Komisija za ORGANIZACIJO Podjetja MARTIN PLAJBA NA OBISKU — »Martin, prisluhni no, če ne potrebuje tudi ta Trnjulčica svojega princa!« LETO VIL ŠT. 86 GLASILO KOLEKTIVA PODJETJA »GRADIS GLAVNI DIREKTOR ING. HUGO KERžAN: V težavnih razmerah, odločni okrepi Ob koncu leta 1964 je gradbeništvo kot celota in tudi naše podjetje začutilo restrikcijske ukrepe, ki so zajeli vso državo. Kot posledico teh ukrepov smo lahko opazili na tržišču povečan pritisk na licitacijah ob sočasnem zmanjšanju njih števila, ob zmanjšanju obsega del, skratka, na tržišču se je pokazal zastoj. Prvo, kar smo v podjetju storili, je bila redukcija števila delavcev. V Nalesti nadir - deli pi ičiiki Le tako delavci ki, so jim postale nadure stalen vir doh odkov, ne bodo prizadeti V gradbeništvu je postalo nadurno delo v sezoni že čisto redna praksa, tako da je bil dejanski redni delovnik podaljšan, pa naj je bilo to zaradi narave dela potrebno ali ne. Tako nadurno delo je delavski svet podjetja prepovedal. To je storil zato, ker ni mogoče zagovarjati, da bi zaradi pomanjkanja dela delavce odpuščali, obenem pa dovoljevali podaljšanje delovnega časa z nadurnim delom. Razen tega pa bo treba sčasoma preiti na 42-urni delovni teden, kar tudi govori za to, da je treba nadurno delo omejevati, kjer je le mogoče. občnega zbora sindikalnega odbora podjetja Sindikalni odbor podjetja »Gradis« je na osnovi referata in razprave o gospodarski in družbenopolitični problematiki na letni skupščini, ki je bila dne 16. aprila, sprejel naslednje sklepe: 1. Osnova za oblikovanje enotnega gospodarskoekonomskega in političnega koncepta v podjetju je uskladitev notranjih odnosov in notranje delitve dohodka. Zato morajo sindikalne podružnice skupno s celotnim kolektivom temeljito predelati in preštudirati sistem delitve ter predlagati tak sistem, ki bo najbolj ustrezal spodbudnemu nagrajevanju ob sočasnem poudarku enotnosti podjetja. — Ti odnosi se morajo predvsem odražati v pravilniku o delitvi čistega dohodka, katerega pa mora sindikalni odbor podjetja obravnavati še pred dokončno potrditvijo. Izpopolniti je pravilnik o delitvi osebnih dohodkov, ter ga uskladiti z načeli delitve po delu, to je uvesti tak in enoten način nagrajevanja, ki bo bistveno vplival na produktivnost dela. (Obvezno uvajanje norm na vseh delovnih mestih, kjer je možno učinek meriti, dopolniti pra-vilnik o nagrajevanju organizatorjev proizvodnje, sestaviti pravilnik o nagrajevanju tistih, ki ne morejo delati po učinku.) 2. Položaj na tržišču je prizadel tudi naše podejtje, predvsem pa nekatere poslovne enote. Zato se bodo še bolj spreminjali in zaostrovali odnosi glede notranje delitve dohodka, kajti vsi rezultati poslovanja kažejo, da bo treba, če se stanje na tržišču ne popravi, poseči po skupnem ukrepu, to je zmanjšati vrednost točke, kar bo povzročilo nove konflikte in spore med poslovnimi enotami in tudi člani kolektiva. Zato morajo sindikalne podružnice na vseh sejah razpravljati o gospodarski situaciji podjetja, kot poslovne enote ter sproti sprejemati nstrezne ukrepe. "• Delavski svet podjetja je zadnje čase sprejel vrsto gospodarskih ukrepov, ki prizadenejo posameznike kot poslovne enote. Sindikalne podružnice naj tudi o teh ukrepih Nadaljevanje na 2. strani Nadure — posebni vir dohodkov Res pa je, da je delo v nadurah predstavljalo za večino delavcev vir dohodkov, iz katerih so krili redne življenjske stroške. Tem dohodkom so prilagodili svoje življenjske navade, svoj standard. Marsikdo ne bo mogel prenesti zmanjšanja svojih dohodkov za 20 ali celo več odstotkov. Pri takih bo prišlo do hudih težav, če si ne bodo uspeli zagotoviti, da bodo primanjkljaj pokrili na kak drug način. Pred leti smo delo po učinku marsikje lahkomiselno opuščali, zraven pa govorili, da se delovna vnema ni zmanjšala in da so ljudje zadovoljni, ker smo vsak mesec delili »dobiček«, ki je nadoknadil prejšnji akordni zaslužek. Ali ni v teh razmerah samo po sebi umevno, da korigiramo napačno stališče in mnenje o delu po učinku ter ga zopet uvedemo, delavcem pa damo možnost, da pokrijejo primanjkljaj dohodka z bolj intenzivnim in bolj organiziranim delom? Res je, delo po učinku, kakršno je bilo v navadi, je imelo vrsto pomanjkljivosti. Toda, ali potem ni bolj pametno take pomanjkljivosti ugotoviti in jih odpraviti, ne pa odpraviti delo po učinku nasploh? Že zdaj k specializiranim obratom Pripravljamo se za prehod na funkcionalno organizacijo, to je na delo po specializiranih obratih. Po tej organizaciji gradbišča svojih delavcev sploh ne bi imela. Vsi delavci bi bili v specializiranih obratih npr. zidarski, tesarski, betoner-ski itd., ki bi prevzemali delo na gradbiščih tako, kot zdaj prevzemamo in oddajamo obrtniška dela. Tq so najboljša podjetja že storila, tako delajo v inozemstvu ter dosegajo visoko produktivnost. Toda tak prehod je treba dobro pripraviti in privaditi. Prva faza takega prehajanja bi bila, da bi na gradbišču začeli vse delavce posamezne stroke obravnavati kot akordno skupino. Na vsakem gradbišču sestavljamo mesečne situacije. Za vsako delo imamo cene ločene za material in posebej za delo. Iz analize cen je lahko dobiti ure, ki so za določeno delo potrebne. Ker sestavljamo situacije po vrstah del, je treba samo še nekaj množenja in že imamo za vsako vrsto dela potrebne ure, s tem pa tudi akordni presežek. To je čisto enostavno načelo. V podrobnostih je seveda nekaj problemov, npr. da včasih delamo drugače, kot je v uradnem popisu del. V tem primeru bomo pač naredili za taka dela nove interne analize cen in cene. Za režijska dela, ki so v faktorju, bomo prav tako naredili analize cen in cene. Tak sistem obračunavanja bi gotovo zahteval, da bi bilo treba mesečno v-se obračunati in ničesar na tiho ne kreditirati naročniku. Saj prav to tudi hočemo! S takim načinom obračunavanja nastaja nekaj problemov, vendar niso nerešljivi. Tehnični kader bo imel več dela. Vendar, če je tehnični kader po pravilniku o organizatorjih proizvodnje nagrajevan .po učinku, je to opravičljivo le, če tudi delavci delajo po učinku. Opisani način obračuna ustreza temu pogoju, daje tehničnemu kadru še najmanj dodatnega dela in daje delavcem možnost skozi boljše delo nadoknaditi zaradi ukinjenih nadur izgubljeni zaslužek. Če problem tako postavimo, bodo tako formirane akordne skupine same izločale odvečno delovno silo. Take akordne skupine pa so že zametki bodočih specializiranih obratov. Ing. Jože Uršič nekaj mesecih smo zmanjšali stalež v našem podjetju od 5400 zaposlenih na 4700 ljudi. Ta ukrep sam po sebi seveda še ne bi zadostoval, zato smo ukinili tudi vse nadure, razen nekaj izjem, ukinili sprejemanje novih delavcev, na tržišču pa smo se pojavili z ostrejšimi ponudbami. Na ostalih področjih našega notranjega gospodarstva smo zaostrili izterjavo situacij in računov, zmanjšali nabave materiala na minimum in sklenili zmanjšati zaloge materiala. V politiki prodaje materiala, zlasti odvečnega, smo zahtevali dosledno plačevanje vnaprej, tako da bi finančne ‘težave ne vplivale na naše celotno delo. Vse te ukrepe smo storili, četudi moramo ugotoviti, da so imele nekatere naše poslovne enote zanje dokaj slab posluh. Zlasti bi opozoril pri tem na sprejem novih delavcev, kjer so enote zelo rade še spomladi najemale nove delavce, hkrati pa se upirale premestitvam iz drugih poslovnih enot z večnim izgovorom in trditvami, da jim je enota poslala najslabše delavce. Pri tem pa ne vidimo, kako so mogli za nanovo prispele ljudi takoj in neposredno ugotoviti, da so kvalitetni. Na dokajšnje težave smo naleteli tudi pri ukinjanju nadur. Četudi so I mnoge enote razumele ta ukrep kot | nujen, smo iz podatkov za mesec april le ugotovili, da je v nekaterih število nadur naraslo. Tak skok je nastal npr. v poslovni enoti Celje, četudi vemo, da stoji z akvizacijo novih del dosti slabo. Mislimo, da ni prav, da se v sedanjem položaju nadure večajo, hkrati pa tarnamo o pomanjkanju dela in perspektiv. Slab posluh za redukcijo nadur smo ugotovili tudi pri Jesenicah in Ravnali ter Ljubljani-okolici, SPO in OGP. Pri poslovni enoti Koper pa ugotavljamo, da zmanjšanje nadur ni prizadelo nobenega uslužbenca, kar vsekakor ni v redu. Pri zmanjšanju nabav materiala so rezultati zelo rahli, komaj opazni, saj vidimo, da naše zaloge, ki znašajo preko 3 milijarde, ne padajo, temveč se drže na konstantni višini. Seveda nam te zaloge bistveno obremenjujejo naša denarna sredstva. zato smo tudi v financah dokaj šibki. Izterjava situacij in računov je naslednje področje našega ukrepanja, kjer moramo kljub sklepom o zaostritvi tega dela ugotoviti, da plačila zaostajajo in se mnogim objektivnim vzrokom, da ni boljše, pridružil jejo še subjektivni, kot so premajhna aktivnost centralnih služb in enot. Zato imamo še danes ZBOROVANJE SAMOUPRAVLJAVCEV V TIVOLIJU — Na obletnico dneva zmage je bilo v Ljubljani veliko zborovanje samoupravljavcev, ki se ga je udeležilo okrog 6000 elanov organov delavskega samoupravljanja iz vseh večjih delovnih kolektivov Slovenije. Na zborovanju so sodelovali tudi sasi delegati. Predsednik upravnega odbora podjetja ing. Rudi Cerkovnik je bil celo v delovnem predsedstvu (na sliki na desni izza Mihe Marinka) prek 140 milijonov neplačanih računov in situacij iz leta 1964, da ne govorimo o letošnjih. Ugotavljajoč sprejete sklepe iti togost ter počasnost pri njih izvajanju, nam morajo biti jasne tudi posledice takega odnosa, ki pa se danes kažejo že v mnogo ostrejši luči kot v decembru in januarju. Zato ni čudno, če lahko 15. maja ugotovimo, da imamo: 1500 milijonov neplačanih situacij in računov, 700 milijonov neplačanih računov dobaviteljev, 260 milijonov denarnega dotoka v 15 dneh meseca maja in 160 milijonov na žiro računu. Če ob teh številkah vemo, da rabimo za izplačilo osebnih dohodkov ter dodatkov mesečno približno 450 milijonov in za obvezne dajatve 150 milijonov dinarjev, nam je menda položaj jasen. Če pa k temu priključimo še ukrep banke, da ne izplača nobene situacije, dokler investitorji ne po-lože obveznega 10 %> garancijskega zneska za investicije v osnovna sredstva, kar velja od 22. IV. 1965 dalje in se nanaša na vsa dela od 1. I. 1965, vidimo, da so bili naši interni ukrepi še mnogo premili, da jiih bomo morali še zaostriti, prav tako pa zaostriti tudi njih izvajanje z dosledno disciplino in odgovornostjo. NAS \C 0M6AITA & Mož beseda Kar je res, je le res, pa naj je komu prav ali ne: ne bi si mogli ravno čestitati, da smo kaj trdni mož beseda. Ne bom rekel, da kar naprej požiramo dano besedo. To ne, ampak kadar si urejamo medsebojne odnose, takrat silno radi pozabimo, kaj je to mož beseda. Glejte, ko smo se dogovarjali o statutu podjetja, smo ga rešetali po dolgem in počez pa ga navsezadnje sprejeli kot tisto najboljše, kar moremo o danem trenutku sprejeti in do česar smo se s skupnim trudom dokopali. Vsi smo se strinjali z njim od člena do člena. Zdaj, ko ga je treba uresničevati, pa temu zdaj to, drugemu nekaj drugega ni všeč, ker mu pač drugače bolj kaže. Požvižga se na skupnost in pa dano besedo s statutom vred pa naredi po svoje. Toda ni je skupnosti ne družbe, ki bi mogla obstajati brez pravil medsebojnega občevanja. Nazadnje pa ne gre samo za statuti Koliko dogovorov in sklepov je, ki se jih ne držimo, statut omenjamo zato, ker bi si človek mislil, da je statut vendar tisti najvišji zakon o kolektivu, ki ga bo vsak spoštoval in o čemer ne moremo kar naprej razpravljati. Seveda, če bomovsi spoznali, da o njem kaj ne velja, da je treba spremeniti, bomo pač spremenili; dokler pa statut velja, se bomo držali statuta. Sicer smo čisto navadne šviga-švage. Še o nečem se je treba pogovoriti. Pri nas smo prišli že tako daleč, da nikomur ne smeš pokazati prekrižanih prstov pa je že taka zamera pa nos se pobesi za sedemnajst pedi pa užaljenost taka. da bi jo kar z vilami kidal. Če nekomu rečeš, ti, tale steber je postrani, ti zameri, kot da bi mu očeta preklel. In če drugemu poveš, da beton ni sir in naj ne ima takšnih lukenj, in če tretjemu rečeš, da smo en kolektiv pa naj tako tudi ravna, si pri njem opravil za vse večne čase. Gorje pa, če kaj takega rečeš celo na kakšnem sestanku! Taki smo postali, kot kakšne punčke iz porcelana, ki se jih niti s prstom ne smeš dotakniti, da jim rok in prstkov ne bi polomih Še kihniti ne smeš vanjo, tako nežna je. Bodimo vendar možje! Če si ga polomil, si ga polomil pa amen. To si povejmo in konec besedi. Oe^ jaz mislim, da ti nimač prav, in če ti misliš, da jaz nimam prav, si to povejva na glas, ampak brez cmerave zamerljivosti. Mar ne? Mehanizacija na Srednji Dravi je vedno v polnem teku O prehodu na delovni čas 42-ur na teden je izšel poseben temeljni zakon. Ta določa, da mora delovna organizacija najkasneje do aprila prihodnjega leta sprejeti načrt in program za prehod na 42-uroi delovni teden in določiti ukrepe, da bo ta načrt in program uresničen. Najkasneje v petih letih, tj. do aprila leta 1970, morajo vsa podjetja preiti na skrajšan delovni čas — 42 ur na teden. V pripravah za prehod na skrajšan delovni čas je treba redno analizirati, kako se izpolnjujejo pogoji za uvedbo krajšega delovnega tedna. Te analize obravnavajo člani delovne skupnosti. Za nadure se bo štel do uvedbe skrajšanega delovnega časa čas nad 48 ur na teden. Z uvedbo 42-urnega delovnega tedna morajo biti izpolnjeni tile pogoji: — obseg proizvodnje oz. storitev mora biti enak; — dosežen mora biti najmanj enak realni osebni dohodek. kot pred uvedbo krajšega delovnega časa. Io se lahko doseže z večanjem proizvodnosti dela, ustreznim večanjem osebnih dohodkov in z nezmanjšano rentabilnostjo poslovanja. To so le kratka pojasnila v zvezi z zakonom o delovnih razmerjih in uvedbi 42-urnega delovnega tedna. Delovne enote bodo morale pri sprejemanju naših samoupravnih aktov (statut, pravilniki, sklepi), ki bodo urejali vprašanja iz delovnega razmerja, aktivno sodelovati, da bomo kar najustrezneje uredili ta važna notranja vprašanja. I drobie vesti ■ CELJE — Po sklepu delavskega sveta poslovne enote Celje so vsi brigadirji zaposleni neposredno v proizvodnji. ■ MARIBOR — Na podlagi rezultata ankete, ki je bila izvršena med člani kolektiva poslovne enote Maribor, je delavski svet te enote sprejel nov delovni čas, in sicer: vsak ponedeljek bodo delali od 8. do 16. ure, v torek, sredo, četrtek in petek pa od 6. do 16. ure s tem, da ob sobotah ne delajo. Hkrati so določili komisijo, ki bo sestavila predloge in proučila možnost za uvedbo skrajšanega delovnega tedna. ■CELJE — Glede na finančni položaj poslovne enote bo gradnja za trg potekala v takem obsegu, v kakršnem bo uspelo zbrati predplačila kupcev. ■ CELJE — Poslovna enota bo začela graditi samski dom, ki je nujno potreben. ■ SPO LJUBLJANA - Člani sveta strojno-prometnega obrata predlagajo, naj bi organizirali na »Dravi« servisno delavnico, v kateri bi delali elani kolektiva SPO. Predlog bo operativna služba podjetja proučila. Zaradi skrajnega varčevanja so plan investicij-skih popravil in vzdrževanja znižali. Dolžnost organov samoupravljanja je, da budno spremljajo izvrševanje remonta, da bi tako čim bolj koristno uporabili razpoložljiva sredstva. ■ ®jia Valentina Štreklja je občinska komisija za vzgo-jo in varnost prometa nagradila. , ® PO VSEH poslovnih enotah se vneto pripravljajo na volitve organov delavskega samoupravljanja. Iz zapiskov sej in zasedanj je razvidno, da bodo volivci dobro pripravljeni volili svoje najboljše kandidate. ■ NA VSEH SEJAH delav- skih svetov poslovnih enot so razpravljal! o ukrepih delavskega sveta podjetja zaradi gospodarskega položaja v podjetju. r ■ DRAVA — Ker znaša plan dela na sektorju Srednja Drava 800.000 m3, bo plan verjetno presežen, ker sta prišla na ta objekt še dodatni bager in nakladne. ■ SPO LJUBLJANA - Svet strojno-prometnega obrata je sklenil, da se v delovno razmerje sprejmejo le strokovni delavci s kvalifikacijo, in to le v najnujnejših primerih. ■ ŠKOFJA LOKA - Delavski svet obrata v Škofji Uoki je ugotovil, da so sicer kapacitete polno zasedene, vendar pa so posamezne dejavnosti dosegle premalo fakturirane realizacije. Ugotovili so tudi, da imata mizarska in tesarska delavnica prevelike zaloge v nedokončani proizvodnji, kar bo treba čimprej odpraviti. t Mesec daj v sindikate Kaj se je novega zgodilo v naših sindikalnih organizacijah Sindikalni odibor podjetja je na svoji prvi seji izvolil sekretariat sindikalnega odbora podjetja v naslednjem sestavu: Martin Zajsek — predsednik, Mila Capuder — tajnik, Dora Klemenčič — blagajnik, člani pa so še: Alojz Remec. Janez Martinčič, Lojze Cepuš in Štefan Valen-tak. Na seji je sindikalni odbor razpravljal o poteku letne konference in o njenih pomanjkljivostih. Čeprav je konferenca uspela, le ni bila najboljša. Vzroke je verjetno treba iskati v večji diferenciaciji posameznih poslovnih enot. Razen tega se je sindikalni odbor (tako tudi sindikalne podružnice) preveč ukvarjal z drobnimi problemi in se oddaljeval od glavnih nalog. Delo sindikalnega odbora in podružnic bi moralo biti usmerjeno predvsem na osnovne probleme, kot so: razvijanje sistema samoupravljanja, delitev osebnega dohodka po delu, skrb za standard delavcev, urejanje medsebojnih odnosov itd. Zato je sindikalni odbor sklenil, da bo na prihodnji seji sprejel program sindikalnega dela in določil mesto, kjer se bodo zbirali sklepi samoupravnih organov in sindikalnih podružnic, ter kdo bo preverjal, ali so sprejeti sklepi v skladu z interno zakonodajo podjetja. Nadalje je sindikalni odbor razpravljal o pripravah na volitve samoupravnih organov in pozval podružnice, naj samoupravnim organom vsestransko pomagajo pri izvedbi volitev, kakor tudi pri organizacijskih in političnih pripravah ter zagotovijo, da bodo imeli člani delovnih kolektivov vse možnosti za izbiro najboljših predstavnikov v samoupravne organe, in to po svobodni izbiri. Na seji so razpravljali še o osnutku pravilnika o delitvi čistega dohodka. Razprava pa se je odvijala bolj načelno, ker pravilnika nekatere podružnice še niso proučile. Podružnicam so naročili, naj do 15. maja pošljejo spreminjevalne predloge k osnutku in da razpravljajo tudi o pomanjkljivostih pravilnika o delitvi osebnih dohodkov ter pravilnika o nagrajevanju organizatorjev proizvodnje. Sindikalni odbor bo nato na skupni seji z nekaterimi člani osrednjega delavskega sveta oblikoval dokončna stališča in določil spreminjevalne predloge, ki jih NAŠI JUBILANTI V maju in juniju proslavljajo 50-letnico rojstva: Marija Koletnik, Franc Pišek, Janez Kušar, Anton Bistrovič, in Jakob Milošič vsi iz Maribora, Ivan Zamuda iz KO Maribor, Branko Anteševič iz Celja, Jože Horvat in Danilo Flego iz Ljubljane. Vsem jubilantom naše iskrene čestitke. Še na mnoga leta. OPOZORILO Opozarjamo vse člane kolektiva, ki bodo letos obhajali 10, 15 in 20-lctnico dela v podjetju, da ponovno pregledajo spiske po vodjih kadrovske službe poslovne enote, v kateri so zaposleni. Ponovno opozarjamo, da je meja za pridobitev pravice do spominskega darila 4. oktober. bo nato posredoval delavskemu svetu podjetja. Celje — Podružnica je razpravljala o resnosti položaja, v katerem se nahaja poslovna enota, ter o ukrepih, ki jih je treba storiti v nadaljnjem delu. V zvezi z volitvami samoupravnih organov so pripravili program za tri zbore volivcev. Določili so vodje zborov, sodelavce pri zborih in zapisnikarje. Temeljito so proučili pravilnik o delitvi čistega dohodka in dali na večino členov svoje pripombe in konkretne predloge. Jesenice — Podružnica bo znova proučila kriterije za ocenjevanje intenzitete dela ter uskladila ocenjevanje. Močno si prizadevajo, da bi uspešno izvedli volitve v samoupravne organe. Maribor — V razpravi o pravilniku o delitvi čistega dohodka so sprejeli in posredovali upravnemu odboru gradbenega vodstva osem konkretnih priporočil. Veliko so razpravljali tudi o osnutku pravilnika za individualno gradnjo stanovanjskih hiši in med drugim predlagali priporočilo, naj se za organizirano gradnjo daje posojilo že pred pričetkom gradnje. Kritično so obravnavali še pravilnik o delitvi osebnega dohodka in predlagajo njegovo dopolnitev v tem, da bi sankcije zaradi nediscipline vezali na delovne ure in ne le na delovni dan in na vse ostale dodatke, ne pa samo na terenski dodatek. Razprave o skrajšanem delovnem tednu niso zaključili s konkretnimi sklepi, temveč so naročili komisiji, naj pripravi dokončni predlog. Kranj — Med tekočimi problemi so obravnavali tudi obveščenost članov kolektiva ter ugotovili, da je obveščenost pri njih urejena, saj imamo časopis podjetja (!), v katerem so priobčeni vsi sklepi samoupravnih organov in aktualni dogodki v podjetju. Govorili so o perspektivnem delu poslovne enote, o težavah, ki se pojavljajo, o štednji z materialom, o neupoštevanju HTV predpisov ter še o organizaciji zborov delovnih ljudi. Pregledali so tudi vsebino pravilnika o delitvi čistega dohodka. SPO in KO Ljubljana — Podružnica se je šele konstituirala. Za predsednika so izvolili Janeza Martinčiča. Škofja Loka — Razen pravilnika o delitvi čistega dohodka je podružnica obravnavala tudi pravilnik o delu občinskega sindikalnega sveta Škofja Loka. Dogovorili so se tudi, da bodo praznik dela L maj počastili s tem, da bodo uredili in očistili dvorišče obrata ter ga posuli s peskom. Centrala in Projektivni biro — Podružnica je na svoji drugi seji sprejela zelo obširen program dela in med drugim predvidela, da se bo intenzivno ukvarjala z razvijanjem samoupravljanja, proučevanjem delitve čistega dohodka in osebnega dohodka ter nagrajevanja po delu. “Gradisov vestnik" »Gradisov vestnike izdaja delavski svet podjetja Gradis. Ureja ga uredniški odbor. Odgovorni urednik Lojze Cepuš. — Tiska tiskarna »Toneta Tomšiča* v Ljubljani — Izhaja mesečno Proučevala bo možnosti za uvedbo skrajšanega delovnega časa, pomagala reševati stanovanjsko stisko in družbeni standard ter sodelovala pri družbenoekonomskem in strokovnem izobraževanju. Proučila bo kongresni material sindikata gradbincev Jugoslavije in delala po smernicah, ki jih je dala skupščina sindikalnega odbora. Na naslednji seji se je že konkretno lotila nalog. Dogovorili so se za priprave na volitve v samoupravne organe. Organizirali so tudi uspelo proslavo ob dnevu zmage. Kaj je novega v strojni operativi? Čeprav je delavski svet podjetja sprejel plan investicijskih nabav za nove stroje v letu 1965, tega plana ne bomo mogli realizirati po dinamiki, ki je bila prvotno določena. Predvsem so tu finančne težave, s katerimi se borimo v trenutni situaciji. Dobavitelji zahtevajo pred dobavo stroja avans oz. odprtje akreditiva ali pa takojšnje plačilo ob dobavi. Vse to pa pomeni takojšnje angažiranje finančnih sredstev na žiro računu. Danes, ko moramo gledati na vsak dinar, je tudi nujno, da stroje čimbolj izkoristimo, da defektne stroje čimprej popravimo, za ostale stroje, ki pa jih v podjetju trenutno ne potrebujemo, pa je najti možnost uporabe pri drugih podjetjih. \ prvem četrtletju smo po dinamiki plana za težko mehanizacijo, to je za 78 strojev, izvršili samo 96,29 % plana, za 17 žerjavov pa smo izpolnili plan z 90,9 "/o. V voznem parku smo dosegli samo 84,75 %> plana predvidenih prevoženih kilometrov. Izven obrata je 16 strojev težke mehanizacije, 13 kamionov, ki so v popravilu, 3 avtomobili, ki so specialno opremljeni, to je MAZ s prikolico za prevoz betonskega železa, FAP za prevoz garaž in OM s prikolico za prevoz težkih strojev, pa so zelo slabo izkoriščeni. Trenutno smo posodili žerjav Pohorc v Lipik v sosednji republiki, dva valjarja na jadransko cesto, en valjar gozdnemu gospodarstvu v Kočevje in en kompresor v tovarno Saturnus. Dva žerjava pa stojita v rezervi (LM-25 in Pohorc) na obratih in čakata dispozicije. Sedanji čas zahteva, da moramo pristopiti k boljšemu planiranju uporabe strojev ter voznega parka, k bol jšemu izkoriščanju in k hitrejšim popravilom, če hočemo, da bodo ta osnovna sredstva rentabilna ne pa v breme. Rezultat se bo v drugem četrtletju Prav gotovo izboljšal, saj bodo stroji in avtomobili že popravljeni in če smemo biti optimisti, se bo odprlo še kako novo delo. M. A. SKLEPI Jože Sregorčič Nenadna smrt Jožeta Gregorčiča je pretresla ves kolektiv Gradisa. Dne 7. V. 1965 je normalno nastopil službo, bil je posebno veder in nasmejan. Toda nenadno je padel in za vedno zatisnil oči. Njegova življenjska pot je bila trda. Rodil se je 27. VII. 1909. leta v Lokvi pri Sežani. Izučil se je za avtomehanika v Postojni, pozneje je delal pri raznih mojstrih kot pomočnik. Med vojno se je vključil aktivno v NOV. Že 3. VIII. 1946 se je zaposlil v našem podejtju, in to v centralnih obratih v Ljubljani. Od prvega dneva zaposlitve pa do nenadne smrti je prevozil več sto tisoč kilometrov. Bil je vzoren voznik ter nabav-ljač. Vedno je imel polno zdravega humorja, vsakomur je odgovoril odkrito in ni trpel zahrbtnosti. Mnogokrat je bil deležen spontane pohvale, ki je sicer ni slišal, je pa vseeno utrjevala v kolektivu njegov sloves. Njegova osebnost je poudarjala plemenitost duha in zgledno tovarištvo. katero je cenil sleherni sodelavec, kajti bil je vsakomur tudi zgled nesebičnosti. Zapustil je nezaposleno ženo in dvoje nepreskrbljenih hčerkic. Slava njegovemu spominu! Nadaljevanje s 1. str. razpravljajo ter jih pravilno tolmačijo članom sindikata, predvsem pa so dolžne te ukrepe podpirati in jih tudi dosledno izvajati. Mi danes ne moremo govoriti o revnih in bogatih enotah, temveč moramo enotno sprejemati in izvajati vse gospodarske ukrepe. 4. V zvezi z izidom novega zakona o delovnih razmerjih je nujno spremeniti tudi nekatera določila statuta, predvsem pa pričeti z obravnavo in izdelavo novega pravilnika o delovnih razmerjih. Ker bo pravilnik o delovnih razmerjih posredno in neposredno vplival na same proizvajalce, niorajo sindikalne podružnice takoj pričeti z razpravami v zvezi z novim pravilnikom (dopusti, sprejem delavcev, delitev dohodka, delite v dela itd.). Čim konkretnejše bodo opisane pravice in dolžnosti, tem popolnejši bo pravilnik. Na osnovi sprejetega pravilnika o delovnih razmerjih, bo mogoče vztrajati tudi pri posledicah za neizpolnjene dolžnosti, kar bo samo po sebi povečalo tudi odgovornost za samovoljne odločitve posameznikov. 5. Danes veliko govorimo in raz-pravljamo o organizaciji specializiranih enot. Ni sicer naša naloga, spuščati se v strokovni del organizacije podjetja, toda naloga sindikata je, da spremlja vse ukrepe, ki so v korist kolektiva in mora zavestno izbrati tisto obliko organizacije podjetja, ki bo najbolj ustrezala vsebini in obliki gospodarjenja in samoupravljanja v podjetju. .6- V delo sindikalnega odbora in sindikalnih podružnic je potrebno vnesti več kontrole lastnega dela, več reševanja konkretnejših problemov, predvsem pa se morajo sindikalna vodstva bolj povezati s članstvom. Nepovezanost sindikalnega vodstva s članstvom oslabi sindikalno delo, zbuja nezaupanje v sindikalne organizacije, prav tako ugled sindikalnih funkcionarjev. Zato naj bodo razprave na sindikalnih sestankih konkretne, krajše in uspešnejše, kajti dolge razprave in žolčne debate ne vodijo nikamor. Predlagamo, da predsednik ali tajnik sindikalnega odbora večkrat obišče sindikalne podružnice ter sodeluje pri razpravi o problematiki posamezne poslovne enote. 7. Na vseh sestankih bodisi sindikalnih podružnic kot ostalih družbe-no-političnih organizacij je bilo govora o pomanjkljivem obveščanju članstva, zato morajo izvoljeni sindikalni funkcionarji posvetiti več pozornosti tolmačenju raznih ukrepov in zbiranju predlogov med člani kolektiva, skratka, sindikalna dejavnost se mora razvijati na terenu. Začel se je izkop temeljev za prvi blok v veliki stanovanjski soseski v Novih Jaršah Točno 15. maja so v Novih Jaršah zabrneli gradbeni stroji. V bodoči veliki stanovanjski soseski, ki bo imela po urbanističnem oziroma zazidalnem načrtu približno 1500 stanovanjskih enot, se je začel izkop temeljev za prvi stanovanjski blok, ali točneje povedano — za blok s stopnišči številka 7 in 8. V gradbenem vodstvu Zalog, ki je prevzelo skrb za izgradnjo stanovanjske soseske v Novih Jaršah, danes še ne morejo povsem točno povedati, koliko stanovanj bodo letos začeli graditi. Stvar je v tern, da bo ta stanovanjski kompleks zgrajen za trg, doslej pa še ni znano, kdo vse bodo kupci novih stanovanj. Naša skupna politika pri gradnji za trg je takšna, da gradimo stanovanja le za čvrste naročnike, torej za znane kupce, ne pa tako, da bi najprej zgradili stanovanja, potem pa morda nekaj mesecev zaman iskali kupce stanovanj in čakali na denar. Trenutno si je v tem sklopu stanovanjske soseske naše podjetje rezerviralo 15 stanovanj, 45 pa Zveza borcev. Torej, skupno 60 stanovanj. Seveda pa to »e ni dokončna številka, prav gotovo se bo v bližnji prihodnosti našlo še precej kupcev, tako da bo Zalog lahko letos pričel graditi več kot samo 60 stanovanj. Sprva smo seveda računali, da bi šli v Novih Jaršah na gradnjo 300 ali vsaj 250 stanovanj. To m nedvomno bilo idealno in bi se pri takšni številki lahko res razvila zanimiva in ekonomsko učinkovita gradnja, ki bi jo lahko primerjali s koprsko Šalaro (izurjenost delavcev). Vendar pa lahko spričo znane situacije, predvsem pomanjkanja finančnih sredstev, že zdaj trdimo, da bo letošnji začetek v Novih Jaršah precej skromnejši, morda komaj polovica ali še manj od pričakovanega obsega. Kljub temu pa lahko upamo, da bo k danes znani številki stanovanj prišlo še nekaj resnih, novih kupcev. Trenutno je v Novih Jaršah zaposlenih okrog 45 delavcev, vendar se bo pozneje, ko se bo gradnja razmahnila, to število povečalo. Normalno teče gradnja komunalnih naprav, v katere smo doslej že vložili precej denarja. Tako lahko povemo, da je gradnja kanalizacijskega omrežja do prve faze praktično skoraj končana (okrog 80°/o), delno 7etaž in 7000ni površin so že pripravljene tudi ceste in vodovodno omrežje. Nekoliko težav je le z električno napeljavo, predvsem zaradi pomanjkanja električnih kablov, ki gredo pretežno v izvoz, deloma pa tudi zato, ker terja podjetje Elektro-Ljubljana takojšnje plačilo za svoje usluge. Z gradbenim materialom ni ovir, urejena pa je tudi vsa tehnična dokumentacija, vsi glavni projekti komunalnih naprav, kakor tudi vsi načrti za stanovanjske objekte (sistem Gradis 64). Seveda Nove Jarše niso edino; gradbišče gradbenega vodstva Zalog, čeprav je to gradbišče najbolj perspektivno. Precej dela je še na objektu »Avtoobnove« ob Titovi cesti, kakor tudi na zgradbi »SAP« v Mostah. Predvsem pa je še veliko dela na bodoči kemični tovarni »Yulon« v Mostah, kjer je po investicijskem programu dana prednost gradnji tekstilnega dela te tovarne, medtem ko bo kemični del prišel na vrsto pozneje. V Novih Jaršah je gradbeno vodstvo za svoje delavce lepo uredilo jedilnico, na Kodeljevem pa imajo dva zidana stanovanjska provizori-ja. Ob tem nas je zanimalo, kakšne so danes razmere v starem stanovanjskem naselju v Zalogu, ki ga je pred nekaj meseci inšpekcija iz republiškega sindikata precej »očrnila«. V Zalogu so nam glede tega povedali, da sploh ne nameravajo karkoli investirati v staro delavsko naselje v Zalogu, prvič zato, ker biva danes v njem le še malo naših delavcev (nekateri so se semkaj vselili nasilno z družinami), vrh tega pa ta lokacija za stanovanjsko naselje sploh nima več perspektive. Zato je nametneje kje drugje, na ustreznejši lokaciji (morda na Kodeljevem) poskrbeti za gradnjo primernega stanovanjskega objekta. Četrtega oktobra bomo svečano proslavili 20-tetnico obstoja našega podjetja Četrtega oktobra 1945 je uradno začelo obstajati naše veliko gradbeno industrijsko podjetje »GRADIS«. Gigantski uspehi, ki smo jih dosegli na področju gradbeništva Slovenije in izven nje, so dokaz ustvarjalne moči podjetja, katerega sloves kljub trenutnim objektivnim težavam ne more potemneti. Industrijski objekti, tovarne, ceste, mostovi, elektrarne, preko 9 tisoč družinskih stanovanj itd., vse to je delo, na katerega bodo ponosni tudi poznejši rodovi. Da bi čim svečaneje proslavili to veliko obletnico in uspehe našega dela, so organi upravljanja že na prejšnji seji izvolili posebno komisijo za proslavo 20-letnice podjetja. Centralna proslava bo 2. oktobra dopoldan v obliki svečanega zasedanja delavskega sveta podjetja in sprejema najzaslužnejših članov kolektiva. Na tej proslavi bo sodeloval tudi slovenski oktet. Posebne proslave bodo tudi po poslovnih enotah. Ob 20-letnici bo podjetje izdalo jubilejni zbornik v nakladi 1500—2000 izvodov. Jubilanti 20-letniki bodo prejeli zlato spominsko plaketo z diplomo, vsi člani kolektiva pa posebne značke. Izšla bo tudi posebna številka Gradisovega vestnika. O pripravah na proslavo bomo še poročali. C. Tudi v Mariboru moderna javna skladišča Upravno poslopje Dravskih elektrarn v Mariboru bo dograjeno prihodnje poletje — Investitor terja zelo oster rok Že od lanske jeseni je ob ulici Kneza Koclja v Maribora ograjen z deskami precejšen kompleks. Tu je nase podjetje Gradi jih naše podjetje ob Ljubljanski cesti — Ko bodo vsi objekti dograjeni, bo konec oktobra pričelo graditi novo upravno poslovno zgradbo , __. Dravskih elektrarn. Stavba meji na ulico Kneza Koclja in na ^ okrog 50.000 kvadratnih meti O V prostora Vetrinjsko ulico in bo pomembna pridobitev za središče obdravske metropole. Na najbolj oddaljenem gradbišču olektiv v Žerjavu Ob Ljubljanski cesti je naše podjetje že marsikaj dogradilo. Zgradili smo avtomobilske servisne delavnice, gasilski dom, razne Projekte za ta objekt je izdelal bo prehitro zmanjkalo cvenka), po- “dostrijske objekte in še marsikaj. Zdaj pa rastejo tam prvi Projektivni biro Maribor (p roj ek- tem bo prvi objekt — velika javna objekti iz velikega kompleksa centralnih javnih skladišč, ki jih tant ing, arh. Maks Hlad). Na ulico garaža — predan svojemu namenu Maribor že vsa leta po vojni močno pogreša. Kneza Koclja bo stavba imela 7 etaž, že letos poleti, skladišče pa do kontakt, ki je obrnjen na Vetrinjsko, ca oktobra. Seveda pa bo, kot že pa štiri. Skupna površina v stavbi rečeno, to komaj začetek, šele prva P reden prideš iz Ljubljane v Ma- ki je že skoraj pokrita, manjka le znaša približno 7000 kvadratnih me- faza gradnje. V naslednjih letih bo- ni bor, se na desni strani cesti, na še nekaj ločnih nosilcev na strehi, trov. Na zgradbi dela danes okrog mo na tem velikem gradbišču ne- prostranih pašnikih, ki se razpro- ~ >0 delavcev, na tistem delu, ki je dvourno še velikokrat srečali naše stirajo proti železniški progi, dviga obrnjen na ulico Kueza Koclja, so delavce in videli našo gradbeno prvi od objektov kompleksa javnih ze dokončali prvo etažo (v kleti) in mehanizacijo. skladišč. To je objekt velike garaže, etažo v suterenu, sredi maja pa so že bili na tretji etaži (prvo nad- “ stropje). Delo napreduje normalno, delavci so zaposleni od 6. do 15. ure, vsako drugo soboto pa so prosti. Za gradbeni material ni stiske, le opažnega lesa primanjkuje. Zato si morajo pač pomagati tudi s starim lesom in raznimi opaži, ki bi jih morda včasih že pokurili. Investitor želi, da bi bila nova upravna stavba Dravskih elektrarn dokončana že do prihodnjega poletja, do konca meseca junija. Ta rok je pa za vsako gradbeno pod-jetje precej nehvaležen, zlasti še takrat, če stavbe ni mogoče zastekliti in tako zapreti, da bi lahko pozami v njej delali obrtniki. Prav na tem objektu pa se je pojavila ta nevšečnost. Okna nove poslovne stavbe so aluminijasta, izdelali jih bodo v Slovenski Bistrici. Pri aluminiju pa je tako, da je treba stavbo v celoti izdelati, okna montiramo cisto na koncu, kajti sicer bi lahko apno in ometi aluminij poškodovali (nagrizli). Skratka, na objektu je nastal precejšen problem: po eni strani pozimi stavbe ne bo mogoče zapreti (zastekliti), po drugi strani Pa je tudi jasno, da od aprila do Junija ne bo mogoče opraviti vseh obrtniških del. Skratka, poiskati bo reba ustrezno rešitev, tako da bo-S l r,V Pravimo, volk sit in koza cela. 1 renutno je ta problem še v .. temeljitejšega proučevanja, i Je Pa bodo pač pokazale, kaj bi in ° !1.?iilr*merneje: morda bo pač yestlt°r moral s svojim »ostrim« 1 nekoliko popustiti in ga po-ajsati vsaj za dva ali tri mesece, ordn pa bo — to upamo — našim • ' ro.vn.'rakom v sodelovanju s pro-zvaralci aluminijastih oken v Slo-enski Bistrici vendarle uspelo ne-Potuhtati, da bo stavba Drav-- ** elektrarn predana investitorju ze konec junija 1966. '0 Ce bo šlo vse po sreči (če bo le- ? tosnje poletje gradbincem naklon je- ____ , no, predvsem pa če investitorju ne Ernest Ravdi, brigadir na gradbišču v Žerjavu Delovodja K. Ficko pred rafinerijo v Žerjavu Majhna kotanja skoraj na koncu Mežiške doline, ki se iz nje komaj izvijata reka Meža in cesta, se imenuje Žerjav. V tej kamen iti od plinov ožgani, na videz nič kaj prijazni dolinici stojijo objekti flotacije in separacije rudnika svinca v Mežici. Tukaj je na vsakem koraku videti sadove dela najbolj oddaljenega gradbišča poslovne enote Ravne na Koroškem. Zaradi posebnih razmer je terjalo delo v Žerjavu izredne delovne napore in požrtvovalnost vseh delavcev, posebno pa delovodje tov. Karla Ficka. Tu se je delo odvijalo pod zelo težkimi pogoji, saj so delali pri adaptaciji rafinerije in topilnice kar med rednim obratovanjem. Zaradi tega so bili delavci dostikrat izpostavljeni neposrednemu vplivu strupenih svinčevih in drugih dušljivih plinov. Kljub temu, da so uporabljali zaščitne maske, je prišlo do zastrupitev. Te pa so bile le lažjega značaja, ker so zdravniki delavce redno pregledovali in so jih že pri prvih znakih zastrupitve premestili na drugo delo. vsem kletni del velike hale, dolge 72 in široke 40 m. Javna skladišča so nedvomno perspektivna gradnja, ki ne bo dograjena letos ali prihodnje leto, marveč bo gradnja tega velikega kompleksa trajala vrsto let. Po načrtih, ki jih je izdelalo podjetje »Projekt — Maribor« (projektant Aleksander Bezjak), bo v tem sklopu vrsta veli-Dobrih 50 m proti jugu pa leži dru- kih skladišč, ki se bodo nizala od gi objekt — velika skladiščna hala. glavne cestne magistrale tja do že-Vendar od daleč skladišča še ni vi- lezniške proge. Računajo, da bo ta-deti, ker so doslej dogradili pred- krat, ko bo gradnja tega velikega kompleksa končana, v skladiščnih halah okrog 50.000 kvadratnih metrov skladiščnih površin. Lokacija za te objekte je izredno ugodna, predvsem zaradi bližine železniške proge kot tudi glavne ceste. Blago, ki ga bodo pripeljali s kamioni, bodo lahko zapeljali naravnost v skladišče (bodisi v kletni prostor pod zemljo ali v prostore nad zemljo), verjetno pa bo iste prednosti nudil tudi industrijski tir. Končno je ta lokacija zelo ugodna tudi za gradbenika, saj je povsod dovolj prostora, tako da lahko delo dobro organiziraš in se je nasploh mogoče »razmahniti«. Prednost te gradnje pa je tudi v tem, da jo lahko gradimo v etapah, pač ustrezno sredstvom. ki jih bo imel investitor. Gradnja javnih skladišč v Mariboru se je začela lani jeseni (septembra). Takrat je bilo veliko dela z izkopi, zlasti v skladišču. Pozimi so nadaljevali z izkopi, začeli pa so tudi že z betonskimi deli. Tako so pozimi zabetonirali tudi ločne nosilce za garažo, ki jih te dni postavljajo na strehi. Ob velikem objektu, ki bo služil za garažo tovornjakov (dolg je 92, širok pa 42 m), so sredi maja postavili avtodvigalo, ameriške znamke »Lorain«. Ta močni stroj, ki lahko dvigne celo do 18 ton težka bremena, je kot za šalo dvigal 6,5 ton težke ločne nosilce in jih dvigal na streho. Graditelji tega objekta so priznali, da jih je vsak dan rahlo strah, saj je to precej tvegano delo. Nosilec je namreč tako napravljen, da nima čvrstega ležišča, zato sili zdaj naprej, zdaj nazaj, lahko bi se pa^ prevrnil tudi v stran. Ne bi bilo nič presenetljivega, če bi se ta betonski kolos, težak dobrih 6 ton, na lepem prevrnil. Kaj bi seveda pri tem lahko nastalo ... No. pustimo to, bolje, da ne kličemo nesreče! Sicer pa Mariborčani pravijo', da so to delovno operacijo zdaj že toliko po-gruntali. da jim ne povzroča več preglavic. Stalna skupina delavcev na tem gradbišču šteje okoli 25 do 30 zaposlenih. Ta se je kar privadila, kljub temu, da so vse okoliščine vse prej kot rožnate. Tu ni skoraj nobenega razvedrila v prostem času, zrak je slab, pa tudi hrana v družbeni prehrani je slabša kot na Ravnah. Delavci so zadovoljni s stanovanjem, posebno pa jim prija kisla voda, ki jo dobivajo od rudnika. Pri tej skupini se kaže visoka zavest do interesov gradbišča in celotnega kolektiva. Delovodja tov. Karel Ficko, po funkciji tudi predsednik UO poslovne enote, je zadovoljen s svojimi delavci, saj so dali vse od sebe tudi v najtežjih pogojih dela. Zaradi tega tudi uspeh ni izostal. Rafinerija je bila dokončana en mesec pred rokom, investitor pa je zadovoljen s kvaliteto izvršenih del. Poleg tega pa je bil poslovni uspeh po zaključnem računu za leto 1964 zelo dober. Prevzeta dela se bližajo koncu, novih naročil pa zaradi restrikcij ni, zato kaže, da bomo v Žerjavu delali le še krajši čas. L. L. ... 4 -i * i r> ?» r * Vprašanja in odgovori UPORABA SREDSTEV SKUPNE PORABE ZA DAJANJE POMOČI Postavljeno je vprašanje, ali se sme uporabiti sklad skupne porabe: 1. za pomoč občinskemu odboru SZDL pri organizaciji zabavne in kulturne prireditve za delavce; 2. za dotacijo (plačilo pen/.ionskih uslug) počitniškemu domu za bolne in izčrpane delavce, ki jih pošljejo v dom na okrevanje, in 3. ali se lahko sklad skupne porabe uporabi za delež pri kritju stroškov za postavitev spomenika padlim borcem ter 4. ali se ta sredstva smejo uporabiti za elektrifikacijo kraja, kjer stanujejo delavci podjetja? Zvezni sekretariat za finance je glede tega pojasnil naslednje: Po določilih 59. člena zakona o sredstvih gospodarskih organizacij sme gospodarska organizacija uporabiti sredstva sklada skupne porabe za zadovoljevanje kulturnih potreb delavcev, kakor tudi za njihovo razvedrilo. Glede na to se lahko da dotacija občinskemu odboru SZDL za organizacijo prireditve, ki služi za zadovoljevanje kulturnih potreb delavcev, kakor tudi za njihovo razvedrilo. Iz sredstev sklada skupne porabe pa se ne sme dati dotacija počitniškemu domu, da bi delavci, ki bivajo v domu po nalogu zdravnika zaradi bolezni ali izčrpanosti, plačali nižjo ceno penziona, ker to po veljavnih predpisih ni mogoče. V smislu 18. člena zakona o ustanavljanju in poslovanju počitniških domov je moč dajati tako dotacijo samo za letni dopust delavcev in članov njihove ožje družine, seveda pod določenimi pogoji. Stroški za okrevanje bolnih in izčrpanih delavcev, ki jih zdravnik pošlje za določen čas v dom, gredo v breme sredstev socialnega zavarovanja ali pa v breme sredstev za osebne dohodke. Ker se lahko uporabijo sredstva sklada skupne porabe po določilih' člena 59. 1. odstavka pod 6. zakona o sredstvih gospodarskih organizacij tudi za druge namene v skladu s potrebami gospodarske organizacije m za potrebe delovnega kolektiva, pojasnjuje zvezni sekretariat za imance, da sme gospodarska organizacija dati svoj prispevek iz sredstev sklada skupne porabe za postavitev spomenika padlim borcem kakor tudi za elektrifikacijo kraja, kjer stanujejo delavci, kolikor tako sklene delavski svet in če to ustreza potrebam te delovne organizacije in njenega delovnega kolektiva. »KUPNE PORABE SE SME UPORABITI TUDI ZA IZGRADNJO ZDRAVSTVENEGA DOMA V 11. členu temeljnega zakona o financiranju družbeno-političnih skupnosti, ki se uporablja od 1. januarja 1965, lahko občine oz. druge druzbeno-pobticne skupnosti za financiranje potreb, ki so v skladu z njihovimi nalogami, združujejo svoja sredstva s sredstvi gospodarskih organizacij. Zdravstveni dom je objekt družbenega standarda in je izgradnja doma v skladu z nalogami občine in v korist članov kolektiva delovnih organizacij. Za financiranje izgradnje takšnega doma prek ustreznega mvesticijskega sklada v občini se sme uporabljati sklad skupne porabe. j Je tuda v skladu z določili 59. in 61. člena zakona o sredstvih gospodarskih organizacij. ALI IN IZ KATERIH SREDSTEV PODJETJA JE MOGOČE U^TI POMOC OBOLELEMU ČLANU KOLEKTIVA ZA NJEGOVO ZDRAVLJENJE? Stroški zdravljenja obolelega delavca tako v naši državi kot za zdravljenje v tujini po odobritvi zdravniške komisije oz. zdravnika vanje zdravstvene s,užbe padejo v breme zavoda za socialno zavaro- Polog tega, kar plača zavod za socialno zavarovanje, ne more fjenju6 Zahtevatl od podjetja še naknadno nadomestilo zaradi zdrav- Ce pa gre za stroške, ki jih ima delavec v zvezi z zdravljenjem hrinn padljJO ,y breme zavoda za socialno zavarovanje (npr. za boljšo , “ odhodom na operacijo), se sme dati pomoč delavcu iz sred- stev sklada skupne porabe v smislu 59. člena zakona o sredstvih. primerami P°datkl 23 ianuar-april 1964, ictiTT, X,KH>tlPbjU lan.uar-.aPril je skupna vrednost opravljenih del v primerjavi z NEKATERI VAŽNEJŠI PODATKI 2A OBDOBJE JANUAR - APRIL 1964 IN 1965. POSLOVNA ENOTA VREDNOST OPRAVLJENIH DEL V TISOČ DIN EFEKTIVNE URE PRODUKTIV- NOST POVPREČNO ŠTEVILO ZAPOSLENIH V APRILU SKUPAJ GRADBENA OBRTNIŠKA JGRADIS m Z 1 904 3 917 156 3246 458 730 093 3 743 394 1 532 5 508 1 905 k S07 927 3 922 360 585 SCI 2148845 1427 4468 GRADBIŠČA Z 1 904 2 990 703 2 200 005 730 098 2 503 431 902 4 554 1 9CS 338Ž 614 2197 041 585 567 2011160 1341 3463 LJUBLJANA 1 904 574 954 364 557 210 403 500 325 128 -930 1905 705 km 464 936 240410 450306 1032 672 MARIBOR 1 904 797 131 015 831 181 300 746 492 824 7 262 1 96S 918113 838 561 89 546 581485 1442 956 CELJE 1 U!t 393 C08 211 900 121 762 til 511 919 418 1 9CS 249 515 155385 94 140 199 401 779 333 JESENI Cii 1 Uk 365 082 339 536 25 546 211445 7 223 547 1 9C5 618118 • 602658 16 060 m sii 2 211 575 RAVNE 1 9Ck 323 325 255 793 01532 233 766 7 091 485 1 9C5 310528 295575 14953 235 665 1254 397 LJ. OKOLICA 1 904 154410 13 3 212 21 134 181445 746 388 1 905 223 113 178 679 44 514 742 891 1250 247 KOPER 1 904 211 189 133 002 18 121 130 437 915 209 1905 249 869 199296 50573 104 605 1904 158 KRANJ 1 9Ck 77 828 52 934 24 894 120 404 439 201 1 9C5 91262 61951 35 311 90 230 687 185 SKOPJE 1 904 93 110 93 110 — — — — 1 905 — — — — — — OBRATI E '1 904 180 453 — — 639 951 7 545 1 014 1 9C5 1125 313 — — 611 685 7 675 1005 SPO LJUBLJANA 1 96k 234 535 — — 66 238 3 540 275 1 965 322 863 — — 159 416 1025 223 KO LJUBLJANA 1 964 158 mo — — 150 301 1 056 186 1905 210009 — — 139 810 1502 196 KO MARIBOR 19CL 141 732 — — 105 191 7 347 746 1 905 154 988 — — 101316 1530 141 L10 ŠKOFJA LOKA 190 4 114 957 — — 105 858 1652 144 1 905 169 225 — — 101 296 1611 150 OOP LJUBLJANA 1 90k 239 119 — — 188 104 1210 292 1905 215 028 — — 140420 7492 256 PDmn/T a/on 1904 31400 — — 20 499 1545 31 1905 53200 — — 25 661 2013 33 Planski barometer za april 1965 PREGLED REALIZACIJE IN EFEKTIVNIH UR PO PE ZA APRIL 1965 A. Gradbišča A. Uspehi podjetja: Do vključno aprila 1965 je izvršilo podjetje skupni plan s 23 %>, gradbena dela s 24% in obrtniška dela z 19 %. Skupnega letnega plana je izvršeno 2 % več, kot je planirano, gradbenega letnega plana je izvršeno za 3% več, kot je planirano, medtem ko je realizacija obrtniških del za 3% manjša od planirane. Efektivnih ur je bilo za 1 % več, kot je bilo s planom predvideno. Produktivnost je v poprečju večja od planirane za 12%. Podatki o realizaciji efektivnih ur in produktivnosti šo kumulativni. Realizacija je že izražena v odstotkih, medtem ko so ure in produktivnost v absolutnih številih. B. Uspehi gradbenih enot: Gradbišča so kot celota izvršila skupni plan s 24%, gradbena dela s 26%, obrtniška dela z 19%. Skupni letni plan gradbišč so presegli za 3%, gradbena dela za 5%, medtem ko pri obrtniških delih niso dosegli planirane višine in je realizacija obrtniških del za 3 % pod planom. Med gradbišči so najboljšo realizacijo plana dosegli Jesenice, Maribor in Koper, pod planom pa so Ravne in Celje. Pri obrtniških delih niso nikjer dosegli planirane višine in je pri vseh gradbiščih planski pokazovalec negativen. Efektivne ure so za 1 % nad planom in, razen Jesenic, kažejo, koliko dela imajo. Produktivnost je v poprečju za 20% večja od planirane. Največjo produktivnost izkazujejo Jesenice, najmanjšo pa Kranj. Razlika med Planski pokazatelj* Realizacija v % za april kumulativno Letni plan: a) skupna dela b) gradbena dela c) obrtniška dela Produktivnost za april 1965 Efektivne ure naj višjo in najnižjo je zelo velika (1524 din). C. Uspehi obratov: Obrati so kot celota izvršili mesečni kumulativni plan z 21 %. kar je enako planu. Nad planom je SPO, pod planom pa so kovinski obrati, medtem ko so ostale enote dosegle plan. Efektivne ure so kot celota za 1 % nad planiranimi. Produktivnost obratov kot celota je za 4% manjša od planirane. Podrobnejši podatki so po posameznih poslovnih enotah razvidni iz tabele. R. M. skupna dela »Gradis« skupaj 110 115 Gradbi- šča skupaj 114 Ljubljana 104 Maribor 128 Celje 85 Jesenice 144 Ravne 86 Zalog 116 Koper 132 Kranj 107 gradbena dela 85 123 111 140 79 151 90 127 145 123 obrtniška dela 21 85 92 70 97 54 50 86 95 88 plan v % 23 21 24 22 16 25 22 17 25 12 realizacija v % + 2 24 25 28 14 35 19 20 32 13 + ali — v % 21 + 3 + 1 + 6 — 2 + 10 — 3 + 3 + 7 + 1 plan v % 24 21 20 22 16 27 24 18 25 10 realizacija v % + 3 . 26 22 31 12 40 22 23 36 12 + ali — v % 22 + 5 + 2 + 9 -4 + 13 — 2 + 5 + 11 + 2 plan v % 19 22 39 22 18 12 10 14 25 18 realizacija v % — 3 19 36 15 17 6 5 12 24 16 + ali — v % 1278 — 3 — 3 — 7 — 1 -6 — 5 — 2 — 1 — 2 plan 1427 1127 866 1223 966 1438 1375 1050 1428 555 realizacija 112 1347 1032 1442 779 2211 1254 1250 1904 687 % 25 120 119 1)8 81 154 91 119 133 124 plan 26 24 29 22 21 27 26 22 25 21 realizacija + 1 25 27 26 21 26 26 24 27 21 + ali — + 1 — 2 ■f- 4 — — 1 — + 2 + 2 B. Obrati Planski pokazatelji Obrati skupaj SPO KO L j ubij an KO Maribor rt o ►4