SU 141
MMb whW flwtrawtfraii Kl
V Trstu, v torek, 15. junij« 192«.
Posamezna številka 25 stou
Letnik LI
J«t Izhaja vsak dan zjatmf racen ) meaace L 13.—, pol Ma L 38.— i. 6 50 — Posamezne Številke > Sfeofcostf l kolone (72 ram) i vmtnlce, cabvale, poslana, vabila
Mali oglasi: 30 stot
inoieuut
L 8—u
* h
J*
2 A *
DINOST
Uredništvo in upravniStvo: Trst (3), ulica S. France« d'Assisi 20. Telefon 11-57. Dopisi na} se pošiljajo izključno uredništvu, oglasi, rekla« macije in denar pa upravniltvu. Rokopisi se ne vračajo. Nelrankirana pisma se ne sprejemajo. — Last, založba in tisk Tiskarne „Edinost" Podurednlltvo v Gorici: ulica Gtosuft Carducci {t. 7, L n. — Telet šL 827 Glavni in odgovorni uredniki prof. Filip Peric.
Pravilna paralela
Povodom obiska ministra za notranje stvari Federzonija v Poadižju je «Gior-hale dTtalia» pred par dnevi objavil članek, v katerem dokazuje pravico ttalije, da Ladine v Poadižju reši zopet Iz položaja, v katerega jili je potisnil avstrijski režim. Ta da jih je odtujil Italijanstvu, dasi so Ladini neoporečno romanskega pokolenja.
Do tu ne bi bilo povoda za nas, da bi stopali v razpravo z gori rečenim liftom. Da se pa vendar le moramo nekoliko porazgovoriti z njim, je tudi ■azlog v dejstvu, da je v tej zvezi pisec prešel tudi k stvarem v naši Julijski Krajini ter glasno intoniral znano staro pesem, kako da je namreč avstrijski režim v primorskih deželah protežiral Slovane in zapostavljal Italijane; kako 4a je zapiral italijanske šole Slovanom aa korist, kako da je poslovanjeval urade itd.! ,
Kar hitro bodi povedano tu, da kar itrmimo, kako more list — ki gotovo iioče, da ga smatramo za resnega in dostojnega — pisati trditve, ki so v tako iričečem nasprotstvu z zgodovinsko •esnico vse do zloma Avstrije, z resnico, torej znano tudi sedanji, še živi generaciji.
Zlasti kar trdi pisec glede zatiranja Italijanskega šolstva, je enostavno izmišljeno in v nasprotju z dejstvi, ki jih niti Italijani sami niso mogli nikoli izpodbiti. Ta dejstva so: da je imela vsa Furlanija edino le in povsem italijanske ljudske šole; da je imela v Istri »ieželno, torej tudi šolsko upravo italijanska stranka v svojih rokah; istota-ko tudi v Trstu, kjer so bile občinske >snovne in srednje šole izključno italijanske. Le v okolici, pripadajoči k tržaški občini, oziroma pokrajini, je bilo 10 slovenskih šol. Vprašamo pa, po kaki oožji ali vražji logiki bi mogel kdo trditi, da je bil obstanek teh slovenskih gol znak zatiranja Italijanov spričo dejstva, da je bila tržaška okolica izključno slovenska, izvzemši le par krajev tesno ob periferiji mesta, ki so bili nekoliko mešani, vendar pa še vedno z veliko slovensko veČino!!
Ali pa je dokaz o zatiranju italijanskega šolstva na korist Slovanov mor-*3a v dejstvu, da so bile tudi občinske srednje šole v Trstu izključno italijan-brez ozira na 60-70 tisoč slovanskemu življa v tržaški občini, oziroma de-:,eii?! Tudi kar se tiče državnega prednjega šolstva, je trditev o zapostavljanju Italijanov na. korist Slovanov drzna izmišljotina. Kajti tu je bila stvar laka, da je bil avstrijski režim enako — opravičen» Slovanom in Italijanom, da kmo bili na tem polju enakopravni in
izenačeni; to je: avstrijska vlada je da-ala obojnim — nemške srednje šole!! 1 V Gorici, v Trstu, v Pazinu, v Puli. Se le v zadnjih časih smo dobili Slovani drobtinico v Gorici, Pazinu in Vo-floskem. In bil je res zadnji čas in neogibna kulturna potreba z ozirom na [dejstvo, da je prebivalstvo v obeh po-fkrajinah po veliki večini slovansko!
Kako je avstrijski režim «protežiral» Slovane na polju osnovnega šolstva, kaže kaj nazorno in kričeče naš tržaški prime:*. Najprel moramo opozoriti na ves glas, da nam v tej občini ni rezal avstrijski režim osnovnošolskega kruha, marveč občina in nje italijanska večina v mestnem zastopu. Mari je to znak, da. so bili Italijani zatirani na korist Slovanov?! 2e leta 1884 so mestni slovenski stariši vložili prošnjo na mestni svet za ustanovitev slovenske ljudske šole v okrožju mesta samega. To prošnjo je mestni svet odbil in c. k. namestništvo je potrdilo ta sklepi 11 Tudi drugo poznejšo tako prošnjo je mestni svet odbil. Radi pritožbe slovenskih st ariše v na namestništvo, je ta oblast odredila uradna poizvedovanja glede Števila slovenskih v šolski obisk obvezanih otrok, kakor ga je navajala prošnja. Ta poizvedovanja so ugotovila komisijonalno, da je bilo v petletnem razdobju — 1888-1889 do 1892-1893 — v okrožju tržaškega mesta 854 slovenskih otrok tistih starišev, ki so prošnjo podpisali. Oziroma: bilo je dokazano petletno povprečno število 170 otrok, obvezanih v obisk Šole.
Sedaj pa Čujte, kaj se je zgodilo potem! Isto c. k. namestnlštvo, ki je poprej odredilo omenjene poizvedbe, je z odlokom 1. julija 1894 št. 10.031/VII ne le potrdilo razloge mestnega magistrata, marveč si je samo izmislilo še en nov razlog za odklonitev slovenske prošnje. Ta razlog naj bi bil, da Trst z okolieo sestavlja en šolski okraj, ter da zato šole v Rojanu, v Barko vi j ah, fxri Sv. Ivanu in Katinari spadajo v mestno okrožje ter da potemtakem tudi mestni Slovenci že imajo svoje Sole.
Proti temu odloku c. k. namestništva je vloMl dr. Gregorin v imenu slovenskih stariSev dne 7. avgusta 1894 pritožbo na c. k. ministrstvo za bogočastje in uk, v kateri je na podlagi konkretnih stvarnih podatkov in obstoječih zakonov — šolskih in ustavnih — dokazal
-"JAvcnctp gnhtove
or i«
ugotovil, da tad! pravičnost In polfttiB-na menda zahtevata ustanovitev slovenske Sede v mesto. Za slovensko šolo da govorita zakoti in pravičnost.
Kakor rečeno: prošnja na ministrstvo je bila vložena 7. avgusta 1894. leta Dejstvo pa je, da je ob pogin« Avstrije še vedno ležala nerešena v kakem zaprašenem arhivu. Celih 24 let se niso mogli na Dmnaju odločiti, da bi rešili to slovensko prošnjo 11 A ves križev pot za slovensko šolo v mestu tržaškem je pod avstrijskim režimom trajal nad 35 leti! — do pogina Avstrije, grešnice do smrti! Evo vam najeklatantnejši primer, kako je avstrijski režim na šolskem polju »favoriziral« Slovane in kako je zapiral italijanske šole Slovanom na korist!!
Kaj zanimiv bi bil tudi majhen pohod na politično-upravno polje — zlasti pa v zgodovino raznih volitev! V prvi vrsti nepozabnih državnozborskih volitev leta 1897 v Trstu in v Istri. Pa pustimo to in omejimo se na ugotovitev, da je preznani funkcij onar (baron Conrad) padec Nai>ergoja pozdravil na javni ulici z vzklikom: Das ist der schčnste Tag meines Lebens (to je najlepši dan mojega življenja) ter da so onega večera na namestništvu srebali šampanjca v dokaz, kako — protežirajo Slovane!!
Gori že smo ugotovili dejstvo, da je bila v Istri — kljub dvetretjinski hrvatsko-slovenski večini — deželna uprava in zakonodaja vse do pogube Avstrije v rokah italijanske manjšine v deželi, kar bi bilo enostavno izključeno, če bi bil avstrijski režim hotel drugačel! Pa ne bi bilo potrebno morda kako «protežiranje« Slovanov! Ne, zadostovala bi dolžna enaka mera pravičnosti in objektivnosti.
Pod konec leta 1907. se je atmosfera med večino in manjšino v deželnem zboru istrskem precej pomirila; tako da sta se sporazumno preosnovala deželni red za Istro in volilni red za deželni zbor, da je tudi hrvatsko-sloven-ska deželno«borska manjšina zadobila neko mero vpliva na deželno upravo s tem, da sta prišla v deželni odbor tudi dva Slovana. Toda to lepo vreme ni trajalo dolgo. Bolj in bolj je postajalo očitno, da italijanska večina ne misli resno na to, da se deželne razmere v ^nacijonalaem, kulturnem in posi>odar-skem pogledu uredile v duhu istega deželnega reda, ki ga dežeinezborska večina sklenila sporazumne z manjšino. Opozarjamo na to zgodovinsko epizodo iz deželnoaborskega življenja Istre zato, ker so tedanje politične razmere na Dunaj n in v Budimpešti — bilo je po aneksiji Bosne in Hercegovine — imele očitno prelij ugoslevensko tendenco in je deielmozborska večina mogla računati na zaslombo pri odločilnih činite-Ijih na Dunaju in v Budimpešti!
To vse so zgodovinska dejstva. Zato se moramo le čuditi, kako je piscu v «Gk>rnale d*Italia» mogla priti v glavo nesrečna misel, da je začel risati paralelo med nekdanjim položajem Italija-nov v Primorju in sedanjim položajem Slovanov v Julijski Krajini!! Gospodje pri «Giornaile dTtalia» naj nam verujejo, da bi mi prej trdili, da teče Soča od Gorice proti Bovcu, nego pa da bi hoteli braniti avstrijski režim, saj je bil ta nam Jugolsovenom vedno sovražen, saj smo bili pod njim vedno tlačeni, saj smo si morali vsako drobtino izsiliti s svojo močjo in s pomočjo drugih pravičnih Činiteljev v državi. O tem kriči na pr. dejstvo, da je bilo do blizu zadnjih predvojnih let celo v osrednji pokrajini Slovenije vse srednje šolstvo nemško!
Ne, ne: z Dunaja in iz namestni-Štvene palače v Trstu niso prihajali blagoslovi nam Slovanom današnje Julijske Krajine. Avstrija nam je bila trda mačeha, ki se je nekoliko potuhnila le tedaj, če je sila pritisnila nanjo; ali pa, če je ravno v svoje zatiralske namene hotela hipno izigravati eno pleme proti drugemu! Srca pa ni imela nikoli za «svoje narode». Ker to srce je bilo nemško-imperij ali stično, zakrknjeno, polno grdih zatiralskih nagonov! Če torej kdo govori, da je avstrijski režim Slovane ob Adriji «protežiral», je to drzen atentat na zgodovinsko resnico! To naj si zapomnijo gospodje v Rimu I
Danes moramo svoje prošnje in zahteve pošiljati na rimski naslov. In menimo — po besedah, ki smo jih že večkrat čuli — da smemo to z opravičbo. G. Mussolini sam je izjavil ob neki slovesni priliki na naslov drugorodnih državljanov, naj od Rima zahtevajo svoje pravice. In ob priliki, ko je spre jemal odposlanstvo nemških županov Poadižja, je rekel, da hoče sam vzeti stvar v reke in po dogovoru z zastopniki nemške manjšine določiti - rimer-no uredbo. In tako uredbo le lahko spoznati, če se napravi pravilna in z resnico s oglašujoča paralela med prejšnjim in sedanjim položajem narodnih manjšin in če se izračuna prava rezultanta. Pa bo jasno, kje in kakih memb Je treba!
Razpravo o proračunu financ, ministrstva v senatu
RIM, 14. Današnjo sejo senata je otvoril predsednik Tittoni ob 16. uri. Po predložitvi nekaterih zakonskih predlogov je senat nadaljeval razpravo o proračunu finančnega ministrstva.
Sen. Rava je ugotovil, da je sedaj že drugikrat po vojni, da je bil senatu predložen proračun, ki je uravnovešen. Pečal se je nato posebno z zemljiškim davkom. Rekel je tudi, da so se tobačni nasadi dobro obnesli in da bi bilo treba izvažati tobak tudi v inozemstvo. Kar se tujskega prometa tiče, preživljajo manjši hoteli sedaj hudo krizo. Priporoča, naj bi se znižali železniški tarifi za kopališča in letovišča.
Sen. Ricci je govoril o inozemskih posojilih pri privatnikih. Omejil je, da je morala Italija za Morganovo posojilo sprejeti visoko obrestno mero 8.25 od sto. Dobro bi bilo, ko bi se taka posojila ne jemala več, ker se država preveč oškoduje, industrija prehaja v tuje roke in tujci zahtevajo kontrolo pri vseh stvareh. Posebno občine bi nikakor ne smele sklepati takih posojil. Govornik je rekel, da treba izdatke pravilno valutirati, ker so v pretekli poslovni dobi efektivni stroški za tri milijarde presegli predvidene stroške.
Govoril je nato finančni minister grof Volj>i. Rekel je uvodoma, da v povojni do6i, kateri ni videti konca, nobena država ne more ubežati zmedam; svet živi z dneva v dan. Tudi Italija mora reševati važne življenjske probleme. — Odgovarjal je nato nekaterim senatorjem, nakar je obrazložil proračun za upravno dobo 1926—27. Obširno se je bavil tudi z valutnim vprašanjem in omenil je zadnje odredbe, ki jih je izdala vlada glede kupčevanja z devizami na borzah, obrazložil pa tudi vse druge korake, ki jih je vlada storila proti špekulacijam, katere je delalo inozemstvo na škodo lire. V Italiji je v prometu manj denarja kakor v drugih državah; na vsakega prebivalca v Italiji pride povprečno neka; več Kot 530 lir, medtem ko p: ide v Belgiji na vsakega 1030, v Franciji p* 1350. Mednarodna vrednost denarja zavisi od mnogih činjenic, v tesni zvezi pa je tudi s trgovinsko bilanco. Razpravljal je še o državnih dolgovih, o V^r o trgovinski mornarici in o de?	po-
šilja* vah izseljencev. Na koncu svojega govora je poudarjal, da so se prilike pod sedanjo vlado mnogo zboljsale.
Govorniku so senatorji živahno ploskali in mu ob koncu čestitali
Govorilo je nato be več drujrih senatorjev, nakar j" predsednik odgodi! razpravo na jutrišnjo sejo, ki sc bo pričela ob 16. uri.
iMelitta ptfiiia Mm
v Jugoslaviji
BEOGRAD, 14. (Izv.) Notranjepolitični problemi so te dni stopili popolnoma v ozadje, ker vlada veliko zanimanje za bližajočo se konferenco Male antante na Bledu in za razpravo o net-tunskih konvencijah v narodni skupščini.
Sicer pa so danes v političnih krogih živahno raspravljali o zborovanjih, ki so se včeraj vršila širom drŽave. Sve-tozar Pribičević je priredil shod v Metliki, ki je lepo uspel; udeležilo se ga je kakih 3000 oseb. Med zborovanjem je bilo sicer tudi nekaj radičev-cev, ki so spočetka sicer skušali motiti zborovanje, a so kmalu obmolknili. Pribićević je obrazložil sedanji politični položaj, kritiziral je politiko m-nistra Puclja in SLS. Popoldne pa je imel veliko zborovanje v Sjeni čaru, na katerega je prilo iz bližnje in daljne okolice približno 7000 ljudi. Pribićević je razpravljal o vseh aktualnih političnih vprašanjih. — Ljuba Davi-dović je imel včeraj veliko zborovanje v Petrovcih. Značilno je, da sta se tega zborovanja udeležila tudi musliman dr. Bešmen in Slovenec Smodej. — Radikali pa so včeraj priredili zborovanje v Mariboru. Na to zborovanje, ki se je vršilo v mariborskem Narodnem domu, so prišli minister Miletić, podpredsednik na. skupščine Subotić, bivši minister V. Janković in še nekaj uglednih radikalov. Minister Miletić je bil glavni govornik; razpravljal je stvarno o aktuelnih političnih problemih, posebno pa o gospodarskem položaju Slovenije. Dr. Subotić pa je precej ostro napadal SLS. Govorili so nato še nekateri drugi radikali iz Beograda, nakar se je zborovanje zaključilo v popolnem miru.
Bivši finančni minister Stojadinović je včeraj priredil zborovanje v Uzdi-mu v spodnjem Banatu. Obisk je bil precejšen, a zborovalci so bili večinoma kmetje romunske narodnosti Stojadinović je precej ostro nastopil proti obnašanju St. Radića in govoril je za Nikolo Pašića.	i
Vsa ta zborovanja kažejo na živahno agitacijo in dokazujejo, da se bliža volilno razpoloženje.
Program konference Hale ontonte
na Bledu
BEOGRAD, 14. (Izv.) Včeraj je odpotoval na Bled šef protokola v ministrstvu zunanjih del, da pripravi vse potrebno za konferenco Male antante. 17. t. m. zjutraj se sestane jo jugoslo-venski, čehoslovaški in romunski zunanji ministri na Bledu in še dopoldne se bo vršila prva seja, na kateri bodo razpravljali o mednarodnem političnem položaju v Evropi. Popoldne se bo vršila nova konferenca, nato pa izlet v okolico Bleda. Naslednji dan bo dr. Beneš poročal o zadnjem sestanku Sveta Družbe narodov in o finančni kontroli nad Madžarsko. Ministri in novinarji bodo popoldne odšli na Bohinjsko jezero. Tretji dan dopoldne se bo zopet vršila konferenca in zastopniki Male antante se bodo razgovarjali o nemško-ruski pogodbi in o situaciji, ki je nastala v Srednji Evropi radi te pogodbe. Popoldne pa se bo vršila zaključna seja in bo ratificiran uradni komunike o konferenci.
Istočasno se bo na Bledu vršil tudi kongres novinarjev Male antante.
Zunanje ministrstvo je objavilo ro-seben komunike, ki navaja, da se bodo ministri držav Male antante dogovorili glede miroljubne akcije za sanacijo povojnih razmer. Izmenjali bodo tudi misli o vseh političnih vprašanjih, ki interesirajo Malo antanto kot celoto, ali pa posamezne države kot sestavne dele te celote. Naravno, da bodo razpravljali tudi o prihodnjem zasedanju Družbe narodov In o vprašanju razširjenja Sveta Družbe narodov ter da se bodo medsebojno obvestili o miroljubnih korakih, ki so jih posamezne Članice Male antante napravile za konsolidacijo odnošajev in ojačenje zvez s sosednimi državami.
Za konferenco Male antatne vlada v vseh krogih največje zanimanje. V zunanjem ministrstvu je bilo danes vse polno posetov s strani zastopnikoy diplomatskega zbora. Ponovno sta bila pri dr. Ninčiću italijanski poslanik Bo-drero in romunski poslanik Emansi. Zvečer je bil dr. Ninčić v avdijenci pri kralju. Kralj se je namreč danes po 14-dr vni odsotnosti vrnil iz Topole v Beograd.	_
Tolovaji odnesli IS milijonov drahem
BEOGRAD, 14. (Izv.) Po vesteh iz Aten so na cesti iz Trevese v Janino tolovaji napadli avtomobil, v katerem se je nahajalo 15 milijonov drahem v bankovcih, ki so bili namenjeni v grški Državni banki. Tolovaji so ubili tri orožnike, enega uradnika in dva nameščenca; pobrali so denar in ubežt li. Policija jih zasleduje.
Krvavi Izgredi v Pragi
Veliko število ranjenih — 70 komunistov aretiranih
PRAGA, 13. Komunistična stranka je sklicala predvčerajšnjim proti večeru javen shod na Havličkovem trgu, fla protestira proti vladni predlogi o carini na poljske pridelke. Po shodu so
Vaclavski
redarjem: opeko, kamenje, pesek, deske, late, drogove, lopate in drugef orodje. Posegli so tudi po debelih kamenitih kockah, s katerimi baš tlakuje občina dotične ulice. Izginile so z mesta skoraj vse kocke, ki so bile v dolgih vrstah nanizane ob pločnikih.
Frnncosko-Jpanskn konferenca
za ureditev maroškega vprašanja
PARIZ, 14. Listi živahno razpravljajo o francosko-španski konferenci, ki so danes prične v Parizu.
«Petit Parisien» pravi, da bo med obema delegacijama gotovo dosežen sporazum glede Abd-El-Krima, s katerim ne bodo postopali kakor z mučenikom in tudi ne kakor z vojnim ujetnikom. Rifanskl poglavar in njegovi spremljevalci bodo deportirani v kako ^francosko kolonijo, najbrž v Madagaskar. Sklepi konference ne bodo v ničemer izpremenili določb mednarodnih pogodb, ki so sedaj v veljavi, ker sta si obe delegaciji v svesti, da nekateri komaj čakajo na kako spremembo teh pogodb, pa četudi bi bila Še tako neznatna, ki bi dala povod za mednarodno konferenco, od katere pričakujejo znatne koristi v Maroku in drugod. Francija in Španska pa se hočeta taki mednarodni konferenci na vsak način izogniti.
«Echo de Paris» piše: Ni težko razumeti, kam meri Italija s svojimi najnovejšimi zahtevami. Kljub vsem nasprotnim vestem smo gotovi, da nam Foreign Office, angleško zunanje ministrstvo, v tej zadevi ne bo delalo ovir. Mi računamo, da nas bo podpiralo, kakor ga mi podpiramo v Egiptu.
Trgovinska pogodba med Francosko in Japonsko
PARIZ, 13. Ta teden se otvorijo pogajanja za sklenitev trgovinske pogodbe med Francosko in Japonsko.
Krvav spopad med socijalisti in nacionalisti na Francoskem
PARIZ, 14. V mestecu Lomme pri Parizu je kakih 30 «camelots du roi» napadlo gručo socijalistov, ki so motili neko cerkveno svečanost.
Ranjenih je bilo 7 oseb, težko ranjenih sta dve.
-
Nov ruski dar angleškim rudarjem
MOSKVA, 14. Glavni svet delavskih strokovnih zvez je poslal angleškim rudarjem spet 300.000 zlatih rubljev, ki so jih nabrali delavci med sabo. Vsega skupaj je šlo doslej iz Rusije kot podpora za stavkujoče rudarje 3,637.000 rubljev v zlatu.
Pilsudski — predsednik vrhovnega vojnega sveta
VARŠAVA, 14. Predsednik republiko je imenoval maršala Pilsudskega za predsednika vrhovnega vojnega sveta.
Po kakšnih načelih se spremeni peljska ustava
VARŠAVA, 14. Pravosodni minister Makowski, ki so ga novinarji izprašali glede nameravanih sprememb v poljski ustavi, je odgovoril, da si novodobna družba ustvarja nove oblike demokratskega življenja. Načela politične demokracije zamenjuje s socijal-nimi načeli. Parlament, ki bo izšel po teh načelih iz volitev, bo samo eno iz-
skušali priti komunisti na trg. V Jindrichovi ulici jih je ustavila rmedOrodij javnega življenja. Poleg
parlamenta se mora najti prostor za
policija, vendar so skušali prodreti »kordon s tovornim avtomobilom. Vnela se je pravcata bitka med demonstranti in redarji
Komunisti so najprej napadli policijo s palicami, potem pa s kamenjem in opeko, ki so jo dobili pri novih gradbah v tej ulici. Redar so se branili s pendreki. Na ta na- i se jim je posrečilo, da so demonstrante nekoliko potisnili nazaj. Kmalu pa so se komunisti zopet ustavili in znova navalili na redarje, od katerih jih je bil velik del na konju. Policija je morala poseči po orožju in se je branila napadalcev s sabljami.
Ko so demonstranti znova potiskali na kordon, ki je bil na mnogih krajih prebit in se je vsula množica redarjem za hrbet, je morala policija streljati z revolverji.
Sedaj so napravili redarji splošen napad na komuniste, ki so jih po hudem naporu pregnali proti žižkovu. Policija je zopet streljala, ko je parkrat prišla v nevarnost. Okrog 7.30 so redarji razpršili vse izgrednike in vzpostavili red.
Na podlagi policijskega poročila je bilo pri spopadih ranjenih 56 redarjev, med njimi štirje hudo. Enemu redarju so demonstranti z železnim drogom razparali trebuh. Števila ranjencev pri komunistih doslej ni mogoče natančno ugotoviti, vsekakor pa je bilo ranjenih nad sto oseb v njihovih vrstah. Prijetih je bilo okrog 70 izgrednikov.
Kako hudi so bili pocestni boji, se vidi že iz tega, da je ponekod pri novih gradbah izginila vsa opeka s stavbišč. ki je stala ob cestah v velikih skladni-cah in so ulice z njenimi drobci na gosto posute. Komunisti so pograbili vse,
vlado, a poleg vlade prostor za predstavništvo socijalnih zadev ali organizirana demokracija. Minister Ma-kowski ne razume tistih levičarjev, k" branijo meščanski liberalizem, kakoi da bi se morali še vedno boriti proti absolutizmu Ludovika XV.
Nova perzijska vlada
TEHERAN, 14. Novo perzijsko vlado je sestavil Nasirofiol Kemclek, ki jo postal ministrski predsednik in notranji minister. Foroegi prevzame vojno ministrstvo, Tagh y Zaghen pa zunanje ministrstvo.
Tagh y Zaghen se sedaj nahaja nai potovanju v Združene države, kjer bo na razstavi v Filadelfiji zastopal Perzijo.	_
General Feng v Berlinu
BERLIN, 14. Semkaj je pribežal kitajski general Feng. Baje gre tudi za iiakup velike množine municii« General Feng se malo kaže v javnosti, ker visi nad njim grožnja atentata.
Fodaljšanje zvezne pogodbe med državami Male antante
BUKAREŠT, 14. Danes so zastopniki Romunske, Čehoslovaške in Jugoslavije podpisali podaljšanje zvezne ob-rabmne pogodbe "teh treh drŽav za nova tri leta.	_
Zaglul paša zahteva spremembo ustavo
KAIRO, 14. Zaglul paša je po seji, ki jo je imel z voditelji narodne stranke, sklenil zahtevati spremembo ustave v tem smislu, da sme le kralj razpustiti egiptovsko zbornico v sporazumu s se-
kar jim je prišlo pod roke, za boj proti! natom.
tEBINOSTt
▼ Trstu, dne 15. Junija 1926.
Tridesetletnica brezžične telegrafije
BOLOGNA, 13. Danes se je vse mesto okrasilo, da proslavi tridesetletnico Izumiteljskega dela svojega sinu, sen. M ar c oni j a. V veliki dvorani Arhigimna-tAje so se zbrali najvišji predstavniki znanosti in politike, ki 30 v svojih govorih nagla&ali delo in pomen moža, ki je pred tridesetimi leti prejel prvi patent na breežiCno telegrafijo. Odgovoril jim je z lepim govorom slavljene« sam.
Sovjett proti Romunski
LONDON, U. Sovjetska vlada je poslala turi ki noto, v kateri jo ooziva, naj ne pusti skozi Dardanele podmornice, ki jih je Italija zgradila za lio-
munsko.
Politične vesti
6EŠKI TISK O ŽENEVSKIH DOGOVORIH GLEDE MADŽARSKE
Sklep finančnega odbora «Družbe narodov», da se financijelna kontrola na<l Madžarsko ne odpravi, je izzval v Čehoslovaškem tisku veliko pozornost. To pa tem bolj, ker je Cehoslovaška zainteresirana, na razmerah, ki vladajo pri njeni madžarski sosedi. Kontrola se ne odpravi, ker niso podani predpogoji, ki bi opravičili odpravo. Pred vsem je potrebno, da se Madžarska sprijazni z razmerami, kakor so nastale v Evropi po mirovnih ---dbah, zla^
sli trianonski. Če ne pride do takega pomirjenja, bodo Madžarska in voditelji madžarske nolitike morali nositi odgovornost za omejitve in težkoče, ki nastanejo od tega za deželo. S takimi komentarji pospremlja danes čehoslovaški tisk ženevski sklep ter dodaje, da se niti misliti ne more na odpravo financijeliie kontrole nad Madžarsko, dokler v deželi vlada režim, ki dopušča take napade proti današnjemu stanju stvari, kakor sta bila na pr. fal-sifikacijski škandal in še škandaloz-nejša obsodba izrečena nad krivci. Pa tudi drznost ministrskega predsednika Bethlena, da po nedavnih dogodkih v Madžarski zahteva odpravo financijel-ne kontrole Družbe narodov nad džarsko.
Vsi čehoslovaški listi ugotavljajo z zadovoljstvom, da ne samo Madžarski sosedne nasledstvene države zavzemajo odbijajoče stališče nabrani sedanjemu madžarskemu režimu, marveč tudi vsa druga evropska javnost, posebej še francoska, ki je bila zadeta po falsifi-kacijskcm škandalu. Pa tudi v Angliji — kljub notoričnim zvezam, ki jih imajo tam madžarski magnati iz prejšnjih časov — motrijo sedanje razmere v Madžarski s popolno reservo.
Evropska javnost sodi, da je madžarska zahteva v času falsifikacijske-ga škandala drzen napad na mednarodno moralo in poštenje. Temu nazoru primeren je tudi uspeh Bethlenove zahteve. Financijelno nadzorstvo nad Madžarsko se ne odpravi, a politična stran falsiiikacijske afere se ne bo pretresala v finančnem odboru, marveč v Svetu Družbe narodov, s Čimer zadobi stvar pomembno politično ozadje. Bethlenov porax v Ženevi se iztiče tem bolj. ker je bil istočasno financijelna kontrola nad Avstrijo — odpravljena^ ker se ta poslednja korektno vede napram sosedom in mirovnim pogodbam. Slednjič se iztiče Bethlenov poraz tudi v predlogu francoskega ministrskega predsednika Brianda, da se skliče mednarodna konferenca, ki naj izdela konvencije proti ponarejanju novčanic. Cim se torej čuje beseda o Madžarski, že se sliši kakor odmev — «falsifika-iorstvo». In ta odmev bo neločljiv, dokler Madžarska in njeni vodilni krogi in duhovi ne začnejo ubirati avstrijske mirovne poti.
NAPAD NA «AVANTI!»
Kakšnih dvajset fašistov je vdrlo znova v prostore «Avanti!»-jevega uredništva in uprave v Milanu. Razbili so nekaj oprave in en pisalni stroj, pretepli so slugo Ambrozija Tantardinija in tajnika Socijalistične zveze Rafaela Fioria, ki sta bila precej težko ranjena. Nekaj napadalcev so aretirali.
NOVA VLADA NA POLJSKEM IN NJE PROGRAM
Sestava nove vlade in način, kakor je bila imenovana; sta izzvala mnogo komentarjev v varšavskih listih. V sestavi nove vlade se hoće opažati namen predsednika poljske republike, da se vladi odvzame vsak političen značaj. Cim se je kak poslanec, ali politik, ki mu je bila na predhodnih pogajanjih ponuđena ministrska stolica, skliceval na mnenje svoje politične organizacije, je designirani ministrski predsednik Bartel pogajanja prekinil. Iz tega razloga niso bili imenovani nekateri politiki, katerih sodelovanje na vladi se je zdelo gotovo. Pomembno je, da niti kritika desničarskih listov, niti kritika levičarskega tiska nimata vpliva na politiko novega kabineta. Ministrski predsednik Bartel je izjavil, da je to dokaz, da se nova vlada ne udaja naziranjem poedinih političnih strank, marveč da ostaja izvenstrankar--ka.
O programu nove vlade se ne more izreči povsem opredeljeno. Toda imenovanje poznanega ekonoma financ Karnerja za ministra financ je dokaz, da se Bartelova vlada vrača h koncepciji poljske sanacijske politike, ki je bila izdelana že pred dvema letoma. Stremiti hoče po ravnotežju in najemati manjša tujezemska posojila ne da bi pri tem mislila na velike transakcije z inozemskim kapitalom, pridržujoč sebi popolno svobodo odločanja toliko valutarnih, kolikor tudi pridobitnih vprašanj. Poljski zl. ima na borzi tendenco dviganja. Finančni krogi vplivajo na vlado, naj prepreči eveniuelno preveliko dvtea-
stabilizacijo zlatnika, kar M mnogo pripomoglo poljskomu izvozu. V javnosti se u-go to vi j a z zadoščenjem, da je uprava kraj zadnjih dogodkov v notranjem političnem jHvljenju delovala povsem zaupno, tako, da j« bil n. pr. prihod davkov tak, da j« proračunski provizorij, sprejet od strani skupščine, zagotovljen.
nje slatnlka, marveč naj dela sa popolno odbor, ki ima biti tudi prvo načelništvo
1 w	' nove zadruge.
Predsednik dr. Slavik; odborniki: Birsa Franc, Sv. Ivan; Čok Andrej, Opčine; Cok Andrej, Lonjer; Mi klavec Anton, Sv. M. M. sp.; Merlak Mihael, Skedenj; Scbeiner Edvard, Barkovlje; Kodri« Alojz, Sv. M. M. sp.; Perl/>t Jožkov Rojan; Furlan Janko, Smihelj; Ceh Ivan, Rodik; Počkaj Jožef, Materija; Klarič Ivan, Buzet; Ukmar Ivan, Salei; Lavrenčlč Stanko, Postojna; ŽniderSič Milan, Matenjavas; Zcrjal Matija, Bol junec; Pire Ivan, Kopriva; Hrovatin Avgust, Plavje.
V nadzoroištvo so izvoljeni sledeči gospodje: dr. Povh Alojz, Trst; Stepan-čič Srečko, Trst; Ajdišek Jožef, Trst; Kodrič Jožef, Sv. M. M. zg.
Pri slučajnostih so se oglasili nekateri člani, ki Želijo pojasnila o raznih zadevah.
Občni zbor Tržaike kmetijske družbe »Trsta
(Konec, gi. tudi Edinost od 8. t. m.)
Pri točki «preosn<»va družbe v zadrugo in oćebrftev pravil» poroča predsednik dr. Slavik. V kratkih besedah je govornik razložil razloge in svrho preosnove družbe in prednosti, ki so s tem spojene. Predočil je zborovalcem važnost organizacije, katera edino o-mogočuje napredek in ustvarja moč posameznih stanov. Odpor proti zadrugam radi propada neke zadruge ni več na mestu. Tržaška kmetijska družba je dokazala, da je sposobna nekaj ustvariti. V novo zadrugo prenese premoženje, ki predstavlja deleže 3200 zadružnikov na podlagi pravil, o katerih se bo razpravljalo. Druge zadruge morejo začeti golih rok in vendar Če so prav vodjene, uspevajo. Tem bolj bo uspevala naša nova zadruga, ki ima že sedaj primerno glavnico in dobro vpe-
G. Hrovatin iz Plavij prosi, če bi bilo
krompir itd. Predsednik dr. Slavik o menja, da tako vnovčevanje predvidevajo že itak pravila tn se bo zadeva rešila, kakor hitro bodo sa to dani po-
firojl.
G. Žerjal iz Boljunca želi pojasnila o vprašanju mlekaren. Predsednik je dal posebna pojasnila in obljubil, da se bo družba za vprašanje Živo zanimala in po vseh možnostih varovala interese živinorejcev.
G. Turk iz Toma j a priporoča družbi opreznost pri izberi članov in razpro-dajalcev ter pri nabavi blaga.
G. Ukmar iz Salela prosi, naj bi družba preskrbela tudi živinsko sol. Poslovodja odgovori, da je družba Že napravila potrebne korake tudi v tem oziru.
Ker se nihče ne oglasi več k besedi, zaključi predsednik ob na 1 uro občni zbor. Zahvali se ponovno zborovalcem za udeležbo in izrazi upanje, da se polnočtevilno pridružijo nasi or-
mogoče, da bi družba vnovčevala n ji-i ganizaci ji, ki naj postane dika in ponos hove pridelke kakor češnje, zgodnji | našega kmeta* — Zapisnikar.
DNEVNE VESTI
I Občni zbor S. U.
8-
Posnemajmo!
Na drugem mestu prinašamo članek'	.. . , ,
i« tr«^..^	Ob polnestevilni udeležbi zastopnikov
Jankota Furlana, v katerem	slovanskih sportnih drugtev, klubov
njem hipu vprašanje tehničnega nar Pohajali na zborovanje z nekim stra-
nredkfl nakmetiifitva	i hom m boJazniJ° Pred nevihto, ki je gro-
preaita našega Kmetijstva.	j zila da Sportno Udruženje razbije, in to
žtazni arugi narom nam aajejo na radi ostrih notranjih
sporov tehnične na-
tem polju posnemanja vredne zglede, rave. Na dnevnem redu so stala vprašanja,
V Čehoslovaški obstaja že od 1. 1925. katerih rešitev v enem ali drugem oziru
«Cehoslovaška kmetijska zadruga«, ka-^bi lahko pomenila odstope raznih članic
tera ima v programu znanstveno orga- in s tem počasno hiranje vsega našega
nizacijo Cehoslovaškega kmetijstva. To športnega gibanja. V čast in ponos vsem
društvo 4iW ^a-nimanie za kmetiisko1 vodlteljem sPortn©«a gibanja pa moramo arustvo sin zanimanje za Kme^®ito zabeležiti, da so ves čas razprave zavedali
znanstvo, pospesuje tozadevna razisko*-j visoke nai0ge s. U. ter podrejali temu vse vanja ter seznanja z njihovimi uspehi spore in razdore, ki so jih ločili, široke poljedelske sloje. Predsednik Mesto burnih prepirov radi malenkosti Društva je bivši poljedelski minister smo videli zborovalce tekmovati v pleme-dr. Milan Hodža, prvi podpredsednik nitosti, si govoriti iz srca na srce, pove-znanstvenik dr. Julij Stoklasa, tajnik' JfiiJJf™1®® J dr. E. Reich. Cehoslovaška kmetijska ""	""	"
akademija izdaja revijo «Zbornik Č. A. Z.» in list «Vestnik C. A. T.». Društvo ima svoj sedež v Pragi in daje vsem, ki se resno zanimajo za kmetijska vprašanja, informacije o Čehoslovaškem kmetijstvu; o znanstvenem delu, o praktičnih poskusih, ki so se dosegli v Čehoslovaški. Za take informacije zahteva društvo le enake proti-usluge z informacijami.
Opozarjamo naše kmetijske ustar-nove na to važno ugodnost. In posnemajmo! Ko pravimo to, ne mislimo s tem, da naj bi se tudi pri nas ustanovila kar akademija. Pač pa moramo, .kakor že rečeno in kakor je potrebno, posvečati še mnogo več pozornosti naši kmetijski tehniki in kmetijskemu znan-stvu, nego smo je posvečali do sedaj. Tržaška kmetijska družba, ki se bo v
ševanja lastne napake, izvirajoče iz izku šenj, ter iskati pot, ki naj privede do miru in nadaljnega skupnega bratovskega delovanja. Slišale so se tudi ostre kritike, ki pa niso vplivale porazno, temveč ravno nasprotno, ker so vse bile podrejene ideji skupnosti in sodelovanja.
Ne bom se spuščal v podrobnosti, ker eventuelno podrobnejše poročilo spada v kompetenco drugih oseb. Beležim samo, da je «Adria» bila enoglasno sprejeta v vrste S. U. ter je volila v novi odbor svoje znane in sposobne člane. Nadalje, da so bili proglašeni uradni prvaki, in to: za Istro S. K. «01ymp» iz Opatije, za Goriško S. K. «Spar-ta», Gorica, dočim se bodo vršile za tržaško prvenstvo še nadvse zanimive tekme med M. D. «Prosveta», S. D. «Adrijo» in S. D. «Obzor»-om.
V novi odbor so bili izvoljeni ljudje, katere naši športni krogi in naše občinstvo že poznajo po njihovem resnem in agilnem delovanju na tem polju. Predsedništvo je zopet sprejel g. PlesniČar, čigar ime nam
kratkem nreoiianizirala v zadrutfO ie'nudi Pač dovoljno garancijo, da se bo v ki atKem preorgamziraia v zaarugo, ^ sportne yrste uvedja najstrožja disciplina,
ki je neobhodno potrebna za vsako uspeš-
ljano trgovino. Na to prečita podpred-; ja na potrebo, da posvečamo kmetij-, ln <K|SekoT se je yrfiil dne 13 juniji izredni sednik glavne točke pravil.	j stvu čedalje večjo pozornost, kakor jo občni zbor te važne ustanove. Zbora se je
Tukaj omenjamo najvažnejše; Deleži j zasluži ta temeljni stan našega ljud- udeležilo tudi precejšnje število odličnih so po 25 lir, jamstvo še enkratno, za-1 stva in kakor zalftevajo njega sedanje prijateljev športnega gibanja, tako da je v družnik riskira torej največ 50 lir, za-fpotrebe. Glavno skrb zahteva v seda-;resni« nadvse lepo uspeh. Vsi udeležniki drugo upravlja naČelništvo, obstoječe od 9 do 16 članov; iz tega se sestavi ožji odbor s 5 do 7 člani. Končno stavi dr. Slavik sledeče predloge: 1) Kmetijska družba se razpusti, njeno premoženje preide na zadrugo, ki se ustanovi z enakim namenom in s pravili ravnokar prečita-nimi. Razpust se izvrši \ Času, ko bo nova zadruga registrirana Do tedaj posluje Kmetijska družba po sedanjih pravilih. Za čas svojega nadaljnjega poslovanja se pravila spremenijo glede organov društ. upravne v smislu prečitanih zadružnih pravil. Odbor, ki se na danažnjem občnem zboru izvoli v smislu teh pravil za družbo «Tržaška kmetijska družba», bodi na podlagi zadružnih pravil prvi odbor ozir. prvo načelništvo nove zadruge, ki naj funkcijonira do sklicanja novega zadružnega občnega zbora.
2.) Občni zbor potrjuje prečitana zadružna pravila. Oba predloga sta bila sprejeta soglasno.
Nato se je oglasil k besedi g. prof Dramis v imenu «Federazione agraria Giuliana» in Delavskih zadrug. Pozdravlja «Tržaško kmetijsko družbo» in navzočne zborovalce. Priporoča zborovalcem strnitev vseh kmetijskih in gospodarskih organizacij in pridno delo na tem polju. Priporoča, naj se poslužujejo agrarnega kredita, dasi ne more reči, da bi bila vlada v tem oziru storila vse, kar bi bilo treba storiti za naše po vojni tako prizadete kraje. Agrarni kredit ni nikaka miloščina, saj so državljani dotični denar skupili z davki, od katerih največji del plačuje kmet. Govori nadalje o organiza^ ciji dobave mleka za mesto Trst, s katerim se zelo intenzivno peča Federa-zione agraria giuliana. Snuje se velika centrala, pri kateri bo deležna tudi občina tržaška. Treba je, da ho ta centrala v rokah kmetov-ii vinore jcev in konsumentov, da bodo enako varovani koristi enih in drugih. Zato se morejo najprej udeležiti te akcije toliko sami kakor tudi po svojih organizacijah. Naj bodo naši kmetje pripravljeni na skorajšnjo spremembo glede preskrblje-vanja mleka, ker se sedanje stanje ne da vzdržati iz higijeničnih obzirov.
Zeli «Tržaški kmetijski družbi» najboljši uspeh.
Predsednik se je govorniku zahvalil za njegove nozdravfe in izjave in mu Vago t ovil, da se bo družba še nadalje zanimala in trudila za napredek kmetijstva.
Nato so se imele vršiti volitve novega odbora. Predsednik Ivan Goriup izjavlja, da ne more sprejeti zopetne izvolitve v odbor, izjavil je že na zadnjem občnem zboru, da ostane na čelu društva le do preosnove družbe v zadrugo. K temu ga silijo važni osebni razlogi. Načeloval je družbi 32 let, od njenega postanka- do sedaj, zato misli, da je svojo dolžnost storil in da je dovolj pokazal svojo ljubezen do nje. Dr. Slavik jemlje z obžalovanjem na znanje odstop g. Gori upa. Priznava tehtnost njegovih razlogov in zato ne more siliti, da bi še nadalje vztrajal, dasi bi to želel v interesu naše družbe. Prepričan je, da govori iz srca vsem, ko izreka g. Goriupu najsrčnejšo hvalo in priznanje za njegovo požrtvovalno in vztrajno delo pri družbi, kateri je bil predsednik — dober in marljiv — od njenega postanka do sedaj po dolgih 32 letih. To je zares redek in sijajen zgled vztrajnosti in zvestobe. Narod ne bo nikoli pozabil tega, kar je g. Ivan Goriup storil za nado družbo in s tem za našega kmeta, in mu ohrani trajen in hvaležen spomin. Govornik predlai-ga, naj občni zbor izreče g. Goriupu najsrčnejšo zahvalo in naj priporoča novi zadrugi, da ga imenuje za svojega častnega predsednika. Zborovalci so navdušeno in soglasno sprejeli ta predlog. Poslanec dr. Wilfan je fee posebej g. Ivanu Goriupu izrekel svoje iskreno priznanje. Po kratkem prekinjenju seie ie bil soglasno izvoljen naslednii
ZNIŽANJE VOZNIKE ZA POS ETNIK IJ VZORČNEGA SEJMA V PRAGI
Jugoslovenake železnice so dovolile Vj prid posetnikom vzorčnega sejma v Prani kateri se ho vriil letos od avgusta aa 5 septembra, popust za 50* predpisana vozne cene, ako se izkaže potnik s sejme sko iskaznico ter kupi vozovnico sa t je m nazzaj. Prevosnina za blago, namenjeud( na vzorčni semenj, je na jugoslovenskitf železnicah navadna, toda, v sktčaja, da s« blago vrne po isti progi, se bo dovolil jugoelovenskem kosu dotifine proge bre» plaćen prevoz.
ANOLEftKA ESKADRA OBIAOE I TALI« JANSKA PRISTANIŠČA
AngleSko poslaništvo je pred kratkim zaprosilo vlado v Rimu za dovoljenje, (tat alhko obišče večja anjariečka esk&dra itn?* lijanska pristanišča. Vlada je vzela to spo* ročilo na znanje in v kratkem se izvrSI omenjeni pomorski obisk. Angleška eska* dra, ki bo sestavljena Iz oklopnic «Warspi« te»>, «ResoIution», «Roval Oak», Bnrban*, «Valiant», dalje iz več" križark, ladij z a hidroplane, torpedolovcev, podmornikov, in raznih pomožnih ladij, obišče med dru* gimi jadranskimi pristanišči tudi Benetke, Reko, Mali Lošinj, Brione in Trst.
Ista eskadra obišče, kakor smo že poro* čali, tudi jugoslovenska pristanišča.
POZDRAVI VOJAKOV
Najlepše pozdrave pošiljajo iz Coneplia* no sorodnikom, fantom in dekletom novinci letnika 1906.: Marij Ceket, MatijaSič Vik* tor, Goloka Franc, Kazalac.
I. Splošni šahovski turnir v Trsta
Stanje turnirja je po tretjem tednu slo deče: 1. Vouk Karel 23H (2i), 2. Bergiuc 20M (24), 3. Širok 20H (27), i; Pavlotič 13 (24), 5. Logar 1C (2L, 6. Modrijan 14S (23), 7. Vouk Ivan 13M (2l), 8. Vesel 13'< (23), £ Cerkvenik 11M (22), 10. Klindić 11 (19), 11. Gaberšček 11 (»), 12. Kjuder 10H (20L 13. Cerkvenič (22), 14. Sardoč 9 (17), 1& Pahor 8H (23), 16. Kociančič 3 (18), 17. Luin 8 (18), 18. Uršič (16), 19. Gerbec 6H (17V 20. Kranj c GK (14), 21. Milič 5 13), 22. Grfcff nič 5 (18), 23. TornlČ 4* 24. PodbrščeK 4 (16), 25. Sosič 4 (24), 26. Sainsn (7\ 27. Badalič 2 (IG), 28. Pav!o*ič 0 (4), Karii 0 (9), Rebec 0 (10).
Danes zvečer ob 30.30 se vrši sestanek! šahistov, na katerem se določi urnik za< nadaljnje igranje. Udeležba onih, ki sa zaostali z igranjem, je strogo obvezna.
Društvena vesli
— «Iliri1a». Danes ob 20.30 skupna vaj^ Manjkati ne sme nihče.	i
storila že mnogo na tem polju. Veliko je tudi delo, ki ga ima za seboj že po par letih obstoja «Go»podarski Vest-nik». Ti dve in tudi ostale naže ustanove nam obetajo Še mnogo več na korist nafiega kmetijstvo. Da bodo mogle doseči tudi zaželjeni uspeh, je neobhodno potrebno, da se teh ustanov vsi oklenejo. In tu moramo zopet napisati besedo opomina na naslov naše inteligence, ki je Še vedno skoeinskoz individualistična. Vse delo sloni na par o-sebah, a vsi drugi se zadovoljujejo po stari navadi s sterilnim kritiziranjem. Pravit uspeh pa bo izključen, dokler s« vsi ne pritegnejo k delu za naš splošni napredek.
Eno izmed najnujnejših naših vprašanj je brez dvoma to vprašanje, vprašanje namreč, kako dvigniti naše inteligentne sile iz marazma materijalisti-čnega egocentrizma in. organizirali njihovo udejstvovanje, da bodo tudi na korist skupnosti. K temu vprašanju se povrnemo. _
Matom)* pokojili Admrnlkom novffa ptkndlB
Iz Rima smo prejeli:
Do sedaj je bilo izplačevanje pokojnin -župnikom novih pokrajin zelo pomanjkljivo in se je vršilo z zakasnitvami in raznimi nerodnostmi.
Glavno ravnateljstvo verskega sklada pri pravosodnem ministrstvu in glavno državno računovodstvo pa sta se sedaj dogovorili, da se bo vršilo izplačevanje tozadevnih zneskov od 1. julija dalje z direktnimi nakaznicami, tako da bodo prizadeti dobivali svoje prejemke vsak mesec točno in redno.
mi rtor „Zveze droftra opnnlfinlb rosestilkov"
Prvi redni občni zbor sZveze društev upravičenih posestnikov* v Trstu se bo vršil dne 27. junija 1926. ob 10. uri zjutraj v prostorih via S. Fraocesco 20, I. js sledečim dnevnim redom:
1.	Čitanje zapisnika ustanovnega občnega zbora*
2.	Poročilo odbora.	^
3.	Odobritev praviL	!
4.	Volitev novega odbora
5.	Slučajnosti.
V primeru, da ob določeni uri občni zbor nt sklepčen, me bo vrifl občni zbor pol ure počne je na glade na štfvilo nar vzočnih. — Odbor.
no delovanje.
Ako se mladina zaveda svojih nalog, naj ostane li naše občinstvo malenkostno? Prenehati mora maloduSnost in nezaupanje do sportne mladine, ki si krepi poleg telesa tudi duh in značaj. Igrišči «Obzora» in «Adrije» naj bosta točki, kateri mora ob nedeljah posetiti vsak zaveden Slovenec, da tako podpre delovanje lastnih sinov, kateri se v tem času ne smejo čutiti zapuščene.
Naj bi ne ostal moj apel glas vpijočega v puščavi!	Športnik
OKAMENINE NA TRNOVSKI PLANOTI
Različne okamenine so se našle nad Ravnico ob pobočju Trnovske planote, kjer prehaja tercijerni ter (kraško-) kred-ski teren v jursko tvorbo.
Razen nekaj okamenelih «nautilov» iz vrste kefalopodov (glavonožcev, polipov, sepij) ter polžev zlasti «amaltheus marga-ritatus», pripadajočih živalstvu jurske tvorbe, se tam nahajajo deli na apneni »krilec vtisnjenega okostja velikanskega reptila, baje «ciguanodonta», ki pripada že kredski dobi.
Umestno bi bilo, da opozori naša podeželska inteligenca, zlasti učiteljstvo na slične najdenine naše ljudstvo ter o tem takoj obvesti merodajne činitelje. Nekatere redke okamenine nimajo samo precejšnje denarne vrednosti, marveč so neprecenljivega pomena s stališča znanstvenega preiskovanja naših lepih pokrajin.
NOVI ITALIJANSKI DRŽAVLJANI
Italijansko državljanstvo so dobile sledeče osebe (iz seznama za prve štiri mesece t. leta): Ivana vd. Začek roj. Kavčič, ^Temnica; Adela vd. Prepelinski roj. Eržen, Gorica; Silvestra vd. Znideršič roj. Go-lasso, Avče; dekan Valentin Pipan, Renče; Franc Repar, Idrija; Ivana vd. Batič roj. Francelj, Sv. Križ pri Ajdovščini; Josipina Aleksandra vd. Korffy roj. Reja, Šmartno; Neža vd. Logar roj. Kavčič, Idrija; Ludvitf Matelift, Livek; Lucija vd. Furara roj. Pi-Čulin, Trnovo; TJrfa vd. Cučer roj. Šuler, Bovec; Franc 2akelj, GodoviČ; Marija vd. Volarič roj. Vanik, Kred; Josip Loncnar živ. Ivana, Tolmin; Emilija Babler, Crni vrh in Franc Lipov&Ček, Bovec.
Ali ste si naroBli knjige „GORlftE MATICE" 1
VSOINA POVERJENIKOV GORIŠKE MATICE JE ftE STORILA SVOJO DOLŽNOST TEB DOPOSLALA NABRANE OKaANE. OPOZARJAMO 6E ONIH PAR POVERJENIKOV, KI fiE NISO 8TORIU SVOJE DOLŽNOSTI, DA 8E PODVIZAJO,
SPORT
SPORTNO UDRUŽENJE
V četrtek dne 17. t. m. točno ob 20. url se bo vršila predajna seja vseh organov £. U. Prisotni morajo biti vsi biv&i in novi funkcionarji 3. U. Vsi morajo prinesti vse izkaznice, knjige, zapisnike, doku* meute, arhive itd. s seboj. Proti vsem o<fc> šotnim in tistim, ki se ne bodo popolnoma; ravnali po tem vabilu, se bo imstopatai disciplinarno. — V petek dne iS. t. m, točno ob 20. uri plenarna seja vseh organov S. U. Prisotni morajo biti vsi novo* izvoljeni funk.cijonarji radi važno<sti dnevnega reda. Obs seji se bosta vršili v naših prostorih, ulica Guido Zanetti 1, I.
Predsednik S. U.
Iz tržaškega življenia
Truplo Marije Sciiontlonncr najdeoo
Tragična skrivnost, ki je obdajala usodo 10-letue Marije Schftndonner, se.stre nesrečnega otroka, ki je utonil pred lednem dni v morju pred trgovm Unita, je končne pojasnjena. Že pred dnevi smo sklepal^ da je nesrečna deklica končala najbrž z bratcem vred. Ta domneva, ki so jo podpirale vse okoliščine, je postala gotovost, V nedeljo popoldne je 2id-letni L»avl(J Osmo, stanujoč v ul. Altana št. 9, pri ribarenju na pomolu Bersaglieri zapazil čisto blizu brega truplo deklice, ki ga je s pomočjo saka potegnil k sebi in ga potem spravil na kopno. Nato je mladenič obvestil o žalostni najdbi orožnike. Policijski organi so pri izvidu na licu mesta na prvi pogled zaslutili, da gre za truplo pogrešane Marije. Zato so poklicali v mrtvašnico mestne bolnišnice, kamor je bilo truplo prepeljano, njeno mater, ki je takoj spoznala v utopljenki svojo nesrečno hčerko. Pri raztelešenju, izvršenem včeraj v navzočnosti sodne komisije, so zdravniki dognali, da je deklica utonila; na njenom životu niso našli nabenega znaka o kakem nasilju, kar priča, da je domneva o zločinu, ki je v zadnjih dneh tu pa tam krožila med občinstvom v mestu, popolnoma neutemeljena.
Ntcrečen konec kratke vožnje z .avtomobilom
V nedeljo zvečer se je ustavil pred gostilno Švara v Dolini avtomobil, s katerim so se pripeljali štirje izletniki, ki so krenili v gostilno, da si omočijo žejna grla. Pri tem tudi šofer ni hotel izostati. Toda med tem, ko se je on mudil v gostilni, je neki neznanec na tihem sedel v avto in ga pognal z veliko naglico proti Trstu. Ni znano, ali je neznanec storil to le za šalo, ali je hotel avto ukrasti; bodisi tako ali drugače, imel je veliko smolo. Na bližnjem ovinku je podrl 16-letno Angelo Dobrila, ki se je v družbi neke prijateljice vračala domov v vas; nato je nerodnež zavozil v zid, tako da se je avtomobil popolnoma razbil. Neznani rogovilež, ki je pri tem zletel v širokem loku v grmovje in ostal nepoškodovan, se je urno pobral ln izginil. Dobrilova je zadobila precej hude poškodbe na raznih delih telesa in se bo morala zdraviti pac tednov v mestni bolnišnici.
Posknlon samomor.
Radi nesrečnih družinskih razmer si je v nedeljo zjutraj hotela vzeti življenje 37« letna Gizela Pltacco, stanujoča v ulici 3. Zenone št. 3. Izpila je nekoliko jodove tinkture, a ker so domači takoj poklicali edravnika rešilne postaje, se ženska to po4 ne bo preselila na oni »vet. Okrevala bo t 18—10 dneh.
V Trstu, dne 15. junija 1926.
cEDINOSTa
ni.
Orožno nesreča v Hlramoru
Vlak porozil dva mladeniča
V nedeljo zvečer se je raznesla v mestu vest o grozni nesreči na Železniški postaji V Miram&ru, kjer da je vlak do smrti povozil dva mladeniča .Kakor navadno v podobnih slučajih, se je žalostna vest sprva zdela pretirana, a kmalu se je izkazalo, da je žalibog popolnoma resnična.
Kakor rečeno, se je nesreča dogodila na
miramarski postaji. Okoli 18.30 se je mudila tam precej številna množica izletnikov, ki so na povratku iz bližnjega kopališča v Grijanu čakali na vlak, da se odpeljejo v mesto. Med njimi sta bila dva mladeniča iz Trsta, in sicer — kakor se je pozneje izkazalo — 27-letni Adolf Kreisel in 25-letni Ernest Schiavuzzi, oba uradnika, prvi stanujoč v ulici Giustinelli št. 11, drugi pa v ulici Alessandro Volta št. 4. Mladeniča sta se nekaj časa šetala okoli postaje in pri tem veselo kramljala med seboj, naposled pa sta krenila Čez progo proti nizkemu zidu, na katerem so prej sedeli nekateri drugi mladeniči, ki so se pa odstranili, ko jih je postajenačelnik opozoril, da je prepovedano sedeti na tistem mestu in tudi nevarno, ker vozijo vlaki tik ob zidu, Mladeniča očividno tega nista vedela, ali pa sta menila, da se bosta v danem tre-notku utegnil umakniti. Omeniti moramo, da je proga na obeh koncih postaje zavita vstran, tako da je mogoče šele v zadnjem trenotku zapaziti bližajoči se vlak. Bilo je ob 18.30, ko je zategnjen žvižg naznanil, da po bliža beneški brzovlak št. 618, ki je vozil s 15-minutno zamudo proti Trstu; ker se ta vlak navadno ne ustavi na miramar-ski {Mjstaji, je vozil z nezmanjšano naglico, ribližno 70 km na uro. Zdi se, da mladeniča, zatopljena v godbo, ki je donela iz bližnjega hotela «Bellevue», nista slišala ropota bližajočega, se vlaka, kajti nenadoma sta zapustila zid in krenila, ne da hi pri tem kazala, da se jima mudi, Čez ti? proti čakalnici. V istem trenotku je prihru-rnel vlak. Ljudje na postaji so za hip one-
meli groze ob groznem prizoru, ki se je odigral pred njihovimi očmi. Prvi mladenič je izginil pod težkimi vozovi vlaka, drugi
pa, ki ga je lokomotiva zadela od strani, je odletel proti lopi poleg čakalnice in treščil z glavo ob steber, ki podpira streho lope. Obležal je na mestu mrtev. Strojevodja, ki je zapazil nesrečo, je takoj stisnil zavore in ustavil vlak, a bilo je že prepozno; kolesa so že popolnoma pomendra-la nesrečnega mladeniča in razmetala kr* vave kose njegovega trupla po tiru. Pogled na Žalostne ostanke je bil nadvse pretresljiv, tako da so ženske prepadene zbežale. Po prestanem hipnem razburjenju so nekateri izmed navzočnih prihiteli k mladeniču, ki je obležal poleg lope, in mu skušali podati kako pomoč; a kmalu so ugotovili, da nesrečnik ne diha več.
Medtem je postajenačelnik sporočil po telefonu žalostno vest o nesreči orožnikom v Miramaru in obvestil načelnike bližnjih postaj, naj pridržijo vlake, ki bi imeli voziti skozi miramarsko postajo, dokler ne odstranijo s tira razmesarjeno truplo. To se je zgodilo čez kake pol ure, ko so orožniki dovršili predpisani izvid. Pozneje sta bili trupli nesrečnih mladeničev prepeljani v mrtvašnico mestne bolnišnice. Ker pri ponesrečencih niso našli nikakih osebnih listin, sprva ni bilo mogoče ugotoviti njune istovetnosti. Šele včeraj popoldne, ko so večerni listi raznesli podrobnejše vesti o nesreči, so začele prihajati v mrtvašnico osebe, ki so pogrešale kakega svojca. Med njimi je bil tudi zdravnik dr. Herme-negild Kreisel, ki je spoznal v enem izmed dveh ponesrečencev svojega brata Adolfa, ki je šel v nedeljo popoldne z doma in se od tedaj ni več vrnil, dasi Je pred odhodom obljubil zaročenki, da jo bo zvečer peljal v kino. Schiavuzzija so pozneje spoznali nekateri njegovi prijatelji.
Ko so dospeli ožji sorodniki ponesrečencev, zlasti njih matere in sestre, so se odigrali v mrtvašnici presunljivi prizori, ki so globoko ganili celo trdosrčne uslužbence mrtvašnice. — Strašna nesreča je vzbudila v mestu zelo globok utis.
Uesfii z @o?iškise
Šesti proces g. Polda Kemperleta.
V pondeljok dopoldne je zopet stal pred
sodiščem Poide Kemperle, urednik »Straže«, da se zagovarja radi zaplenjenega uvodnika «0 pravem času in na pravem
mestu.»
Državni pravnik je ponavljal zopet svojo staro tezo o neizkrenosti slov. časopisja, ki da baje s svojim pisanjem zasleduje neke posebne protidržavne namene.
Zagovornik dr. Stecchina je v svojem obrambnem govoru poudarjal posebno to, da mi Slovenci ljubimo svojo narodno samobitnost i a svoj jezik ravno tako kot pa oni Italijani, ki to ob vsakih prilikah s svečanimi besedami poudarjajo. Ni misliti, je izvajal dalje zagovornik, da bi se Slovenci odpovedali svojemu jeziku in narodnosti kar tako zlepa kot se mu niso nikdar v svojem več kot tisočletnem prebivanju v teh krajih.
Sodni dvor je po kratkem posvetovanju oprostil obtoženca. Odvetniku Stecchini-ju ter oprostitev navajenemu Kemperlu so vsi navzočni Čestitali.
O razpravi saliai bomo še poročali.
Trg sviiodov v Gorici
Trg svilodov (galete) se otvori s 17. junija, t. j. v četrtek, in sicer na trgu sv.
Antona.
Mestni magitsrat je izdal posebne predpise glede sklepanja kupčij ,in sicer:
1) SviJodi se smejo prodajati izključno na določenem trgu. Vse kupčije, sklenjene drugje, so kaznive. To se pravi, da ni dovoljeno kupcu kakor tudi prodajalcu, da sklepa kupčije na potu v Gorico, kakor je bilo to v navadi.
) Trg se odpre že ob 5. uri zjutraj. Kupčije se smejo sklepati le po 7. uri Čas od 5. do 7. ure je določen za tehtanje.
3)	Sklenjena kupčija je veljavna, kupec ne sme pridržati nobenih odbitkov, ki niso pogojeni med prodajalcem in kupcem; ti adbitki morajo biti zapisani na boleti.
4)	Na boleti mora biti natančno označena cena, kilogrami in odbitek. Bolete morajo nositi natančno ime in priimek kup-
ter mesto oziroma kraj njegovega skladišča.
5)	Na trgu bo na razpolago javna tehtnica, katere se smejo posluževati kupci kakor tudi prodajalci.
6)	Kupec si ne sme zaračunati mešetari-je; kot posredovalci so določene osebe, ki jih pooblasti tržni komisarijat.
7)	Vsako nepravilno postopanje s strani kupca kakor tudi prodajalca je treba takoj naznaniti tržnemu komisarju.
8)	Kdor bi skušal ovirati prostost pogajanj in bi tozadevno vplival bodisi na kupca bodisi na prodajalca, in kdor bi se ne pokoril ukrepom municipalnih organov, se takoj odstrani s trga.
9)	Tržni komisar objavi vsak dan srednjo :eno <?vilodom.
10)	Trg nadzira v glavnem tržni nadzornik in vsak prestopek se kazni v smislu zakona.
Kot lansko leto bomo tudi letos skušali podajati točna in brza poročila z drugih bližnjih svilodnih trgov, tako da se bodo naši svilogojci znali po njih ravnati.
Vsi posestniki konj v goriškem mestu
morajo naznaniti konje in mule v ulici Mazzini št. 7. S 15. t. m. poteče rok te naznanitve. Naznanitev se napravi na obrazcu, ki ga izda v ta namen dotični urad (Ufficio Daziario). Navesti je treba: 1) ime priimek, očetovstvo in bivališče lastnika. 2) Koliko živali Ima In od vsake živali nrsto, starost, spol, postavo, barvo in druga posebna znamenja in 3) kraj oziroma hlev, kjer se nahaja žival.
AJDOVfcĆINA Kaj pa je toT
V ent Izmed najboljših ajdovskih restavracij so ukazali orožniki odstraniti podobo našega pesnika Simona Gregorčiča In pa neko stensko reklamo Ljubljanske kreditne banke.
Odredba se seveda povsod komentira.
RENČE
Po neljubi pomoti je izostala iz zadnje zahvale glede šolske veselice zahvala g. Feliciti Vifcintinovi za posojeni klavir. Naj sprejme g. Felicita naknadno našo iskreno zahvalo. — Učitelistvo.
ROČINJ Drago peti«.
Narobe svet, si morajo misliti oni naši fantje, ki so potihoma zaceli prepevati na vasi, kajti namesto da bi oni dobili nagrado za svoje petie, so pa pevci morali plačati «odŠkodnino» za prepevanje. Na podlagi ovadbe orožnikov jih je namreč ; kanalska sodnija obsodila vsakega na 20 lir denarne kazni.
ČEZSOČA
Redkokrat so se dvignile v letošnji pomladi megle, da bi zanioglo prisijati do nas solnce. Trgale so se neprestano okoli vrhov megie in sem od Kanina in Rombona so nam mrzle sape neprestano donašale dežja.
Zato pa je sirk komaj prilezel iz zemlje, tudi krompir je bolj reven, fižola je tudi le malo. Sena je seveda v takem deževnem vremenu preobilo, pa kaj ko se ne more pravilno posušiti. Imamo v primeri z veliko količino sena tudi precej glav živine, in sicer v celi občini okoli 250, to je 5 do 6 q. mleka na dan. Težko prihranjujemo vse to število goveda in bridko se moramo potiti, da nakosimo potrebno množino krme. Toda nobenega pravega haska nimamo od tega. Davek nas tišči k tlom.
Imamo sicer v vasi mlekarno, kamor dajemo mleko po 50—G0 cent. kg. Toda treba bi bilo malo več zanimanja zanjo, posebno pa med odborniki. Ako se sprejme kako vodilno mesto v kaki organizaciji, se mora to mesto z vso vestnostjo, točnostjo in vnemo vršiti. Dobro vedo vsi, katerega s tem mislimo. Prizadeti naj se pa popravijo!
Občan.
***
V	naši vasi je nekdo prignal strankarsko
razcepljenje že tako daleč, da ne pozdravlja več, ko prihaja v vas, skupin naših vaščanov, ki ne dele popolnoma njegovega mišljenja. Namesto da bi se čutili samo eno, delali skupno za našo gospodarsko in prosvetno povzdigo ter s tem za naše skupno blagostanje, pa se gledamo po strani. Drugi si pa manejo roke' ne se vesele, ker jim gre radi te zdražbarije voda jia njihov mlin. 2e tako daleč jih je privedlo strankarstvo, da raje spregovore s tujcem kot pa z domačinom. Vsi pametni in trezni vaščani obsojajo tako postopanje.
IDRIJA
Začetkom tega meseca je bil končno vendarle imenovan zdravnik za tukajšnjo konsorcijalno bolnišnico. Imenovan je bil na to mesto dr. Nino Francesco Braggion, zdravnik kirurg, ki je prej služboval v neki drugi bolnici. Ker se ni doseglo soglasje na seji zastopnikov konsorcija, je bil imenovan zdimvnik uradnim potom. 2al, da se pri tem imenovanju niso upoštevale želje našega ljudstva, da bi namreč občeval zdravnik s svojimi bolniki v njih lastnem jeziku. Ni pa Še imenovan zdravnik za okoliške občine, ki bo obenem tudi pomožni zdravnik v bolnišnici. Dobro bi bilo, da bi se pospešilo tudi to imenovanje, da bi se našim kmetskim ljudem prihranili veliki potni stroški, in tudi bolnica bi lahko slednjč nudila ljudstvu to, čemur je namenjena:
Nesreča z motornim kolesom.
V	četrtek 10. t. m. popoldne se je težko ponesrečil z motocikljem idrijski občinski tajnik g. Luigi Caligaro. Nesreča se je zgodila na cesti Idrija—Sv. Lucija nekaj kilometrov od Idrije blizu Rovinčarja. G. tajnik se je peljal proti Tolminskemu, na nekem ovinku mu je pridrvel nasproti luksusni avto nekega arhitekta iz Avstrij. Ker je vozil avto po nasprotni strani, kot je predpisano, je pri tem zadel ob moto-cikelj g. tajnika, ki se je umikal v isto smer. Tajnik si je pri padcu zlomil levo nogo nad gležnjem ter si jo tudi močno prerezal na stopalu; zadobil je tudi več prask po glavi in na rokah ter se tudi močno pretresel. Z istim avtom je bil takoj prepeljan v tukajšnjo bolnišnico. Zdravnik je ugotovil, da se bo v najboljšem slučaju moral zdraviti najmanj šest tednov. Gospodu tajniku — ki je v svoji službi zelo vesten in prijazen ter gre vsakemu ob vseh prilikah kolikor mogoče na roko — želimo* da hi čim prej okrevaL
RabiRtfraMtli Tasore v Rimu
Rabindranath Tagore (Takur) je največji pesnik med živečimi. Poznamo ga tudi Slovenci po nekaterih dobrih prevodih njegovih del. Imel je neoporočen vpliv na snovanje našega najmlajšega literarnega pokolenja, ki je zlasti v prvih letih svojega nastopanja zvesto sledilo vsakemu klicu tega velikega človeka in umetnika. Tagore združuje v sebi versko zamaknjenost Indije in zapadno razumnost, Azijo in Evropo. Poleg Mahatme Gandhija ga imenujemo lahko najizrazitejšega preporoditelja 300-milijonske indske množice, za katero pomeni nekaj podobnega kakor jasnopoljan-ski prerok Tolstoj za evropsko pleme in posebno za slovanski svet, ki ima toliko duševne sorodnosti z indskim. Tagore veruje in dela za svobodno, boljše človeštvo prihodnosti, zato ni nič čudnega, če so ga sprejeli že vsi narodi med svojo duševno last in če ga ljubijo kakor svojega očeta. Nekaj njegovih misli podajamo v tem članku. Vzete so iz predavanja «0 pomenu umetnosti», ki ga je imel 9. t. m. v Rimu, kjer je pravkar na obiskih in kjer so ga
sprejeli z vzhičeno ljubeznijo.
• •
Vse, kar je velikega na svetu — pravi Rabindranath Tagore — prihaja iz preobilice. Med bitji ima predvsem človek takšne življenske in umstvene sile, ki prestopajo v veliki meri njegove potrebe in ga naga-njajo do najraznovrstnejšega ustvarjalnega dela, v katerem najde svoje zadoščenje. Glas do te in te mere lahko govori in vpije v skladu z vsakdanjo potrebo, toda samo preobilica glasu prepeva in poraja radost.
Vse, kar je omrtvičeno in nima duše, je omejeno na preprosto dejstvo, da je. Življenje pa neprenehoma ustvarja, ker vsebuje vedno nekaj prevečnega, ki se zliva iz struge neposrednega časa in prostora. Naše telo poseduje organe, ki mu vzdržujejo življenje, toda telo ni samo vreča, namenjena, da bi hranila želodec, srce, pljuča in možgane, temveč je tudi nekakšna upodobitev in njegova najvišja vrednost je v tem, da prikazuje drugim našo osebnost. Vsebuje barve, oblike in gibe, ki stopajo v krog preobilnega in ki stremijo za izražanjem samega sebe, ne toliko za ohranitev samega sebe. Umetnost je orodje izražanja in nima nobenega opravka s pojmovnimi resnicami in z logiko, njeno kraljestvo je svet dej-stvenosti.
Neosebna in neizmerljiva resničnost postane dejanska, kadar jo določa ritem. Znanstvo nam je pokazalo, da je razlika med posameznimi prvinami povzročena v zadnjem bistvu po ritmu. Temeljni razloček med zlatom in živim srebrom tiči v različnem ritmu njune atomske sestave. Ritem je gibanje, ki ga rodi in urejuje neka ubrana sila. Ritem je ustvarjajoča sHa v umetnikovih rokah. Dokler ostajajo iJIT sede gola proza brez kadence (uravnanega gibalnega dviga in padanja), ne dado ni-kakšnega trajnega videza resničnosti. Komaj pa se pokorijo ritmu, zablestijo in za-pojejo. V popolnem ritmu postane umetniška oblika kakor zvezda, ki ni v svoji navidezni nepremicnosti nikoli negibna, postane kakor plamen, ki ga ne trese noben dih, a je vendar večno vzgiban.
Umetnost je čudodelna palica, ki daje večno resničnost stvarem, da se jih le dotakne, In ki jih spravlja v razmerje s tistim, kar je v nas osebnega. Ni rečeno, da bi morala ta resničnost obstajati v neki lepotni obliki. So tragedije v življenju, ki gotovo niso lepe, toda na umetniškem ozadju jih uživamo, tako se nam zdijo dejanske. To dokazuje, da je vsaka stvar, kadar se uveljavi v polnosti svojega bitja, lepa in sicer zavoljo končnega smotra, ki je v njej. V globini naših src je neka prvotna nagnjenost do vseh stvari, ki bivajo, kajti, kadar jih uresničimo, prebujajo zavest našega lastnega bivanja.
Umetnost nas ne seznanja s kakšno svarjo, napravi nam jo vidno. Stvar poznamo, kadar pripada kakšni vrsti; vidimo jo, kadar pripada sama sebi, kadr je edinstvena. Znanost je neosebna in ima samo eno gledanje, ki je vesoljno in pojmovno; toda umetnost je osebna in po njej se vesoljno razodeva poosebljeno: fiziologija se izraža kot fiziognomija, filologija kot literatura. Z umetnostjo podeljujemo vsaki stvari resničnost v skladu s stopnjo ljubezni ali sovraštva, ki ju do tiste stvari gojimo. Glasba je med umetnostmi to,kar matematika med znanostmi. Ta je v svoji kakovosti Številčne in obmerne logike temelj naše znanstvene vednosti. Če jo ločimo od njenih stvarnih asociacij ob pojavih vesoljnosti in jo skrčimo na simbole, nam razkrije svojo veličastno zgradbo, neizogibnost svoje popolne ubranosti. Pa ni samo logičnost, temveč tudi magija matematike, ki deluje ob korenini vseh pojavov in poraja ubrano enoto, kolikor si kadenca delnih sorazmerij podre ju je ta delna sorazmerja nadvladi celote. Ta ritem ubranosti je spremenjen v zvoke. Kajti najčistejše jedro izrazne zmožnosti življenja je položeno v glasbo.
V zgodovini so veliki dogodki, ki dajejo množicam zavest o večjih rečeh, nego je prostaštvo vsakdanjih pripetljajev, dogodki, ki dajejo celim narodom presilno videnje resničnosti. Ko se je Budhov glas razlegal v najbolj oddaljene kraje, se umetnost ni preveč zamudila, da oveko-veči veliki dogodek, in vzkrik radosti ter upanja je dobil nesmrtno obliko. Kaj ne vidimo istega v razvalinah starega Rima? Videnje velikega rimskega cesarstva je postalo ljudstvu tako dejansko, da je iskalo temu videnju izraza, ne samo v vojaških pohodih, temveč tudi v umetnosti.
Resnični umetnik ne pozna meje svoji zmožnosti, da jemlje pri drugih na posodo. Samo srednjakarji se sramujejo jemati na posodo, ker ne morejo poravnati dolga v denarju svojega kova. Umetnost predstavlja neizčrpno veličast ustvarjajočega duha; velikodušna je v sprejemanju, velikodušna v dajanju. Ne smemo povsem izključiti tradicijo, toda ta mora biti samo jarek, ki pomaga toku, da teče. Umetnost mora biti odprta vsem napredkom.
Verjeti v ideal, ki prebiva na zemlji in jo vso prepaja, v ideal tistega paradiža, ki ni sad domišljije, temveč najvišja resničnost, v kateri živijo vse stvari in se gibljejo: to je umetnikova vera. In še to: verjeti, da biva to videnje paradiža v solnčni luči, v zelenju zemlje, v lepoti Človeškega obraza, v preobilici človeškega življenja in celo v stvareh, ki so na videz neznatne. Povsod na zemlji bdi duša paradiža in nam daie slišati svoi trlas. dosega naše notr&nie
uho, ne da bi tega niti opazili. Ta duša uglaša harfo našega življenja, ki ne pošilja svojega čistega hrepenenja v onostransko neskončnost samo v molitvi in upu, temveč tudi v tempi jih, ki so plameni iz kamnov, v slikah, ki so ovekovečene sanje, v plesu, ki je zamaknjena zamišljenost v negibnem središču gibanja.
Znanost in umetnost
Naši odri
Pripomba uredništva: Radi pomanjkanja prostora nismo mogli do danes priobčiti pričujočega članka, ki nam je že bil doposlan par dni predno smo priobčili odgovor g. Košute Justa. Kljub objektivnemu stališču, ki ga zavzema naš list napram obema strankama, a radi pomanjkanja prostora ne moremo dopustiti, da bi se ta polemika preveč raztegnila in zato prosimo obe stranki, da svoji zaključni izvajanji stilizirata čim jedrnateje in prav kratko.
(Nadaljevanje.)
G. Malnaršič bi se lahko bolje razvil. Priučil se je precej. In požrtvovalnost njegova je upoštevanja vredna. Je dober za vloge kmetskih fantov, ker je krepak in jedrovit, tudi kaj elegantnega se mu poda. Težkih vlog ne more ali pa kopira (2ena—vrag). Vendar ima z njim goriški oder dobro dekorativno moč.
G. Kozman ima o odru svoje mnenje in na odru svoje nastope. Ropar je dober. Kune je bil v Gorici slab v Ajdovščini boljši, ker se je umiril. Kraigher pravi, da je bil dober kot figura. Toda nočemo več figur, ljudi hočemo, drame, umetnosti, vsaj diletantske. Toliko o karakterizaciji. Gre mu zasluga, da je on goriški oder po vojni ustvaril in ga pozneje dvignil. Zato zasluži naše pohvale. Toda dvignil ga je bolj s svojo požrtvovalnostjo, vztrajnostjo in duhom praktičnega intendanta kot pa igralsko spretnostjo. Priskrbel nam je Bratuža in Košuto, Bil bi izvrsten v lutkovskem gledišču, na našem odru odbiva. Sicer pa redko nastopa. Podkovan je bolj teoretično, torej miselno, kot praktično, čustveno.
G. Medvešček krasen hlapče, dober komik, včasih tudi ljubimec, kot zaljubljenec slabši. Dvignila ga je Bratuževa šola, Košu-tove se ni oklenil. Manjka mu odrske predrznosti in čustva. Glasovno šibak, vendar zrel. Vlogo treba Študirati, ne samo znati.
G. Osp nastopa redko, tudi ni vzoren. Vendar za silo.
G. Kodelja, ki bi morda bil dober, pa se je ravno pri njem tako zelo pokazala slabost letošnje nervozne dramske šele, ker mu ni dala ničesar in ga vrgla na oder nepripravljenega. Nastopa redko.
G. Ličen isto. Delal bi morda dobro družbo Živcu, če bi ne bilo tako monumentalno izgovorjenega «bankovca». Glasovno namreč ni mojster. V svoji vlogi ki bil mož na mestu, a take ni imel do danes. Pridobil je letos nekaj, a vse premalo, da bi zamo-gel biti vesel uspeha. Morda bo pozneje dober diletant. —	*
Če omenim morda še Pavlina, Lebana itd. ki zasedajo le majhne vloge, a so kot taki na splošno dobri, sem vrsto moških zaključil. Ženski dečki skoro ne spadajo sem.
Kakor vidimo, je moški ansambl goriškega odra prccej številen. Poudariti moram, da nisem navedel vseh onih, ki fei gotovo prišli ob kakem slabem dogodku na pomoč, pa puščajo prednost drugim. Splošno bi želel temu osobju malo več resnosti in pridnosti, da bi postal naš odrček res lepo središče. A z neko apatijo se spravi vsaka stvar na oder. To ni le v Gorici, tudi Ljubljana trpi na tej bolezni. Da, bolezen in ljubezen se rimata, imata pa malo skupnega, posebno pri nas. Saj ne bo hudo, če rečem, da se bolj nastopa radi zunanjosti, neke navade, kot iz resne želje po stvari in potrebe. Odtod tudi mnoga vprašanja: «Kaj njej (njemu) so dati to ali ono vlogo?» Ni dolgo od tega, ko je pisalo ljubljansko časopisje, s kakim veseljem so igrali Rusi «Gospo z morja» ie ne vem kolikokrat. Niso se naveličali kot je pri nas navada. Igramo enkrat, drugič, in potem adijo in zbogom. In to vprav radi tistega diletantizma, ki stoji na vedno isti stopnji in ga nič ne zgane, če ne potres. Več dela, več iaobrazbe, Studiranja, stremljenja. In šlo bo. Vesel sem že misli same. — Poleg tega je pa na-raščajsko vprašanje še velik problem. —
—I. V. —
Gustave Le Rouge. — Misterija — Roman.
Knjižnica « Jutra« 11. Ljubljana 1925, Strani 177.
Ne pretiravamo, če trdimo, da je to morda najbolj napeti moderni roman našega prevodnega slovstva. Dejanje se razvija z uprav kinematografsko naglico: z banketa kluba ameriških bogatašev nas vede ženi-alni pisatelj na dom milijonarja in sport-mana Lionela Bradyja, od tu v tajno udruženje zločincev, nato v skrito gorsko mesto mehikanskih Indijancev in njih podzemsko svetišče, polno zlata. Tu reši smrti pogumni Lionel zadnjo potomko starega kraljevskega rodu, jo privede s seboj v San Francisco in jo poroči. Toda zločinska komtesa Sara, ki tudi ljubi Lionela, mu iz ljubosumnosti in sovraštva zastrupi ženo. Začne se gigantski boj med obema, ki je popisan prav drastično. Komtesa Sara vodi veliko tajno zločinsko in revolucionarno gibanje in je tako mogočna, da tudi policija ne more ničesar zoper njo. Junaški Brady nadaljuje čisto sam strašni boj. Posreči se mu vtihotapiti se v podzemski kitajski mestni del San Frančiška, kjer je središče nevarnih zločincev. Ti ga ujamejo, vržejo v globoko klet, kamor spustijo vodo... toda pogumni Brady se kljub temu reši in nadaljuje boj. Za komteso Saro, imenovano Misterijo, hiti preko dveh oceanov, jo dohiti v Londonu in se odpravi slednjič na Falkandske otoke, da najde skrivnostni Budhin demant. Misterija, ki se tudi hoče polastiti tega kamna, mu sledi in ujame Bradyja v podzemski votlini, kjer so bili skriti gusarski zakladi. Toda Lionel se na skoraj čudežen način reši z demantom, med tem ko Misterija pri eksploziji pogine. Bra-dy se vrne v London in se poroči s hčerko bogatega bankirja, ki je bfla z njegovo pomočjo rešena iz rok roparjev.
Zanimanje za ta roman med vsemi sloji je bilo čisto upravičeno, kajti ne samo, da je drznejše sestavljen kot najbolj drzni Harry Pielovi filmi, temveč je tudi visoka nesem moškega poguma in energije. Na
eni strani stoji možak-poštenjak, jeklene volje in živcev, ki so mu ugrabili najdražje, kar je imel, mlado, lepo ženo, na drugi strani ni pa Misterija, tip zločinske ženek^, ki v svoji blazni ljubosumnosti in strasti slednjič uniči samo sebe.
Roman je izšel v elegantnem ovitku z originalno naslovno sliko.
NOVE MISIJONSKE RAZGLEDNICE
Salezijanci praznujejo letos petdesetletnico svojih misijonov. V spomin na to so začeli izdajati zanimive slike iz raznih misijonskih pokrajin. Te dni je izšla tudi prva slovenska zbirka teh misijonskih razglednic, ki nosi naslov: «Patagonija in Ognjena zemlja» (Južna Amerika) in vsebuje te-le predmete: Indijanec iz rodu Ona, Indijanci iz rodu Ona pred svojo kočo, Dva novo-krščenca iz rodu Ona, brat in sestra, Deček' iz rodu Ona, Indijanec iz rodu Ona,, Družina iz rodu Ona na potovanju, Indijanci iz rodu Ona na lovu, Indijanec iz rodu Ona skrbi za prehrano svoje družine, Misijonarjev! upi: dečki iz rodu Ona, Skupina kristjanov rodu Ona, Misijonar mašuje \ gozdu pred hišo Indijancev rodu Ona, Misijonska postaja Kandelara. — Druga zbirka, ki bo prinesla slike iz Konga v Afriki, je tudi že v tisku. Ostale bodo sledile v doglednem času. — Zbirka (12 razglednic) stane L 1.80. Naročajo se: Istituto In-ternazionale D. Bosco - Slovenski oddelek -Torino (10), Via Cabotto 27.
Iz mojih spominov. Spisal Franjo ftuklje V Ljubljani 192t>. Cena 70 Din. Dobi se t Jugoslovanski knjigarni v Ljubljani, šuk-lje je razborit., temperamenten, odločen, oster, a obenem pošten in odkrit. Tak je bil kot politik, tak je v svojih memoari h. Silno zanimivo Čtivo, kf ga ne boš odložil preje, dokler ne prebereš vseh tenko tiskanih 212 strani. Od detinskih let pa do 1889. sega prvi del teh politično, literarno, kul-turno-historično, retorično in razvojno nad vse inetresantnih zapiskov. Vsa slovenska zgodovina in vsa kulturna prizadevam od BIeiweisa do Kersnika je tu zbr£na in nanizana v lepem redu in v ostri razsvetljavi bistrega in koščenega opazovalca Šukljetovo knjigo bo moral imeti vsak inte-ligent, ki se peča s politiko ali znanostjo, preko Šukljeta bo odslej nemogoče iti. In ker je pisatelj znal s svojo duhovitostjo posamezna poglavja poživiti in napraviti interesantna, in ker je Šukljejev jezik lep in gladek, ne bodo memoari zgoij zgodovinsko važen dokument na&e preteklosti, ampak tudi živa knjiga našega bitja.
Drobiue vesti
—	Jaz as je potoval po Indiji in Tibetu?
Po listih gre vest, da je ameriški arheolog Nikolaj Roerich odkril v Hindustanu baje star rokopis, najbrž iz prvega tiokija našega štetja, v katerem so opisani na obširen nači dogodljaji «židovskega preroška Ise», ki je prišel iz Palestine učit novo vero. Pridigovai je ljudstvu zlasti onemu iz nižjih razredov. Rokopis, pisan v jeziku paliju in še ne popolnoma razrešen, vsebuje tako realistična pripovedovanja iz življenja tega preroka, ki je potoval iz Indije tudi v Tibet, da je po tvorba skoro izključena. Dal bi nam novo potrdilo o delovanju Jezusa Kristusa v daljnih azijskih d Želah, kajti že mnogo let prej, in sicer I. 18Q7., je Rus Notovič odkril podoben in celo še bolj zanimiv rokopis v nekem tibetskeni samostanu. Ali bi bilo tako dognano, kaj je delal Kristus med svojim 13. in 29. letom, o čemer nam noben drug vir nič ne po roča.
—	Ludendori — slab zakonski racž. «Petit Parisien» poroča, da zahteva Luden-dorffova žena ločitev, ker ravna bivši nemški vojskovodja zelo grdo z njo, med drugim da ji prepoveduje celo kajenje. Z druge strani pa namerava tudi on sam že dalj čas poročiti neko von Kermaitz, vdovo pQ znanem nemškem feminističnem pisatelju.
—	Dva zanimiva Marconijeva izuma.
Prvi je radio-električni svetilnik, ki prav za prav ni svetilnik, ker ne sveti. Oddaja samo električne valove, pretrgane po načinu Morsejevih znakov. Znake je mogoče sprejemati s preprosto napravo, ki je zelo po ceni, tako da si jo lahko nabavi tudi najmanjša ladia. Ta izum daje prednost, da se brodovi lahko iz največje daljav« ori-jentirajo po geografski legi. — Drugi izum obstoji v radio-električnem pisalnem stroju. Njegove črke udarjajo na papir pod vplivom električnih valov, ki jih proizvaja ena sama oseba. Vsi podobni stroji, ki bi bili uravnani na isto dolžino valov, pišejo istočasno, pa najsi bodo na najbolj oddaljenih koncih sveta.
DAROVI
Mesto zadnjega, poljubčka preljuMjene-i mu, zlatemu vnučku Ivotu daruje nončekJ Jože iz Rajana Solsk. društvu v Trstu L 100, Dijaški Matici L 25 in Prosveti L 25.
Teta Anica L 25, tetica Stana Guličeva 100 dinarjev, stric Tomaž Nemec iz Rili L 25 za Šol. društvo mesto cvetja na krsto, srčkanemu Ivotu. — Srčna -hvala! Užaloščeni družini tem potom naše iskreno so-žalje.
VOZNI RED
CENTRALNA POSTAJA TRST - TRŽIČ - ČER VIN J AN - BENETKE Odhodi: 5.30; 6.10; 8.05; 10.05; 13.30; 14.55; 17.—t 18.—; 18.15; 19.30; 23.45.
Dohodi: 5.30; 8.10; 10.—; 11.05; 13.10; 14.15; 17.—; 18.25; 20.35; 23.25; 23.5«.
TRST - GORICA
6.25;
. KORMIN - VIDEM
7.10; 8.20; 12.45;
15.35?
8.55; 11.SO; 14.35; 18^-s 19-
Odhodi: 5.40; 17.30; 19.55.
Dohodi: 7.53; 20.—; 22.55. TRST - NABREŽINA - SV. PETER - POSTOJNA i Odhodi: 1.—; 5.05; 7_; 9.2* 11J0; 14.48| 16.30; 18.40; 19.45; 20.20; 21.05.
Dohodi: 4.—; 7—; US; 8.30; fclSj 1I.2S| 12.35; 16.42? 18.41; 20.15; 21J5; 23.10.
DRŽAVNI KOLODVOR
TRST - BUJE- POREČ
Odhodi? 5.—; IO—j 12J5; 18*2*. Dohodi« 730; 12.15; 1S.10; 21.15.
TRST - GORICA - PODBRDO Odhodi: 640; 6.50; 12.—; 17.35; 18.35. Dohodi: 7.37; 1131; 1S35| 21.25; 22.40.
TRST - HETPELJE - PULA
Odhodi: 5 JO; 11.55; 12.30; 1945. Dohodi: 7.32, 930; 16.04; SLU.
cKOlROBTi
V Trstu, dne 15. j unija 1926.
Gospodarstvo.
Dalje
V članku «Kmetska mladina» sem poudaril, da golo strokovno predavanje kot tudi vsako delovanje na kmetij-sko-gospodarskem polju, katero (delovanje) ne sloni na zdravem osnutku in ni smotreno, je in ostane le poskusna poteza.
Menim, da je to tako na dlani, da je
vsako dokazovanje odveč, posebno onim, ki nočejo tega razumeti. Z beljenjem ne rešimo stavbe, katere zi-dovje je slabo; stavba se lahko zruši med našim delom.
Taka stavba je naše kmetsko gospodarstvo. Naša hrbtenica — kmetski živelj — se lomi in ni rešitve iz kritičnega položaja, če ni hitre in korenite operacije. V tem pogledu ne moremo stati brezbrižno ob strani. Saj lahko brez ovinkov pribijemo: Kmetovalec nam je vse, ž njim rastemo in pademo, ostanemo ali izginemo. Čudno, da se tega ne zavedamo in nimamo pravega oziroma zadostnega umevanja, ko smo malone vsi iz selskih hiš.
Prvi vzrok kmetskemu hiranju je gospodarsko-socijalne narave, ki stresa vse nižje razrede. Iz zadrugarja, kar je bil prvotni človek, je zašel v fevdalno (grofovsko) gospodarstvo, ki si je prisvajalo izključno pravico nad zemljo. Kmetovalec je preskušal vse grozote tlačanstva. Tudi kasneje se mu ni dobro godilo. Praznih rok je izšel iz boja za osvoboditev iz tlačanstva in nastopil nov križev pot v novem, iz fev-dalstva zrastlem gospodarsko-pravncm redu, slonečem na popolni svobodi: na svobodi pridobivanja, na svobodi lastnine, pogodb itd.
Težko je bilo njegovo delo. Visoka davčna bremena so ga pognala v dolgove. Prisilj i je bil prodajati svojo zemljo in se trumoma seliti v mesta, ki so naglo rastla v vedno večje industrijske obrate. V zgodovini je vedno tako, da tok ljudstva gre vedno v smer najmanjšega odpora. Tok ljudstva v mesta sega tlo današnjega dne, ko vstaja pred našimi očmi nov pojav: mesta so polna in prenasičena, preveč «praznih rok» jih ogroža, dežela pa je vsled zgoraj navedenih, še vedno vla^ daj oči h krivic v gospodarski in kulturni zaostalosti. Ni torej ravnovesja-Kmetovalec je ostal daleč za časom, prepuščen sam sebi in svojemu bornemu obratu, na katerem ne more uporabljati znanstvenih pridobitev. Kolikor je doslej dobival, so. bile te razpršene drobtine. Tudi z ljudsko šolo si je bil malo na boljšem. Ta mu je nudila le obrise v splošni naobrazbi, nikdar pa sistematične, smotrene kmetijske vzgoje in pouka. Šola ni torej bila v pravem pomenu besede ljudska šola. Nanjo so &e stavila premajhne zahteve; smatrala se je za manj vredno, ker je imela služiti po večjem, le vzgoji duha one (kiretske) plasti, ki stoji v družabnem oziru najnižje. O današnji šoli niti ne govorimo.
Računati imamo z dejstvom, da imamo pred seboj ne vzgojeno in nepoučeno kmetsko-delavsko maso, katero imamo seznaniti s pogoji za vzdržan je v tem kritičnem trenutku. Nedvomno je to naša prva dolžnost in naloga. Ni pa to mogoče, dokler se ne otresemo predsodkov, da je kmetsko življenje manj vredne vsebine, dokler se mu ne približamo in ocenimo njegovo bistvo od ide- Ine strani, oziroma dokler si ne izklešemo smotra kmetske vzgoje in izobrazbe.
Omikanejši stanovi, Čeravno po večini iz kmetskih hiš, kmetski stan premalo cenijo ali ga celo prezirajo in z nekim zadoščenjem luščijo iz njega napake. S tako duševnostjo si le lepimo pečat neizobrazbe. Spoznajmo najprej sebe, posebno še, ker smo meso istega mesa!
Neovrgljivo dejstvo je, da bo kmetija tudi v bodoče glavni vir našega bogastva, a tudi lahko naše — bede. V kmetski hiši ni razkošja, ni prenapetosti, ni sijaja in uživanja, pač pa je zmernost in umerjenost, so posebnosti ustnih izročil, šeg, navad in običajev, je domača pesem, zdravje in krepek značaj. Zato ponavljam: poglejmo v se in primerjajmo!
Tudi podčrtam, da se maščuje in se bo bridko maščevalo, če bomo prezirali resnico, da je gospodarstvo (pri nas kmetsko) vsebina in temelj vsemu drugemu, da je snovno življenje vir duhovnemu. Mi se ohranimo in rešimo le, če bo kmetovalec na svoji zemlji z razumom, če bo strokovnjak v svojem krušnem delu, če bo dober gospodar.
Mi moramo postati učitelji kmetskih mas, posvetiti se moramo pravi ljudski vzgoji, kmetijski izobrazbi, imajoč vedno pred očmi, da je večjega pomena. kakšen je eospodar kmetije, kot pa kmetija, da je važnejše nego plug, kdo orje z njim. Kmet mora spoznati tvari-ne in moči prirode in jih znati izkoriščati, usvojiti si mora tehnične zmožnosti. Liebig, znameniti kmetijski kemik, pravi: «V vseh deželah stojijo bltL-gostanje, bogastvo, nravnost, moči, sile zemlje v razmerju s svoto znanosti, katero si je4judstvo pridobilo«. Sele na ta način se moramo usposobiti za pravo zadružno življenje, ki stremi za sa-mopcmočjo, notranjo organizacijo, ze-dinjenjem, vzajemno strokovno samo-pomoČjo, uporabo kmetijske vede in tehnike, ureditvijo kmetijske vzgoje in
za zvezo kmetijskega proizvajanja z mestnim konsumom.
S temi udruženjl tudi sčasoma iztrgajo kmetje iz rok izčrpanje svojega dela po gmotno močni in učeni manjšini.
Iz tega smotra, to je iz resnične kmetske kulture, zrastejo stavbe materijalne in moralne vrednosti.
Ali naj še dalje govorim, da se me bo razumelo? Naši izobraženci, izkušeni možje, semkaj stopite, da zagledate nov svet! Pojdimo med mlade kmete, družimo jih, vzgagajmo jih, vzgajajmo in učimo! Malo več smisla za kmetsko gospodarstvo!
Nič me ne moti, če čujem v odgovor: « Prenapete sanje! Naše razmere in ti načrti!» Da, ravno iz naših razmer rastejo taki načrti, ki se dajo uresničiti. .Treba je le gledati v obraz — življenja in malo več zaupati sebi.
Furlan Janko (Gosp. vestnik).
GOSPODARSKE POTREBŠČINE, KMETIJSKO ORODJE
Tržaška kmetijska družba v Trstu je prejela novo zalogo sledečih gospodarskih potrebščin:
Kose: dijamantne kose znamke «Hima-laya» od 60—65 cm. Te vrste kos so enake izdelave in oblike kakor «Merkur». Dalje imamo v zalogi kose znamke «Merkur» od 70 do 75 cm, znamke «Vulkan» in raznih drugih znamk.
KosiSča, javorjeva tin bukova; grablje lesene, kirje za kose, oselnlke, brusilne kamne od navadnih da najfinejših.
Vile senene na 2 in 3 rogle ter gnojne vile.
Modro galico: angleško «Maple Brand» z 98—99%.
Žveplo ventilirano in superventilirano ter isto s 3% modre galice.
Prah Kafaro, svinčen arzenik pomešan s prahom Kafaro.
Škropilnice, znamke «Vermorel» originalne, znamke Ferrari, Volpi, Dozzi, sistem Vermorel, Signa, Insuperabile. —
Žveplalnike, rečne in nahrbtne . Semena detelj in trav, jesenske repe, inkarnatne detelje, ter razna poljska, vrtna in zelenjadna semena. Oljnate tropine, orehove lin sezamove, klajno apno, laneno seme.
Razen omenjenega imamo veliko izbero najrazličnejših gospodarskih potrebščin, semen, strojev itd.
Tržaška kmetijska družba v Trstu ulica Tone bianca štev. 19, Telef, 44-39
B*rata poroiila«
Trst, 12. junija.
Amsterdam 11.00, Bruselj 82, Pariz 80.50, London 134.25, New York 27.50, Madrid 430, Švica 533, Atene 33.50, Berlin 655, Bu-karešt 10.75, Praga 81.50, Ogrska 0.0385, Dunaj 387, Zagreb 48.65.
Trst, 14. junija.
Amsterdam 11.00, Bruselj 81, Pariz 80, London 134.75, New York 27.80, Madrid 430, Švica 535, Atene 33.50, Berlin 655, Bu-karešt 11, Praga 81.50, Ogrska 0.0385, Dunaj 390, Zagreb 48.50.	_
To in eno
— Investicije delniških družb nazadujejo. K brzojavki o novih investicijah italijanskih delniških družb, ki smo jo objavili preteklos redo, dopolnjujemo, da je znašalo skupno Število vseh teh družb ob koncu meseca maja 11.164 z 38„514,000.000 lir kapitala. Leta 1913. je bilo samo 3069 družb s 5„643,000.000 lirami. V teh letih je število delniških družb naraslo torej za 264%, glavnice pa kar za 582% (ne upoštevamo tukaj razlike med tedanjo in sedanjo denarno vrednostjo). Vendar pa je opažati, da so čiste investicije v maju, ki so znašale okoli 273H milijona lir, močno padle napram povprečnim stanjem v prvih štirih mesecih letošnjega leta. Takrat so znašale povprečno 491 milijonov za vsak mesec, torej ogromen padec v maju, za celih 217 % miljonov lir. Še večji padec je ugotovljen v primeri z majem 1924. in 1925., in sicer znaša v prvem slučaju 263 milijonov, v drugem 347 milijonov lir. Prav tako je viden padec čistih investicij v letošnjem letu, če vzamemo vseh pet mesecev skupaj in jih primerjamo z isto dobo v lanskem letu. Takrat so znašale investicije 3„762,000.000 lir letos pa 2„327,000.000 L.
—	Najbogatejše zasebne banke v Italiji, to je tiste, ki imajo najmanj 100 milijonov lir vplačane glavnice, so po sporočilu finančnega ministrstva: Banca Commercia-le Italiana, Credito Italiano, Banca Nazio-nale di Credito, Banco di Roma, Banca d'A-merica e d'Italia, Istituto di Credito Marit-timo in Banca Commerciale Triestina.
—	Ponesrečeno tihotapstvo. V Terminih so odkrili veliko tihotapsko podjetje, ki je hotelo državo ociganiti za 600.000 L carinskih stroškov. Med 23 kovčkov papeške misije za Čikaški evharistični kongres so zlikovci skrili še štiri in dvajsetega, v katerem je bilo 13 dragocenih starih slik, ki brez dovoljenja naučnega ministrstva, kakor znano, ne smejo v inostranstvo. Slike so hoteli tihotapci prodati v Parizu, pa je oblast še pravočasno o tem zvedela
Spominjajte se ob vsakfl priliki .DiiaSke Matice1
Oloboko aialoftčeni sporočamo svojim sorodnikom, prijateljem in znancem žalostno ▼est, da je nled krote usode, previden s sv. zakramenti, včeraj zjutraj, izdihnil svojo blago dušo Mi aepozabni soprog, oče, sin
MARU GODINA
mehanlkoljarfie v Žavljah
star 31 let.
Pogreb nepozabnega pokojnika se bo vršil v torek, dne 15. t. m., ob 17. uri, iz hiše zalosH It. 390 v Skednja, na domače pokopališče. TRST, dne 14. junija 1926.
fetteija roj. Gregorid, soproga. Sabina, hči. losi p in Ana, stariši. Justina, Josip, Ivan, bratje in sestra Terezija, tašča, svaki, svakinje in nečaki ter ostali sorodniki.
Odlik Pograboo podi- hm Impresa Cm * 47. E. m. Trst
MALI OGLASI
BERLITHCHOOLVi"Tone blanc"21 pouk,n
ELEKTROMONTEUR se sprejme takoj v službo pri hidroelektrični centrali- Prednost ima mehanik, zmožen instalacijskega dela ter popravil transformatorjev. Ponudbe naj se pošljejo na upravništvo lista.
prevodi v vseh jezikih. (905	gORTr
masivne, parjena bukev, 18C0,
POZOR SLOVENSKI KROJAČI IN ŠIVILJE iz lesenove 1900-—. topolovc 2000.—. Turk, San Julijske Krajine! Krojna akademija v Ljubljani. Lazzaro 10. Oglejte si blago m ccne brez ob-Stari trg 19, (včlanjena v Londonu in Parizu) pri-1veze-
910
redi počenši z dftm 27. junija, za časa velesejma, SMILAJOD (Trpoški sok), izborno sredstvo proti krojni tečaj za krojače in šivilje. Znižam vizum arteri0skier02if revmatizmu in težkemu dihanju, m vožnja nudita vsakemu priliko, da se udeleži uspešno čistilno sredstvo, posebno priporočljivo za tega tečaja, ki bo celodneven, m da istočasno osebc starc nad 50 let sc prodaja samo ^ lekarni obišče velesejem. — Kroj, katerega se bodete učili,■ Castellanovicb, Trst, Via Giuliani 42 (paralelna je najnovejši, lahek in preizkušen v naši krojni fllica Via dell'Istria).	926
akademiji. Učenci, ki ne morejo pnti v Ljubljano,
dobivajo pouk z učnimi zvezki, ki se pošljejo po TROPINOVEC, pridelek »Zadružne žganjekuhe» v pošti. V naših modnih listih dobi vsak krojač in Dornbergu, (Monlespino), je pristen in po ceni. šivilja zaželjeni kroj, ki pristoja brez vsake po- Razprodajalci naj se obrnejo naravnost na tvrdko, skušnje. Cena Din 120.—. Razpošiljanje in izde- ki razpolaga z veliko zalogo in ga razpošilja v Iovanje krojev po vseh merah in podobah. Udele-' vsaki množini. 945 ----: dobijo ob zaključku tečaja odpustno spri -—
Govori
859
čevalo in anglo-francosko diplomo. Pojasnila daje	BABICA, avtorizirana, sprejema noseče.
Krojna akademija. Ljubljana. Stari trg 19. Priložite	slovensko. Slavec. Via Giulia 29._
znamko za odgovor._946	QLYKOL. Jako učinkovito sredstvo posebno v
SLUŽKINJA za gostilno se iiče. Via Udine 13, go-	poletnem času in v vročini. Kdor se čuti šibek na
stilna.	9-38	živcih in trpi na glavobolu, naj uporablja edino le
— ■■ i	i	«Glykol», ki ozdravi v najkrajšem času. Cena ste-
PIANINO, krasen, koncerten, s križan i mi stru-	klenici L 7'20. Za celo zdravljenje zadostuje 8
nami, v popolnem stanju, se proda. Via Chiozza	steklenic. Dobiva se le v lekarni Castellanovich,
8, D. nadstr.	943	Trst, Via Giuliani 42 (Sv. Jakob).	9C0
PIANINO, dober, s križanimi strunami, kovinasta	, plošča, moderator, trije pedali, se proda. Via So-litario 25, 1IL 944
NASMEH VESELJE ZDRAVJE <
Kedar so vaša Čreva in vafi želodec res čisti in urejeni, tedaj le težko obolite. Za očiSčenje želodca tn črev je Še najboljši Čistilni čokoladni bonbon ARRIBA.
le te odvajalno sredstvo, ki učinkuje z vso gotovostjo pri starih in mladih. ARRIBA prinese v hišo nasmeh, veselje in zdravje.
IZLOŽBENA OKNA, popolna, se prodajo po zmerni ceni. Mazzini 37.	939
BALKON iz belega kamna se proda po ceni. Mazzini 37.
zmerni 940
OGRAJE, držaji, plošče, tlak, velike šipe in raznovrsten materijal se prodajo po zmerni ceni. Via Mazzini 37.	941
ŽELEZNO tramovje, profil 40, dolžina 5.83 in 5.47 se proda po nizki ceni. Mazzini 37.	942
■■■mm—a—a»—
Darove za birmo
po ugodni ceni dobite v zlatarni
ALBERT POVH
Trst, Via G. Kczzlnl 48 669 ,
ČISTILNI CQKOLADNI BONBON
Kemično - lekarniški i.ivod „Alla Mndunno delta Satule" - Ca*. Raff. Godina -Trlesle. S. Giacomo. Glavni toslopnlk in x«ložnik za llalijo In kolonije: Adolfo Cechel - Trieale, Via S. Nicolo 11
S
M
a ■j
BABICA, avtorizirana, diplomirina, sprejema noseče. Adele Amerschitz-Sbaizero, Farneto 10 (podaljšana Ginnastica), lastna vila, tel. 20-64. (896)
UČNI KLAVIR se proda. Naslov pri goriški u-pravi.	908
ŽENSKI SVET I. letnik 1923 kupim. Ponudbe na upravništvo pod «Ženski svet*.	921
PEKOVSKI pomočnik in učenec dobrih starišev se sprejmeta takoj v stalno službo. Mihelj Anton, Knežak pri Št. Petru na Krasu.	932 Nova,
Uril, Bartol!* t-ECiisria
priporočajo raznovrstno
BABICA diplomirana Via Madonnina 10, II.
sprejema noseče na
dom. 933
za zidanje in kritje, moderno opremljena peč dobavlja prvovrsten materjal, ki ga prodajamo
po nizki ceni.	(677^
[i]
M
B3SU
Zobozdravnik
Mili. 0. dr. D. Sar M
speciisiisiza ustna in zobne bo! azii
ptrfekcljoniran na dunajski kliniki
ordinira v TRSTU Via M. R. Imbriani 16,1. (prsi lia i. Gimm)
od 9-12 in od 3-7
—	■ -	—nr»^
M
Fredno kaj nakupita, oblščlta
Vefiiko skladišče pohištva
5:J4
TržaiKn posojilnica n
registrovara zadruga z omejenin pcroltvo a
uradujs v ivojl lastni lilSl ulica Torrebianca 19, 1. nadst.
tvrd Jo
ALESSANDRO LEVI Ml
Via Rcltorl i«, t — Via Malcankan št. 7-13
Spalno sobe« obedne sobe, posamezni kosi pohištva
v veliki izberi.
Sprejema r&vadne hranilne vlog« knjižice, vloge na tekoči račun iv za čekovni promet, ter jih obre
0
na
1 vidijo fi e>tiije
TISKARNA,EDINOST'« TRSTU
| Izvržuj« vsa tiskarska dela v naimodgrnejem stilu kakor j S tudi v večbarvnem tisku. Razpolaga z najmodernejimi stroji, | 5 črkami, Lynotype, stereotypijo ter rotacijskim strojem. { S Vsa naroČila se Izvršujejo točno in po zmernih cenah, t
j Ulica S. Francesco d'Assisi 20
večje in stalne vloge po dogovorit
Sprejema „Oinarjs" na tekočI račun in jih obrestuje po dogovoru. Davek od vlog i)Jača zavod sam.
Daje posojila na vknjižbe, menice, zastave in osebne kredite. — Obrestna mera po dogovoru.
Na razpolago vanustn; celice (safe)
Uradne m za sfranKs ol 8 V* do 13 in od IS do 13
Ob nedeljah je urad zaprt.
štev. telef. 25-67.	607
Najstarejši slov. denarni zavod
lmeriralts v „Edinosti"
PODLISTEK
JULES VERNE:
(6)
Skrivnostni otok
—	Toda kako pride notri fotografski aparat! je pripomnil mornar neverno.
—	Cemu bi jim bil ta aj>arat, je odgovoril Cir Smith, tudi meni ni jasno; za nas kakor za katerekoli druge brodolomnike bi bilo bolje imeti veC oblačil in več'municije namesto tega aparata.
—	Orodja, oro£ja in knjige pa morajo imeti kakSen naslov, ali kakšno znamenje, po katerih bi se dalos. klepati, kakšnega izvora so, je rekel Gedeon Spilett.
.Treba je bilo pogledati. Pregledali so natančno vsak posamezni predmet, zlasti pa knjige, instrumente in orožja. Instrumenti in orožja niso imela nobene tvorniške znamke, kar je bilo čudno, sicer pa so bila v dobrem stanju in Se nerabljena. Isto je bilo z orodjem in hidnimi pripravami; vse je bilo novo in s tem dokazano, da niso nametali predmetov v skrinjo kar tako slučajno, ampak da so jih premišljeno izbirali in skrbno nalofili. Tudi notranja prevleka cinka, ki je varovala vsebino skrinje pred vlago, je dokazovala, da so zavarjena, ne pa morda v naglici preteče nevarnosti.
Prirodopisna knjiga in polinezijski slovar sta bila pisana v angleščini, toda ni bil naveden ne izdajatelj ne čas izdaje.
Isto je bilo z angleškim svetim pismom.
ki je bilo tiskano z lepiini črkami v četr-tinskem formatu. Toda ta knjiga je kazala sledove, kakor da je bila že večkrat prelistana.
Zemljevid je vseboval karte vseh delov zemlje, več planisfer v Merkatorjevi projekciji s francoskimi izrazi. Ta knjiga je bila krasno delo, toda tudi na tej ni bilo datuma izdaje ne izdajateljevega imena.
Na nobenem predmetu niso našli nobenega znamenja o njegovem izvoru in zato tudi niso mogli sklepati, kateri drŽavi je pripadala ladja, ki je tod mimo prišla. Toda odkoderkoli je bila ta skrinja, naselni-kom Lincolna je prinesla nepričakovana bogastva. Do sedaj so si vse sami napravili iz naravnih proizvodov po zasluženju svojega nadarjenega voditelja. Zdaj pa se je zdelo, kakor da jih je božja previdnost hotela nagraditi. Vsi so se vroče zahvaljevali nebesom za ta dar.
Eden med njimi ni bil popolnoma zadovoljen in sicer Pencroff; zdelo se je, da ni bilo v skrinji nečesa, kar je on hrepeneče pričakoval, in čim več predmetov so jemali ven tem manj ognjeviti so postajali njegovi hura. Ko je bila skrinja izpraznjena, je za-mrmral:
«To je vse lepo in dobro, toda videli boste, da zame ni nič v skrinji!»
Nab se je čudil tem besedam in vprašal:
«Le govori, prijatelj Pencroff, kaj pričakuješ še?
— No! pol funta tobaka in moja sreča bi bila popolna!*
Vsi so se nasmejali mornarjevi tožbi.
Najdba te nabrežne izmetanine pa jih je vnovič potrdila v tem, da je neobhodno potrebno zdaj ali nikoli preiskati otok. Zatorej so se domenili, da se naslednjega dne zgodaj podajo na potovanje ter se popeljejo po strugi Hvale navzgor, da pridejo do zapadne obale. Ce so se zares nahajali tam brodolomniki, tedaj je bilo verjetno, da so -brez sredstev in bržkone potrebni pomoči.
V teku dneva so prenesli v granitno hišo razne predmete ter jih urejene namestili v veliki dvorani.
Tisti 29. oktobra je bila nedelja, zato je Harbert prosil inženirja, naj jim prebere kakšno mesto iz evangelija, predno ležejo k počitku.
«Prav rad», je rekel Cir Smith.
Vzel je v roke sveto pismo in ga hotel odpreti, ko ga je Pencroff zadržal rekoč:
«Gospod Cir, jaz sem praznoveron. Odprite katerokoli stran kar tako na srefo in berite prvo vrsto, ki vam pride pred oči. Videli bomo, če odgovarja našemu položaj u.»
Cir Smith se je smehljal tej mornarjevi želji, ker pa ni bilo vzroka, da bi mu jo odrekel, je odprl knjigo na mestu, kjer je hilai neka vrsta zaznamenovana.
Zapazil je rdeč križ pred 8. stihom 17* poglavja iz Matejevega evangelija.
Prebral je stih:
«Prosite in vam bo dano, iščite in bostd naš 11'»