prej je ni imela, zdaj pa jo ima na kolenih.«
STKAN O
a»'if»nniwryiifc«rr ni inw>-- "■ «w^w—
msral pc*ivre6i lansko leto, so mu odrezali dimno nogo in tedaj je Zivaljevič z grenkim nasmehom izdavil, da je po 20 letih še moral nekaj darovati za domovino. Ko si je opomogli od operacije, je spet naprej opravljal svsje delo kot glavni tajnik Združenja nosilcev odlikovanja Belega orla z meči. Pred dne-
vi	pa ga je boiezen znova položila v posteljo. Zdaj je umrl. Bodi mu časten spomin!
* Zagrebška oddajna radijska postaja bo znatno močnejša. Povečala bo namreč svojo oddajno moč na 120 kilovatov in bo tako najmočnejša radijska postaja v južno vzhodni Evropi. Potrebne naprave so že naročili. Zdaj je zagrebška radijska postaja tako slabotna, da jo v Ljubljani le reuko in prav slabo ču-jemo.
Visoka bogoslovna šola v Mariboru.
»biuzbene novine« z cine 31. avgusta objavljajo uredbo ministra za prosveto o visoki bogoslovni soli v Mariboru, s katero se pretvarja dosedanje bogoslovje v državni zavod za v:soko oogoslovno izobrazbo dijakov za katoliške duhovnike.
far&vnan spor v sibskj pravoslavni eer-kv,. Nedavno sta poselila patriarha srbske pravoslavne cerkve uavnla episkopa dr. Ni-itoiaj Veinrurovia tn dr. irinej vjrjorgjeviA, da poravnata spor, ki je vladaj med njima in patriarhom. Po sestanku sta episkopa izjavila, da bo odsiej v pravoslavni cerkvi vladala šioga. Srbsko ljudstvo je pomiritev splošno pozdravilo.
* SS-letHico je v Braslovčah kar na tihem o&na^il g. Ivan Krasovic, eden izmed najsta-rejšihf ^e ne sploh najstarejSi braslovski tr-žan. V mladih letih se je izučil v kovaštvu in se nato po takratni navadi še izpopolnil na večletnem potovanju po tujini. Ko je potem po povratku v Braslovče začel obrt samostojno, je kmalu zaslovel daleč na okoli kot mojster svoje stroke in obenem kot pameten in pošten mož. Po smrti svoje soproge Neže je pred kakimi petimi leti opustil svojo obrt in se s svojo hčerko Minko posvetil posestvu. G. Krašovcu, ki je kljub letom prav čvrst, želimo še vrsto zadovoljnih let!
* Ljubljansko postajo popravljajo. Vprašanje ljubljanske postaje, ki je bila pred dvema letoma predmet najživahnejšega razprav-Ijana, se je zdaj premaknilo z mrtve točke. Pravkar so pričeli preurejevati železniško postajo. Odločujoči činitelji so naposled vendarle spoznali, da je potrebno nekaj ukreniti. Začasna preureditev obse?' v glavnem ;z-širienje tirnega omrežja proti severu. S tem SP pridobi prostor JVP'1 roefniTvr^ »v . •n
»Dobro znate opazovati. Se spoznali jo boste!«
»Glej spet nov domino na obisku!«
»Isti je kakor prej. Spet sta izginili v ozadju.«
-	Meni se zdi, da ni ista ženska, kakor je bila prej.«
»Če bi bil jaz namesto vas ,bi se postavil pred vrata lože!«
»Tako bom tudi storil, toda pozneje. Zdaj hočem opazovati Simancasa in doktorja Gal-mierja.«
'>Dobro zabato vam želim Jaz pojdem pogledat, kje bi mogel hiti Nointel Odkrijte skrivnost, preden se vrnem!«
Darcy je dolgo	iskal po dvoranah	in	po
veži Potem je pa	le	odkril Nnintela.
•	Naposled!« je vzkliknil in ga prijel pod roko. »Kam si se pa skril, da te nisem mogel najti?«
»Najprej mi povej, kaj je novega. Četrti dan je že. kar te n’sem videl. Uonm, da med tem nisi napravil nobene neumnosti.«
»Le pomiri se! Na Julijo mislim toliko kakor na lanski sneg.«
»Ona je tu! Prišla je po polnoči. Opazil sem nieni obraz, ko je snela krinko, da se pogleda v zrcalo.«
»Ni dolgo žalovala	za Goliminom!«
»S1a je v ložo.	ki	je naši nasproti.	Črn
ln bel domino ima!«
»Naš Lolif pa si razbija glavo, kdo naj bo ta Senska. Jaz poidem domov, da me spet ne ujame. Jutri pridem k tebi po nasvet.«
»Zaradi bodoče ženitve?«
»Uganil si!«
»Rad ti bom ustregel, kolikor ti bom le mogel.«
za ureditev medtirnih peronov. Preurediti bo seveda treba vse tirne .naprave s številnimi kretnicami na postaji sami. Zdaj so na postaji kar tri kurilnice. Tako zvana severna bo še nadalje služila svojemu namenu, tako zva-no južno kurilnico nameravajo podreti, a novo še ne uporabljajo. Odstranili so lesene barake postajnega skladišča na vzhodni strani novega, pokritega perona, med drugimi dve večji in dve manjši lopi. Med preureditvena dela spada tudi razširitev pokritega perona, da se potnikom olajša dohod do vlakov. Za medtirne perone uoeto v smeri proti Vilharje-
vi	cesti odstranili vsak tretji tir in s tem pridobili za tii perone prostora po podzemskem predoru pod Liri.
* Slovenec ujel tenkega soma v I>oaavi. Profesor Radovan Prosenc je pri Sremskih Karlovcih lovu na čolnu ribe m ujel težko ribo, ki jo je mogel le s pomočjo nekih splavarjev privleči ua piilvu, kjer so jo ubili s sekiro. Bil je som, ki je tehtal fiii kilogramov. Ko so ga odprli, so v drobovju našli zlat grški denar.
’ V £;;g;ebu bo ustanovljen aeiavski oder.
V	okviru iirvaiske uciavske zveze je bila pred kratkim sklenjena utianovitev deiav-Jkega gledališča. t*rvi koit:K k lomu je tečaj, v katerem se bodo poučevali nastednji predmeti: hrvatski jezik, drama, zgodovina drame. zgodovina, hruatske književnosti in maskiranje. V tečaj se lahko vpiše vsak delavec in delavka, ki mislita, da sta sposobna 2a iCraica
* Stari kovanci po 10 diaurjev aiso vež plačilno sredstvo. Po odlok ui .ajačiu.gu ministra so prenehali biti stari kovanci po 10 din zakonito plačilno sredstvo v .soboto 31, avgusta. Zdaj jih je mogoče zamenjati samo pri Narodni banki in državnih finančnih ustanovah. Obenem se približuje skrajni rok za zamenjavo starih kovancev po 20 din in po en dinar. Srebrni kovanci po 30 din izgube veljavo 31. oktobra kovanci po en dinar pa 20. oktobra.
* Razstavo hrvatskega tiskarstva so priredili hrvatski črkostavci za sedemdesetletnico obstoja stanovskega združenja hrvatskega lusk-trškega . Iva. Razstava je bila v nedeljo odprta ob navzočnosti, številnih /,;.stop-
. kov oblastev in delavskih združenj llaz-.tava je neke vrste pregled vsega hrvaškega tiskarstva od prvih začetkov do danes.
* Omejitev obratovanja v tkr.mnski tvoroi-ci. Tkaninska tvormea Brumen - Thaler v Viničarjih je do polovice omejila svoj obrat. Vzrok je v poman kanpi s-rovin V tvoartici
Gasion j,e takoj >d,še,\ rud> Nointel ne bi b>l ostal, če ne bi bil v neki ionski spoznal markize Baraacos po n j- :n irebrnem glasu in njenih črnih laseh. Neverjetno se mu ?e zdelo da ie ta lepotica na plesu v operi brez kakšnega obc-^-v >dca. Hotel jo je nekoliko n. -Izorevati in c^d1:' ■, kaj dela tu Sicer ni hodil k njej na obiske in zabave, toda zanimal se je zanjo od daleč, kakor za kakšno motairo Vprašanje.
Markizo je poznal ves Pari?, in kjerkoli se je pokazala povsod je blestela s svojo lepoto bogastvom in v tačk im rodom T?:ln je hči španskega grofa in vdova upravitelja Sprnsk^a otoka Kube ?-e tretje k'o je ?i-vela v Parizu in v nieni palači je vladi 1 kraljevski sijaj. Razen trga si je kupita Se veliko posestvo in graščino v Normandiji
N’f čudnega ni da je bil Nointel zrlo presenečen, ko je videl da je ta povsod oboževana trt zasledovana plemkinja sama v operi Hodil jf\i po hodn*kih in no ve?*, toda sledu za n>o ni odkril. Naposled je srečal Lojl-fn. ki mu je na kratko onisal črno-beleea domina v loži "'evilka ?,7 kjer se gosHe kar vrste Potem mu je Lolif tudi povedal da sta vzela sosedno ložo S!mancas in doktor Gnlnrer, ki na sta nath*-* že odšla. ker ju ie videl, kako sta oblačila malo prej vsak svoj plašč.
Zdaj pa pojdem jaz v njuno ložo.« je povedal Lolif. »in od ondod bom opazoval skrivnostno sosedo.«
»Rojeni ste za detektiva.« se je posmejal Nointel. »Dosti sreče vam želim pri iskanju skrivnosti!«
Ko je prišel do lože številka 29, ki je bila
je bilo zaposleno preko 50 delavcev, ki so delali doslej skozi šest delovnih dni. Odslej bodo delali le po štiri dni v tednu. Z omejitvijo obrata upajo doseči toliko, da ne bo treba obratovanje čisto ukiniti.
* Jubilejni zbornik »Ob dvajsetletnici Jugoslavije«, ki ga je izdala revija »Misel in delo« leta 1938., obsega obširno gradivo na 370 straneh. Važni javni, kulturni delavci so prispevali tehtne zgodovinske razprave pod poglavjem »Iz bojev za našo samostojnost« in kritični pregled našega državnega življenja v razpravah pod poglavjem »Dvajset let v svobodi«. Od velike nakiade je ostalo še nekaj izvodov, katere zdaj nudimo v nakup po izjemni ceni: broširan izvod po 20 din, vezan izvod po 40 d.n. Naročila sprejema uprava revije »Misel in delo« v Ljubljani, Gosposvetska cesta 4-1, in vse večje knjigarne.
* Nemški zbiralni dan v Jugoslaviji. Vodstvo nemške narodne manjšine v Jugoslaviji je odredilo za 1. t. m. v vseh krajih aunav-ske banovine, kjer prebivajo Nemci, zbiranje prispevkov za nemški šolski sklad. Zbiranje so vodila društva nemške narodne manjšine Obenem poročajo listi na.še nemške manjšine, cia je bilo doslej zbrano za nemški šolski sklad 1 181.500 din.
* Smrtna nesreča dečka. Ko se je peljal hlapec veleposestnice ge. Terezije Šribarje-ve v Drešinji vasi pri Celju nedavno s težkim vozom od doma na državno cesto, so se obesili zadaj na voz trije dečki, med njimi tud' I21etni Pavel Giuha-k iz Vrhov pri Desi-nšču,, ki je bi* zaposljen pri ge. šribarjevl kot obiralec hmelja. Kmalu je privozil iz Celja tovorni avto trgovke ge Kedlove iz Gaberja pri Celju. Ko je deček opazil sij žarometov na bližajočem se avtomobilu, se je zbal, da bi ga kdo ne opazit, ker so ga bili že prej opozorili, da se ne sme obešati na vozove. Zato je skočil z voza na levo stran ceste. V tem trenutku je privozil mimo tovorni avto. zadel z vsa silo dečka v desno sence in ga na mestu usmrtil.
* Vlak je povozil družinskega očeta. Službujoči železniški obhodnik je našel na progi med Savo in Mošenikom mrtvega neznanca, ki je ležal na tračnicah 451etnega Avguština Gašparja, ki je bil že dolgo vrsto let žagar na Rotarjevi žagi v Mošeniku. Uvedena je uradna preiskava je dognala, da je prišel Gašpar po nesreči pod vlak Zapustil je ženo in pet majhnih otrok. Blag mu spomin!
* Smrtna nesreča, V nedeljo zvečer sta se nebela 21 letni posestnikov sin Franc Gajšek > Si Pav1? $ih T#v^t)ldu \n njegova zaročen-
pole# tože črna-belean domina, je dejaJ Lolif vratarici:
Trapim odprite mi to ložo. Vzeli smo jo v troje, moja dva prijatelja pa sta že šla. Slišal sem ju na stopnicah. Bila sta general Si mane a s in doktor Gaknier.«
»Dohro poznana oba. Če ste vi tretji, le vstop:,tel« je rekla vratarica.
Lo’’f je šel v ložo in ie takoj čutil, da v sosedni loži ni Sive duše. Ker je vedel, da belo-črna ptica še ni od-atela, je skrivaj pogledal čez rob v sosedno ložo in o-pazil v mraku obrise ne&n&nke.
To mu ie bilo zaenkrat, dovolj in ostal je kakor prikovan na svoje« prostoru, kakor bi bil	opazoval ples in druge lože, ki so	se
počasi	i^rraznievale ker	ie	tretja ura	že
odbila
Ker	je minilo medtem	že	precej časa	in
se bolj	obrisi nis® zganili,	je	pomislil:
To ie pa res skrivnostno! Skoraj bi stavil. da je skrivnostni dommo zaspal... Toda to ni mogoče . AU ne bi kako namignil, da sem še jaz tu? Poskusimo!«
N->gnil se je proti sosedni loži in zakaš-ljal
»Ne zgane se.« je šepnil Lolif. To je pa ros čudno! Morda na ie šla in je pustila tu samo svoio obleko? Ali naj se oglasim v sosedni lož'? Zakaj na ne? Se bom že opravičil če bo treba! Poskusimo! Gospa! Nič na odgovoril! Morda je p agluha? Gospa!«
Tedaj je bilo v dvorani konec četvorke.
»Spet nič! Zdaj me pa njen molk že nekoliko vznemirja,« je rekel Lolif. »Morda jo je pa zadela kap? Če bi skočil v njeno k>žoT
V	skrajnem primeru bom maral plačati kazen.«
ka Angela Brunškova iz St. Pavla s svojima kolesoma po državni cesti proti St. Rupertu pri Gomilskem. Vozila sta se brez luči, kar je postalo usodno. Na državni cesti je privozil nasproti neki ljubljanski stavbenik s svojim osebnim avtomobilom. Pri srečanju je Gajšek trčil s kolesom v avto, pri čemer ga je Blatnik odbil. Avto je oplazil tudi Brunškovo, ki pa je dobila k sreči samo lažje poškodbe. Gajšek je dobil hude notranje poškodbe in je obležal nezavesten na cesti. Lastnik avtomobila ga je takoj naložil na svoj avto in ga odpeljal v celjsko bolnišnico. Gajšek pa je že med prevozom izdihnil.
* Tretja smrtna žrtev v eni družini. V slovenjgraški bolnišnici je umrl Jernej Stropnik, 381etni rudar iz Prelog pri Velenju, ki se je ponesrečil v velenjskem rudniku. Udrl se je bil nanj premog. Pogreb ponesrečenega Jerneja Stropnika je bil v petek popoldne v Skalah ob veliki udeležbi rudarjev in ostalega občinstva. Jernej je že tretji smrtni ponesrečenec v Stropnikovi družini. Pred leti je električni tok ubil brata Franca, lani pa se je smrtno ponesrečil v rudniku mlajši brat Jakob. Bodi rajnkemu blag spomin!
* Žrtev nesreče. Na rajhenburškem pokopališču so pokopali mlado žrtev rudniške nesreče. Pri rovu v Žaklju, kjer se bolj in bolj razvija obrat senovskega rudnika, so imeli pri dvigalni napravi službo trije mladi rudarji. Naenkrat pa je pri dvigalu nastala napaka in je nesreča zadela vse tri rudarje. Dva sta bila ranjena, tretji, ki mu je bilo šele
19	let, pa je izdihnil. Uvedena je bila preiskava, da se dožene pravi vzrok nesreče.
* Nevaren požar sredi Krope. V nedeljo rano zjutraj je začelo goreti skladišče oglja, drv in sena. Gasilci so imeli mnogo dela, da visoko se dvigajoči plamen ni objel tudi sosednjih starih hiš. K sreči ni bilo vetra, V nevarnosti je bil znaten del Krope. Ko je bil ogenj omejen, so imeli gasilci še več ur dela, preden jim je uspelo pogasiti tleče oglje. Kako je ogenj nastal, ne vedo.
* Žrtev neprevidne vožnje. Pred dnevi zgoda1' zjutraj se je napotil ,32!etni posestnik Mehle Franc iz Ponove vasi s kolesom po gospodarskih opravkih na Velike Bloke. Ker ni Imel luči, ga je doletela nesreča. Na ostrem malovaškem klancu'se je ob gosti megli izletel v nekega neznanega kolesarja, ki tudi ni imel luči, s tako silo, da si je pri padcu prebil lobanjo in za nekaj časa omedlel. Ko se ie T?oh1e zavedel, je še stal neznan5 kole-
•	1	,.v	^	fJn	ypr-f,?;nl koH SO CfTC V
Ponovo vas, nato pa je izginil v megleno jutro. Ranjeni kolesar ni nadaljeval svoje poti, temveč se je vrnil domov. Ker je bil žilav mož, se ni zmenil zato, ker ga je na glavi malo peklo. Cez več dni pa je potožil, da mu je slabo in da ga močno boli glava. Poklicali so reševalno postajo iz Ljubljane, ki ga je prepeljala v ljubljansko bolnišnico, kjer pa je kmalu umrl. Zapušča ženo in šest nepreskrbljenih otrok! Blag mu bodi spomin!
* Če gre lepo dekle po svetu. Nekje v konjiškem srezu živi oče petih otrok z bolehno ženo. Ker kmetija ne zadošča za preživljanje šestčlanske rodbine, je oče primoran hoditi v bližnjo tovarno na delo. Pa še ni zadosti. Zaradi tega je najstarejša hči začela premišljati
o	službi in o pomoči, ki jo bosta počasi potrebna oče in mati. Tudi oče je imel iste misli in kmalu ji je poiskal službo v daljnjem mestu. Dekle je nekaj časa že služilo. Bilo je zadovoljno. Ubožni oče je bil vesel svoje hčerke. Nedavno pa je prispelo od gospodarja domov pismo, da je hči v bolnišnici. Takoj drugo jutro je šel, da vidi, kaj ji je, pa ga zdravniki niso več pustili k njej. Ves potrt se 'je vrnil domov. Drugi dan pa je prispelo pismo, da je hči umrla. Kakor je bil potem oče obveščen, ni umrla za posledicami naravne smrti, temveč zaradi zastruplje-nja. Zadevo preiskuje državno tožiteljstvo v Mariboru, ki bo ugotovilo, kdo je kriv njene smrti.
* Hitro pojasnjen roparski napad. V gostil ni »Pri starem mlinu« v Koleziji v Ljubljani je pred dnevi sedel starejši gospod z neko damo. Od nasprotne mize pa sta prežala na nju dva mladeniča. Ko se ga je gospod že precej nabral, ga je dama zapustila. Tedaj se je eden izmed mladeničev umaknil iz gostilne, pa se je kmalu vrnil, pomežiknil svojemu tovarišu in dejal gospodu, da ga dama čaka v osedni ulici. Vinjeni gospod je temu verjel in bil takoj pripravljen oditi z mladeničema, samo da se ponovno sestane z damo. Mlada pokvarjenca sta ga vodila s seboj preko mostiča na Mirje Ko pa so prišli do precej samotnega kraja v Marmon-tovi ulici, ga je eden podrl, drugi pa mu je bliskovito segel v žep in mu ukradel listnico s 1800 dinarji. Napadenec se je seveda skušal braniti, a je bil preveč vinjen, tako da sta zlikovca hitro opravila svoj posel in izginila v temo. Roparska napadalca sta bila komaj 191etni krznarski vajenec Ivan in 21-letni zidarski pomočnik Jože. Policija je oba dolgo iskala naposled pa ie izsledila Ivana
In Lolif je res napravil, kar je sklenil. Iz j parterja Se ie slišal grohot ljudi, ki so opa- j zovali Lolifovo telovadbo toda on se za to ni zmenil
Ko je odgrnil zastor, ki je ločil ložo od majhnega salona za njo, je opazil neznanko, kako je ležala na divanu Roke so ji visele proti tlom, a glava se ji je bila naslonila na ramo.
»Res je! Zavret ie izgubila! Slabo ji je postalo!« si je rekel in' jo prijel za roke.
Toda roke so bile ledene in na njih je občutil kapljice še mlačne tekočine
Hkrati je zag^dal tudi veliko črno liso na beli strani domina
»Moj bos! To je kri!« je vzkliknil.
Skočil ie k vratom in začel kričati na pomoč Strašen vHzor ep ir r^kril nred njim. Zena v črno-belem dominu, ki je ležala pred njim je bila mrtvr> zaklana' Bodalo je še imela v rami na vratu!
»Na pomoč!« ie zakričala vratarica lože. ko je odk'en;la 'rrata Potem ie vdrla v ložo konica ljudi. Prijeli so ga ker so bili prepričani, da je on merilec .Ni se branil. Pustil je. da so sa nadl^Tova'' ker je b’l prepričan, da se bo pred policijo z lahkoto opral
»Naposled!« ie pomisli' Lolif Zdaj se mi je ponudila priložnost/ da me bodn pred poroto zaslišali kot pričo v zelo zapleteni zadevi Moje prepričanje bo zelo ganljivo!«
VI
Gaston je že trdno spal. ko so odnesli policisti truplo Julije Orcivalove Drugo jutro je vstal bolj zgodaj kakor navadno Čakal ga je stric, pa ni maral zamuditi sestanka Pogledal je »Figaro«, toda ta list še ni mo-
gel prinesti poročila o umoru v operi, ker je bil dotiskan že ob treh zjutraj, torej prav ob času, ko je bila nesrečna Julija umorjena.
Ko je stopil v stričevo stanovanje, ga je presenetilo slugovo obvestilo, da je stric Ro-ger v svoji pisarni in da ga tam pričakuje.
Gaston je najel prvi voz, ki je pripeljal mimo hiše, in se odpeljal v sodno palačo
»Dober dan, stric!« je dejal Gaston >- Prišel sem k vam na dom ob uri, ko sva se dogovorila. Mislil sem, da ob nedeljah ne delate. Ali so vam nepričakovano naprtili kakšno zapleteno preiskavo?«
»Meni zmerom obesijo kakšno prav nerodno zadevo.«
»Opolnoči, ko sva se razšla, niste o tem še ničesar vedeli?«
Gospod Darcy je vstal in pogledal svojega nečaka.
Gaston se je posmejal in dejal stricu:
»Tako me g’edate, stric, kakor kakšnega obtoženca!«
Toda stričev obraz se ob tej šali ni razvedril.
»Ali nisi slišal, kaj se je nocoj zgodilo?«
»Nič, dragi stric. Sel sem s plesa malo pred drugo uro. dar.es pa nisem še z nikomer govoril.«
»Se bolje. Rad bi te nekaj vprašal.«
»Marda o gosnodični Lesterelovi ali o go-spej Cambryjevi?«
»Za gospodično Orvicalovo gre?«
»Za Julijo? Ali mi torej ne verjamete, da sem prekinil vse stike z njo?«
»Verjamem. Samo povej mi, kdaj si jo zadnjič videl.«
»To je bilo, čakajte... v ponedeljek!«
in ga aretirala. Z njim je bil aretiran tudi 221etni brezposelni slaščičarski pomočnik Svojmir, medtem ko drugega napadalca še ni mogla prijeti, ker služi vojake. Aretirani Svojmir je priznal, da sta z Ivanom nedavno vlomila v podstrešje Lozičeve gostilne v Koleziji, kjer sta ukradla več reči in prodala. Med zasliševanjem je Ivan brez oklevanja priznal tudi roparski napad na gori omenje" nega starejšega gospoda. Policija je nevarna mlada zlikovca, ki imata na vesti najbrž še več drugih grehov, izročila sodišču. Ivanove-ga pajdaša Jožeta pa tudi čaka zaslužena kazen.
* Neznanki je naročil, naj pove njegovi ženi, da ga bo našla mrtvega. V Hočkem Pohorju je živel 441etni mali posestnik Visočnik. Mož je bil poročen in je imel pet otrok. Bil pa je bolj slabih živcev, močno vdan pijači in silno ljubosumen. Po majhnem prepiru z ženo je šel te dni od doma, ne da bi povedal, kam. Mož sa je bil napotil do bližnjega ribnika, kjer je na polju delala posestnica Antonija Cvirnova. Mož jo je poprosil, naj njegovi ženi sporoči, da ga ne bo več videla in da ga naj mrtvega poišče v ribniku. Ker ga Cvirnova ni poznala, ga je povprašala po njegovem imenu. Ko ji je mož povedal, kdo je, je vsa prestrašena zbežala domov in domačim povedala o svojem nenavadnem doživljaju. V, spremstvu z neko ženo se je takoj spet vrnila k ribniku, vendar Visočnika ni bilo več videti. Pač pa sta našli na nekem drevesu njegovo jopico. Proti večeru so iz ribnika izpustili vodo in na dnu ribnika so našli Visočnikovo truplo
* Velik vionj na Kiedu. V noči na 30. avgusta je bil izvršen na Bledu viom v Božičevo trgovino z zlatnino, srebrnino in urami. Vlomilec je odnesel razno zlatnino, prstane, zapestnice in ure. Blejsko orožništvo in policija sta uvedla strogo preiskavo. Tvrdka Božič, katere osredna trgovina je v Ljubljani, razpisuje nagrado 10.000 din tistemu, ki prvi izsledi in prijavi vlomilce.
* Po treh mesecih izsleden tat. Orožniki v Loki pri Žusmu so prijeli nekega Franea Čandra, katerega so slovenjebistriški orožniki osumili, da je 21. maja iz stanovanja posestnika Florjana Ačka v Frajhajmu v občini Šmartno na Pohorju ukradel hranilno knjižico, v kateri je imel posestnik shranjenih tudi 8000 din v gotovini. Tatvine so takoj osumili njega, vendar ga niso mogli najti, ker sa je spretno skrival. Sele zdaj po treh mesecih se je orožnikom v Loki posrečilo, da so ga pri-
»Koliko je bila ura?«
Gaston je zardel.
»Pazi. odgovor mora biti točen!«
»Dobro, k Juliji sem prišel ob devetih* odšel pa sem od nje ob pol dvanajstih.«
»Torej si bil pri njej, ko je prišel nesrečni Golimin?«
»Da Sprejela ga je v sosedni sobi. Zelo sta se prepirala. Naposled ga je pognala in se vrnila v oblačilnicc, kjer sem jo jaz čakal.«
»Kakšno vlogo si imel pri tem?«
»Vlogo, ki mi jo je vsilil slučaj.«
»Ali nisi videl Golimina, ko si odhajal ocf Julije?«
»Ne, ker se je obesil v dvorani, skozi katero mi ni bilo treba iti, ko sem odhajal.«
»Zakaj te ona pri zasliševanju ni omenila?«
»Ker je najbitž upala, da se bom zaradi tega vrnil k njej.«
»Tako misliš pač, toda ...«
»Imam njeno pismo, ki vam bo vse do podrobnosti razložilo.«
»Ali si ga spravil?«
»Da. doma ga imam.«
»To je sreča. Dal mi ga boš.«
»Toda, stric, ali je v zadevi kaj novega?«
»Čakaj še malo! Ali si gospodični Juliji kaj odgovoril?«
»Ne. kdor hoče napraviti konec, ne odgo-varia «
»Tn je nisi več v'del?«
»Ne.«
»Snoči na plesu v operi je nisi opazil?«
(Dalje.)
Jeli in izročili slovenjebistriškim orožnikom, bander je pri zasliševanju spočetka tatvino tajil, pozneje pa se je le vdal in jo priznal.
* Dijaki vlomilci. Petrovgradska policija je aretirala skupino srednošolcev, ki je vršila vlome in kradla po Petrovgradu. Neki dijak sredne tehnične šole je v družbi z učencem trgovske akademije vlomil v neko trafiko in odnesel raznega blaga v vrednosti 2 tisoč dinarjev in 150 din v gotovini. Trije drugi srednošolci pa so vlomili v neko drugo trafiko in ukradli blaga za 3000 dinarjev.
* Umor starega preužitkarja. V Grešnjici pri Št. Petru na Dolenjskem je bil te dni ustreljen na domači njivi okrog 60 let stari Teropšič Anton. Orožniki so prijeli tri osumljence.
* Iz neprevidnosti ustrelil dekle. 19-letni Ludvik Gajšt, posestnikov sin iz Podlož, je iz neprevidnosti z lovsko puško ustrelil posestnikovo hčer Pavlino Krapšetovo, ki je nato umrla. Pred sodniki obtoženec dejanja ni zanikal, rekel pa je, da je nesreča nastala zato, ker je bil prepričan, da je bila puška prazna in pa zato, ker se mu je po nesreči sprožila. Gajšta je sodnik obsodil na en mesec zapora pogojno za dve leti.
* Na sleparski način so prodali za 900.000 lir lesa. Mali kazenski senat v Ljubljani je obravnaval kazensko zadevo, katere glavno torišče je bila Postojna in v katero so bili zapleteni trije možaki, ki so skušali na prav premeten način prisleparili 900.000 lir. To sleparstvo je zasnoval Iv. Stegl iz Prestranka pri Postojni. Ta je najprej pridobil za svoj načrt oženjenega mesarja Andreja Andoljška iz Planine pri Rakeku. Sestavil je kupno pogodbo v italijanskem jeziku, s katero se zavezuje posestnik Fran Rovan iz Planine prodati neki lesni tvrdki v Padovi za 900.000 lir raznega lesa iz svojega gozda. Posestnik Rovan je namreč lastnik gozda, ki pa je že na italijanskem ozemlju. Za sleparsko kupčijo sta oba pridobila še oženjenega delavca Andreja Belčiča iz Planine. Ta je po zunanjosti podoben pravemu lastniku gozda Franu Rovanu. V Postojni so podpisali pogodbo. Za Rovana je podpisal Belčič, ki se je tudi za takega izdajal. Po podpisu pogodbe je prejel na račun kavcije 30.000 lir. Lastnik o tej kupčiji sprva ni ničesar vedel. Pozneje so sleparstvo odkrili in kupčijo preprečili. Rovana je lesna tvrdka celo tožila pri sodišču v Trstu in ta obravnava je dognala, da je bila pogodba ponarejena. Andoljšek in Belčič sta bila nato ovadena državnemu tožil-
stvu v Ljubljani. Pred sodniki se je Andoljšek na vse načine skušal izmotati. Belčič, ki k razpravi sploh ni prišel, se je v preiskavi zagovarjal, da sploh ni vedel, kaj je podpisal, ker sam ne razume italijansko. Obsojena sta bila Andrej Andoljšek na osem mesecev strogega zapora, na 600 din denarne kazni, odnosno na nadaljnih deset dni zapora in izgubo častnih državljanskih pravic za eno leto, Andrej Belčič pa na osem mesecev in dvajset dni strogega zapora, v plačilo denarne kazni 600 din in v izgubo častnih državljanskih pravic za eno leto.
* Vlom v blejsko trgovino. Te dni je neznanec kar pri belem dnevu vlomil v trgovi-vino in gostilniške tujske sobe trgovca na Bledu g. Rusa. Vlomilec je odnesel iz garaže razno orodje, ki ga lahko uporablja pri nadaljnjih vlomih, iz tujskih sob pa razno opremo.
* Stroga kazen za nepoboljšljivega vlomilca. Mariborski mali kazenski senat je obsodil 291etnega delavca Franca Strmška iz Podlehnika zaradi dveh vlomov na dve in pol leta ječe in na izgubo častnih pravic
za štiri leta. Strmšek je bil zaradi vlomov in tatvin že večkrat kaznovan.
* Sprejem mladeničev v strojno mornariško šolo v starosti od 15 in pol do 18 in pol leta in v strokovno mornariško šolo v starosti od 16 do 18 let. Rok za prijavo je do 31. avgusta, V pehotno podoficirsko šolo v Beogradu, Bileči in Zagrebu v starosti od 18 do
21	let. Rok za prijavo je do 10. oktobra. Vsa zadevna pojasnila dobite pismeno ali ustno: Koncesionirana pisarna Per Franc, kapetan v pok., Ljubljana, Maistrova ulica 14. Za pismeni odgovor priložite kolek za 10 din.
* Trgovsko učilišče »Christofov učni zavod«, Ljubljana, Domobranska cesta 15. Starši, ki nameravate šolati svojega sina ali hčerko na kateremkoli trgovskem učnem zavodu, pišite po prospekt na naš zavod, ki je največji te vrste v državi. V enem šolskem letu zadobe učenci-učenke praktično izobrazbo za razne pisarniške poklice, še posebej pa za trgovske obrti. Vsa pojasnila in prospekte daje ravnateljstvo osebno ali pismeno brezplačno (—).
Tudi podeželan i&s&ra biti poučen
o ravnanju ob letalskih napadih
Razstava zaščite pred letalskimi napadi na ljubljanskem velesejmu v paviljonu »J« je brez dvoma ena izmed najpoučnejših razstav sejma, ki bo trajal do 9. septembra. Paviljon »J« je za to razstavo razdeljen v tri oddelke.
V prvem so razstavljeni različni tipi javnih in hišnih zaklonišč, tako da je obiskovalcem, ki si nameravajo v hiši zgraditi zaklonišča, ob pogledu nanje odločitev za pravi in najprimernejši tip dosti lažja. Prav tam imajo tudi priliko na razstavljenih modelih podstrešij nazorno videti, kako naj urede doma svoje podstrešne prostore, da bo v primeru letalskega napada nevarnost požara čim manjša.
V istem oddelku razstavlja Kranjska industrijska družba z Jesenic železna zaščitna vrata, ki nepropustno zapirajo vhod v zaklonišče,, tvrdka »Antignit« iz Guštanja pa svoje izdelke za predelanje lesa, da postane ta negorljiv.
V	drugem oddelku je prikazana zametnitev javne in zasebne električne in plinske razsvetljave, pa tudi hišnih petrolejk, kar je posebne važnosti za prebivalce krajev, ki so še brez električnega toka. V tem oddelku obiskovalci na razstavljenih svetilih lahko vidi-
jo, kako je treba ob letalskem napadu priprar viti zatemnitev vseh vrst luči.
V	tretjem oddelku paviljona »J« vidiš, poleg mask, zaščitnih oblek, slik, ki prikazujejo pogubne. posledice bojnih strupov, način obvarovanja pred njimi in pomoč osebam, ki so se z njimi zastrupile, tudi nešteto slik, namenjenih našim kmetom.
Tu je videti, v kakšni nevarnosti je živina po nezaščitenih hlevih, kako se hlevi zaščitijo, kako se očistijo po letalskem napadu njive in pridelki, kakšni vodnjaki so varni in kako morajo biti grajeni, da bojni strupi ne pridejo do vode na dnu. Razstavljene so tudi sirene za javljanje nevarnosti, kakor tudi vse orodje za javno, industrijsko in hišno gasilsko zaščito, na kar opozarjamo zlasti gasilna društva na deželi.
NEZASLUŽENA KAZEN Mati: »Sinko, teta je prišla, brž jo poljubi.« Sinček (ves v solzah): »Mamica, saj nisem ničesar storil.«
nmvo
smgapi
IZGNANCI
V	tistem trenutku so konji, ki so doslej mirno žrli oves, spet postali nemirni. Začeli so ostriti ušesa, rezgetati in poskakovati, glave pa so obračali proti hodniku.
»Medvede vohajo!« je rekel voznik.
»Vzemi kup dračja in pojdi za menoj!«
Fedor je storil, kakor mu je bilo zapovedano. Oba sta se bližala previdno hodniku Dimitrij s puško, a voznik s smrekovimi vejami in gorečo baklo, ki jo naj vrže proti napadalcem.
Pri začetku oboka sta obstala in plašno gledala v temino. Opazila nista ničesar. Ker se je hodnik vil sem in tja, so lahko bili medvedje v bližini, a jih nista mogla opaziti.
Poljak je zadrževal sapo in napeto prisluškoval Votlo godrnjanje se je zaslišalo in odmevalo.
»Torkvati prihajajo!« je rekel.
Voznik je položil smrekovo vejevje na tla in prižgal, da bi ogenj branil prihod zveri. Ni še ogenj vzgorel s plameni, ko se je pojavil medved, očitno vodja Postavil se je na zadne noge, kakor bi se bil hotel pognati proti obema moškima, toda nenadno močno vzplamteli ogenj ga je zadržal.
»Beživa!« je vzkliknil Fedor prepaden.
Dimitrij pa je pomeril. Strel je neštetokrat odmeval v tesnem hodniku.
Medved se je zvrnil na tla, a se je med groznim ropotom spet vzdignil. V slepem
besu ]e planil naprej, ne da bi se bil zmenil za ogenj.
Dimitrij je ustrelil drugič na daljavo kakšnih šestih korakov. Toda njegova roka se je morala tresti: krogla ni zadela v sredo lobanje, temveč je malo više prevrtala zveri le uho.
Preden se je Poljak prav zavedel, sta ga že objeli dve kosmati šapi s tako silo, da mu je pošla sapa.
»Na pomoč!« je kričal.
Tedaj je poleg njega zazvenel glas Marije Fedorovne: »Tukaj sem!«
V	trenutku največje nevarnosti se je pojavila in ustrelila besnečo zver.
S prebito lobanjo se je zvrnil medved na tla in potegnil Poljaka s seboj. Se v smrtnem boju je žival držala Poljaka krepko objetega. Kmalu je zver poginila.
Marija in voznik sta priskočila k Dimitri-
ju.
la.
»Ali si ranjen?« sta ga istočasno vpraš
»Se živim! Samo nekaj prask sem bil de!« žen. Pazita, zdaj pridejo ostali štirje med ve di.«
In res so zdajci pricapljali štirje medved Pri pogledu na ogenj so oklevali, nato na so se pripravili na napad
Fedor je poslal šest krogel svojega revolverja v njih kožuhe.
»Odlično!« je vzkliknil Dimitrij.
Prestrašeni od ropota in streljanja so se razsrjene zveri med divjim godrnjanjem naglo umaknile v svoje skrivališče.
Voznik je vrgel za njimi goreče veje, da bi še pospešil njih beg.
»Mislim, da imajo dovolj,« je menil stari sluga. »Nekaj časa nas bodo zdaj pustili pri miru... Zdaj pa, gospodarica, se vrnimo nazaj. Pripraviti vam hočem imenitno pečenko.«
»To prepusti meni!« je poprosil Fedor.
»Poglej rajši po naših konjih, ali morda niso v nevarnosti!«
»Ko so prispeli nazaj do vhoda v jamo, so videli, da je bila voznikova bojazen le preveč upravičena. Štirinožni stepni roparji so se bili vrnili in se zbLali pred ognjem. Iskali so primeren prostor, kjer bi bili vdrli v notranjost.
Ko so opazili svoje sovražnike s puškami, so se tuleč spet umaknili kakšnih sto metrov.
»Kaj naj storimo?« je vprašala mlada deklica »Smo med volkovi in medvedi kakor v kleščah!«
Dimitrij je priznal, da je bil položaj skraj-’o nevaren
-	Ali se lahko spet spustimo v boj z volko-
. > «
»Ne.« je odvrnil Poljak, »naši konji so še ,otrebni počitka Ne moremo še naprej ... Medvedov se manj bojim. Ogenj v hodniku 'ih bo zadrževal!«
»Naša zaloga kuriva ne bo večno trajala!«
»Kdo ve, če bo zadoščala do polnoči!« je suho pripomnil Fedor
ne bo dovoli dračja, bomo žrtve enih :n drugih!« je vdana v usodo rekla Marits.
STKAN 6
ttmMUammaa
Ljubljanski velessjem je kljub hudim časom
prav pester in živahen
Po enem letu imamo v Ljubljani spet velesejem, ki bo trajal do vštetega ponedeljka
9	t. m. Še nobena dozdajšnja velesejmska prireditev se ni vršila pri tako neugodnih ©kolnostih. Toda kljub temu je na velesejmu vse živo, veselo vrvenje polni razstavne prostore. Ta velesejem je znamenje slovenskega veselja do ustvarjajočega dela in zaupanja v lastno tvorno moč. Prav je tako, zakaj močna volja, zaupanje v samega sebe in delo nas bodo preko vseh zaprek povedli iz hude zdajšnjosti v boljšo bodočnost.
Razstava industrije in obrti kaže po večini naše lastne izdelke, ki po kakovosti in izdelavi prav nič ne zaostajajo za tujimi, so pa cenejši. Posebne razstave so za meščana in podeželskega človeka zelo važne. Kaj vse se da doseči s smotrnim delom na vrtu in v reji
Uvedita m Ti?"f
<_a kuhanje'gobjih jedi ne smeš rabiti slabo lo"čene pločevinaste aH železne lonce V njih gobe ne izgube samo lene barve, temveč tudi prijeten okus Če je le mogoče se posluži pri kuhanju lončene ali poroelanasle posode in pazi pri rabi železnega kuhinjskega orodja da je dobro »ooinieno odno?no da ni lošč na njem okrvSan Železo v neoo-srednem stiku z gobami kakor snloh z mno-g;mi drugimi jedmi zelo kvari okus, Za mešanje gob se ne smeio rabHi koviinke žlice, temveč le^ane Posebno važno'je. da pri kuhanju gob močno kuri? Gobe se namreč morajo hit.ro kuhati Z dolgotrajnim kuh^niem ali nečeniem nostaneio gobe trde in neprebavljive
°red kuhanjem dobro očiščene in zrezane gobe oneri le v mJnčni vodi Ker imaio gobe same dosti vode. ie svetovat*. d° jih kuhaš v e>m maniši količini nridane vode Zelo napačno je. da vodo v kateri si kuhala gobe. zliidš nreč V tej vo^i so namreč zelo d rego-
coli TrHprnfj To crvir^lvi (vYV'\r-
I malih živalil Gospodinjska razstava nam podaja smernice, ki se naj jih gospodinje drže v vsakdanji prehrani družine v današnjih hudih časih. Razstavi »Zobna tehnika« in »Protiletalska obramba« sta za vsakega zanimivi in potrebno je, da si jih ogledate. Na drugem prostoru si morete prav od blizu ogledati motorna in jadralna letala. Ptičja ! razstava kaže korist in škodljivost poedinih j vrst naših ptic. Tudi likovna umetnost je prav i lepo zastopana.
Ze po kratkem opisu se vidi, kako pester i in zanimiv je naš velesejem, ki je letos res prav pristno slovenski. Le oglejte si ga! Na železnici velja polovična voznina v obliki brezplačnega povratka, treba pa je razen vozne karte kupiti tudi obrazec K 13 za 2 din.
rahi) in hrčki. Te gobe imajo večjo količino strupeno učinkujoče helvelske kisline Z vrelo vodo pa to kislino lahko odstraniš iz gob Priporoča se torej pred kuhanjem smrčke in hrčke popariti ali pa nekaj časa kuhati in to vodo odliti Pri posušenih smrčkih in hrčkih to ni več potrebno, ker pri sušenju teh gob izpuhto iz njih vsa helve’ska kislina. Sirovih smrčkov (mavrahov) in hrčkov ne dajaj v usta
Za bolišo prebavo gob se priporoča, da vrže! v kuhajoče se gobe za noževo ostrino jedilne sode tdvojnooglikovokislega natrona).
Različnih gob ne kuhaj skupaj, ker jih ne moreš enakomerno skuhati. Del gob se ti čisto skuha, de! oa ostane trd Taka gobja jed gotevo ni okusna.
S soljo kisom in raznimi začimbami ravnaj pri fr>b»h zelo ore vidno Z začimbami lahko pokvariš priletni gobov okus Le pri manj vredirb gobah. kakor so žemljevec. si-vorumena Štorovka (mrežnica), prašnice in medvedi? tač!e i«' močneje zafinjenje ume-sfno Po okus« doda* med drugim nastopne začimbe: n^er^Ij drehrvj*ik meto ali kaj drugaga. Kakor ti ie na £ v$eč okus.
Gobje jedi nat se takoj no,jedo. Pogrete pobe n;‘’o okvsne so pa lab ko še škodljive. Zlasti v v>r,f’ 'i dneh ie nujno odsvetovati, da bi ncg-c^a gonje c^fm're od prejšnjega I flnp mVnr:p tp.kn p-OiSretih Poh učinkuie
včasih že kar strupeno ali pa vsaj povzroča hude prebavne motnje.
Za kuhinjo
Krompirjeva omaka. Skuhaj v goveji juhi olupljeni in na drobne kocke zrezan krompir. Napravi iz masti in moke bolj bledo prežganje, stresi vanj krompir in po potrebi osoli. Če je pregosto, zalij. Naposled dodaj žlico kisle smetane in daj še enkrat pre-vreti.
Krompirjeva juha z jurčki. Olupljeni krompir in očiščene jurčke razreži na ploščice. Nato napravi svetlorjavo prežganje iz svinjske masti, čebule, razrezanega peteršilja in moke.
V	tem prežganju se med stalnim mešanjem in z dodatkom primerne količine vode mehko skuhajo jurčki in krompir. Začimbe te juhe so sol, poper in malo limonovega soka.
Gobji izvleček (ekstrakt). Očižčene gobe razreži na tanke liste, deni v vodo, osoli in kuhaj tako dolgo, da čisto razpadejo, odnosno da se čisto razkuhajo. Nato vse skupaj pretlači skozi sito in zdaj to kašo- skuhaš, da bo gosto tekoča. Za kuhanje gobjega izvlečka so najboljši glinasti ali vsaj. dobro lošoem kovinski lonci. Gobji izvleček shrani v kozarcih, zaprtih z zamaški in pergamentnim papirjem. Zg vsako kuhinja je gobji izvleček odličc« pridatek za ne$heto jed L Tako za razne v-r&te juhe, razne omake, vseh vrst meso, posebno tudi. ribe. FTrcpr&vi pa gobji izvleček te raznih vrst užitnih, gob.
Kako mehko slu/^aš jajca. Omij jajca v topli vodi in jih dem v vrelo vode, kjer jih pusti tri minute* nato pa jih vzemi iz vode. Lahko pa jih skuhaš tudi na drugi način. Deni jih kau v mrzlo vodo. Vodo. % jajci postavi na ognjišča- Ko zavre voda, so jajca kuhana. Vzemi jih takoj iz vode.
Praktični nasveti
Otrok se mora družiti z otroki. Potepanja otrok je poglavje, ki zadaja materam velika skrbi. Poskusile so že vse mogoče, da bi priklenile otroka na dom, a vse zaman. Kaj ga žene z doma? Potreba po družbi z drugimi otroki. Otrok se doma, kjer so sami odrasli, počuti osamljen. Nemogoče mu je, da bi bil ves dan v družbi ljudi, ki žive v njemu tujem svetu. Potrebna mu je družba njemu enakih in ta potreba je tako močna, da vsa kazni nič ne pomagajo. Zaradi tega pustimo otroke, naj se družijo med seboj.
Votla, pivo ali mleko na sadje lahko povzroči smrt. Vsako jesen, ko ljudje uživajo m-noo-o s»d*9. se čuie. da ie ta ali Oni zbolel,
»Drevi, ko bodo konji spet čili, bomo dalje potovali Do tedaj pa prosim za potrpežljivost gospodarica!«
»Ti zmerom pozabljaš tretjo nevarnost, kozake!«
»Kozaki me najbolj skrbiio!«
»Če nas tu zalotijo, Dimitrij, bo vsega konec! . Kdo bo potem 'rešil mojega ubogega brata?«
Nenadno je stari sluga prisluhnil. Zunaj so se zaslišali glasovi
»Ali ničesar ne čujete?« je vprašal Marijo in jo povedel k izhodu iz jame.
22	poglavje NA SLEDI BEGUNCEM
Skozi tuljenje burje in volkov so se precej razločno slišali glasovi Čudno pa je bilo, da glasovi niso prihajali od spredaj iz doline, temveč od nasprotne strani, iz medvedje luknje.
Marija in Poljak sta se začudeno spogledala.
»Ali je mogoče, da so ljudje vdrli v medvedjo jamo? Kako so le neki mogli priti vanjo?« Saj je bi] Dimitrij opazil ie tesno odortino na stropu, ki je bila precej visoko.
»Kozaki?« je nemirno vprašala mlada deklica.
»Bodite brez skrbi, morda so le lovci. Samo ne razumem, da prihajajo glasovi iz one smeri.«
»Morda ima iama še kako zvezo s svetom?«
»Skozi ta izhod so potem torkvati morda zbežali! Poglejmo malo. kaj delajo volkovi!«
Dimitrij je od zadaj ostro opazoval stepne roparje Zdelo se je. da so tudi slišali človeške glasove, kar jim je zbujalo upanje na nov plen. Nekateri med njimi so že strigli z
■aM«aMn«88ro> cegr*** ya?,>	'■i«wn	ii	n	umin	■BaiaawBaawMt.«wiMgi
ušesi m ob- a&ili glave
»Iz doline mm torej ne preti nikaka nevarnost,« je reke' roijak*. »Sicer bi bili volkovi že stekli za nov+rrt plenom «
V	tem trenutku je prihitel Fedorov iz notranjosti hodnika, kjer je pripravljal medvedjo pečenko«
»Kozaki prihajajo.« je vzkliknil razburjen. »Slišal sem n.vhove krike.«
»A kje so medvedje?«
»Izginili so!«
Dimitrij je zdaj sklenil medvedje skrivališče še enkrat preiskati. Marija Fedorovna j ga je spremljala. Oba sta vzela puško s seboj.
Pri ognju, ki sta mu še doložila dračja, sta obstala, ker sta razločno zaslišala neki gias, ki je rekel:
»Pravim ti, da gori tu dolgi ogenj!«
G1 as je prihaja) od zgoraj. Besede so bile prav nad njima izgovorjene.
Zdaj je bila uganka rešena.
Dimitrij je vzel goreč kol in posvetil z njim proti stroou
»Ali vidite široko špranjo? Ta sega gotovo do vrha gore Na gori govorijo. Poslušajmo!«
»Verjemite mi. da spodaj kuhajo,« je rekel neznan glas. »Ali ne vidiš dima, ki počasi vstaja iz luknje?«
»Ti si neumen. Ašov!« se je zaslišal drugi glas »Da gori spodaj ogenj, je že mogoče, toda kdo naj si tu snodai pripravlja jed? Tale luknja je tako ozka. da ne more človek skozi njo «
»Tako neumen nisem, da bi mogel kaj ta-S kega misMti Toda neznanec je prišel v to ja-1 mo kje drugje.«
»To je res «
»Morda nam je useda naklonila «včo. da smo našli skrivališče vražje ženske. Obvestiti morava o tem tovariše in poiskati vhod v jamo. Ozri se malo okoli sebe! Ali ne vidiš ničesar?«
»Volkove vidim doli v dolini.«
»Sem poglej tole sled. Narednik-vodnik mi je rekel, dn so trojko zasledovali volkovi «
»Zdaj se več ne kadi. Najbrž so si že pripravili jed! Pojdi hitro, ne smemo izgubiti časa!«
Marija in njen sluga sta z naraščajočim nemirom pokušala pogovor neznancev. NI bilo dvoma, da so bili vsi trije v veliki ne- * varnosti Kozaki so bili kljub snežnemu me-težu našli sledove trojke. Zdaj pa je postal izdajalec njih skrivališča še ogenj.
»Dimitrij, moramo nekaj skleniti, preden prispejo vojaki « je rekla Marija.
»A volkovi? Zdaj ne moremo bežati1«
»Moramo skozi volčje vrste!«
»Brez orožja je to nemogoče, a streljanje naših pušk in tuljenje roparskih zveri hi še le privabili kozake!«
»Torej se moramo ali vdati ah začeti zad-ni obupni boj!« je vzdihnila mladenka
»Da, če bi ne bilo medvedov,« fe premislil Dimitrij, »bi se lahko zabarikadirali v zadni jami.«
»Da hi nas potem oblegali?«
»Saj hi nas le malo časa. Pobegnemo lahko iz jame skozi kakšno luknjo.«
»Brez sani in konj? Ne, to bi bila naša smrt. Kako naj brez vozila prispem v rudnik? Boljše je boriti se na stepi, kakor se tu v pasti dati ujeti!«
(Dalje)
ker se je preveč najedel sadja. V bistvu je preveliko uživanje sadja kakor vsakega živila škodljivo. Zlasti velja to za nedozorelo sadje. Želodec se napolni z raznimi kislinami ki mu ne prijajo, pa nastanejo zapletki, ki se izražajo v ščipanju. Težave se pojavijo ne samo po nezrelih jabolkih, hruškah in češpljah, temveč tudi po nedozorelih kumarah in melonah. Zato zanima zdravnike že dolgo časa vprašanje, ali je voda s sadjem prenapolnjenemu želodcu škodljiva. Nekateri ljudje prenesejo vse. Lahko se najedo do sitega vsega,
kar jim dovoli žep. Drugi pa, ki so občutljivi, tožijo ob vsaiki priliki, da jih v želodcu nekaj tišči. Tl so izpostavljeni strašnim mukam, če na sadje pijejo vodo. Ugotovljeno je, da voda ali pivo po sadju silno škoduje. To velja tudi za pivo, zakaj mleko na češplje povzroči strašne bolečine, ki se lahko končajo s smrtjo. Sadje samo na sebi je zdravo, toda jejmo sadje s kruhom in ne pozabljajmo, da nam sadje samo že gasi žejo. Vode ne pokušajmo, dokler nismo prebavili sadja.
Rudarski staronpokojend
v bešmm položaju
Jesenice, septembra.
Zaradi naraščanja draginje so posebno prizadeti rudarski staroupokojenci, saj prejemajo pokojnino, ki znaša največ 150 din na mesec. Pred kratkim je bila ta pokojnina menda zvišana za 20 odstotkov, kar znaša pri staro-upokojencih 30, pri vdovah pa 25 din priboljška na mesec. Kaj pomaga zvišanje pokojnine za nekaj odstotkov, ko pa je osnovna pokojnina tako majhna, da bi niti enkratno povišanje ne moglo ublažiti gorja, ki ga preživljajo izgarani delavci.
Hudo so prizadeti tudi oni upokojenci, ki zaradi bolezni niso mogli doseči polno število zavarovanih let. Tudi ti prejemajo pokojnino, ki v mnogih primerih ne presega 300 din mesečno. Saj celo polna pokojnina, ki v največ primerih znaša 637 dinarjev na mesec, ne za-
I	došča za še tako skromno življenje. Še bolj pa so prizadete vdove in sirote rudarjev, ki prejemajo polovico, odnosno le četrtino moževe ali očetove pokojnine.
Medtem, ko se po cestah pomikajo onemogli siromaki kakor črne sence, pa neki ljudje navijajo cene najvažnejšim življenjskim potrebščinam in si kupičijo premoženje.
Industrijska podjetja morajo plačevati poseben prispevek v banovinski bednostni sklad.
V	ta sklad plačujejo prispevke tudi delavci, torej bedni ljudje, ne plačujejo pa te davščine veleposestniki, veletrgovci in bankirji.
Dolžnost odločujočih činiteljev bi bila, da bi v izdatnejši meri skrbeli za izgarane ljudi, ki so delali, dokler so mogli, zdaj pa trpe lakoto.
iiaii
wmmm
Novice iz kolonij ms Ih ameriških rsipkev
V Ameriki živeči jugosiovenski izseljenci bo ustanovili Jugosiovenski nacionalni pripravljalni odbor s sedežem v New Yorku. Namen odbora je, pripraviti za vsak primer vse potrebno, če bi se vojna vihra razširila tudi na njihovo staro domovino. Odbor bi v tem primeru budil v ameriški javnosti zanimanje za Jugoslavijo in skrbel za pomožne akcije. Odbor je strogo izvenstrankarski.
V Saginawu je umrl Anton Štrukelj, ki je večkrat zmagal na tekmah v hoji na veliko daljavo Štel je 89 let in doma je bil iz Že-žemberka. Največji uspeh je dosegel pred 60 leti, ko je prehodil v šestih dneh 632 milj ali 105 milj na dan. Že leta 1890 je časopisje poročalo o njem, da je prekosil hitri parnik na njegovi 16 milj dolgi vožnji Proslavil še je tudi, ko je prehodil 65 milj dolgo poti iz Saginavva v Flint in nazaj za kozarec limonade. Ko je opustil tekmovanje, je ustanovil trgovino in jo vodil do svoje smrti.
Na reki Monongaheli se je z motornim čolnom vozilo pet fantov. Čoln pa se je prevrnil in padli so v vodo. Trije so se rešili, dva sta pa utonila, in sicer brata Franc in Janez Knavs.
V Clevelandu so umrli Franc Butala, star 68 let, rojen v Gradacu v Beli krajini, Frana Pene, star 47 let, doma iz Male Vodenico pri Kostanjevici, Jože Lavrič, star 70 let, doma iz Ajdovca pri Žužemberku, Neža Natlače-nova, rojena Čičeva, stara 61 let, doma iz Dilce pri Postojni, Jože Šlogar, star 59 let, doma iz Žužemberka, Matevž Zdravje, star 68 let, doma iz Malega vrha pri Mirni, in Ivanka Vrankarjeva, rojena Suhadolnikova, stara 64 let, doma iz Kamnika.
V Milvvaukeou so umrli: Frančiška Kep-slova, rojena Fašunova, stara 46 let, doma iz Ljubna v Savinjski dolini, Terezija Lon-čarevičeva, stara 66 let, doma iz Mostečna pri Makolah in Roza Fonova, doma iz Drež-nice pri Kobaridu.
V Chicagu so umrli: Janez Bergant, star 56 let, doma iz Cerkelj pri Kranju, Anton Brezovec, star 63 let. in Peter Požeij, star 45 let, doma iz okolice Šenčurja pri Kranju.
V	Steeltonu je umrla Marija Koširjeva, stara 69 let, doma iz Gradaca v Beli krajini.
V	Coal Cityju je umrla Ana Ovnova, stara
78 let, doma iz Križa pri Čatežu na Dolenjskem. V Broughtonu je umrl Matija Petrovič, star 63 let, doma z Vrhnike. V Detroitu je umrl Anton Pavelič, star 61 let, doma iz Trnovca na Dolenjskem. V Willardu je umrl Franc Černič, star 86 let, doma iz Broda ob Kolpi. V Pueblu je umrla Bavdkova, rojena Strletova, doma z Iga pri Ljubljani. V Eve-lethu je izdihnil Franc Kastelic, star 56 let, doma iz Velikega vrha pri Šmarju pri Ljubljani .V sanatoriju Peoriju je preminil Anton Pšeničnik, star 68 let, doma iz Kapele pri Brežicah. V Port Washingtonu je umrl Jože Lavrič, star 79 let. doma iz Okonine v Savinjski dolini. V Los Angelesu je izdihnila Frančiška Boljeva, rojena Tisljeva, doma od Dobrepolj. V Buhlu je preminil Franc Kovačič, star 76 let, doma iz Žimarice pri Sodražici, v Bridgeportu Uršula Kovačičeva, stara 70 let, doma iz Slavče vasi pri Žužemberku, v Mac Intyreu Jože Kastelic, star 43 let, doma iz Metnaja na Dolenjskem. V Filadelfiji je umrl Janez Petan, star 54 let, doma iz Sela pri Brežicah. V Black Diamondu je izdihnil Rudolf Jazbec, star 56 let, doma iz Planinske vasi pri Brežicah. V Ranningu je umrla Marija Maršičeva,- stara 67 let, doma od Sv. Duha pri Konjicah.
V Jolietu je umrla Marija Železnikova, rojena Kastelčeva, doma iz Vintarjevca pri Šmartnem.
V Rockspringsu se je smrtno ponesrečil Janez Omejc, star 16 let. Padel je s kolesa in kmalu po prevozu v bolnišnico izdihnil.
Pludo nesrečo je doživel rojak Franc Novak iz Puebla Cola. Hotel je skočiti na vlak, pa je padel in kolesa so mu zdrobila roko. Tako je ležal na kraju nesreče vse do jutra in izgubil mnogo krvi. Mislili so že, da bo poškodbi podlegel. Pa so izvršili na njem prenos krvi in mu roko odrezali v rami.
Velika nso? nekega jedka
Sovjetska revolucija je v Rusiji tako zelo premešala razne jezike in stanove, da je danes pri mladini razlika po naiodnosti čisto zabrisana, izvaja neka knjižica, ki opisuje življenje v Rusiji. V vsakodnevnem boju za obstanek se nikoli ne pojavlja nasprotje med Rusi in drugimi. To dejstvo ustvarja izredno važen pojav pospešenega' poruso/anja tujerodne mladeži.
Kakemu Armencu ali drugemu tujerodcu je ruski jezik njegova na novo pridobljena lastnina, tako rekoč njegova osvojitev in te pridobitve ne bi nikoli več zamenjal za kakršen koli separatizem. Ruščina je njegova izkaznica za vstop v svetovno kulturo.
Ukrajinski kmet nikakor ni bil navdušen nad tem. da so uvedli ukrajinski jezik. Prvič, ker ni dobro razumel uradno uvedenega gnli-1-r.o-a ukrajinskega narečja, drugič na ker ie b’l prnnričan, da se hoče zabraniti njemu in njegovim otrokom pristop k velikoruskemu jeziku z namenom, da bi ostali neizobraženi
kmetje in da bi se jim s tem zaprla vsaka pot do napredka. Pot do napredka pa je v resnici odprta samo s pomočjo znanja ruščine, to se pravi velikoruščine. V vseh velikih ukrajinskih mestih se govori le velikoruski.
V	Dagestanu so uvedli osem uradnih državnih jezikov. Pa so jih morali kmalu odpraviti, ker je zaradi njih nastala le zmeda.
Ker ni nikakega narodnostnega zatiranja in zato tudi nikakršnega užaljenega narodnega ponosa, mora zmagovati golo spoznanje, da se brez ruščine ne da napraviti red. Ukrajinski delavec, ki je delal včeraj jez na Dnie-pru in je danes poslan na Volgo, obenem pa vedno sanja, kako bo prišel na višjo šolo v Moskvo, gotovo nima nikakršnega smisla za privlačnost ukrajinstva. Tako se bodo počasi porušili v Sovjetski zvezi zlasti majhni narodi. Razlika med velikoruščino, ukrajinščino (maloruščino) in beloruščino pa je tako majhna.
Žival, ki je me d@Mp
žive v Evropo
Živalca, ki je Evropa še ni videla žive, je majhen sesavec tako čudne oblike, da naravoslovci dolgo niso vedeli, kam bi ga uvrstili. Zdaj so ga uvrstili med polopice To je živalca z dolgim repom, dolgima zadnjima nogama, okroglo glavo in velikimi očmi, tako da je njena zunanjost kar strahotna. Nar-toun, kakor se ta žival imenuje, skače kakor žaba skoro meter visoko. Njegova domovina so gosti mračni pnzdovi na Malajskih otokih, zlasti pa na Filipinih. Je pa ze-
lo	redka žival. Iz svojega skrivališča prileze samo ponoči. Hrani se s kuščarji in žuželkami.
Domačini se nartouna boje kot strašila, naravoslovci pa se močno zanimajo zanj. Spada namreč med najstarejše na zemlji. V
Evropo se ni še nikomur posrečilo pripeljati to živalco živo.
Nedavno je napravil ameriški zdravnik Fulton drag poskus, da bi si preskrbel živega nartouna za preučevanje. Napotil se je na Filipine kar z letalom. Pri tem je poskrbel, da je bila na otokih pripravljena za redko živalco primerna hrana
Navzlic vsem prizadevanjem se Fultonu ni posrečilo dobiti nobenega živega nartouna. Sele ko se je že pripravljal na povratek v Manilo, so poslali za nem nar živih nar-tounov, ujetih na otoku Boholu. Fultonovo veselje je bilo tem večje, ker ie bila samica breja. Se preden pa je odletel Fulton na Havajske otoke, je samec Doginil. samica pa je menda od žalosti skotila nedonošenega mla-
i	diča, nato pa še sama poginila.
STRAN 10
T—— ■"'^rnifflfrTr-nTT^'-'"—" — ———
Speč ognjenik se je
nenadno strnili
Na otoku Buli v Kaspiškem jezeru je nenadno začel bljuvati ognjenik, o katerem so bili že prepričani, da je ugasnil, saj je od 1. 1857. čisto miroval. Poročilo o ponovnem delovanju omenjenega ognjenika pravi:
Prebivalci Bakuja in okoliških naselij so imeli te dni priliko opazovati nenavaden naravni pojav. Na otoku Buli na Kaspiškem
V	finskem mestecu Tamrnarsforsu je umrla nedavno premožna vdova. Njeni sorodniki so ji pripravljali lep pogreb. Truplo so položili na mrtvaški oder sredi vcncev in šopkov v njeni vili. Ob krsti so stali visoki svečniki, v katerih so gorele debele voščene sveče. Služinčad je stala vso noč ob krsti umrle gospodarice.
Okrog polnoči je stal na straži eden izmed najinlajših služabnikov. Vdova je imela na vratu dragocen okrasek in ta je slu-
X Francoska vlada se preseli začasno v
I.yon. Iz Pariza poročajo: Francoska vlada bo, kei se še ne more preseliti v Pariz, premestila svoj sedež iz Vichyja začasno v Lyon, ki ima ugodnejše zveze z zaledjem.
X Rumunija bo štela le 14 milijonov prebivalcev. Prebivalstvo Rumunije, ki je štelo prej 20 milijonov ljudi, bo po izgubi Besarabije, Dobrudže (na Bolgarijo) in severne Transilvanije (na Madžarsko) štela le 14 milijonov duš.
15 ton streliva. Reuter javlja, da so angleški letalci pred nekaj dnevi vrgli na Jun-kersove tvornice letal v Dessauu v Nemčiji 15 ton streliva.
X Izumili so nov top in novo strelivo. Iz New Yorka poročajo, da so tam izumili top, ki zažiga s stisnjenim zrakom. Top lahko izstreli 10.000 nabojev v eni minuti. Upravljanje s tem topom je zelo preprosto. S tem topom bo mogoče sestreliti vsako letalo. Drugi izum pa je novo strelivo, ki ima strahoten Učinek.
X Do kakšne višine se lahko dvigne balon.
posedanji višek v dviganju z balonom je 19.100 metrov. Neki sovjetski balon je, ka-^or pravijo, brez vodnika dosegel višino 22 itisoč 600 m, toda strokovnjaki tega niso potrdili. Po mišljenju strokovnjakov človek ne v0 mogel doseči dosti večje višine v stratosferi, ker se z večjo višino znatno povečajo težave. Cim više se balon dvigne, tem večja postane razlika v toploti, kar ni škodljivo samo za ljudi v balonu, temveč tudi za balon sam. Po vsem tem je največja višina že dosežena. Dokler tehnična sredstva ne bodo popolnejša, ne more biti govora o doseganju Večjih višin.
jezeru je oživel ognjenik in izbljunil nekakšno vrelo blato. Izbljuv je bil tako močan, da so ribiči celo na razdaljo poldruge milje čutili vročino ognjenika.
Otočič Bula je ugasel ognjenik, ki je zadnjikrat bljuval leta 1857., torej pred 83 leti. Pozneje je tudi še bljuval, toda le — sirovi petrolej.
žabnika premotil, da ga je hotel ukrasti in nadomestiti s ponarejenim. Ko se je sklonil nad mrliča, je pa zadel s komolcem ob svečo, da je padla. V tistem trenutku se je dozdevno mrtva vdova vzdignila in sedla. Služabnik se je tako prestrašil, da je omedlel. Še dolgo potem, ko se je iz dozdevnega večnega sna prebujena vdova veselila življenja in zdravja, je ležal njen služabnik v bolnišnici. Tako mu je bil dogodek pretresel živce.
X Pet francoskih letal je priletelo v Gibraltar. Pred dnevi je priletelo iz Afrike v Gibraltar pet francoskih letal, ki so se pridru-‘ žila generalu de Gaulleu v Londonu, ki vodi vojno proti Nemčiji naprej.
X Balonske zapore nad Anglijo so uspešna obramba. Strokovnjaki v Angliji zatrjujejo, da so se balonske zapore v zdajšnji letalski vojni nad Anglijo dobro izkazale, čeprav je res, da je to najdražji način obrambe.
X Nagrada za žive padalce. Londonski »Star« poroča, da je angleški major Lucas prosil letalsko ministrstvo, naj razpiše nagrado v znesku petih funtov za vsakega živega padalca, ki bi ga ujeli na angleškem ozemlju.
S	tem ukrepom, meni Lucas, bi bili zaščiteni tudi angleški letalci, ki morajo časih zaradi izgubljenega letala odskočiti s padalom, da si rešijo življenje.
X Umetna svila iz kave. Poglavitna skrb Braziljancev je, kaj naj store z množinami kave, ki so jo pridelali. Na vse strani jo sicer izvažajo, kave pa je še vedno mnogo. Pa se je našel odličen izhod iz zagate. Zdaj izdelujejo iz kave umetno svilo. Nogavice, perilo, robce, bluze, kravate, vse iz kave. Umetno svilo, ki jo v Evropi delajo iz lesa, je mnogo laže dobiti iz drugih snovi, ki imajo v sebi celulozo, to drago sirovino. Med te snovi spadajo v prvi vrsti dateljnove koščice in kavina zrna. Kavino zrno vsebuje celulozo v zelo čisti obliki. Pridobivanje umetne svile iz kavinih zrn je torej preprostejše in cenejše, pa tudi hitrejše kakor dolgo in drago pridobivanje iz lesa. Za Brazilijo so se s tem odprle neskončne možnosti. Kmalu bo ta dežela največja iz-delovateljica zelo cenene umetne svile.
BBMawMiiiiiiiiMiiijjiiLi.ia^^BBBBaa^aaaBa5wetas '..‘na
X Kajenje škoduje bolj ženskam kakor moškim. V Ameriki imajo društvo proti kadilkam. Tam j c namreč med ženskim svetom kajenje silno razširjeno. Izračunali so, da 60 odstotkov Američank kadi, in sicer 35 odstotkov še strastneje od moških. Zato je društvo začelo borbo proti kaji med ženskim svetom. Oglasili so se pa nekateri, ki pravijo, da se kaja ni tako razširila v zadnjih letih, temveč da so ženske kadile že davno prej skrivaj, medtem ko kade zdaj javno. DruStvo deli po ulicah letake, v katerih opozarja ženske na škodljive posledice nikotina. V prvi vrsti jih opozarja, da kaja škoduje koži. »Ne kadite, gospodična!« je rečeno na letaku. »Če nočete izgubiti svežosti svoje polti, zlasti pa rdečkastega nadiha, ki je tako všeč moškim in ki vam ga tako zavidajo vaše najboljše prijateljice!« Omožene ženske pa opozarja društvo, da kaja škoduje potomstvu. Razen tega je pa letaku zapisano, da je rak v ustni duplini pogosto posledica pretirane kaj e cigaret. Kaja baje uniči žensko mikavnost. Zenske, ki mnogo kade, postanejo po svojem vedenju in po zunanjosti podobne moškim.
X Kruto maščevanje varanega moža. Na nekem hribu v grški Tesaliji stoji veterni mlin. Njegov lastnik je že prileten mož. Nedavno se je pa oženil z mladim lepim dekletom iz okolice. Oni dan se je napotil po opravkih v mesto. Med potjo ga je pa presenetila nevihta in hitro ji je ušel nazaj domov. Doma ga je pa čakalo neprijetno presenečenje. Svojo mlado ženo je našel v naročju svojega nečaka. Priletni mlinar je planil na zapeljivca, ga premagal, zvezal in privezal na lopatico vetemega mlina. Potem je zvezal še svojo ženo in jo tudi privezal na velikansko kolo. Tako sta se zaljubljenca vrtela na kolesu do prihodnega jutra, ko so ju našli sosedje. Mladenič je bil že mrtev, a žena je, ko so jo odvezali, vsa zmedena skočila v vodnjak in utonila.
X Ameriški spiritisti so dobili odličnega medija. Pred meseci je bila Bellova rodbina v Ameriki deležnik čudnih pojavov. Pohištvo se je začelo premikati, vrata so se sama odpirala in zapirala, slišalo se je trkanje, ki mu je sledilo razbijanje. Kmalu se je izkazalo, da se je vse to dogajalo samo, če je bila doma 131etna Bellova hči Alisa. Spiritistični krožki so se zelo razveselili, ko so izvedeli za te pojave, češ da mora biti deklica odličen medij. Število dobrih medijev namreč zadnje čase občutno pada in vendar se da dobiti zveza s močjo. Toda glede Alise Bellove je vendar skrivnostnim onim svetom samo z njihovo po-nastal dvom, ali morda le ni vse skupaj sleparstvo. Privrženci spiritizma so zato razpisali nagrado 10.000 dolarjev tistemu, ki bi dokazal sleparstvo. Zanimivo je, da od tega časa naprej pri Bellovih več ne straši.
X Židi na Češkem izključeni iz vseh šol. Prosvetni minister vlade češkomoravskega protektorata je izdal odredbo, po kateri v novem šolskem letu židovski dijaki nimajo več pristopa v nobeno šolo v češkomorav-skem protektoratu ne glede na to, ali je šolski zavod javen ali zaseben s pravico javnosti.
X Človeški pogled od zadaj nima nikake moči. Pravijo, da človeški pogled ukroti divjo zver. Pristaši telepatije pa trdijo, da vpliva človeški pogled na daljavo in prisili recimp daleč od nas sedečega človeka, da se obrne proti nam. Prof. Titschener je skušal najti dokaz za to trditev in dognal, da to ne drži. Po večini smo vsi bolj ali manj nemirni in neprestani nemir nas sili, zanimati se za vse, kar se godi okrog nas in za nami. V javnih prostorih ali v gledališču pred predstavo in v odmorih so ženske neprestano dotikajo svojih frizur, popravljajo si svoje obleke in se obračajo čez rame. Moški pa si navadno popravljajo samoveznice. Te običajne kretnje smatrajo zagovorniki telepatije za pojave, povzročene od pogledov zadaj sedečih ljudi, kar pa ne drži. Pogosto obračanje glave človeka v množici ali na zborovanju bi se dalo pojasniti s prirojeno lastnostjo (atavizmom). Pračlovek je moral neprestano paziti, da ga kdo ne napade od zadaj, pa je zato neprestano obračal glavo na vse strani, kakor še danes dela to na primer žival v divjini. Obračanje glave torej sploh ni odvisno od privlačnosti pogleda drugega človeka.
Vihar na Japonskem je
razdejal več tisoč hiš
Japonska je tista dežela, ki morda izmed yseh na svetu največ trpi zavoljo naravnih nesreč. Če ne bljuvajo ognjeniki, pa so povodnji, viharji in potresi. Poleg tega pa imajo zdaj še vojno, ki gotovo tudi ne prinaša zadovoljstva med ljudmi.
Te dni je nad Japonsko divjal silen vihar, ki je terjal mnogo človeških življenj. Pa to ni niti bil posebno hud vihar, kakršni pogosto obiskujejo Japonce. Ti viharji, ki jih imenujejo tajfune, prihajajo nad Japonsko od juga, E področja južnega dela Tihega morja. Manjši [tajfuni se pojavljajo vsako leto kot znanilci hujših, ki prinašajo na Japonsko še večje pustošenje. Zdajšnji tajfun je zajel vso zapadno
japonsko obalo. Posebno veliko škodo je napravil v pristaniščih in po ribiških naseljih. Obenem z njim se je na mnogih krajih utrgal oblak, zaradi česar so nastale velike povodnji. Podrtih je več tisoč hiš, razen tega pa še številni mostovi in železniške proge. Da je bila nesreča še večja, so se na več krajih utrgale zaradi preobilne vode zemske plasti, drugod pa je voda zalila širne površine rodovitne zemlje.
V	prizadetih krajih so prepričani, da to že ni letošnja najhujša nesreča. Pravijo namreč, kakor smo že rekli, da je bil ta tajfun le nekak znanilec še hujših tovarišev, ki se bodo nad Japonsko razdivjali v jeseni.
Od mrtvili Je vsta!a? Is® p J®
hotel tat vzet! ©krasek
Ljubljana bo slovesno odkrila spomenik kralju Zedlnitelju
V	petek 6. septembra, ko bomo praznovali rojstni dan našega mladega vladarja Petra II., bo Ljubljana odkrila spomenik njegovemu velikemu očetu kralju Aleksandru I, Zedinitelju. Tako se bosta Ljubljana ih z njo vsa Slovenija oddolžili kralju Mučeniku, ki je dal svoje življenje za našo Jugoslavijo.
Minilo je že šest let, ko je v Marseilleu v Franciji streljal nanj zločinec iz družbe, ki je hotela z njegovo smrtjo povzročiti zmede v naši državi in jo uničiti. Mučeniška smrt velikega vladarja pa nas je le združila, saj so bile zadne besede umirajočega kralja: »Čuvajte Jugoslavijo!« Kralj Zedinitelj je bil tedaj nd obisku v Franciji. Prijateljska država je hotela sprejeti1 našega vladarja z velikimi Častmi. Ko se je kralj izkrcal v Marseilleu, bilo je to 9. oktobra leta 1934., ga je sprejelo posebno odposlanstvo. Zvečer tistega dne pa smo že v radiu slišali strašno vest, da je naš ljubljeni narodni vladar postal žrtev zločina. Hkratu z njim je bil, umorjen tudi francoski zunanji minister Barthou.
Velikega vladarja smo izgubili, ko je bil na višku svojih moči. Štel je šele 46 let. Rodil se je 1. 1888. v Cetinju kot sin takratnega kneza in poznejšega kralja Petra Kara-djordjeviča in kneginje Ljubice Zorke, hčere Črnogorskega kralja Nijcole Bil je drugi sin, prvi je bil Jurij. Po smrti zadnjega Ob-renoviča je zasedel njegov oče Peter prestol Aleksander je štel tedaj šele 15 let. Ko se je- Jurij odrekel pravici na prestol, je Aleksander 1. 1909. postal prestolonaslednik. Tri leta zatem, 1. 1912., se je začela balkanska vojna, v kateri je Aleksander sodeloval in se posebno proslavil z zgodovinsko zmago v kumanovski bitki, ki je bila izvojevana pod njegovim poveljstvom.
Ko se je začela svetovna vojna, je bi] Aleksander že regent in hkratu vrhovni poveljnik srbske vojske. Njegov ugled je rasel med narodom in vojsko. Vojaštvo ga je cenilo in ljubilo, saj ni bil le poveljnik, temveč tudi pravi tovariš svojih vojakov Narod ga ie vzljubil še bolj, ko je napravil s srbsko vojsko strašno pot bega čez Albanijo. Njegovi veliki volji je največ pripisati, da se je srbska vojska spet prerodila in izvojevala zmago. Regent Aleksander se je vrnil v domovino kot velik zmagovalec
L. 1921. je Aleksander I. zasedel prestol. Kakor se je prej izkazal za sposobnega vojskovodjo, tako je zdaj kazal velike državniške in vladarske vrline. V vseh teh napetih povojnih ,qasih je znal modro voditi krmilo države. Narod ga je ljubil in spoštoval, saj je bil naše krvi. Zato je, tudi globoko čutil z
nami vsemi, Srbi, Hrvati in Slovenci.
Veličastni spomenik, ki ga odkrijemo Slovenci v Ljubljani, bo za zmerom pričal o hvaležnosti Slovencev vladarju, ki nas je pomagal osvoboditi in ki je prav kot moder vladar in zato trdna opora naše lepe Jugoslavije moral umreti od krogle sovražnika naše domovine.
★
Navodila za potrjevanje izkaznic o udeležbi odkritja sporne* nika kralju Aleksandru I.
Izkaznice se bodo žigosale na nastopnih mestih:
V petek, 6. septembra:
v Združenju rezervnih oficirjev, vestibul »Zvezde« (od 11. do 19. ure); v poslovalnici »Putmka« na Tyrscvi cesti; na glavni postaji v Ljubljani; v'Mestnem domu na Krekovem trgu (od 6.30 do 9 u.re); na letnem telovadišču Sokola v Tivoliju (od 6 30 do 9. ure); v vestibuiu Jugoslovanske tskarne (od 6.30 do 9 ure)
V sobolo. 7. septembra:
v pisainj Združenja rezervnih oficirjev (od 8 do 12 yie in od 1:1 do .18. ure) v »Zvezdi«, i\Oe?;,t.an. uj. i: y, poslovalnici »Pulnika« na Tjriicvi cisti
. V peuojjo, ,8, se^jivi.vjca:
v	pisunu Zb i u.vn.ia	i	v...'	/n	n	ot carjev	v
»Zve/di«, Kuugo,.- n. t(.;.l	oziJ	O	du .12.)
v. < i; tal,asu r. BO	i.jaia samo na
pi u . ...	.	vej odbora	za
o> lnu;e spumemka VT...krtini "kralju Aleksi »dlu i ZgdiniJb ju V . im. Te izkuz-r. r.obite v r m .\	■	. na deželi in
pr. pbklovainh ih t	s	ceno 2 din.
Pri. rrgfcujpp v .	[ kov zahterajtg pri
potniških blagajnah pb.	.	; l cdg£e bar-
ve za ceno 2 din Udeležba se bo na	k	o	obrazcu	K
14 potrjevala le ob istočasni predložitvi izkaznice odbora Brpz te	še	o	i.omur ne bo
žigosal že. - c .T: o' : ,	, '	'cu naj vsakdo
pazi. dg rit ;i;;ii': "c- T il	'/.kazmee, ker
so sicer ne mo-f. i i •	1	i	z brezplačno
vožnjo na povt tku
Vsak udeleženec	rčua	pred	odhodom iz
Ljubljane pmtlož, li	ima	izkaznico, in
obrazce K-14 žar.Tdi'	'jfiivi* o	udeležbi :od-
bSru-ža OdktttJ •	•	mu kralju
Aleksandru I Zedinit ’jh v Cj ubij ah P na zgoraj navedenih inu ' ji.
Čctrtinška vozi' i	1 ■.	na	vrlin	na ‘poti vv
Ljubljano od 4 do t « c , na novrat-fcu p n Od 6 do 8 Š t	** 'i '	^raziciie
ih vse vlake raa‘ti i ■■ , ,,	?	-
Zahvala ministra
1 m v©|sic© vala kam
Minister za vojsko in mornarico general g. Milan Nedič je poslal vojski in mornarici po pooblastilu vrhovnega poveljpika naše oborožene sile naslednjo naredbo:
Vojaki domovine!
vanes se je izpolpilojleto dni, ko vas je narodna in državna; potreba poklicala pod vojaško zastavo. Temu pozivu ste se rade volje odzvali.	,1/0( ,	|
.f^eto dni pod vojaško zastava noč in dan v vo aski službi pi lahko, priznam. Vi ste se zavedali, da je tako moralo biti zaradi varnosti vaših domov vaših vasi, vaših mest, vaših dragih, vse domovine.
,7 jem dolgem času službe ste pokazali od-lične vrljne .^vrstnih vojakov, vojakov po krvi. Povsod ste bili vestni, poslušni ip dis-ciplinirani. v službi zvesti do požrtvovalnosti, pri urjenju vztrajni do občudovanja, pri utrjevalnih delih marljivi do požrtvovanja.
Zaslutili ste priznanje tudi svojih najvišjih poveljnikov in vsega našega 'naroda. Dokazali ste, da ste dostojni našlčtlniki tistih junakov, ki so s. stdejn let trajajočo junaško borbo in neustriŠn-rtV3Vi^M4hfhmlušWarili današnjo kraljevino Jugoslavijo,
Mi vsi smo ponosni na vas Pooblaščen sem od vrhovnega1 poveljnika vse oborožene sile da vam izrečem v imenu domovine, ki jo ljubite, nad vse:
Hvala, junakd Bodite in okt.knitef tško dobri ih odločni branilci naše mile domovine
V	tpm imenu vas pozdravljam, vojaki do^ movme, s klicem: 'Že, či naši vrli junaki! Živela TnPOSlnvtiht	—Vi	Tv	h	,
Postani in ostani član
Ciril Metodove družba!
A P i O
Liubliana
od 8. do 15. septembra.
Nedelja, 8. septembra: 8.00: Jutrni pozdrav. 8.15: Radijski orkester. 9.00: Napovedi, poročila. 9.15: Nadaljevanje koncerta radijskega orkestra. 9.45: Verski govor (dr. Vilko Fajdiga) 11.00: Prenos cerkvene glasbe iz stolnice 11.00: Pisana šara (plošče).
11.45- Pevski zbor »Tabor« 12.30: Objave. 13.00: Napovedi. 13.02: Radijski orkester. 16.30: Dij'aška oddaja. 17.00: Kmetijska ura: Gospodarska navodila in tržna poročila. 17.30: Prenos tekme harmonikarjev in Šramlov z velesejma. 19.00: Napovedi, poročila. 19.20: Nacionalna ura. 19.40: Objave. 20.00: ‘ Naši jaevci od vseh strani. 22.00: Napovedi, poročila. 22.15: Za ples (plošče).
Ponedeljek, 9. septembra: 7.00: Jutmi pozdrav. 7.05: Napovedi, poročila. 715: Pisan venček veselih zvokov (plošče). 12.00: Pesmi o cveticah (plošče). 12.30- Poročila, objave. 13.00: Napovedi 13.02: Radijski orkester. 19.20: Nacionalna ura. 19 40: Objave. 20.10: Mesečni slovstveni pregled (prof. Franc Vodnik). 20.30: Veseli operetni zvoki (sodelovali bodo Jelka Igličeva, Ado Darian in radijski orkester; dirigent Šijanec). 22 00: Napovedi, poročila. 22.15: Prenos lahke glasbe z velesejma.
Torek 10 septembra: 7.00: Jutrni pozdrav 7.05: Napovedi, poročila. 7.15: Pisan venček veselih zvokov (plošče). 12.00: Za vsakega nekaj (plošče). 12 30: Poročila, objave 13.00: Napovedi. 13.02: Citre in harmonika (Dragica in Janez Košmerlj) 14.00: Poročila 19.00: Napovedi, poročila. 19.20: Nacionalna ura. 19.40: Objave 20.00: Deset minut zabave (Fran Lipah) 20 10: Slomšek
o	materinem jeziku in narodni zavednosti (prof Etbin Bojc). 20.30: Radijski orkester. 22.00: Napovedi, poročila 22.15: Veseli zvoki (plošče).
Sreda, 11. septembra:	7.00:	Jutrni po-
zdrav. 7 05: Napovedi, poročila. 7.15: Pisan venček veselih zvokov (plošče). 12.00: Uverture (plošče). 12.30: Poročila, objave. 13.00: Napovedi 13 02: Melodije raznih dežel (pela bo Karmena Antičeva, pri klavirju bo prof. Lipovšek). 14.00: Poročila. 18 30: Mladinska ura: Malo telesne vzgoje (Zor) 18 45: Fjo-dor Saljapin poje (plošče). 19.00: Napovedi, poročila. 19.20- Nacionalna ura. 19.40: Objave 20 10: Razvoj fotografije (Oskar Kocipri klavirju prof. Lipovšek) 21.15: Koncert tamburaškega orkestra. 22,00: Napovedi, poročila. 22 15: Za kratek čas (plošče)
Četrtek. 12. septembra:	7.00: Jutmi po-
zdrav 7 05: Napovedi, poročila. 7.15: Pisan venček veselih zvokov (plošče) 12.00: Nape-
vi	iz operet (plošče). 12.30: Poročila, objave.
13 00:	Napovedi.	13.02:	Radijski	orkester.
14.00:	Poročila.	19 00:	Napovedi,	poročila.
19 20: Nacionalna ura. 19.40: Objave. 20.00: Deset minut zabave 20.30: Kvintet kmečkih fantov. 21.15: Reproduciran koncert simfonične	glasbe. 22.00:	Napovedi,	poročila.
Petek, 13. septembra: 7.00:	Jutmi	po-
zdrav 7.05: Napovedi, poročila. 7.15: Pisan venček veselih zvokov. 12.00: Pesmi naše domovine (plošče) 12.30: Poročila, objave. 1300:	Napovedi	13.02:	Radijski	orkester.
14 00: Poročila 14.10: Tedenski pregled Tuj-skoprometne zveze. 19.00: Najoovedi, poročila 19 20: Nacionalna ura 19.40: Objave.
20 00: Za planince 20 10: Zenska ura: Dobičkonosnost v gospodihjstvu in gospodarstvu (Ferjan Marija) 20.30: Pevski in orke* stralni koncert (sodelovali bodo	Poldka	Zupanova, Lida	Kalinova,	prof. Lipovšek in
radijski orkester), 22.00: Napovedi, poročila. 22.15: Filadelfijski simfonični orkester (plošče)
Sobota, 14.	septembra:	7.00:	Jutmi	po-
zdrav 7.05: Napovedi, poročila. 7.15: Pisan venček veselih zvokov (plPšče) 12 00: Vožnja neznanokam (plošče). 1230: Poročila, objave. 13.00:	Napovedi.	13.02:	Vožnja	ne-
znanokam (plošče) 14.00: Poročila. 1700; Otroška ura (članice narodnega gledališča).
t
' STRAN 12
Iz naiih delavskih krajev
Jesenice
Razpis nedeljske zdravniške službe. Za mesec september 1940 se odreja sledeči vrstni red zdravniške službe ob nedeljah in na praznik, ki velja za vse družinske in zavarovane člane brez razlike na njih bivališče in sicer:
1	septembra g. dr. Čeh Milan, 6. septembra g. dr. Tancar Avguštin, 8. septembra g. dr. Hafner Jože, 15. septembra g. dr. Keržan Bartol, 22. septembra g. dr. Ceh Milan, 29. septembra g. dr. Hafner Jože.
Hrastnik
Sokolsko društvo bo letos proslavilo kraljevi rojstni dan na zelo slovesen način. Na predvečer bodo na več krajih goreli kresovi, pred Sokolskim domom pa se bo vršila ob pol 8. uri zvečer svečana akademija z izbranim sporedom. Po akademiji bo v dvorani doma (slavnostna seja.
Članstvo NSZ obveščamo, da se kolikor mogoče v velikem številu in s svojci udeleži akademije in slavnostne seje, da tako skupno s sokolstvom pokažemo svojemu mlademu kralju svojo udanost in zvestobo. Vstopnine ne bo!
Novo mesto
Članstvu NSZ sporočamo, da se bo vršila y nedeljo, dne 8. septembra t. 1. v Sokolskem domu širša odborova seja, na kateri bomo najprej obravnavali vsa organizatorična vprašanja, ki se tičejo podružnice, kot n. pr.: članarino, mezde itd. Nato bo poročal zastopnik centrale tov. Makše o vseh vprašanjih delavstva v dravski banovini.
Vse tovariše nujno vabimo, da se te izredno važne širše seje udeleže v čim večjem številu.	Odbor.
Vsled vedno naraščajoče draginje preživlja tudi delavstvo, zaposleno pri mestni občini ljubljanski, težke čase, zato so si njegove organizacije zadele nalogo napraviti primerne korake, da se obupni položaj mestnega delavstva čim preje izboljša. Akcijski odbor organizacij mestnih delavcev je na svojih sejah ugotovil, da se je zadnjih 10 let stalno poslabševalo delavno razmerje delavcev
v mestnih podjetjih. Prošnje in vloge na merodajna mesta niso imele nobenega odmeva in se nanje niti ni odgovarjalo. Mestno delavstvo nima nobenega enotnega službenega reda, ne pragmatike, niti kolektivne pogodbe kakršne ima delavstvo privatnih podjetij. Delavstvo se ne more zakonito sklicevati, kaj mu pripada tekom let v službi, kakor n. pr.: plača delavcu po 5 ali 10 letih službe. Avtomatično napredovanje se ne izvaja, kdo lahko postane stalen, kdo pride v stalen kader mestnega delavstva pojasnjujejo sicer razne okrožnice, ki se izdajajo od slučaja do slučaja, a teh je toliko in tako različne vsebine, da je objektivni pregled nemogoč, posebno še zato, ker večina teh ne pride v roke delavskim zastopnikom. V vseh mestnih podjetjih se je skozi več let vpisovalo na plačilnih kuvertah vse dohodke in odtegljaje tako, da je imel delavec natančen pregled, koliko se mu odtegne in zakaj. To vpisovanje je pri nekaterih podjetjih odpadlo. V nekaterih mestnih podjetjih se je namesto petka uvedel sobotni plačilni dan in to popoldne, ko je trg za nakup že zaprt. Pred letom se je uvedlo namesto tedenskega 14 dnevno izplačevanje, te dni pa smo morali podpisati okrožnico, s katero nas mestno poglavarstvo obvešča, da se uvede mesečno izplačevanje. Kdor je gospodaril kdaj s din 1000 mesečno, temu je dobro znano, kaj je boljše ali vsak teden din 250 ali samo enkrat na mesec din 1000. Mesečno izplačevanje se je uvedlo, čeprav se je iz haj-kompetentnejšega mesta obljubilo delavskim
zastopnikom, da se mesečno izplačevanje ne bo uvedlo.
Kot dobri poznavalci delavskih razmer ne samo v Ljubljani, ampak v vsej banovini in državi, se pridružujemo tudi mi upravičenemu boju mestnih delavcev za pravice, ki jih ima delavec po božjih in človeških postavah dobiti za svoje delo. Z mezdnim gibanjem mestnega delavstva se bomo pečali tudi v prihodnji številki. Od delodajalcev na mestni občini pa pričakujemo, da bodo v najkrajšem času ugodili zahtevam mestnega delavstva ter jim izboljšali tedensko mezdo tako kakor zahtevajo interesi delavcev in prilike, v katerih živi naš delovni človek.
Mežica
V	nedeljo, dne 1. septembra t. 1. se je vršil članski sestanek, ki je bil prilično dobro obiskan. Škoda je, da niso prišli prav vsi tovariši, ker je bil dnevni red prav zanimiv, razprava pa živahna. Zastopnik centrale je podal obširno poročilo o delovanju organizacije in splošnem položaju delavstva, specielno pa se je dotaknil rudarsko-plavžarskih vprašanj. Po poročilu zastopnika centrale je po-iočal tov. predsednik in apeliral na članstvo, da naj pristopijo vsi oni, ki do sedaj še niso izrekli pripravljenosti posoditi din 100.— podružnici, k tej stvari, kajti denar ni izgubljen in bo ga vsak tovariš dobil točno povrnjenega. Predlog za to notranje podružnično posojilo je prišlo iz vrst članstva, kar je vredno vse pohvale in se vidi, da tovariši pravilno razumejo položaj podružnice in vedo, da so oni tisti, ki tvorijo podružnico. Do sedaj jih je že veliko podpisalo za to posojilo, upamo pa, da ne bo nihče izostal. Na ta način pa bo podružnica na najenostavnejši način prišla ao svojih lokalov.
Tov. Gornik je podal poročilo o delovanju obratnih zaupnikov in o pripravah ter vlogah, ki so bili poslani radi dopusta na podjetje. Istotako je tudi poročal o Bratovski skiadnici.
Po poročilu tov. blagajnika, iz katerega je razvidno, da so nekateri člani v zaostanku, kar seveda ni častno za zavednega člana in tovariša, je poročal tov. Mlakar. Pri razgovoru je bilo potem sklenjeno, da bo podružnica priredila 29. t. m. vinsko trgatev. Dramski odsek pa bo priredil komedijo, ki jo bo podružnica priredila v najkrajšem času. Tako je bil zaključen lepo uspeli članski sestanek.
Popoldne pa je podružnica priredila izlet vsega članstva z družinami na Hamunov vrh. Ker je bil prav lep dan, je izlet nadvse lepo uspel. Vsi smo se prav prijetno pozabavali, za pijačo je skrbel naš neumorni tajnik, posebno razpoloženje pa je ustvarjal Šramel, ki ga tvorijo člani podružnice. Ker izletna točka ni bila preveč naporna, se je tega izleta udeležilo veliko družinskih članov, kar je dalo vsemu temu prav posebno prisrčno obeležje.
Tega izleta pa so se tudi udeležili člani s Holmeca ter so tako dobili stik s člani podružnice NSZ v Mežici. Tu se je tudi napravil potreben sklep in načrt za bodoče delo v podružnici Holmec. Iz vsega je razvidno, da je bil izlet prav srečno izbran, za kar se imamo zahvaliti našim organizatorjem.
Maribor
Delavstvo »Mariborske tekstilne tovarne« je v soboto, dne 31. avgusta t. 1. ustavilo obrat za četrt ure in odšlo k ravnatelju tovarne s prošnjo, da se mu vsled nevzdržne draginje povišajo plače. Vodstvo tovarne pa ni hotelo o tem ničesar slišati, ampak je v splošno presenečenje odgovorilo, da ne da delavstvu principielno nobenega poviška. Takšen odgovor se ne bi smel v današnjih časih slišati iz ust vodstva tovarne, ker bi moralo najbolj vedeti, da je delavec žrtvoval vse
svoje najboljše moči za mastne dobičke vsakemu podjetju in se zato mora na kakršenko-
li	način odpomoči delavstvu iz nastalega bednega položaja. Marsikatera tovarna daje svojemu delavstvu ostanke blaga ter mu na ta način odpomore. V »Mariborski tekstilni« delavci ne dobe ostankov od blaga, četudi nekateri gospodje uživajo podobne privilegije, akoravno niso v tovarni zaposleni. Delavstvu je treba krivico popraviti. Podjetje bo lahko žrtvovalo del svojega dobička, ki si ga je v dobi konjunkture pridobilo in priznalo povišek plač ter tako pomagalo delavstvu iz vedno večje bede.
Draginja postaja pri nas neznosna. Pomanjkanje živil se čuti posebno med delavstvom, ker nima sredstev, da bi si nakopičilo zalog, kakor to delajo razni mogočneži. Kako si nekateri kopičijo blago in s tem delajo mastne dobičke, nam kaže primer, ko je oblast našla pri nekem veletrgovcu 8 vagonov moke skrite in neprijavljene. Takšne preiskave naj bi izvršila oblast po vseh trgovinah in podjetjih ter na ta način preprečila špekulacijo z življenjskimi potrebščinami na račun revnih delovnih slojev.
Iz popotne torbe
Na Dolenjskem imamo tedaj razne znamenitosti, o katerih smo že nekoliko pisali. Tujce posebno vlečejo v naše kraje gnojnične jame kakor muholovec muhe.
Delavci nabirajo tudi maline. Nekoč je šel Matevžev Matevž v gozd, da bi si nabral sladkega sadeža. Zjutraj jo odkuri z brento na rami že ob 2. uri, saj ima do nabiranja malin 2 in pol uri hoda. Med potjo ga tarejo skrbi, kaj bo z njegovo 7 člansko družino, za katero je treba skrbeti. Kakor nam je pravil, je bilo malin toliko, da je kmalu napolnil požrešno brento. Okoli 15. ure zadene brento na hrbet in se vrača domov. Med potjo, ko je Matevž svoje delo opravil, je žvečil suhi kruh in premišljeval o usodi svojih bednih otrok. Toda komaj se dobro zaveda, že zagleda pred seboj strogega in neusmiljenega graščinskega logarja, ki mu v blaženem tujem jeziku ukaže brento takoj izprazniti. Temnogledi logar nekaj zamrmra ter s svojimi spretnimi nogami napravi iz zrelih maun malinovec. Matevžu se zabliskajo solze v očeh in ga milo prosi naj mu pusti ostanek malin in brento. Črnogledi logar je namreč sumil, da jo je moral Matevž gotovo nekje ukradel, ker je nemogoče, da bi imeli v bušicah in v okolici odkoder je bil doma nabiralec malin sploh kako brento. V Sušicah še župana ne zmorejo, kaj šele brento.
Iz Cnnošnjic jo prikrevsam skozi Wildbach Poljane in Podturn v Dolenje Toplice. Tu je prekrasna okolica in znamenito kopališče, a ne za delavce, ne zato ker jih morda niso potrebni, ampak zaradi prenizkih mezd, ki komaj zadoščajo za prehrano.
Kot popotnik se spomnim, ko počivam v Gašperjevi gostilni, kako je neki gospod iz prižnice pravil svojim poslušalcem, da imajo na Dolenjskem neko komunistično društvo in da bodo vsi očetje in matere sfrčali v pekel, če se bodo preveč branili otrok. Čudna so pota dolenjskega popotnika in marsikaj bi še zapisal, ako ne bi izredne razmere preprečevale ostrejše vsebine mojih popotnih uti-sov.	*
Minimalne mezde
V	ministrstvu za socialno politiko in narodno zdravje pripravljajo uredbo, s katero se bo zvišala minimalna mezda. Namera je, da se poviša minimalna mezda od 2. dinarjev na tri dinarje. Že po dosedanji uredbi imajo posamezne banovine možnost, da dvignejo minimalno mezdo za nadaljnih 50 odst. Tako bi potem v dravski banovini verjetno znašala minimalna mezda 4.50. Z ozirom na silni porast draginje je pa obetana minimalna mezda zelo nizka. Danes mezd vsaj v dravski banovini pod 5 dinarjev sploh ne bi smelo biti. Važno bi tudi bilo, da bi bilo v novo uredbo o minimalnih mezdah vnešeno določilo, da se minimalne mezde avtomatično zvišajo, če ie za gotov odstotek porastla draginja.
VTdaja za konzorcij »Nove M.; dr. Joža Bohinjec - Urednik: Ivan Tavčar - Za Narodno tiskarno Fran Jerau - Vsi v Ljubljani/