VINA
AMERICAN IN SPIRIT FOREIGN IN LANGUAGE ONLY
AMERICAN HOME
SLOVENIAN MORNING DAILY NEWSPAPER
. a Li	i
NO. 124.
CLEVELAND, OHIO, TUESDAY MORNING, MAY 27th, 1930.
LETO XXXII.-VOL.XXXII.
Mokri morajo letos dobiti zmago v kongresu, da se odpravi prohibicija
WnsVlinirhrm. 26 ma in 7,prti- Ip+n« nnnrvvrv i'/vnl ioni Vi
Kdor visoko leta, nizko pade—pri konferencah
Washington, 26. maja. Zedi-njene države stoje na predvečeru ogromnega boja med mokrimi in suhimi. Tako stranka suhih kot stranka mokrih se pripravljajo za največji boj, kar smo jih še imeli v politiki, odkar je bila upeljana prohibicija.
Zadeva prohibicije je v prvi vrsti odvisna od kongresa, ki je danes po veliki večini suh. Letos si bodo mokri kot suhi prizadevali z največjim naporom, da suhi obdržijo svojo večino v kongresu, in da mokri dobijo večino. Zadeva je tako zrela, da bodo letošnje kongresne volitve gotove pripeljale na plan največje število volivcev, ker suhi kot mokri obljubujejo silovito kongresno kampanjo.
V zbornici poslancev v kongresu se nahaja 435 zastopnikov. Od prvega do zadnjega se morajo letos vsi na novo voliti. V zbornici senata se pa nahaja 96 senatorjev. Ena tretina teh bo
letos nanovo izvoljenih.
Narodna zveza mokre stranke, The Association against the Prohibition Amendment, je odredila, da se pozve za mnenje vsakega kandidata v vsakem kongresnem okraju, ali je za prohibicijo ali proti. Kakor hitro se izve za mnenje posameznih kandidatov, bo zveza preskrbela, da vsi volivci natančno zvedo stališče, ki ga posamezni kandidati zavzemajo glede prohibicije.
Suhači bodo na drugi strani pritisnili na svoje pristaše. Njih I glavni argument bo, naj se nikar ne zanašajo na narodno glasovanje, katero je priredil "The Li-, terary Digest," ker je slednje! glasovanje zapeljivo. Suhaška stranka kaže na zadnje volitve v Pennsylvaniji, o kateri se je pričakovalo, da je mokra, toda sta bila nominirana governerskim in senatorskim kandidatom dva suhača, In suhaška stranka pričakuje, da se bo enako zgodilo po vsej deželi.
Čestitke konvenciji S. Ž. Z.
V pondeljek, 26. maja, je začela redna konvencija Slovenske Ženske Zveze v Sheboygan, Wis. Cenjenim zborovalkam te odlične slovenske ženske organizacije v Ameriki želi "Ameriška Domovina" kar največ stalnega uspeha. Samo v Clevelandu se nahaja nad 1,800 članic te organizacije, ki so lepo zastopane na konvenciji.' .
Krvavo maščevanje osle-
par jenega^ moža
Centralia Wash., 25. m a j a. Lloyd Duffy, 40 let star farmar, je šest mesecev študiral kako bi se maščeval nad svojim nasprotnikom. Včeraj se je podal v mesto Tenio, kjer je ustrelil Cliff Turveya, bogatega lesnega trgovca, in njegovo soprogo. Potem se je pa vrnil domov, kjer je ustrelil svojo ženo, potem pa še samega sebe. Turvey, kot so dognali iz pisem, katere je farmar zapustil, je baje onečastil farmarjevo ženo. .
Prohibicijski glavar svari agente
Washington, 25. maja. Prohibicijski komisar je danes podal vsem prohibicijskim agentom svarilo, da niso prenagli v svo-; jem nastopu napram dozdevnim 1 kršilcem prohibicije. Povedal jim je, da najnovejša razsodba najvišje sodnije glede hmelja sodov, steklenic in enakih priprav, ne pomeni, da bi morali prohibicijski agenti slepo vdirati v trgovine, ki prodajajo enak material, pač pa se morajo naprej prepričati, če je dotično blago v resnici namenjeno za kršitev prohibicije, predno morejo lastnike prostorov aretirati. Ker pa so taki dokazi zelo težavni za dobiti, se bo seveda enako blago mirno naprej prodajalo.
Izvanredna konferenca S.N.Doma še ni zaključena. Nocoj zopet zborovanje.
Mr. Jakac
Odlični slovenski umetnik g. Bojžidar Jakac odpotuje nocoj večer v Washington, kjer se bo sestal s kongresmanom Mooney in z jugoslovanskim poslahikom dr. Pitamicem. Srečen povratek želimo!
Nesreča rojakinje
V petek popoldne se je jako Ponesrečila na svojem domu Mrs. Jennie Brodnik, 6727 Edna Ave. Nahajajo se v zdravniški oskrbi na domu, tako da jo prijateljice lahko obiščejo, kadar jim čas dopušča.
Madžari na delu
Preteklo nedeljo so cleveland-ski Madžari odkrili soho poznanega madžarskega pesnika Aleksandra Petofi. Soha je bila podarjena javni knjižnici, kjer so shranjena. 5,000 clev. Madžarov se je prijavilo k slavnosti.
škofijska seja
Preteklo soboto se je vršila konferenca zastopnikov iz vse clevelandske škofije. Stotine delegatov je bilo navzočih.
*	Governer Moody, država Texas, je preklical obsedno stanje v Sherman, Texas.
* Prvo železnico so začeli graditi te dni v Albaniji.
*	Papež je odredil, da se sestali nova papežka himna.
Ali pride do sprave?
V hotelu Hollenden se te dni vršijo pogajanja med International Garment Workers Union | in med delodajalci, da se dožene, i če se mora narediti sprava med delodajalci in štrajkarji. Unija; zahteva, da se delavcem garantira delo 40 tednov na leto, in da pri tem ne smejo biti izvzete male delavnice, ki izvršujejo naročila, za velike tovarne. Toda delodajalci nečejo o kaki garanciji ničesar vedeti,
Obtožen odvetnik
Odvetnik v Clevelandu, Horace B. Neff, je obtožen od zbornice odvetnikov, da je zakrivil razna kazniva dejanja. 21 junija se bo vršila tozadevna obravnava, in če bo od odvetniške zbornice spoznan krivim, tedaj bo njegov slučaj izročen sodni ji, ki mu bo odvzela odvetništvo.
"Parkanje" v mestu
Councilman Sulzmann bo predlagal v mestni zbornici, da se "parkanje" avtomobilov v osrčju mesta sploh prepove, in sicer za poskušnjo za 30 dni. Trgovci temu zelo nasprotujejo.
Novo poštno poslopje
Predsednik Hoover je določil, da se zviša namerava svota za novo poštno poslopje v Clevelandu od $3,100,000 na $5,275,000. Svet, kjer bo stalo poslopje, velja $2,275,>000, ostalo se pa porabi za zgradbo.
Vreme
Za piknike je bilo slabo, za bazarje precej dobro, za Narodni Dom bomo pa že videli, kaj se bo izkuhalo.
Ford izjavlja, da narodno glasovanje o pijači je brez pomena
Detroit, Mich., 26. maja. Henry Ford, avtomobilski magnat je mnenja, da je narodno glasovanje glede prohibicije brez vsakega pomena, ker vprašanje prohibicije je ameriški narod že pred desetimi leti odločil, in prohibicija bo ostala. "20 milijonov glasovnic je bilo razposlanih," je izjavil Ford, "in manj kot pet milijonov državljanov je tozadevno glasovalo. Izmed teh jih je bilo več kot pol za eno ali drugo postavo, ki bi prepovedala prodajo opojne pijače. Glasovanje glede prohibicije je ravno toliko vredno, kot če bi danes glasovali glede Izjave neodvisnosti ali pa glede revolucijonarne vojne, namreč, če bi Amerika zopet hotela postati podložnica Anglije. Take stvari so rešene enkrat za vselej, in tako je tudi prohibicijsko I vprašanje.
Trije komunisti, obsojeni, so bili oproščeni od višje sodnije
St. Clairsville, Ohio, 25. maja. Lil Andrews in Thomas Johnson, oba iz Clevelanda, ter Chas. Gwynn, iz Lansing, Ohio, vsi trije komunisti, ki so bili pred nekaj tedni spoznani krivim, da. so širili komunistično propagando) in obsojeni na dolgoletni zapor, j so bili danes od apelatne sodnije oproščeni obsodbe. Apelatna sodnija je izjavila, da za obsodbo ni bilo predloženih dovolj dokazov. Odredba apelatne sodnije je bila enoglasna Sodnija je bila mnenja, da izjave omenjenih komunistov niso bile stroge dovolj, da bi z izjavami komunisti ogrožali obstoj Zed. držav. Tožba bo šla naprej na še višjo sodnijo.
Sumljive smrti
Državni prosekutor Miller v Clevelandu preiskuje te dni tri slučaje sumljivih smrti. Osebe so bile kratko pred smrtjo zavarovane, nakar so kmalu potem umrle nasilne smrti. Zavarovalnina je bila izplačana, toda sumi se, da so bile gotove osebe direktno interesirane na smrti omenjenih oseb.
Voda se mora podražiti
Mestni manager Morgan se je izjavil, da se mora cena vodi v : Clevelandu podražiti, ako se ho-jče vodovodni sistem razširiti. Vodovodne naprave v Clevelandu so zastarele, in tekom prihodnjih 20 let bo mesto potrebo-j valo najmanj $60,000,000, ako želi zadostovati vsem potrebam glede vode. Denarja ni mogoče dobiti na drugi način kot s tem, i da se cena-vode zviša.
V pondeljek večer ob 8. uri je bilo otvorjeno 4. i?;vanredno zasedanje konference S. N. Doma. Tajnik Medvešek bere imena direktorjev in društvenih zastopnikov, katerih nekaj je odsotn'h. ! Zadeva zastopnika pevskega dr. "Zarja" se izroči v rešitev pove-rilnemu odboru. Ugotovi se sklepčnost današnje seje. Bere se zapisnik zadnje seje, ki se sprejme z nekaterimi popravki. Poverilni odbor naznanja, da je odstavil zastopnika d r u št v a "Zarja," Sestra škabar želi, da bi šli skupno na delo, da bi Narodni Dom kmalu plačali, ne pa da bi se prepirali.
šiškovich odgovarja Kovačiču, Trugerju in Medvešku. Pravi, da je tudi on vedno delal za Dom, čeprav je prišel kasneje zraven kot drugi. Candon apelira na sedanji direktorij, da naj bodo možje in naj ostanejo na svojem mestu in še naprej delajo za korist S. N. Doma. Izreka direkto-riju zaupnico, černe zahteva, da se poimensko glasuje o delovanju direktorija, da pride v zapisnik, kdo so tisti, ki stoje za vso to stvarjo. Dalje, da pridejo vse izjave direktorjev, če polo-: že svojo resignacijo ali ne, v jav-: nost.
Skuk izjavlja, da kot oskrbnik ni bil samovoljen, ampak je vedno delal v sporazumu z gospodarskim odborom. Okoren odgovarja raznim napadom in pravi, da ostane pri tem, kar je rekel. „ j. . . .	Kovačič govori, da bi morali iz
Banditski poglavar name- gospodarskega stališča delati rava dati zapreti d™8fač% ne ra[frati: an;pal;
..	zidati, cerne zahteva se enkrat
mestne uradnike "roll call" iz moralnega stališča.
Vname se debata glede po-Miami, Fla., 26. maja. Al Ca- imenskega ali tajnega glasova-pone, poznani banditski glavar nja in glede gias0Vanja po delni-iz Chicage, je danes dobil na|cah< Sestra Ivanush vpraša) če
sodni ji zaporno povelje napram ,smo pripravljeni spolnovati po-županu Redaerju iz tega mesta, |stave Zed. držav do zadnje> po_
mestnemu komisarju Knightu, tem pa glasujmo po delnicah, direktorju javne varnosti Mc-! Grin izjavi> da izjava lglede za.
Creary in napram bivšemu «o-1 upnice ali nezaupnice je moralno vernerju države Ohio, James j vprašanje1 in postavno. Kolar je
Coxu. Vsi so obdolženi, da so se zarotili proti njemu, da ga preženejo iz mesta. Vincent Giblin, odvetnik za Caponija, je izposlo-
strogo proti temu, da bi se izdalo ponovne proxy.
Oglar izjavlja, da je Narodni Dom vseh društev last, ne pa ne-
Listnica uredništva
J. B. Kot razumemo iz vašega pisma je vaš oče postal ameriški državljan v letu 1926. Tedaj ste bili vi 20 let stari in se nahajali v Jugoslaviji. Leta 1926, takoj potem, ko je vaš oče postal državljan, ste prišli v Ameriko in želite vedeti, če ste državljan na podlagi očetovega papirja. Ker ste prišli na stalno bivanje v Ameriko, predno ste bili 21 let stari, ste ameriški državljan, ne da bi vam bilo treba iskati posebnih listin. Ako hočete imeti svoj državljanski papir, plačate $10.00, ne da bi vam bilo treba prvega papirja ali iti v šolo. Pozdrav.
Odvetnik v zadregi
Odvetnik John L. Moke, se nahaja v zaporih, obdolžen, da je odnesel tvrdki C. N. Cahill Co. v vrednostnih papirjih $250,000. Odvetnik zanika obtožbo, medtem se pa trudi, da dobi $6,000 varščine, da pride zopet na svobodo.
val sodnijska povelja za arest katerih društev. Predlog, da od-napram imenovanim uradnikom. | vetnik Kushlan kot delničar in Tehnična obdolžitev obstoji v j kot odvetnik pojasni zbornici le-tem, da je vsak izmed imenova- galnost te konference. Kushlan mh se zarotil, da napačno obdol- izjavlja, da se sme na izvanred-ži Caponija, da je kršil mestne j ni konferenci razmotrivati samo postave.^ Capone je bil v mestu stvari( za katere je bila konfe_
Miami štirikrat aretiran, in to Venca sklicana, ne pa. o zaupnici
vselej le iz vzroka, ker se je po-jaU nezaupnici. Ta konferenca
kazal na mestnih ulicah. Zašli-|ima razrnotrivati samo o spre-
šanje pred sodnijo glede imeno-, membi novega sistema pri Upra-
vamh obtožb se bo vršilo v to- j vi Doma> in pa 0 volitvah nove-
rek, toda bivši governer Cox je|ga direktorija.
odpotoval iz mesta v državo ' , , „	.
, ,	i u	Postava države Ohio pravi,
Ohio, ter se bo morala obravna- ,	y. ,	• ••
- , v... r/ • •	da so vse moči v korporaciji v
va najbrž preložiti Zanimivo pa j moči direktorijev. Volitev no_
lili. da se konferenca skliče. Izjavlja, da Narodni Dom še ni plačan in za to naj se brigamo.
Eršte pa sugestira, da se je sklicala izvanredna konferenca amo zato, da se ne bo po društvenih sejah napačno poročalo, ampak naj vsi slišijo, kaj da je na stvari.
Predsednik Somrak pravi, da se je vedno boril proti glasovanju po delnicah, ker se je vedno boril za bratstvo in zoper vsako "uradnost" in zoper strogo izvajanje pravic. Če bi vsi govorili in delali v vzajemnosti, pa bi bilo za vse boljše. Pravi, da je direktorij kriv samo v tem, ker ni šel na društvene seje in naj bi tam povedali zakaj se gre, pa bi ne bilo treba sklicevati izredne konference. Zaključi zborovanje ob 11. uri in vabi zbornicj na zborovanje v torek ob 8. uri zvečer.
Sentiment navzočih zboroval-cev je bil očividno, da se še nocoj zaključi zborovanje. Predsednik Somrak je pa zaključil zborovanje, predno je prišla zbornica prav k sapi. Vidi se, da so se vsi naveličali hoditi mlatit prazno slamo na konferenco, zato žele zaključka, takega ali takega.
—-o--
Lista ne bo! ■
V petek, na Spominski dan, časopis "Ameriška Domovina" ne b& izšel radi postavnega praznika. Prosimo, da cenjena društva, trgovci in naročniki upoštevaj« to.
-O-;-
Bazar fare sv. Vida je bil uspeh
Preteklo nedeljo je bil zaključni večer na bazarju fare sv. Vida. Farani so to znali, za to so pa tudi prišli v velikem številu. Prostorna dvorana v šolskem p&slcpju je bila premajhna, da. bi sprejela vse goste. Vladala je prav dobra zabava, in upamo, da je imel bazar toliko uspeha, da se začne čimprej z gradnjo nove cerkve.
je, da more banditski poglavar dati aretirati najvišje mestne uradnike in bivšega governerja.
"Mlini pod zemljo'
vega direktorija—ta točka ne bi smela priti na dnevni red, ker se vrše volitve na letnih sejah. Razlaga še razne druge točke iz zakonika o korporaci-|jah v državi Ohio. In končno, Predstava društva " Adri j a" i česar postavno konferenca nima zadnjo nedeljo v Slovenskem Do- pravice glasovati ne o eni, ne o mu na Holmes Ave. je bila še | drugi točki, temveč le o tem, precej dobro obiskana, dasi bi; za kar je bila sklicana. Zato bila udeležba lahko boljša, zlasti i predlaga, da se zborovanje za-ker so igralci v resnici vzorno i ključi. Gornik pravi, da smo igrali, žal, da enakih finih pred-! slišali vse in nič. Protesti so
stav naše občinstvo v večjem številu ne poseti, zlasti ko je bilo tudi vreme, na katerega se včasih občinstvo izgovarja, v resnici idealno za poset predstave. Radi bi videli, da nam kdo napiše oceno o tej krasni predstavi.
prišli nad pošten direktorij. Vedeli so, da imajo pravico gospodariti eno leto. Vedeli so, da konferenca ne bo legalna, ampak ker so hoteli ustreči narodu, da bodo povedali, kaj je direktorij zakrivil, pa so dovo-
Slovenska poroka
V nedeljo, 18. maja, se je poročil v So. Chicago v cerkvi sv. Jurija, Mr. Michael Opeka, sin poznanega trgovca in predsednika finančnega odbora K. S. K. J., Mr. Frank Opeka-ta, s Slovenko Miss Ano Link od istotam. Mnogo prijateljev in znancev mladih poročencev se je udeležilo poročne slavnosti. Naše iskrene čestitke ženinu in nevesti!
Slovenka ubita
Blizu Madisona, Ohio, je bila v nedeljo večer ubita mlada Slovenka, 20 letna Nellie Ballaver, roj. Korošec. Bila je poročena eno leto. Zapušča soproga, starše, dve sestri ter dva brata. Pogreb se vrši v četrtek iz hiše žalosti na 6304 Carl Ave. Naj bo ranjki ohranjen blag spomin, prizadetim sorodnikom pa naše iskreno sožalje!
Iz bolnice
Mrs. Mlakar iz 829 Alhambra Rd. je bila v Grdinovi ambulanti pripeljana domov iz Glenville bolnice. Prijatelji jo lahko obiščejo.
Pokojna Mrs. Tekavčič
Ranjka Mrs. Ana Tekavčič zapušča v stari domovini tudi eno hčer, Marijo, omoženo Sam-fa.
AMERIŠKA DOMOVINA"
(AMERICAN HOME)
SLOVENIAN DAILY OTIWSPAMW
Published dally except Sundays and Holidays
£a JLisartko, *»
Mlo lato
NAROČNINA:
—«.181 Za Cleveland, 90 poitl, eelo leto 17.00 -«.«« j Ka Dlvralan«, po 10W, pol leta 13.60
Za Cleveland po ravnaSalclh: celo leto 15.60; pol leta 13.00 Za Bvropo ln Kanado je Ista cena kot ta Cleveland po poitl. Posamezna Številka I cente.
Vsa plima, dopise ln denarne poilljatve naslovite: Ameriika Domovina, _<117 St. Clair Ave.. Cleveland, O. Tel. Henderson 883»._
JAIOCB DIBBVXG and LOUIS J. PXRO, Editors and Publishers
Entered as second class matter January 6th, 1B0B, at the Poet Office at Cleveland, Ohio, under the Act of March 3rd, 1871.
No. 124. Tue. May 27th, 1930.
Napačni junak.
bo nobnega, da bi izostal, ker kaj takega za nas mogoče ne bo več. Prosimo, da se udeležite tozadevne seje, ki se bo vršila pri rojaku Vencel Tekavčiču na 3541 E. 81st St. prvo nedeljo v juniju ob 12. opoldne.
K obilni udeležbi vabimo tudi sosednje farane, da se udeleže našega žegnanja 29. j u n i j a v Maple Heights.
Odbor.
Cleveland, O.—Miss Josephine Pajk je bila dne 21. maja slavljenka na svojem domu, ko
ji je njena mati in številne prijateljice, priredfile "shower party." Dobila je nebroj krasnih darov, v denarju in blagu. Nevesta je bila jako vesela lepih darov, kakor tudi velikega števila prijateljic, ki so ji iskreno čestitale.
Mrs. Pajk se sledečim prav lepo zahvaljuje, ki so pomagale v kuhinji in sploh pri prireditvi : Mrs. Frances Cimperman, Mrs. Louise Mlakar, Mrs. Jennie Luzar, Mrs. Angela Možek, Mrs. Frances Stare.
DOLENJSKI PREGOVORI IN REKI
ZAPISNIK
ni predsednik, podpredsednik in zapisnikar. Izvoljeni so bili sle-
Ako bi načelnik kake večje vlade sveta naredil enak govor, kot ga je imel signor Mussolini preteklo soboto, tedaj Konferenco otvori Vine. Mi-bi nemudoma postal ves svet pozoren na izgovorjene besede, kulich, tretji podpredsednik Kajti enake besede, izgovorjene od koga druzega kot Ameriške Jugoslovanske Zveze od Mussolinija bi zbudile takojšno pozornost,, ker državniki j v Minnesoti, točno ob 2.30 popol-bi začeli misliti, da se bliža nevarnost, in da se je treba pri-1 dne ter pojasni zastopnikom popraviti na izvanredne dogodke.	men konference.
Državniki in diplomati bi odložili vsa svoja druga dela Nato je bil stavljen in sprejet in se posvetili samo eni nalogi: študiranju besed, katere je predlog, da se izvoli konferenč-dotični vodja države izustil, kaj pomenijo, kakšne posledice bodo imele za nadaljno usodo sveta.
Ako bi francoski ministerski predsednik ali vodja an- deči: Za konferenčnega predsed-gleške vlade ali pa nemški kancler izjavil kaj enakega, tedaj nika Anton Polanc iz Ely, za bi nastala kriza ne samo v Evropi, pač pa tudi po ostalem j podpredsednico Mrs. Tilly Ro-svetu. Mussolini je govoril o sovraštvu napram laškim so-jberts iz Eveletha, za zapisnikar-tredom, rožljal je z orožjem, toda svet je ostal miren, in le ja Louis Gouze iz Eveletha. časopisje je zabilježilo nekaj odstavkov iz govora signoraj John Movern, glavni tajnik Mussolinija.	Ameriško Jugoslovanske Zveze
ln kdo vzame danes načelnika laške kraljevine resnim? v Minnesoti prečita nato iz po-Svetu je danes že vseeno, kar Mussolini izjavlja. Povedal! verilnic imena delegatov in de-je že toliko bedastoč, da se na nadaljna njegova izvajanja j legatinj raznih podpornih druš-nihče več ne zmeni.
Dočim so se državniki drugih držav že naučili, da so skrajno previdni in oprezni, kadar govore o mednarodnih zadevah, pa se Mussolini tega še ni naučil. !Kot barantač na semnju vsiljuje svetu svoj jezik, toda ostali diplomatični in državniški svet se danes smeje Mussoliniju.
Mussolini je govoril indirektno o Francozih, katere je rkušal ustrahovati. Bližajo se pogajanja za oblast in poslovanje na Sredozemskem morju, kjer imajo zlasti Francozi svoje interesne sfere, a bi Mussolini tako rad dobil prvo besedo. Zato je govoril in rožljal z mečem, toda niti toliko poguma ni imel, da bi Francoze direktno omenil, dasi je vsakdo vedel, da je rožljanje naperjeno proti Franciji.
Enako indirektno je Mussolini oplazil tudi Jugoslavijo, toda le z jezikom, ker kaj druzega se širokoustni junak ne drzne. No, Jugoslaviji je vseeno kaj Mussolini govori. Samo da ostane lepo pri miru doma in se ne drzne preko meje. Znano pa mu mora biti, da se z Jugoslavijo ni šaliti.
Zanimivo je, kako angleški listi komentirajo govor Mussolinija. Omenili so ga na obskurnem mestu. Splošno mnenje odličnih listov je, da ima Anglija preveč svojih lastnih problemov, da bi se pečala s problemi, ki ne dajo Mussoliniju počitka. Mussolini in njegov fašizem, oba bosta od-nešena v kraj, kjer vlada večno spanje, in kamor končno jKarich, Miss Zallar. odidejo vsi tirani tega sveta, a narodi bodo živeli naprej kot; GILBERT: Anton Erchul, J. so doslej brez Mussolinija in bodo tudi v bodočnosti.	; Stebe, Mrs. Helen Yurcich, Mrs.
Anna Kushlan, Mrs. P" ranees Franceslj, Jos. Korošec, Anton Kuslan, Mary Shous, Mrs. Mary Muhvich, Mrs. Mary A. Indihar, Mrs. Theresa Prosen, Miss Bar-Zato želimo, ko bomo enkrat bara Ma,tekovich, Frank Bozich. vsi skupaj, da se bo vzela slika EVELETH: Frank Peterlin,
skupne konference zastopnikov raznih jugoslovanskih podpornih in izobraževalnih društev, katera se je vršila v Eveleth City Auditorium v nedeljo popoldne, 11. maja, 1930.
tev. Zastopanih je bilo 32 podpornih društev in 6 lokalnih klubov AJZ. v Minnesoti, in sicer iz sledečih naselbin: Aurora, Ely, Chisholm, Virginia, Gilbert, Mc-Kinley, Kitzville, Duluth, Biwa-bik in Eveleth.
Imena delegatov in delegatinj so:
ELY: Joseph Mantel, Joseph Spreitzer, Geo. Ban, Joe Martel, Frank Jerich, John Huta, John Otrin, Anton Poljane, Geo. Pa-ternel, Joe Champa, Dan Bohinc, Matt Sostarich, Frank Verant, Mrs. Frank Verant,"Joseph Pal-char, Ignatz Fink.
AURORA: Vincence Miku-lich, John C. Virant, John Rob-lek, Elija Smolich, Mrs. Mary Smolich, Frances Orazen, Jennie Morinsek.
BIWABIK: Math Tometz, M.
Newburg, O. — Žegnanje in zgodovinski dan Hinjskih fara-
nov! Dragi rojak in rojakinja, ali se spominjaš, ko si odhajal
nas vseh. In tako bo ta dan zgodovinski dan Hinjskih faranov,
Geo. Kotze, Louis Gouze, Frank Masera, Mrs. Tilli Roberts, Mol-
od svoje rojstne hiše, ko si za 1 katerega se bo spominjala še ly Smole, Ivana Ozanich, Fran-
pustil svojega najboljšega pri jatelja, svojo mater. In hotel si se ozreti še enkrat nazaj, da vidiš svojo drago vasico. Pa zaman, že jo je zagrnil domači griček in od tedaj si jo želel videti še stokrat: "Saj bom v Ameriki samo par let, potem pa grem zopet domov, tje, kjer sem užival svoja nežna leta."
In kaj ne. Minilo je že več let. Mogoče ti tvoji dragi še žive, ali pa že v grobu spe. Leta gredo hitro naprej, tako tudi naši pijo-nirji.
Zato je naša želja, da se snidemo enkrat vsi skupaj kot e n a družina iz vseh vasi fara Hinje, da praznujemo skupno, kot enkrat prej v starem kraju, prav po domače — žegnanje. Praznovali ga bomo 29. junija, od 12. ure naprej, na cerkvenih prostorih v Maple Heights.
K tej slavnosti ste vabljeni prav vsi. Prošeni so vsi možje, ki imajo svoje soproge iz Hinjske fare, da ji ne odreče u enega ali drugegA vzroka, da bi se lahko udeležila te edine prireditve. Kajti ta dan bodo fara-ni s svojimi družinami skupaj vsi iz celega obširnega Cleve-landa, prišli bodo celo iz drugih mest. Še nikdar prej se ni zgodilo, da bi naši farani praznovali kaj takega in mogoče se ne bo nikoli več.
dolgo tudi naša mladina. Mnogo nas je v Clevelandu in okolici, ki se nismo videli že več let. Zato bo ta dan nekaj krasne-
ces Zakrajsek, Gabrilla Masel, Mrs. Mary Shukle, John Koce-var, John Bayuk, Dominik Blatnik, Filip Fister, John Lavrich,
ga, ko se bomo po dolgem času j Frank Rozinka, Joe Intihar, An-zopet sešli skupaj. Spominjali j ton Fritz, John Intihar. se bomo naših dragih v domovini i CHISHOLM: Peter Krhin, in tudi onih, ki so padli tam na ; John Sterle, Mary Verant, Fran-bojnem polju. Samo iz vasice; ces Stonich, Karolina Baraga, Visejec jih je padlo 13, vseh sku- j Margareth Janezich, Mary Zur-paj iz fare pa 42 mož in fantov, j ga, Mary Debelak, Mary Bara-Na ta zgodovinski dan želimo, l ga, Johana Zobetz, Joe Lani, J. da pogostimo vse naše goste kar : Mustar, Joseph Verant, John se da sploh najbolje. aZto bosta j Baraga, Ivana Praznik, nastavljena kar dva ohijčana. VIRGINIA: Mrs. John Ster-Jedila bodo prve vrste. Ne lcu- j le, Mary Fortun in Mary Matko-hajte doma, kar zaklenite svoj vich.
dom. In tu se boste počutili kakor doma v svoji rojstni hiši. kjer boste imeli vsega na razpolago. Vsak gost bo prejel pri vhodu en pečen štrukelj.
Tiketov in kaj enakega se nc bo imelo. Da bo naš dan se bolj i vesel, smo preskrbeli S a d a 1
KITZVILLE: Ignatz Musieh in Frank Tisher.
McKINLEY: Alojz Strabam, Math Dolensek in John Menart.
DULUTH: John Movern, Fr. Truden, Lucy Truden in Mrs John Movern.
škofa.
Sklene se, da se vrši proslava v mestu Eveleth in sicer zadnjo nedeljo v mesecu juniju, to je dne 29. junija 1930; proslava se prične ob desetih zjutraj s slovesno sv. mašo v cerkvi sv. Družine, po maši pa se vrši obhod po m e st u in odtod proti E 1 v Lake parku, kjer se vrši program.
Na.to je stavljen in sprejet predlog, da se izvoli dvanajst oseb iz mesta Eveleth kot izvrše-valni pripravljalni odbor, in tri osebe iz vsake na konferenci zastopane naselbine kot pomožno pripravljalni odbor.
V glavni izvrševalni odbor za pripravo slavnosti omenjene stoletnice so bili izvoljeni sledeči:
EVELETH: Louis Gouže, G. Kotze, Geo. Brince, John Koče-var, Frank Peterlin, Joseph Intihar, Mrs. Mary Shukle, Miss Mary Fritz, Mrs. Frances Zakrajsek, Mrs. Gabriel Massel, Mrs. Tilly Roberts in Mrs. Molly Smoley.
AURORA: Ludvik Drobnich, Vincence Mikulich, Mrs. Mary Smolich.
ELY: Jos. Mantel, John Hu-tar, Mrs. Mary Veranth.
CHISHOLM: Peter Krhin, Frances Stonich, Mrs. Mary Verant.
VIRGINIA: Mrs. Johana Sterle, Mrs. Mary Matkovich in Jos. Kraker.
GILBERT: Mrs. John Fran-eel, Frank Intihar, Anton Kuslan in Louis Vrbic.
McKINLEY: John Menard, Louis Strahan.
KITZVILLE: Ignatz Pushak, Angela Russ, Mary Marold.
DULUTH: John Movern, Fr. Truden in Louis Zabukovec.
BIWABIK: John Zalar, Math Tomec in Math Karich.
Stavljen in sprejet predlog, da se da pripravljalnemu odboru polno moč, da pripravi vse, kar je potrebno za uspeh proslave stoletnice našega rojaka Friderika Barage.
Ker je s tem izčrpan dnevni red, zaključi konferenčni predsednik Anton Poljanec sejo ob 5. uri popoldne ter v. kratkem govoru apelira na navzoče, naj vsi takoj pojdejo na delo ter agi-tirajo za uspeh proslave stoletnice prihoda v Združene države enega izmed velikih sinov naše slovenske matere, ki je pred sto leti zapustil svojo rojstno grudo in dospel v Združene države, kjer je veliko storil na polju kulture in civilizacije.
Anton Polanc, konferenčni predsednik, Louis Gouze, zapisnikar.
Konjska podkev je zažgala mesto
Ripon, Wis., 26. maja. Konj je povzročil v tem mestu, da je nastal silen požar. Konj se je splašil in pobegnil. Pri tem je s podkvijo udaril ob železno cev, po kateri je tekel gasolin, nastala je iskra, cev je bila prebita in
Sedaj pride na dnevni red kvartet. To je izvrstna godba, vprašanje, se li proslavi letos ki bo ugajala vsakemu. Tam na stoletnica Rev. Friderik Bara-prostoru si bomo postavili toliko govega prihoda v Združene dr-šotorov, kolikor je gostilen v fa- žave ali ne. ri. Na šotorih pa bodo napisi: Stavljen in soglasno sprejet Gostilna pri Klinu, gostilna pri predlog, da se proslavi stoletnica j nastala je eksplozija, ki je pov-Mraku itd.	prihoda našega misijonarja Rev. j zročila ogenj, ki je nekaj časa
Prošeni ste vsi oni, ki imate Friderika Barage v Združene grozil, da uniči vse mesto. Mesto avtomobile, da vzamete kakega države.	šteje 4,000 prebivalcev in skoro
svojega rojaka Seboj, če mogo- Nadalje je stavljen in sprejet vsi so pomagali ognjegascem, da če. Povabite seboj svoje sorod- predlog, da se proslava omenje- ustavijo ogenj, ki je divjal tri nike, prijatelje in znance, da se j ne stoletnice vrši in obhaja kot ure. Ogenj je bil tako silen, da vesele z nami na ta dan. Naj ne I se spodobi poklicu misijonarja in so ga lahko videli 30 milj daleč, i
(V št. Lovrencu ob Temenici zapisal I. šašelj.)
Bog je prilastil človeku p r i njegovem ustvarjenju, da najlaže prestane, če spi samo tri ure na dan, kar je pa več, so si ljudje sami dodejali.
Bolezen prihaja s sen enim vo-j zom, odhaja pa po niti (tudi po rženi bilki).
Črešnjevo cvetje in beračeva molitev ne izda dosti (ker se cvetje rado ospe, da je malo sadu, molitev je pa prisiljena).
če v četrtek zvečer solnce za j oblak doli gre, so v nedeljo blat-ine ceste.
Ga ni nič škoda, kot ne breje podgane.
Ga vodi, kakor Poljak medveda. (Pregovor jenastal po Poljakih, ki so vodili svoj čas ukročene medvede po deželi, s katerimi so kazali svoje umetnosti v plesih i. dr.).
Govori gosto, kakor bi orehe stresal (ja jako zgovoren).
Gre pokonci, kakor cigan v Zagrebu.
Hodi (leno), kakor bi mu črvi iz nosa kapali.
Hodi (počasi), kakor bi ga bil Bog pozabil.
Je bogat, da smrdi.
Je kar za pohoditi (uničiti), kakor breja podgana.
Je lump, da se še hudiču gnusi.
Je star, da bi kmalu numere zgrešil.
Je tak, kakor bi muho iz moč nika potegnil.
Je tolika kot galeja.
Je trden in zdrav kot žebelj.
Je za vraga strašiti (tako je hudoben).
Jih ljubi (svoje otroke), bolj kakor Bog angele.
Jutri bo tako vreme, da bo vrana zijala (od vročine).
Kadar ajda neenako vzhaja, dobro obrodi.
Kadar je birma, rado dežuje
Kadar je birma, rado grmi.
Kadar je šenica zrela, je škoda uničevati vrane, ker vzame takrat vsaka vrana po en klas šenice in ga nese v kraj, kjer še niča ne raste, da imajo za sv. hostije. Zato pa je ob žetvi šenice videti prav malo vran, ker gredo z doma (nekateri pravijo, da gredo celo v Indijo).
Tako gre, kakor bi hudiman polhe gnal!
Kakršna je pustna nedelja (glede vremena), taka -bo velika nedelja.
Kriči kakor jesihar. (Pregovor je nastal po nekdanjih čičih. ki so vozili v nekdanji Avstriji, pred nakako 45 in več leti, po j vaseh kis v sodih, ali pa so ga nosili konji na hrbtu v lodricah, na vsaki strani po eno. Da so I ljudje vedeli, da so prišli v vas, I so kričali: Kupite jesiha, dobrega, hudega!).
Kdor veliko pije, ga kmalu zvije.
Laže kot konj.
Letos bom potegnil na jesih — (umrl. Vino potegne na jesih, se skisa, ko se pokvari).
Je dalje videl, kot do konca 1 svojega grunta. (Kmečki človek, j ki je malo bolj izobražen kakor drugi, ker je bil malo več po svetu). '
Misliš, da boš visel, kakor kure na trti.
"Morda" se pravi nič vedeti.
Mu streže kot votlemu jajcu.
Nekatere kraje je Bog ustvaril samo za zverino (tako so pusti), pa so se ljudje usilili vanje.
Neumen kakor konj, ki stoje crka.
Ni lepšega ^žita, kakor šenica, ni lepšega imena, kakor je Mica.
Nisem imela toliko dote, da bi prst obvezala.
O božiču se spodobi malo snega, pa malo belega kruha.
O kresu je tako dolg dan: če bi zjutraj kravo vodil, imaš zvečer že tele.
O sv. Juriju se ulezi v razbor; če vidiš kaj zelenega na njivi, pusti rasti, če ne vidiš, pa pod-orji.
Pameten mlinar ne pije vode nad kolesom.
Po božiču gre dan gori, sneg doli.
Po sv. Gregorju od vsakega vetra sneg kopni.
Potrpljenje je tista roža, ki je zasajena v božjem vrtu, pa jo nebesi Oče porednim otrokom daje, da jh pokori:
Praznikov se vsaka podklop-na cunja veseli, (ker se takrat vse posnaži in opere).
Prepelica poje: "pod podrt, pod podrt" (češ, pode je treba vse podreti, da ne bodo imeli ljudje kam žita spravljati in ga bodo morali potem puščati na njivah. Potem bodo imele prepelice zmerom dosti hrane po poljih).
Prišel je, kakor goba na solnce (začel je hirati pred smrtjo).
Ra,vna z njo kakor z jajcem.
Samo tam se dvakrat pove., kjer se bob melje.
Se brani kakor mačka v ža kelj.
Se drži kot svete Marjete ptič.
Se drži kot Kurent v pratiki.
Se drži, kakor bi Materi božji copate požrl.
Se obira kakor mokra vrana.
Si li imela mreno na očeh, da nisi nič opazila?
Smrdi kot medmašni kozel.
Ta bo pa na sodni dan kožuhe prala (tako dolgo bo živela).
Taka je, da je treba prej popihati prah, kamor sede (toliko je vredna).
Tako laže, da se vse polomi.
Takrat sem hodila jaz še po repnem strnišču (katerega ni; takrat me še na svetu ni bilo).
Ti komedija pod loncem.
Ti si samo toliko mož, kar te krojač dela (samo po moški obleki).
Toliko moraš dati, da ne bo po parkljih (rokah) smrdelo; (ne premalo).
Vsaka šenica (zrno) ima Kri-ščevo podobo (ki se na njej pozna).
Če verjamete,
pa ne...
ar
"Kakoršni šo, tako pišejo," je rekel Kačar na konferenci v petek. Podpora! Tudi jaz se pridružujem njegovim besedam, samo da zadnji odstavek zapišem drugače: "Kakoršni so, tako pa delajo!" — To gre njemu v album s prijateljskim poklonom.
A
Pri ongavih so dobili nov radio. Skoro noč in dan so ga poslušali in se veselili lepih akordov, ki so priplavali po zraku. Tretji dan se pa nekaj pokvari, na aparatu ali na oddajni postaji in ona reče: "Ti, Tine, danes se pa radio ne sliši dobro."
Mož se je dobro razumel na radio (moški tako radi imponi-ramo s svojo znanostjo pred našimi ženicami) in je rekel: "Kaj se ne bo slabo slišalo, ko imaš pa vsa okna zaprta. Odpri okno, pa se bo slišalo orajt!"
Pivo, s katerim so odjemalce sleparili
Atlantic City, 24. maja. Pro-hibicijski uradniki v tem mestu so danes sporočili zveznemu pro-hibicijskemu uradu, da so zadnji 'teden aretirali 15 lastnikov raznih prostorov, katere so obdolžili, da so prodajali alkoholno pivo. Toda na žalost mora prohibicij-ski urad sedaj poročati, da so izpustili vseh 15 aretiranih, ker jim niso mogli dokazati ničesar nepostavnega. Zaplenjeno pivo so analizirali in pronašli, da je pivo bilo ali absolutno brez alkohola ali pa imelo samo pol procenta. In vendar so lastniki prostorov v finih hotelih prodajali to pivo od 25 do 50 centov kozarec. Da je pa pivo dišalo po alkoholu, so imeli lastniki navadno sod od zunaj v obliki z alkoholom da so tako sleparili žejne pivce.
Bogat Anglež aretiran radi prohibicije
Hankow, 26. maja. Edward Tatham, mlad Anglež, je dospel v to deželo z namenom, da zaklada bogatine z opojno pijačo. To da včeraj je bil aretiran od zveznih agentov in postavljen pod $10,000 varščine. Tatham je zastopnik neke angleške žga-njarne. Vlada ga dolži, da je naredil načrt, da pregovori več lastnikov milijonarskih jaht, da v njih prepeljujejo žganje iz Anglije in Bahamskih otokov, nakar bi on dotično žganje prodajal bogatim Amerikancem.
Kmetje so pregnali 25,000 Židov v gozdove
London, 24. maja. židovsko časopisje, ki je dospelo sem, poroča, da so romunski kmetje zadnje čase pregnali 25,000 Židov, naseljenih v raznih mestih, v gozdove in da so jim prepovedali povratek. Preganjanje Židov je razširjeno po celi Romunski. Neki kmetski "prerok," z imenom "Danilo" hodi po deželi in hujska kmete proti Židom.
* židje so zaštrajkali v Palestini, ker Angleži ne pustijo novega naseljevanja.
A
No ja,.spet so marjašali in spet je prišel on pozno domov, žena, ki ni zatisnila očesa, ker se je bala, da zaspi in ne bi slišala moža priti domov. Saj ni za zaspati v takem slučaju. Tre-1 ba je porabiti ugodno priliko, da j se ga "spuca" takoj, čim pride domov — da se ne pozabi do zjutraj.
Torej žena ni zatisnila očesa in komaj se primaje možiček v' sobo, tipaje ob stenah (bal se je prižgati luč, da je ne bi zbudil) in se je ravno mislil prav potiho vleči v posteljo, ko se naenkrat žena oglasi: "Grdoba grda, pošast nagraužna in krava! Kav videti te ne morem!"
On je bil pa ravno precej dobre volje, ker je bil dobil pri marjašu par kvodrov, zato odvrne: "Da me ne moreš videti, praviš? čakaj no, temu se pa lahko pomaga. Samo toliko po-J trpi, da prižgem luč, pa se me boš lahko nagledala."
A
To-le je doživel pa marjašar Jože iz Marcella Rd., ki je oni pondeljek prišel ob dveh zjutraj od marjaša.
"Sram te bodi, da prihajaš šele ob dveh domov! In č e m u i sploh še prideš domov, kar vse življenje presedi pri kartah!"
On je hotel nekaj ugovarjati: "Saj ni še dVe ura; šele enajst ■je."	;
"Koga enajst, nikar ne ugovarjaj ; dve je ura, le poglej!"
Pa Jože odvrne potrto: "No, to je pa lepo od žene, ki več verjame uri kot pa svojemu možu." A
Silno suha'in koščena gospa je stopila v mesnico rekoč:
"Ampak včerajšnje meso j" bilo pa sama kost in koža. Moj mož kaj takega ne mara in ne more videti."
Mesar: "čudno — kako je p» to, da je vas vzel za ženo?" A
Clevelandčan je prišel na farme in vpraša farmerja: "No, Nace, kako močna pa je že tvoja družina?"
"če skupaj potegnemo, prete-pemo vso vas."
A
Berač se je bližal hiši ter opazi velikega psa, ki ga je sumlji* jvo meril s svojimi sovražnimi očmi!
"Le stopite bližje!" je dejala hišna gospodinja.
Berač: "Ali pes grize?"
Gospodinja: "Ne vem še, kei" sem ga šele včeraj kupila in zat° bi prav rada vedela, ali pes gri-ze ali ne."
A
"Lovec: "Jutri grem na lowborn ustrelil zajca za nedeljo-"
žena: "Saj ni treba. V nedeljo bom napravila telečjo pečenko."
Lovec: "Dobro, bom pa
ustrelil tele."
p Travel via Lake Erie
|| to Niagara Falls, Eastern and Canadian Points
2> TET TKE C & B LINE be your host for a delightful, refreshing 1— night's trip between Cleveland and Buffalo or to Pt. Stanley, Can. % Travel while you sleep. Avoid miles and miles of congested road-^ wavs via these short routes to Canada and the East, Every comfort ^ and courtesy of a modern hotel await you. Autos carried.
Cleveland-Buffalo Division S Steamers each way, every night, leaving at 9:00 p. m., arriving at §£ 7:30 a. m. (E. S.T.) April 15th to November 15th. S ' ' Tare, $5.00 one way; $8.50 Round Trip. Auto Rate $6.50 up.
Cleveland—Port Stanley, Canadian Division 3k Steamer leaves Cleveland midnight, arri\ins Pprt Stanley 6:00 »'. m. Returoir.it.
swim irih . __	leaves there 4:30 p. m.. arriving Clevelaaa
9:30 p. m. June 20;h to September 6th.
S^i^^rillHIMiWliy	S3.00 one way; $5.00 round trip.
^HBJfj	Auto Rate $4.50 and up
Š^^^^ESfe. f s-k A	T Write for fm foldtr ar.d Attin Map, *1i
•WmEn^jM,. ?	fl Alt far details, on C & B Lint IK*
TenMBaav.'A^...	~»J TrUntlt. Circle and All Bxptmi fe1"-
mEOKSS^SS^^Ht^^^S^!^	Tiwn. also 1930 Cruin de Luxe to p
':	|L Chieas« via Sault Stt. Marie. J
^THE CLEVELAND AND BUFFALO
rngsfg^f-**-	transit company
jgjjSippy s|V	E. 9th Street Pier	Cleveland. O.
*- J »mmw

priporočilo!
Cenjenemu občinstvu naznanjam, da izdelujem furneze in vsa dela, spadajoča v kleparsko obrt. Se priporočam.
Jerry Glavač
1052 Addison Kd. HEnderson 5779
. kruha ..."
nekaj zajokalo. "Andrejček?" je vprašalo srce. Obronek je skrčil ustni. Pognal je hčer od doma — kaj. . .? In otroka je pognal. Nedolžnega otroka! Tedaj je skozi okno pogledala Anka. . .
"Oče!"
Obronek se je stresel. Ona! Prišla je, z otrokom je prišla. . . morda zadnjikrat! Kaj je storil! Ko je pogledal skozi okno, je videl brezupen, polzasenčen: obraz ki je stiskal k sebi v neizmerni bolečini dvoje drobnih ročic in jih grel. . . še preden je i odmeknil oči, je Anka zbežala. Tiše in tiše se je čul jok malega Andrejčka iz njenega naročja, dokler ni utihnil.
"Pa ne da bi. . ." se je zgrabil Obronek za prsi.
"Naprej!" je ukazal sosedov glas.
Težko je kladivo. Obronek ga dvigne in bije z vso močjo, na njegovo srce pa nekdo plaho trka z drobnimi ročicami in prosi : "Še zame ... še zame ..." Obronek je čul ta glas; od časa do časa je švignil z očmi skozi okno — pa je ni bilo več . . . Na njegovo srce pa je trkal Andrejček močneje in močneje. Trkal je, dokler se ni odprlo in so vanj pogledale tiste nedolžne oči, kakor da bi v njegovem srcu iskale prostora, ker ga niso našle v srcu pravega očeta.
Obronek dviga, udarja, dviga, udarja, v njegove prsi pa se zajeda nepoznana bolečina in grize v njih, kakor v človeku, ki je storil zločin in se skesan pred Bogom in samim seboj boji zapreti skrivne duri svojega srca pred roko pravice, ki sega skozi nje vanj, da ga kaznuje za storjeni greh. In takrat ga je nekdo vprašal: človek! Pognal si jo od doma! Pogal si njo in otroka ! Nedolžnega otroka! K a j veš, kolika je njena krivda? Morda, morda je tudi tvoje kaj vmes. človek! Si.videl v njeno I srce? Ši videl materino ljube-j zen do drobnih ročic, ki so se proseče iztegnile tudi k tebi ? \ Kaj si storil!?
Obronek tolče, peša in peša. Vanj se izteza dvoje tenkih ročic in dvoje mokrih očesc prosi: "še zame, še zame. . ."
"Anka! Andrejček!" se je iztrgalo iz njega, že je hotel od-hiteti v noč, za njo in otrokom, ko. . .
"Kaj tolčete mimo železa, člo-1 vek!"
Obronek je vzravnal hrbtenico in se zagledal v polni obraz svojega predstojnika.
"Gospod," je rekel in roke so mu razbolele omahnile.
"Slabo vam je. Pustite!"
Obronek je izpustil kladivo, se zgrabil za prsi in obstal.
Ko je odbila ura tretjo po polnoči, je hitel po blatni cesti proti domu z rokami na prsih in s sklonjeno glavo. Bog ve, ali je res odšla? Kaj je res ni več? Morda je. Vse ji bo odpustil, saj ne more drugače. . .
Ko je pribežal do svojega doma, je prisluhnil. Nič. Nobenega joka ni čuti. Morda spi! Zazvenelo je okno in ključ je zapel v vratih.
"Kaj ti je?" se je prestrašila Obronka. "Kaj si. . . ?"
"Kje je Anka? Kje je otrok?"
"Saj ju ni več. Ne jezi se vendar," ga je v strahu tolažila ona.
"Ni ju? Nič več ju ni?" je r bclečino iztrgal.
"Peter! Moj Bog!" Mati je zajokala, in ž njo prebujeni otroci po slamnatih ležiščih. Obro-rek pa se je zgrabil za prsi in zbežal v noč.
Taval je mimo zastrtih oken, kjer so se užigale luči in vstajale žene, da postrežejo možem, ki se vrnejo, in tistim, ki se odpravljajo. Begal je po blatnih cestah in od povsod je gledalo vanj dvoje pregnanih nedolžnih očesc in se iztegovalo k njemu dvoje drobnih ročic. . .
"Andrejček, Andrejček," je ponavljal vso pot, "še zate, da. še zate. . ."
Obstal je. V mračnem svitu je zagledal žensko. Bežala je preko kupov gramoza in prsti. .. Ona! Bila je že blizu — ženska je obstala. Ko pa je spoznala v senci svojega očeta, je krčevito privila dete k sebi in plaho bežala.
"Anka!" V njegovih očeh je zagorela luč.
Anki je zastala noga.
"Oče!" Padla je na kolena in nad otrokom proseče sklenila roke.
Policijski načelnik new-yorske policije Grover A. Whalen, ki se je odpovedal svoji službi in stopil v službo veletrgovine Wauemaker v Neiv Yorku kot manager, kjer bo njegova plača $100, 000 na leto.
Novi policijski načelnik v New Yorku, Edivarcl P. Midrooney, ki je postal naslednik Grover A. Whalena. Novi policijski načelnik se je povzpel do te stopnje od navadnega policista, katerega je bil sprejel v službo še pokojni Roosevelt. Letna plača newyoršlcega policj-slcega načelnika je $10,000.
Oče je prihropel do nje in razprostrl roke.
"Pojdi domov, Anka," ji je odpustil, "saj ne morem drugače. . ."
Andrejček se je prebudil, se oklenil potnega materinega vratu in spet sladko zatisnil oči. . . -o-
Stara ženska proti prohi-i • • •• D1C1J1
Pittsburgh, Pa., 25. maja. Mrs. Elizabeth Knapp, ki je doživela že 96 rojstnih dni, je danes izjavila, da je prohibicija največja neumnost, katero so mogle upeljati Zedinjene države. Ona je pila celo življenje in je dočakala lepo starost. Poleg tega je zjavila, da so kratka darila o. k., samo včasih so prekratka, in da današnja mladina ni tako hudobna, kot jo želijo naslikati suhači.
Škof se bo moral zagovarjati
Washington, 25. maja. Meto-distovski škof James Cannon Jr. se bo moral zagovarjati pred senatnim preiskovalnim odborom radi svoje aktivnosti v prid su-hačev. Poklican je bil, da pride v Washington 3. junija. Povedati bo moral, kako je uporabil $65,000, katere je dobil od nekega protestanta v New Yorku za kampanjo proti Smithu.
* Na Rumunskem je zgubilo 60 oseb življenje radi silne po-vodnji.
* Sedež na newyorški borzi je bil prodan za $455,000.
Hmali oglasi
Lot najrodaj
v West Parku, v slovenski, naselbini. Lot meri 60x140. Se proda za $350.00 v gotovini ali zamenja za kak avtomobil. — Vprašajte na 1167 Norwood Rd. _(125)
Ledenice
iz kovine, tri vrata, najnovejše, po $28.50. Plačajte nekaj dolarjev takoj, ostanek v desetih mesecih. Pripeljemo povsod v Clevelandu. Zastopnik se oglasi, ako telefonirate Clearwater 4480 ali pišite na West Park Ice & Fuel Co., 13951 Lorain Ave.
Naprodaj
trgovina z delikatesami, jako dober promet, tedenski prejemki nad $350.00. Oprema vredna $1,500. Izvrstno blago, lahko se prepričate. Se proda radi bolezni lastnika. Piersons Delicatessen Shoppe, 1742 Crawford Rd.
(125)
Naznanilo
članicam dr. Danica št. 11 S. D. Z. se naznanja, da smo zgubile iz naše srede sestro Ano Te-kavčič, 1434 E. 41st St. Pogreb se vrši v sredo zjutraj v cerkev sv. Vida. članice so vabljene, da se udeleže pogreba.
Tajnica.
Rad bi zvedel
za naslov mojega bratranca Anton Keber. Pred dvema letoma se je nahajal v Aurora, Colo. Prosim, ako kdo rojakov ve za njegov sedanji naslov, da mi sporoči, če pa sam bere te vrstice, prosim, da se zglasi, ker mu imam sporočiti važne novice iz stare domovine. Frank Rebol, 1028 E. 70th St., Cleveland, O.
Kdo ve
kje se nahajata Štefan in Anton Medves, doma iz zasedenega ozemlja? Svoječasno sta živela v Clevelandu in se mogoče nahajata tudi sedaj v Clevelandu. Kdor zna za njiju naslov, naj ga blagovoli naznaniti: John L. Mi-helich Co., 6419 St. Clair Ave., v S. N. Domu. Ako pa sama citata te vrstice, pa naj se javita na dani naslov.	(126)
Stanovanje
se odda, hiša sama za sebe, 6 sob, elektrika in velika klet. Cena $22.00 na mesec. Pozve se na 6414 St. Clair Ave.
(May 27. 29. 31.)
Išče
službo za hišno delo, ali da bi otroke varovala. 977 E. 74th St.
(125)
Naprodaj
zlatarna, oprema vredna $1000, zaloga $5,500, rent $75 na mesec, prostor trgovine 30x60, tedenski prejemki $260. Se proda za $3, 000, ker gre lastnik v Evropo. Vsakdo se lahko oprime te izvrstne prilike. Zlatarna, 11796 Detroit Ave., Lakewood. (125)
Stanovanje
6 sob se da v najem. Kopališče, klet in podstrešje. 6402 Varian
Ave. (124) ——--
Išče se
slovenski zastopnik za prodajo radio aparatov in pralnih stro-j jev. Pogojna plača in provizija, j Oglasite se pri Krist Mandel, 15702 Waterloo Rd. (125)
Dress Suit Rental Co.
235 The Old Arcade
Cleveland, 0. MAin 5856
rOSOJUJEMO
FULL DRESS, TUXEDO, FROCKS Geo. H. Schwanc, mgr.
Physio-Therapy Institute
"22 letna zdravniška služba clevelandskim ženskam"
Znanstvena masaža, kopališča, šolnina svetloba in kolonijalno zdravljenje.
Anna Jansen Cordon L. L. P. 6007 Euclid Ave. room 416, Euclid — 61st Street Bide.
HEnderson 0805
THISTLE DOWN
"Clevelandsko miljondolar-sko dirkališče."
Se odpre 28. maja
Dirke 28 dni
Prva dirka ob 2:15 pop. Sedem dirk na dan.
Posebnosti ob sobotah.
Ohijska "Kentucky Derby"
"Cleveland Derby"
v soboto 7. junija Nagrada $15,000.
V tekmi bodo najboljši konji.
Slika predstavlja zamorca George Hughes-a, ki je nedavno postal žrtev razjarjene množice v Sherman, Texas. Zamorec je priznal, da je napadel neko belo že^nslco, nakar je množica navalila na sodnijsko poslopje, kjer je bil zamorec zapit, in poslopje zažgala. Zamorec je pri tem zgorel. Dru-hal je potem izvlekla njegovo truplo ven, ga vlekla po ulicah, truplo obesila na drevo in potem sežgala,.
Opozorilo!
■■»■■■■■■■■■■■■■■MaMagSBIlIBMIlUMBiraHHIMVl
Tem potom se vas opozarja, da si prihranite nedeljo 8. junija prosto, ker vas bodo tisto nedeljo povabili St. Clair Merchants' Improvement Association na njih letni izlet v Cedar Point. Podrobneje o tem bomo še poročali.

V.newyprsho pristanišče je dospel novi parnih- Lafayette, ki odpluje v Havre 31. maja. Farnih je dolg 600 čevljev• in Si širok in ima prostornine 25,500 ton. Lafayette ima prostora za 591 potnikov v kabinah, 33-i- turistov in H2 potnikov v 3. razredu. Oprema parnika je najmodernejša in se zlasti 3. in turistovski razred ne da primirjati z 'nobenim drugim parnikom.
r
AMERIŽKA DOMOVINA, MAY 27TH, 1930
Adam Milkovič
"še zame . .
Nad predmestjem so ležali zamazani oblaki, ki so jih ponoči izdihali fabriški dimniki, črne saje so ležale po razdrtih strehah delavskih domov in po blatnih cestah, ki so se razrite stiskale med razpadajočim zidov-jem.
Pri Obronkovih je bilo vse v neredu. Pred napol razdrto hišo so postajali ljudje, prisluškovali, šepetali in ugibali. Kaj le bol Kdo bi si mislil! Saj je bila Anka vendar tako poštena. .
"Taka sramota!" je razsajal v hiši Peter Obronek. "Komaj smo jo poslali v svet — pa nam prinese otroka domov!"
"Jej, jej! Kaj porečejo ljudje!" je sklepala roke Obronka in se prestopala iz kota v kot. "Moj Bog, in vedno sem jo lepo učila. Jo j, jo j, zakaj smo jo poslali tako zgodaj v svet! . . ."
Tako je šlo ves dan. Otroci so se cmerili po kotih, se potepali brez kosila po predmestju, mlada Anka pa je zdela na skrinji, ihtela in tolažila malega Andrejčka, ki je v njenem naročju odpiral lačna usteca. Iz njenih oči so vrele solze, si iskale poti po licih in padale na otroka. . . časih je kanila katera v odprta usteca — in lačni otrok se je na-kremžil in še bolj zajokal. In v ta otrokov jok so časih materine ustne bolestno ponavljale: "Još-ko, Joško! . . ." Pa ga ni bilo. Ko je bil zaslutil, da bo njegov greh pred svetom izdan, se je zbal in odšel. Zaprl je srce, tesno ga je zaprl in zbežal daleč v tujino, da ne čuje vzdihov, da ne vidi solz, da ga ne doseže pisana beseda, ki bi mu očitala greh.
Ostala je Anka zapuščena, ob njej Andrejček, njen otrok.
Ko se je ta dan zmračilo, je zatulila v tovarni sirena. Na delo! Obronek, ki je že dolgo let hodil med sikajoče stroje je | vteknil v žep kos kruha, potem I pa:
"Poglej !" je pokaral, hčeri roke prav pred obraz, "dvajset let, dvajset dolgih let so trpele zate. S temi žuljavimi rokami sem te , oblačil, iz teh rok sem iztiskal zate kruh in ti poberi se od doma! Proč! Tu ni več strehe zate. . ." Hotel je zamahniti s pestjo, pa je ta hip obstal — mali Andrejček se mu je bil iz hčerkinega naročja nasmejal in iztegnil k njemu drobne ročice. . . Obronku se je v prsih nekaj stisnilo in obstalo. Povesil je glavo, povesil pest in odšel. . .
Sredi poti je zavil vstran in obstal. Kakor spomenik je štrlel pred njim v n e b o fabriški dimnik, črn in okajen do tal. Za njim je krvavelo nebo in dvoje nočnih ptic je prhutalo skozi mrak.
"Bog!"
Mimo njega so hitele tihe trume onih, ki so šli z dela, m e d njimi pa so se prerivali novi; počrnelo zidovje jih je goltalo vase — še in še — dokler ni med zadnjimi, sklonjen, z rokami na prsih, prestopil izhojenega praga tudi Obronek.
Pozna ura. Pošastno se vrte kolesa, sikajo in tulijo in tulijo, med njimi pa se giblje sto in sto teles v svitu žarečih obloč-nic — njihovega solnca. Obro nek vihti kladivo. Otira si znoj. ki mu kaplja na žareče železo, da cvrči in se kadi z njega.
Polnoči, še pet ur! Obronek dviga,, tolče, v njegovih prsih pa nekdo z drobnim prstkom rahlo trka. Obronku kane s čela kaplja, na razbeljeno železo pade in se razkadi. Obronku se zazdi, da gleda vanj nedolžni obra,zek: da se dvoje ročic izteza k njemu: "še zame, še zame ... kruha . . .''
Obronek obstane. "Še za ene^ ga?" Pogleda roke. žuljave so. V žep seže po kosu kruha in ga
fcaužije.
"Naprej!" zakliče nekdo. — "Kaj boš mrzlo koval?"
Obronek dvigne kladivo, tolče.
Dve po polnoči. Obronek čaka. Prehitel jih je. Ko je tisti trenotek pogledal skozi odprto okno, je zunaj onstran obzidja

AMERIŠKA DOMOVINA, MAY 27TH, 1930
•'•aMffcV*-mrntrnam
SAMO ZA EN LAS
Bpisal GABARIOU
n« "Amerliko Domovino" A. fiABEC,
OVČAR MARKO
Janez Jalen
"Nato naju je pismo njenega moža zbudilo iz najinih sanj.
"Grofica je naredila edino napako v vsem svojem življenju : ostala je v Parizu tri tedne dlje, kakor bi smela in kakor je bilo med njima dogovorjeno; njen nestrpni soprog ji je zagrozil, da pride po njo, če se takoj ne vrne.
" 'Jaz moram nemudoma nazaj v Valpinson,' je rekla, 'kai-ti za vse na svetu nočem izgubiti svojega dobrega slovesa. Da si ohranim svoje dobro ime, sem pripravljena žrtvovati svoje življenje, tvoje življenje in življenje svoje hčerke.'
"To se je zgodilo — ah, ta dan mi bo ostal v neizbrisnem spominu! — dne 12. oktobra.
" 'Jaz ne prestanem več kot mesec dni,' mi je rekla, 'ne da bi te videla. Danes čez mesec dni, to je 12. novembra, natančno ob treh, pridi v rošepomirski gozd k razpotju. Tam te počakam.'
"In odšla je iz Pariza. Jaz sem bil v tako čudnem deliriju, da skoraj nisem čutil muk slovesa. 'Misel, da sem ljubljen od take ženske, me je delala ponosnega, in ni dvoma, da me je obvarovala tudi pred marsikatero neumnostjo.
" 'Hočem, da bo ponosna name,' sem si dejal, osramočen, ker pri svojih letih nisem nič drugega, kakor sin bogatega očeta.
"Medtem se je počasi približeval dan, ki ga je določila grofica. Šel sem v Boiskoran, in določenega dne, ob določeni uri. sem bil na omenjenem razpotju v gozdu. Prostor, ki ga je grofica določila za "sestanek, je bil zelo zaraščen. Vreme je bilo za ta letni čas dokaj mrzlo in vetrovno. Ponoči je zapadel sneg in vse steze so bile bele. Nekoliko dalje proč sem opazil grofico, ki je razburjena hodila sem in tja. V treh minutah sem bil pri njej. Ona mi ni ponudila roke, temveč me suho vprašala:
" 'Kdaj si prispel v Boiskoran?'
" 'Snoči.'
" 'Kako si otročji!' je rekla in jezno zacepetala z nogo. 'Snoči? In pod kakšno pretvezo?'
" 'Meni vendar ni treba pretveze, če hočem obiskati svojega strica.'
" 'In kaj se on ni začudil, ko si se pojavil zdaj, v tem letnem času, kakor bi bil padel iz oblakov?'
" 'I, nu, nekoliko je bil res začuden,' sem rekel, ker nisem bil zmožen pretvarjati resnice.
"Njena nevolja je očividno naraščala.
" 'In kako si prišel sem?' je spet vprašala. 'Ali si vedel za to razpotje?'
" 'Ne, toda povprašal sem zanj.'
" 'Koga?'
" 'Nekega služabnika mojega strica. Toda njegova informacija je bila tako netočna, da sem izgrešil pot.'
"Ona me je pogledala z grenkim, ironičnim usmevom na ustnih.
" 'In vse to, meniš, je kar tako enostavno? Ali res misliš, da se bo ljudem zdelo samo po sebi razumljivo, da si kar naenkrat padel kakor bomba v Boskoran, nato pa se takoj napotil na to razpotje? Kdo ve, če ti ni kdo sledil? Kdo ve, če ni za enim teh dreves dvoje prežečih oči ki naju opazujejo?'
"In ko je pogledala naokoli z vsemi znaki resničnega strahu, sem jaz rekel:
" 'Toda česa se bojiš? Ali nisem jaz tu?'
" 'Jaz se ne bojim ničesar na svetu, razumeš? Ničesar na svetu razen tega, da bi me kdo osu-
[gjjigate in kamor sem ji sledil tudi jaz, da sem mogel prebiti nekaj ur v njeni družbi. Ona me je ob tej priliki spomnila, da se bliža mesec september ,mesec njene svobode. Ali naj se še izpo-||j stavljava nevarnosti, da bi ho-|Idila v Fontainebleau? Kaj ko g I bi kupil hišo v kakem mirnem i Med ozimino se je črnilo čim-|H j okraju Pariza.	j dalje več nanovo preoranih njiv.
"Vsaka njena želja je bila me- j 0b lljih je že zelene]a trava na ni povelje. In dobrota mojega mejah
I strica ni poznala mej. Kupil sem i v g;movju s0 se sklicavali str-
mil, kajti nikakor nočem biti kompromitirana. Priznavam, da : bj§0 »
Zdaj se je Mlagloireu posveti-Razburjeno je vpra
šal:
"Ah, vi ste kupili v Parizu hišo?"
nacli. V drevju so peli ptiči. Kakor z ženitovanjskega plesa, kjer sta najglasnejša škant in klarinet, je donelo z lip in jese nov ob stagnah.
koga presenečena, bi rajša vi-i « nq lmn h;*n _ vpHuim Vrtnm 1 Nad Pečm pa 8e je pepelja-rlr , rL i p +n mm mrv/	n« ' ' P	velikim vrtom. troje sokolov, ki so z rezki-
clela, (la je to moj moz, kakoi pa vin^i ulir-i "	. v .» .	.
tnio/. Tir, „„ n„kim .rvrvfo ,'n	mi zvizgi sekali v delo m petje
tujec. Jaz ne ljubim grota in «In j0 ge vedno lastujete?
mu nikoli ne odpustim, ker me	»
je poročil, toda on je rešil čast
želim imeti ljubimca. Toda nikakor pa nočem, da bi se to iz- i ]0 v j,.]avj vedelo. Meni ni izbire med mojim slovesom in mojim življenjem. če bi imela biti tukaj od
I pod sabo.
Podlipniku se je obraz pomra-"Seveda imate tudi tozadevne j či]. .<če mi le Primožev ne bo
lastninske listine.' _	:preveč zapasel, da se ne bodo ob
Jakob je bil v zadregi.	| svetem Klemenu drugi meni
"Vidite, spet je usoda proti i smejaij » meni. S to hišo je združena po- j' Zaokrenil je nekako s skrbjo
j obraz proti Rebri. Na Krniškem robu je sta.1 moški, katerega je prepoznal za Marka. In Volku-| "0h>" J'e vzkliknil, "zgodba?" na je imel g sabo. Opazoval je s
hI .iti 1,-Pnntk, nn^išlinl, in rlJ -'Bil Sem kom&3- d°br° poln°- polja, kako je Marko prehodil bi niti tienotka pomišljala in da, leten> ko sem hotel kupiti to w. PJ ^ ^ ^ ^
je rekel Jakob. "Bal sem se
mojega očeta, in zdaj sem jaz dolžna ohraniti in obvarovati ne-omadeževano njegovo čast. On je moj mož in oče mojega otroka. Jaz nosim njegovo ime in hočem, da je to ime spoštovano. Ne,
sebna zgodba."
Obraz sauvaterrskega odvet-
Jakob,, jaz ne ljubim grofa, tem- j njka je p0temnel več ljubim tebe. Toda zapomni si, da med njim in teboj, se ne
ga, tako dolgo, da se je ves uzno-jil in nadražil Volkuna, da se je zakadil v lesenega volka.
V podstrešje je poslal Jernej Marka po brezovo krevljevino, katero je moral vpričo njega na prvo roko ob tesati. Nato mu je ukazal stopiti nanjo. Zarisal je 6krog noge in se lotil izreza,vanj a, da bo Marko čim prej mogel obuti cokle kljunače.
In vitre je moral nesti namakat v močilo.
Za klobučevino je pa že več let sam zase hranil obnošen ka-storec.
# »|t
Ni gnal Marko tropa v Reber, pač pa so na Veliki četrtek prebijali pri Podlipniku jarcem ušesa. Seveda Marko je bil zraven.
Odrasli so večinoma imeli v desno uho vsekano krniško znamenje — kolobar in črto zraven. Nekaj jih je pa Podlipnik čez zimo prikupil, da pleme ne posnetjavi. Tem so izrezali iz ušes prejšnje znamenje in vsekali krniško.
Dve ovci sta bili s koroške strani, kakor sta tudi dve Pod-lipnikovi ostali za Stolom. Tem je Joža poleg starega znamenja
bi s smehljajem na ustnih žrtvovala tvoje življenje in tvojo čast, če bi s tem mogla odvrniti senco sumničenja od njega.'
"Jaz sem ji hotel pravkar odgovoriti, toda ona je dejala:
" 'Niti besede več! Vsaka minuta, ki jo prebijeva še tu, povečuje nevarnost. Kakšno pretvezo boš navedel za svoj nenadni prihod v Boiskoran?"
" 'Tega še ne vem,' sem odgovoril.
" 'Treba je, da si izposodiš denar od svojega strica, da poplačaš svoje dolgove. On se bo ne-' mara jezil, pa nič zato; to bo vsaj nekoliko pojasnilo tvoje nenadno potovanje sem v mesecu novembru. Zbogom!' "Jaz sem osupel zaklical: " 'Kaj, ali ne želiš, da te spet vidim, vsaj od daleč?'
"Tekom tega tvojega obiska j bi bilo to zelo nespametno. Toda ; v)oredno čakaj. Ostani v Boiskoranu do nedelje. Tvoj stric hodi redno ob nedeljah k veliki maši; pojdi ž njim. Toda bodi previden in obvladuj se. Zdaj pa se morava ločiti. V Parizu boš dobil od mene pismo.'
Jakob je zdaj umolknil, da vidi, kakšen vtis je napravilo njegovo pripovedovanje na gospoda Magloire-a. Toda odvetnik je ostal mrk in molčeč. Jakob je vzdihnil in nadaljeval:
"Vse te podrobnosti vam pripovedujem, Magloire, ker hočem da izveste, kakšne vrste ženska je grofica, da vam bo razumljivo njeno obnašanje. Tako sem tudi jaz dejal:
" 'Ta ženska je v resnici nad-
80,
neprilik z očetom. Z eno besedo, hotel sem biti čist in ponosen, kakor je bila grofica. Zato sem naprosil nekega svojega angleškega prijatelja, Sir Francis Bur-netta, naj jo on kupi v svojem imenu. On je bil s ten^ zadovoljen ter je storil, kakor sem želel, nakar mi je pa izročil listine, v katerih je bilo črno na belem, da sem jaz polnomočni gospodar hiše."
"Potemtakem -"
"Čakajte. Teh listin nisem vzel na dom svojega očeta, temveč sem jih zaprl v predal pisalne mize v Vinski ulici. Ko je izbruhnila vojna, sem pozabil nanje. Pariz sem zapustil, preden so ga začeli Nemci oblegati, ker mi je bilo izročeno poveljstvo nad stotnijo dobrovoljcev. Tekom dveh oblegaiij so se za-nastanili v moji hiši narodni gardisti, bojevniki Komune in vojaki redne vojske. Ko sem prispel nazaj, sem našel vse zidovje preluknjano od krogel, pohištvo je izginilo in ž njim tudi omenjene listine."
"In Sir Francis Burnett?" "On je odšel iz Francije pri-četkom nemške invazije in ne vem, kaj je postalo iz njega. Dva njegova prijatelja v Angliji, katerima sem pisal glede njega, sta odgovorila, — eden, da je
vsekal še krniško. Morda se zamena letos izravna.
Jagnjeta pa je Marko drugo za drugim pritiral k t n a 1 i c i. Otožno, kakor bi se bala bolečine, so bleketala. In matere ovce, okrog vimen okrvavljene, so preplašene tekale po dvoru, kakor bi hotel skriti svoje ljub-ljnce.
Podlipnik je hodil med drobnico in jo ogledoval, prijel tu, prijel tam in spet mu je v levem kotu drgetal hudomušen n a-smeh: "Je pastirska kri v Marku, je."
In glasno ga je pohvalil: "Dovolj dobro se obračaš, Marko."
Krničani so se pa Podlipniku hudomušno smejali. Še niso prepoznali njegove namere: "Preklicano se bo Cena urezal, če misli, da bo Jernej še mogel gnati čez Vrh. Izza peči k peči je res prišel, naprej pa ne pojde več daleč."
"Kar bo on še trave potlačil, je še od vimena jagnje več ne napase."
Cena je vedel, kaj mislijo in jim je privoščil zmoto. Najrajši bi bil prelomil post in prinesel Jožu in Mihu in Marku in se-
bi jesti in piti:
"Se ne spodobi, saj nismo lu-trš."
Okrog vogla se je prismukal Roti j in Matevž:
"Lepo živino imate, Podlipnik, lepo."
"Ti je všeč?"
"Mi je. Kar rad bi jo pasel."
"Ko nimaš psa."
"Pes bi se že dobil."
"Pa. mora biti tak, kot je Vol-kun, ko si sam preveč boječ."
"Volkun? Seveda, dober pes je. Marko, daj, prodaj mi ga."
"Kaj misliš, da bomo pri nay s tesarskim stolom pasli?"
"Kdo neki bo pasel pri vas?"
"če drugi ne bo mogel, bo po Manica."
Podlipnik se je zasmejal Markovi nagajivasti: "Vidiš, Tevž, boš moral le še za tretjineka ostati, dokler si ne odrediš psa."
"Tretjinjenje bo prav za nazadnje." Jezen je odšel z dvora in se na tihem rotil, da bo Podlipniku še dobro žal, da ga, je vpričo Marka kakor otroka zavrnil.
(Dalje prihodnjič.)
naravna zena
"Kakor se je zdelo, je bila prihodnjo nedeljo zadovoljna z mojim obnašanjem v cerkvi, kajti zdelo se mi je, da je nekoliko zardela, ko sem se ji priklonil. Ubogal sem jo pa tudi v drugih stvareh. Poprosil sem svojega strica za šesttisoč frankov, katere mi je smehljaje dal, kajti bil je velikodušen mož, obenem pa rekel:
" 'Aha, zdelo se mi je, da nisi prišel v Boiskoran samo zato, da bi raziskoval rošepomirski gozd."
"Ko sem dospel v Pariz, me je tam že čakalo njeno pismo. V tem pismu ni bilo ničesar drugega kot ponovitev onega, kar mi je povedala takrat na gozdnem razpotju. Temu pismu so sledila še nadaljna, in ona me je prosila, naj ta pisma, ki so bila na vogalih zaznamovana s številkami, hranim.
"Prvikrat, ko sem jo videl, sem jo vprašal:
" 'Kaj pa pomenijo tiste številke?'
" 'Moj ljubi Jakob,' je odvrnila, 'ženska mora vedno vedeti, koliko pisem je pisala svojemu ljubimcu. Do danes si moral prejeti devet mojih pisem.'
"To je bilo v maju, leta 1867, v Rochefortu, kamor je šla k slovesnosti splavljenja nove fre-
mi
Burnett najbrž v Avstraliji, drugi, da je umrl."
"In niste storili nobenih drugih korakov, da bi si zagotovili lastninsko pravico do one hiše ki je legalno vaša?"
"Ne, dozdaj še nobenih."
"Torej vi mislite reči, da je v Parizu hiša, ki nima lastnika, ki je od vseh pozabljena in za katero ne vedo niti iztirjevalci davkov?"
"O, prosim, oprostite! Davki so bili vedno redno odplačani in vsa soseščina ve, da sem jaz lastnik hiše.' Nehote sem namreč prevzel osebnost svojega angleškega prijatelja. Vsem svojim sosedom, malim trgovcem in branjevcem, kakor tudi svojemu vrtnarju, ki sem ga imel, sem poznan pod imenom Sir Francis Burnett."
Gospod Magloire je zmajal z glavo, kakor da ni še popolnoma uverjen, nato pa je rekel:
"Torej hočete reči, da je bila grofica pri vas v tej hiši?"
"Več ko petdesetkrat v treh letih."
"Potemtakem mora biti t a m poznana?"
"Ne."
"Ampak -"
"Pariz ni kakor Sauveterre, moj dragi prijatelj, in ljudje se tam ne brigajo za svoje sosede, kakor tu. Vinska ulica je dokaj samotna ulica in grofica je vedno z največjo previdnostjo in diskretnostjo prihajala tja."
(Dalje prihodnjič)
jpomudil na Poljanah in v Logu: | "če za travo stikuje, ima dokaj krvi starega Jerneja v sebi." j Znova se je Podlipnik nasmehnil. Domislil se je, kako bo v 'jeseni, če bo Marko dobro pre-pasel Jarce.
"Da bi jih le za silo. Nagajali mu bodo, kar mu bodo mogli, posebno Roti j in Tevž. In drugi mu bodo, zato mu bodo, da bi meni dali pod nos. E, bomo že videli, saj bo imel Volkuna s sabo. Le kaj išče sedaj v Rebri? če ni šel iz same baharije postopat," se je v negotovosti vznemirjal Podlipnik.
Zvečer pa, ko mu je Marko prišel povedat, da v zatišnih dolinicah in ob vodi trava že raste in da drugi dan že lahko žene na pašo, ga je potapljal po rami:
"Kar všeč si mi, Marko."
In spet je v nasmehu podrh-
tel levi kot njegovih ust.
* * *
Pa. Marko drugi dan ni gnal tropa na Reber. Podlipnik ni hotel: Seveda! Da bi mu opone-sli, kako nima nič več poklasti jarcem. Izjedi, ki so padale iz parn konjem v korita, je nosil Miha v ovčjak. Jn poljsko listje iz listjaka je pelo. Se bo že pretolkla drobnica čez praznike. Saj ni stiskal zanjo soli v pesti. Dovolj jo je pripeljal jeseni iz Trsta.-
Ovce, ki so jagnjetile, so pri Podlipniku vedno posebej pripi-rali in jih krmili z otavo.
"Bo že, eh!"
In čez praznike vendar ne mo-! re pognati Marka v Reber, ko ne 1 bo vse poletje slišal božje bese- j de.
"Saj nisem lutrš vere."
Za Veliko noč je zlezel tudi Jernej izza peči. Poklical je ki sebi Volkuna, mu otipal bodico j za bodico na gradanici okrog vratu, mu jo skušal odpeti, pa ni imel v prstih več. toliko moči, da bi bil stisnil kaljeno jeklo. "Mar- i ko, odpni Volkunu gradanico; nabrusiti jo morava, če ne mo- j reš z roko, vzemi klešče."
Vso moč, kar jo je imel, je napel Marko, preden je vzel psu že-lezje izza vratu. In v roko se je zbodel.
Bodico za bodico sta nabrusi-la; vseh šestinšestdeset; po tri so štrlele iz vsakega člena.
"Preklicano bo zmeknil volk. če hlastne Volkunu za vrat."
Nabrusila sta tudi sekirico na dobevnici. In oča mu je razložil in pokazal, kolikor je pač mogel, kako prebiješ z robevnico i — pastirsko helebardo — volku Ičrepinjo in kako ga odrineš od cebe. še medveda se ubraniš, če znaš prav zamahovati: "Pazi pa vedno, da ne dobiš pritlehnega oko van j a! v trebuh. Zato odsko-či kakor frnaček vsefej1, kadar" boš usekal."
Vesel je odšel Marko iz nizke hiše. Postavil je med drevje na vrtu tesarski stol in ga je napadal, da so treske letele od nje-
NAZNANILO IN ZAHVALA
S tužnim sercem naznanjamo sorodnikom, prijateljem in znancem, da je nepričakovana smrt nanagloma pretrgala nit življenja moji ljubljeni soprogi in naši dragi materi
ANNI JARC
(rojena Slana)
Pokojna je umrla 22. aprila, v starosti 44 let; rojena je bila leta 1885, v Ameriki je bivala 37 let. Položena je bila k večnemu počitku 25. aprila, 1930 na Calvary pokopališče. Naša dolžnost je, da se najlepše zahvalimo Rev. B. J. Ponikvarju za spremstvo iz hiše v cerkev in na pokopališče in za opravljene cerkvene obrede in za ganljiv govor v cerkvi.
Lepa hvala vsem, ki so jo prišli pokropit, ko je ležala na mrtvaškem odru in vsem, ki so čuli ob krsti ranjke ter se udeležili pogreba in jo spremili k večnemu počitku.
Najlepša hvala vsem darovalcem krasnih vencev, ki so ji krasili krsto v zadnji pozdrav, in sicer od: Bratov in družine, sestre in družine, družina Mole, družina Habjan, družina Jeršin, Mr. in Mrs. Frank Zakrajšek, Joseph in Victor Jarc, družina Brodnik, Frank Laurich (Varian Ave.), družina Jack Mauser, Mr. in Mrs. A. Kremžar, Mr. in Mrs. Raynee, Mr. in Mrs. J. Slapar Jr., družina Rudy Božeglav, družina Matt Debelak, družina Martin Sorn, Mr. Frank Leskovec, družina Grebene, Mrs. Mary Grdina, Julia's Flower Shoppe, J. Ogrin, L. Svete, S. Vokach, F. Gmeiner, J. Kovach, J. Svete, J. Costello, J. Sintic, Employees of the Foote-Burt Co., Employees of Green-Haas & Swartz.
Prav lepo se zahvaljujemo vsem, ki so darovali za sv. maše: Družina Kmet, Mrs. Mary Dejak, Mrs. Mary Laurič, družina Zupančič, Anton Grdina in družina, Mr. in Mrs. J. Novak Mr. F. Grčar, Mrs. Mihelčič, družina Šuštaršič, družina Laušin, družina Slapar Sr., družina Klopčič, družina Suha-dolnik. Ravno tako lepa hvala Rev. Father L. Virant iz Lorain, O., za darovano sv. mašo.
Iskrena hvala vsem onim, ki so nam dali svoje avtomobile pri pogrebu brezplačno na razpolago: Mr. A. Slana, Mr. A. Dejak, Mr. V. Molle, Mr. J. Menart, Mr. J. Ahlin, Mr. J. Kodrich, Mr. F. Ažman, Mr. Kovačič, Mr. Kmett in Mr. J. Smolle.
Lepa hvala nosilcem krste: Mr. J. Smolle, Mr. M. Križman, Mr. Anton Anžlovar, Mr. J. Laušin, Mr. J. Germ, Mr. J. Mavsar.
Prav lepa hvala pogrebnemu zavodu Anton Grdina in Sinovi za krasno urejeni pogreb in ga v enakih slučajih toplo priporočamo.
Ti pa, draga in nepozabljena soproga in blaga mati, počivaj v miru in lahka naj Ti bo ameriška zemlja. Blago ranjko priporočamo v molitev.
Oj težka pot, oj tužna pot, ko od srca, srce se loči. Mi spremljamo Te žalujoči Saj ti na veke greš od nas Ne bo Te več nazaj med nas. Oj solzna pot, oj tužna pot.
Žalujoči ostali:
Ti v kraje romaš nam neznane, odkoder več vrnitve ni . . . Slovo nam bridke seka rane, Solze rosijo nam oči. Oj z Bogom, mamica nam Ti. Raj vživaj zdaj nad zvezdami.
Andrew Jarc, soprog. Andrew, Edward, Arthur, sinovi. Anna (omožena) Trennel, hči
Cleveland, O., 26. maja, 1930.