G fîraphari wwigraphatit ® ® © SSG in PPF skupaj pripravila Molierovega Namišljenega bolnika Zaradi bombe jutri evakuacija Svetogorske četrti v Gorici Senat odobril prvi člen reforme pravosodnega reda z odločilnim glasom dosmrtnega senatorja Giulia Andreottija /¿14 Primorski ČETRTEK, 12. JULIJA 2007_ Št. 163 (18.946) leto LXIII._ PRIMORSKI DNEVNIK je začel izhajati v Trstu 13. maja 1945, njegov predhodnik PARTIZANSKI DNEVNIK pa 26. novembra 1943 vvasi Zakriž nad Cerknim, razmnožen na ciklostil. Od 5. do 17. septembra 1944 se je tiskal v tiskarni "Doberdob" v Govcu pri Gorenji Trebuši, od 18. septembra 1944 do 1. maja 1945 v tiskarni "Slovenija" pod Vojskim pri Idriji, do 7. maja 1945pa v osvobojenem Trstu, kjer je izšla zadnja številka. Bil je edini tiskani partizanski DNEVNIK v zasužnjeni Evropi. TRST - Ul. Montecchi 6 - Tel. 040 7786300, fax 040 772418 GORICA - Ul. Garibaldi 9 - Tel. 0481 533382, fax 0481 532958 ČEDAD - Ul. Ristori 28 - Tel. 0432 731190 dnevnik Internet: http://www.primorski.it/ e-mail: redakcija@primorski.it POŠTNINA PLAČANA V GOTOVINI Spedizione in abbonamento postale 45% Art 2, comma 20/b, legge 662/96 - Trieste 1,00 € CENA V SLOVENIJI 0,80€(191,71 SIT) Strnjena večina, razbita • • • opozicija SandorTence Dobra vsebina in razmeroma tudi dobro politično vzdušje. Te besede odbornika Roberta Antonaza dobro odražajo potek včerajšnjih dogajanj v deželni komisiji, ki je odobrila zakon za zaščito slovenske manj ši ne. Gre za de žel no nad -gradnjo državnega zaščitnega zakona in za zakon, ki črno na belem ureja odnose med manjšino in Deželo. Mimo različnih gledanj o Reziji in rezijanščini, ki jih ne gre precenjevati, a tudi ne podcenjevati, je v komisiji prišla do izraza politična enotnost leve sredine. Zaščita Slovencev, kot Fur la nov in fur lan šči ne, na -mreč sodi med obveze Illyjeve koalicije in prav je, da je zakonski predlog doživel podporo celotnega zavezništva. Odprti ostaneta vprašanji Rezije in Benečije, ki ju bo morala ve-či na re ši ti v de žel nem sve tu. Če je bila leva sredina enot na, se je des na sre di na nasprotno politično razbila. Na eni stra ni Sre din ska zve za-UDC in Se ver na li ga, na dru gi Nacionalno zavezništvo in For-za Italia. Če Finijeva stranka ne more na noben način iz svoje na ci o na lis tič ne ko že, so sta liš -ča stranke Forza Italia do neke mere presenetljiva. Tržaški del stranke, ki je desno usmerjen, je očitno prevladal nad bolj umirjenim fur-lan skim de lom, ki si po be se -dah vodje deželne skupine Isi-do rom Got tar dom že li no vih odnosov s Slovenci. Ta pot je za Berlusconijevo stranko očitno še ze lo strma in po li tič no zahtevna. SLOVENSKA MANJŠINA - Odobritev v pristojni komisiji Deželni zakon za Slovence doživel prvo zeleno luč Predsednika SKGZ in SSO v Rimu o zaščiti in o prispevkih Pristojna komisija deželnega sveta je odobrila zakon za zaščito Slovencev KROMA TRST - Pristojna deželna komisija je včeraj odobrila zakon za zaščito slovenske manjšine, ki ga bo deželni svet obravnaval v drugi polovici septembra ali prve dni oktobra. Zakon, ki ga je predložila deželna vlada, so podprli predstavniki Demokratične zaveze, Severna liga se je vzdržala, medtem ko je Roberto Molinaro (UDC) glasoval proti. To je bil edini odklonilni glas, saj so svetniki Nacionalnega zavezništva in Forza Italia po uvodni oceni zakona protestno zapustili sejo. Predstavnica Levih demokratov Tamara Blažina bo večinska poročevalka zakona v skupščini, Molinaro pa bo poročevalec desne sredine, čeprav po vsej verjetnosti ne edini. Deželni svet bo zakon za Slovence najbrž obravnaval skupaj z zakonom za Furlane. Predsednika Slovenske - kulturno gospodarske zveze in Sveta slovenskih organizacij Rudi Pavšič in Drago Štoka pa sta se medtem včeraj v Rimu srečala z vladnima podtajnikoma Ettorejem Rosatom in Milošem Budinom. Z njima sta obravnavala zlasti problem državnega financiranja manjšine in vprašanja, ki so vezana na zaščitni zakon. Predsednika krovnih organizacij sta se srečala tudi s parlamentarci narodnih manjšin. Na 2 in 3. strani GORICA - Gala večer v Kulturnem domu Merkuju ob 80-letnici Poklon je pripravila Zveza slovenskih kulturnih društev v sodelovanju z drugimi GORICA - Dobra glasba najde svojo pot v svet, temu pa lahko v primeru prof. Merkuja dodamo še zvedavost in razgledanost človeka, ki je s svojo komunikativnostjo iskal, vzpostavljal in utrjeval plodne stike z umetniki, intelektualci in preprostimi ljudmi iz drugih okolij. Prav odprt pristop k novim spoznanjem je oblikoval in zaznamuje kulturni in čustveni mozaik njegove osebnosti, ki jo je težko na kratko celovito zaobjeti, saj v njegovem delu ni skladatelja brez jezikoslovca, ni etnomuzikologa brez filologa in kulturnega delavca. Prirediti gala večer ob njegovem osemdesetem rojstnem dnevu za ekipo ZSKD ni bila ravno lahka naloga. Na 10. strani SREBRENICA Slovesnost ob 12. obletnici pokola SREBRENICA - V spominskem centru Potočari so se včeraj spomnili na julij 1995, ko so srbske sile pobile približno 8000 bošnjaških moških in fantov. Ob tej priložnosti so svečano pokopali posmrtne ostanke 465 žrtev pokola. Predstavniki oblasti so v svojih posegih poudarjali, da je treba storiti vse, da se Srebrenica nikjer ne bi nikoli več ponovila, odgovorne za zločin pa da je treba privesti pred sodišče in obsoditi. Spominski slovesnosti je prisostvovala tudi glavna tožilka haaškega sodišča Carla del Ponte, ki je dejala, da bodo do konca leta, ko ji poteče mandat, aretirani vsi vojni zločinci. Na 15. strani Dipiazza se volilno povezuje s Strassoldom in De Anno Na 5. strani Nova sredstva naj bi zagotovila odprtje cestnega odseka Padriče-Katinara v teku enega leta Na 5. strani Dežela FJK dodelila 900 tisoč evrov gradnji slovenskega šolskega pola v Romjanu Na 13. strani Občina Sovodnje in goriška pokrajina načrtujeta ponovno odprtje čezmejne ceste do Mirna Na 14. strani 2 Četrtek, 12. julija 2007 ALPE-JADRAN, RUBRIKE / RIM - Obisk predsednikov SKGZ in SSO Budin in Rosato obljubila poseg za večjo državno pomoč manjšini Pavšič in Štoka sta se srečala tudi s poslansko skupino narodnih manjšin RIM - Vladna podtajnika Miloš Budin in Ettore Rosato si bosta skupaj prizadevala, da bo slovenska manjšina v letu 2008 dobila od države več finančnih prispevkov. To sta povedala predsednikoma Slovenske kulturno- gospodarske zveze in Sveta slovenskih organizacij Rudiju Pa-všiču in Dragu Štoki, ki sta bila včeraj v Ri mu. Pred sed ni ka manj šin skih krov nih or ga ni za cij sta bi la tu di Miloš Budin gosta poslanske skupine narodnih manj šin. Bu din in Ro sa to ze lo do bro po -znata situacijo naše manjšine in tudi problem, ki je nastal z državnim financiranjem slovenskih kulturnih in dru gih usta nov. Pri spev ki so že dolga leta enako visoki, stroški pa iz Ettore Rosato leta v leto naraščajo, kar postavlja v težave marsikatero manjšinsko ustanovo, začenši s tistimi, ki zaposlujejo ljudi. Vladna podtajnika sta obljubi la, da se bo na šel na čin, s ka terim bo manjšina od države dobila več finančnih sredstev za svojo kulturno in drugo dejavnost. Z Budinom in Rosatom sta predsednika SSO in SKGZ obravnavala tudi druga aktualna vprašanja slovenske manjšine, začenši s šolskimi. Pristojni minister Giuseppe Fio-roni izkazuje naklonjenost manjšini, zato obstajajo dobri izgledi, da bo špe tr ska dvo je zič na šo la do bi la nuj -no potrebno srednjo šolo. Šolsko ministrstvo si prizadeva za reševanje organikov slovenskih šol, pozorno pa spremlja tudi dogajanjem okrog ustanovitve samostojne sekcije v sklopu tržaškega konservatorija Tar-ti ni. Veliko pozornost so na srečanju posvetili tudi odnosom med Italijo in Slovenijo. Budin in Rosato sta napovedala, da bo Prodijeva vlada v naslednjih tednih in mesecih na raznih področjih odobrila vrsto meddržavnih sporazumov s Slovenijo, od kate rih bo ime la ko ris ti tu di slo ven ska Rudi Pavšič manjšina. Na srečanju so tudi izpostavili pomen, da se v sodelovanju med državama redno omenjata slovenska manjšina v Italiji in italijanska v Sloveniji. To je med obiskom v Ljubljani naredil zunanji minister Massimo D'Alema, o položaju obeh manjšin pa Drago Štoka je tekla beseda tudi med nedavnim obiskom v Sloveniji podtajnika Bu-dina. Slovenski zunanji minister Di-mit rij Rupel je Bu di nu za go to vil, da Slovenija ne bo krčila financiranja za Radio in Televizijo Koper-Capodis-tria v italijanskem jeziku. Na to nevarnost sta Budina med sprejemom na italijanskem veleposlaništvu v Ljubljani opozorila zastopnika italijanske manjšine Maurizio Tremul in Flavio Forlani. Pavšič in Štoka sta se, kot rečeno, srečala tudi s poslancem Južno-tirolske ljudske stranke (SVP) Sieg-fridom Bruggerjem in s poslancem Union Valdotaine Robertom Nicom. Zlas ti Brug ger, tu di za ra di tra di ci o -nalnih odnosov, kijih njegova stranka ima s stranko Slovenske skupnos- ti, dobro pozna situacijo naše manjši ne. Par la men tar ci na rod nih manj -šin ob vsaki priložnosti, če morejo, priskočijo na pomoč slovenski manjšini, zato bodo tudi urgirali, naj vlada čimprej odobri seznam občin zaščitnega zakona. O tem sta se Pavšič in Štoka pogovarjala tudi z Rosatom in Bu di nom. Z Bruggerjem in Nicom sta se voditelja krovnih organizacij pogo- Sigfried Brugger varjala tudi o vprašanju zajamčene za sto pa nos ti na rod nih manj šin v rimskem parlamentu. Štoka že dolgo prijateljuje z Bruggerjem in njegovo stranko, za Pavšiča pa je bilo to prvo srečanje s parlamentarci narodnih manjšin, ki ga je ocenil kot nadvse po zi tiv no. AVSTRIJA - Septembra papež v Marijinem Celju Zanimanje vernikov za zdaj precej »omejeno« DOLINA ZAJZERE V soboto večnacionalni praznik TRBIŽ - V soboto, 14. julija, bodo proslavili tisoč let od dogodka, ko je cesar Svetega rimskega imperija Henrik II. bamberški škofiji podaril približno 23 tisoč hektarov zemljišč na območju, kjer danes mejijo Italija, Slovenija in Avstrija. Ob tej priložnosti bodo v Dolini Zajzere, v osrčju trbiških gozdov, pripravili praznovanje (začel se bo ob 10. uri), na katerem bosta med drugimi sodelovala tudi predsednik senata Franco Marini in italijanski notranji minister Giuliano Amato. Praznik bo večnacionalno obarvan, visoka rimska gosta pa bodo pozdravile tri godbe (slovenska, italijanska in avstrijska), ki bodo zaigrale državne himne treh sosednih držav. Po zaključku uradnega dela s priložnostnimi govori bo za vse prisotne krajša pogostitev in degus-tacija tipičnih furlanskih proizvodov, praznik pa se bo zaključil ob zvo kih alp skih godb. Krški škof Alois Schwarz (desno) in koordinator papeževega obiska Jože Marketz na tiskovni konferenci v Celovcu G. EGGENBERGER CELOVEC - Avstrijska cerkev se intenzivno pripravlja na obisk Svetega očeta, papeža Benedikta XVI., od 7. do 9. septembra letos v romarskem središču Marijno Celje (Mariazell) na avstrijskem Štajerskem. Toda kot je slišati, je zanimanje za prvi obisk nemškega papeža dokaj omejeno, kar dokazuje tudi dejstvo, da so rok za rezervacije vstopnic za brezplačno sodelovanje na papeževi maši 8. septembra dopoldne v Marijnem središču podaljšali do 3. avgusta. Sprva je bil rok za rezervacije vstopnic sredi maja, govorilo pa se je o najmanj 80.000 vernikih, ki naj bi prisostovali papeževi maši. Konkretne številke, koliko vernikov iz Avstrije se je doslej prijavilo, je le težko dobiti. Superior Marijnega središča na Štajerskem, Karl Schauer, je te dni dejal, da pričakuje »najmanj 30.000 vernikov«, pri čemer je vključil tudi že vernike iz sosednjih držav, Češke, Slovaške, Madžarske, Slovenije ter Hrvaške. Koordinator za pastoralno pripravo na papežev obisk je vodja slovenskega dušnopastirskega urada v Celovcu Jože Marketz. Slednji je na tradicionalni letni tiskovni konferenci krškega škofa Aloisa Schwarza pretekli teden v Celovcu sporočil, da je koroški delež pri papeževem obisku dokaj velik. Poleg približno 1500 vernikov iz vseh župnij v deželi bo pri sveti maši s papežem sodelovalo tudi 20 ministrantk in ministrantov s Koroške, pod vodstvom škofijskega kantorja Jožeta Ropitza pa bo nadalje nastopil 75-član-ski združeni zbor Anton Martin Slomšek, ki ga sestavljajo slovenske cerkvene pevke in pevci iz dvojezičnega ozemlja Koroške, predvsem s Podjune. Župnijski svetnik Alois Kirchmayer iz dvojezične Dobrle vasi pa bo za tri tisoč koroških župnijskih svetnikov med sveto mašo v Marijinem Celju iz papeževih rok prejel Lukov evangelij in Apostolska dela. Koordinator Jože Marketz je še opozoril, da je prijava za papeževo mašo v Marijnem Celju nujna, saj bo udeležba možna le s prijavnico in z organiziranim avtobusnim prevozom. Papežev obisk v Marijnem Celju se bo zaključil s kosilom z avstrijskimi škofi. Naslednji dan, v nedeljo, bo papež Benedikt XVI. daroval sveto mašo v stolnici sv. Štefana na Dunaju. Ivan Lukan VREME OB KONCU TEDNA Bliža se izrazit subtropski val Darko Bradassi V dosedanjem ponavljajočem vremenskem sosledju, o katerem smo zadnjič pisali, se bo v prihodnjih dneh nekaj spremenilo. Topla faza pred novo višinsko dolino bo tokrat izrazitejša in dolgotrajnejša. Hladen severnoatlant-ski zrak, ki se v zadnjih tednih redno spušča proti Sredozemlju, se bo tokrat spustil nekoliko bolj zahodno, nedaleč od portugalske obale. To bo zadostovalo, da bo iznad severne Afrike izpodrinil proti osrednjemu in severnemu Sredozemlju obsežno maso zelo toplega sub-tropskega zraka. Pozitivni anticiklonski val bo zajel naše kraje in večji del osrednje Evrope odločneje in za dalj časa, kot se je to dogajalo v zadnjih tednih. Pred nami je večdnevno obdobje stanovitnega in povečini sončnega, predvsem pa v pri hod njem ted nu ze lo to ple ga vre me na. Iz dneva v dan bo postopno topleje, v tem koncu tedna bo še kolikor toliko prijetno in povečini še v mejah poletne normalnosti. Najtoplejši zrak bo zajel naše kraje v začetku prihodnjega tedna. Kot kaže, bo najbolj vroče predvsem v prvi polovici tedna, ob koncu tedna pa naj bi vročina ob prihodu višinske doline popustila in naj bi prišlo do novega preobrata. Vročinski val naj bi se torej predvidoma zaključil, če ne bo prišlo do vse prej kot nemogočih vmesnih sprememb, do konca prihodnjega tedna. Te ko či trak s po slab ša nji in iz bolj ša nji naj bi se tako še nadaljeval, vendar naj bi se bo nekoliko upočasnil. Od ponedeljka se bo zračni sloj na višini okrog 1500 m segrel do preko 20°C. V torek pričakujemo na tej vi ši ni v pro stem ozračju okrog 22°C. Če bo to res obveljalo, bi pomenilo, da bo zajela naše kraje ena iz med naj to plejših zrač nih mas v zad njih de -setletjih. Podobne višinske vrednosti je radiosonda iz Cam po for mi da pri Vid mu namerila v avgustu 2003, ko se je temperatura na višini okrog 1500 m od 4. do 6. v mesecu povzpela nad 20°C ter lani od 20. do 22. julija. Leta 2003 je Deželna meteorološka opazovalnica OSMER v tistih dneh v Trstu zabeležila najvišjo vrednost 35,6°C, v Zgoniku 37,1°C, v Koprivnem pri Gorici pa 38,5°C, lani pa v Trstu 34,4°C, v Zgoniku 37,3°-C, v Koprivnem pa 38,3°C. Tedanje temperature so poskočile tudi s pomočjo severovzhodnega vetra, ki pa ga v prihodnjih dneh predvidoma povečini ne bo. Kljub temu pa bo zelo vroče in predvsem v popoldanskih urah soparno. Do izrazite toplotne advekcije bo prišlo po ravno tako izraziti ohladitvi, ki je zajela naše kraje v začetku tedna. Zamenjava zraka bo spet zelo občutna. Dovolj, da pomislimo, da se je včeraj opolnoči zračni sloj na višini 1461 m ohladil na 8,2°C in da se je ničta izoterma spustila do za zdaj zelo neobičajnih 2462 m. Zrak nad nami bo v začetku prihodnjega tedna do 14°C toplejši, ničla pa se bo pozvpela do okrog 4500m. Temperature, ki so se prehodno zadrževale za več stopinj pod povprečjem se bodo povzpele občutno nad povprečje. V tem koncu tedna bo vreme postopno bolj stanovitno. Še danes in jutri bodo ob prevladujočem sončnem vremenu ponekod možne posamezne kratkotrajne plohe. V soboto in nedeljo bo pretežno jasno in topleje. Na sliki: v prihodnjih dneh bo osrednjo Evropo in Sredozemlje zajel zelo topel subtropski zrak, na višini 1500 m se bodo temperature povečini povzpele nad 20°C. / DEŽELA Četrtek, 12. julija 2007 3 SLOVENSKA MANJŠINA - Z glasovi levosredinske koalicije Deželna komisija je odobrila zakon za zaščito Slovencev Tamara Blažina poročevalka Illyjeve koalicije - Liga se je vzdržala, proti le stranka UDC TRST - Pristojna deželna komisija je včeraj pozno popoldne odobrila zakon za zaščito slovenske manjšine, ki ga bo deželni svet obravnaval v drugi polovici septembra ali prve dni oktobra. Zakon, ki ga je predložila deželna vlada, so podprli predstavniki Demokratične zaveze, Severna liga se je vzdržala, medtem ko je Roberto Molinaro (UDC) glasoval proti. To je bil edini odklonilni glas, saj so svetniki Nacionalnega zavezništva in Forza Italia po uvodni oceni zakona protestno zapustili sejo. Tamara Blažina (LD) bo večinska poročevalka zakona v skupščini, Molinaro pa bo poročevalec desne sredine, čeprav po vsej verjetnosti ne edini. Deželni svet bo zakon za Slovence najbrž obravnaval skupaj z zakonom za Furlane, ki pa se otepa s precejšnjimi političnimi in drugimi težavami. Če izvzamemo zelo polemično nastrojen poseg Piera Camberja (Forza Italia), je bila razprava na splošno umirjena in tvorna. Tudi Molinaro, ki je - kot re če no - edi ni gla so val pro ti, je soglašal, da je zakon za našo manjšino po tre ben, če ne dru go, ker je Fur la ni -ja-Julijska krajina avtonomna dežela zaradi navzočnosti narodnih in jezikovnih manjšin. Podobna stališča je zagovarjal ligaš Claudio Violino, ki ga sicer bolj zanima čimprejšnja odobritev zakona za Furlane in furlanščino. Tako Molinaro, kot Violino, sta podprla prizadevanja za razvoj špetrske dvoje-zič ne šo le. V splošni razpravi so izstopala predvsem tri vprašanja: Rezija, financiranje manjšinskih organizacij ter deželno priznanje Sveta slovenskih organizacij in Slovenske - kulturno gospodarske zveze. Glede Rezije bo odločala deželna skupščina, glede denarja in priznanja dveh krovnih organizacij pa je bila komisija precej jasna. Deželno financiranje Slovencev bo moralo temeljiti na jasnih in prozornih načelih. Tudi zato, kot je poudaril odbornik Roberto Antonaz, da se izognemo nepotrebnim sodnim pravdam in podobno. S tem v zvezi zakon tudi na osnovi dopolnil leve sredine nekoliko spreminja dosedanje finančne pristojnosti deželne posvetovalne komisije za Slovence. Molinaro je večkrat rekel, da tako zasnovana zakonska določila »krepijo monopolni položaj SKGZ in SSO med Slovenci, kar je v nasprotju z demokracijo in pluralizmom.« Predstavniki Illyjeve koalicije in odbornik Antonaz pa so te trditve zavrnili. Zakon - so dejali - fotografira realno stanje v manjšini. Nobenih privilegijev ali monopolov, tudi zato, ker bo situacija deležna rednega preverjanja in ne samo kontrole s strani pristojnih organov. An to naz je iz ra zil za do volj stvo nad odobritvijo zakona v komisiji in poudaril, da zaščita narodnih in jezikovnih identitet sodi med obveze Demokratične zaveze. Deželna vlada se obvezuje, da bo v deželnem svetu primerno rešila vozel Rezije in rezijanšči-ne ter obenem vzela v pretres nekatere no ve pred lo ge za Na di ške in Ter ske do li ne. Zadovoljni so tudi slovenski svetniki Blažinova, Bruna Zorzini Spetič in Mirko Špacapan. Popoldanskih glasovanj se je ude le žil tu di Igor Do lenc, medtem ko je Igor Kocijančič, ki ni član te komisije, usklajeval stališča skupaj z Antonazem in s predsednikom komisije Kristianom Franzilom, ki je njegov somišljenik SKP. Zorzinijeva je v glasovalni izjavi pozdravila zakon, a tudi dodala, da bi lahko bil nekoliko bolj pogumen. Špacapan je zadovoljen, da zakon omenja tudi slovenska narečja v Benečiji, med katere sodi rezijanščina. Blažina pa zakon ocenjuje kot deželno vsebinsko nadgradnjo državnega zaščitnega zakona in kot zakon, ki urejuje odnose med Deželo in slovensko manjšino. Sandor Tence Razprava v komisiji o deželnem zaščitnem zakonu za Slovence je bila na splošno tvorna in umirjena KROMA DEŽELA - Zakon za zaščito slovenske manjšine Rezijanski »vozel« gre v deželni svet Politični razkol v desnosredinski koaliciji TRST - Levosredinska koalicija je zelo dobro prestala preizkusni kamen zakona za zaščito Slovencev, edino težavo je predstavlja Rezija, ki jo je komisija »predala« deželni skupščini. In to kljub temu, da je bil sprejet popravek deželne vlade (predložil gaje odbornik Roberto Antonaz), po katerem veljajo določila tega zakona tudi za narečja in lokalne govorice, ki sodijo v jezikovno dediščino slovenske manjšine. S tem stališčem niso zadovoljni zastopniki Il- lyjeve liste in tudi ne nekateri furlanski predstavniki Marjetice, ki bi želeli izrecno omembo Rezije oziroma rezijanšči-ne. Odbornik Antonaz je dejal, da ni naloga deželne uprave in drugih institucij, da določijo izvor tega ali onega narečja oziroma jezika. To je stvar jezikoslovcev in torej strokovnjakov. Glede Rezije je Antonaz izrazil upanje, da se bo do obravnave zakona v deželnem parlamentu našla primerna in zadovoljiva rešitev, ki bo doživela podporo tako večine, kot Sredinske unije-UDC in Severne lige. Problem Rezije in rezijanščine so postavili Roberto Molinaro (UDC), Pi-ero Colussi (občanska lista), Claudio Violino (Liga) in Paolo Menis iz vrst Marjetice. Čeprav z različnimi poudarki, so vsi zahtevali, naj zakon direktno omenja Rezijo kot posebnost v sklopu slovenskega jezika. Co lus si je ob tem pred la gal, da bi jezik, ki ga govorijo prebivalci doline pod Kaninom, upoštevali kot slovansko in ne kot slovensko značilnost, kar je glavnina svetnikov leve sredine zavrni- la. V tiskovnem sporočilu je Colussi kasneje poudaril, da bi podobna merila morala veljati tudi za narečja Nadi-ških in Ter skih do lin, » ki jih ne mo re -mo kar tako vključiti v slovenski jezik«. Menis je glede Rezije izrazil upanje, da bo deželni zakonodajalec dobil rešitve, ki bodo umirile situacijo v tej dolini in ne povzročile novih nepotrebnih trenj in po le mik. Tamara Blažina (LD) je dejala, da so različni slovenski dialekti posebno v videmski pokrajini sad zgodovinskih razmer, ki so jih doživeli ti kraji. To velja tudi za italijanski jezik, ki ima zelo razvejana in torej zelo različna narečja. To stanje priznava že državni zaščitni za kon za Slo ven ce in to do lo ča tu di ta deželni zakon, ki - kot je poudarila Blažinova - noče nikomur ničesar vsiljevati, ampak predstavlja razvojno možnost, ki se je človek lahko poslužuje, lahko pa tudi ne. Podobna stališča sta zagovarjala tudi Bruna Zorzini Spetič (SIK) in Mirko Špacapan (Slovenska skupnost). Dopolnilo o slovenskih narečjih, ki ga je predložil Antonaz, se obema zdi dobra rešitev, problem Rezije pa ni od da- a in Nacionalnega zavezništva so po uvodni obravnavi zakona zapustili sejo komisije, zastopniki Severne lige in UDC pa so ostali v sejni dvorani. Bruno Marini (FI) je predlagal, da bi po splošni oceni zakona razpravo odložili na jesen ter s tem dali čas Berlusco-nijevi stranki, da dodatno prouči besedilo in o njem zavzame jasno stališče. Predsednik komisije Kristian Franzil (-SKP) je dejal, da bo razprava v deželnem svetu itak priložnost za dodatni in Mirko Špacapan nes. Rezijanščina je izrazito lokalna govorica, ki pa nesporno sodi v sklop slovenskega jezika, je podčrtala Zorzinijeva. Špacapan je, podobno kot Blažinova, izpostavil pomen zakona kot priložnost (tudi za Rezijane) in ne kot nekaj od vrha vsiljenega, »zato bi se morali tudi sami Rezijani enkrat za vselej odločiti, kaj so.« Desna sredina je doživela hud politični razkol. Predstavniki Forza Itali- Bruna Zorzini Spetič dokončni razmislek, glede procedure pa je pripomnil, da je Illyjeva vlada zakonski predlog odobrila že lanski september. Vsi so torej imeli dovolj časa, da o zakonu temeljito razmislijo, za kar so imeli na voljo tudi avdicije. Marini, ki je pokrajinski koordinator Forza Italia, je priznal, da slovenska manjšina ni več ideološki privesek komunizma in Jugoslavije in da so se časi zelo spremenili. Ta zakon pa se mu vseeno zdi še nekoliko preveč ideološki. Nesprejemljivo se mu zdi tudi pretirano deželno financiranje slovenske manjšine, »ki že dobiva od italijanske države milijone evrov prispevkov, ezul-ske organizacije pa nasprotno dobivajo manj državnih podpor.« Marini je vsekakor izrazil prepričanje, da je Forza Italia v zadnjem času spremenila svoj odnos do slovenske manjšine in pri tem navedel tri primere. Na prvo mesto je postavil podporo členu volilnega zakona FJK, ki z t.i. evropskim modelom olajša izvolitev svetnika slovenske narodnosti. Nato je navedel imenovanje »zmernega« Stefana Rigottija v paritetni odbor, na koncu pa je rekel, da je Občina Trst z županom Robertom Dipiazzo finančno rešila Slovensko stalno gledališče. »Nihče ne more torej trditi, da smo proti Slovencem,« je dejal Marini. V dosti bolj ostrejših tonih je nastopil Marinijev somišljenik Piero Camber. Zmotilo ga je, da bo komisija sredi septembra obiskala Španijo ter v Kataloniji in v Baskovskih državah spoznala tamkajšnjo realnost narodnih manjšin. Obisk v Španiji je ocenil kot škandal in nepotrebno trošenje deželnega denarja. Franzil se s to Camber-jevo oceno ni strinjal in rekel, da bo potovanje v Španijo koristno za spoznanje tamkajšnjih večjezičnih realnosti, ki so v mar si čem po dob na na šim. Camber je vehementno protestiral, ker je v uradni dokumentacij za včerajšnjo sejo našel dva dopisa v slovenščini brez italijanskega prevoda. Gre za pismi, ki sta ju poslali Slovenski raziskovalni inštitut in Agrarna skupnost. Franzil je pismi brez prevoda označil kot spodrsljaj in napovedal, da ju bo komisija vključila v uradne akte, komaj bo poskrbljeno za prevod. S Camberjem je potegnil edinole Roberto Antonaz Bruno Di Natale (Nacionalno zavezništvo), ki j e zakon označil kot zakon, ki je proti Italiji in obenem proti Furla-nom. Vprašanje slovenske manjšine se po njegovem sploh ne postavlja, saj ga umetno napihujejo nekateri manjšinski in levo usmerjeni politični krogi. Cam-berjev oster poseg pa je negativno presenetil ligaša Violina, za katerega je tržaški zastopnik Forza Italia očitno že v volilni kampanji...(st) 4 Četrtek, 12. julija 2007 SLOVENIJA / KOPER - V sklopu Primorskega poletnega festivala jutri premiera, ponovitvi v soboto in nedeljo Molierov Namišljeni bolnik skupni projekt PPF in SSG iz Trsta Predstave bodo na dvorišču Univerze na Primorskem v Kopru, začele pa se bodo ob 21.30 KOPER - Povezovanje primorskih gledaliških ustvarjalcev pri ustvarjanju skupnega kulturnega prostora je spodbuda, ki jo Slovensko stalno gledališče v Trstu jemlje zelo resno. Želja po sodelovanju kot tudi ures ni či tev skup nih pro jek tov na sta -ja dejansko iz dobre volje posameznih ustvarjalcev, ki si zavihajo rokave in verjamejo v to, kar je za mnoge dru ge le spod bud na be se da, kot je poudaril umetniški vodja SSG-ja Marko Sosič ob predstavitvi kopro-dukcije s Primorskim poletnim festivalom »Namišljeni bolnik«, ki bo doživela premiero jutri zvečer ob 21.30 na dvorišču Univerze v Kopru. O možnostih za sodelovanja s koprskim festivalom se je razmišljalo že več, in sicer od uspešnega projekta predstave Devetsto z Jankom Petrovcem dalje. Po manj ka nje za dost nih sred -stev je za dalj ši čas one mo go či lo na -daljevanje začetega skupnega načrtovanja, zdaj pa je končno napočil čas, da je s pomočjo združevanja moči nastalo novo umetniško in gledališko poglabljanje dela francoskega kome-diografa Moliera. Ravnatelj SSG Tomaž Ban je označil sodelovanje kot pri lož nost in nuj nost na po ti, po ka -teri je treba nadaljevati, saj složnost in optimizem (se pravi dobra mera idealizma) pripomoreta k premostitvi marsikatere težave. Pred sed ni ca Pri mor ske ga po -letnega festivala Neva Zajc je pri tem izrazila tudi zadovoljstvo, da je nov projekt režiral poljski režiser Janusz Kica, ki je jamstvo za kvaliteto in uspeh kot prava »maskota« Primorskega poletnega festivala, po naročilu katerega je pred leti režiral predstavo Zločin in kazen, zadnjo produkcijo festivala pred daljšim premorom. To krat pa se je Ki ca so o čil z zad njim in verjetno najbolj dovršenim tekstom ba roč ne ga moj stra, ki je ve zan na že le gen dar ne oko li šči ne, saj je znano, da se je Moliere poslovil od življenja na odru prav pri izvedbi predstave Namišljeni bolnik. Kot je izjavil režiser na tiskovni konferenci, gre za zahteven tekst, za poslednjo varianto tipičnih likov in situacij, ki so ved no tvo ri li os no vo nje go vih dram -skih besedil. Režijski prijem se je osredotočil na razmišljanje o možnih povezavah z današnjim svetom, saj je beg iz realnosti preko hipohondrije večno aktualna tema predvsem zara- di težkega sprejemanja večkrat nezadovoljivih življenjskih razmer. Bi-stve ne ga po me na so sce ne in kos tu -mi dolgoletnega Kicevega sodelavca Jurgena Lanciera, ki je za ambiental-no postavitev poiskal v arhitekturi koprskega mestnega središča kraj, kjer bi lahko izpostavil dialog med preteklostjo in sedanjostjo. Prizorišče predstave bo tako prenovljeno dvorišče Univerze v Kopru, ki s postmo-dernis tič ni mi po te za mi po pol no ma ustreza estetski zasnovi predstave in njenemu iskanju modernega stila izražanja. Tudi kostumi ne bodo stilni, saj je kreativni ustvarjalec segel po zakladih rabljenih oblačil, da bi s tem -kot je nekoliko izzivalno izjavil - ustvaril vzdušje nekakšne »soap opere«. Z izbiro kraja uprizoritve je festival vzpostavil tesnejši stik z Univerzo na Primorskem in rektorica Lucija Čok je izrazila svoje zadovoljstvo nad povezavo, saj gre za uresničevanje skupnih kulturnih ciljev. Kljub temu, da ima Namišljeni bolnik svojo glasbeno kuliso, ki jo je Marc-Antoine Charpentier spisal leta 1673, se j e umetniška ekipa produkcije odločila za izvirno glasbeno kuliso, ki jo je podpisal Stanko Juzba-šic. Skladatelj si je prizadeval - v sodelovanju z avtorjem redakcije prevoda Srečkom Fišerjem -, da bi z notnim tekstom omogočil igralcu čim bolj svobodno umetniško izražanje, ob tem pa je napovedal presenečenje, ki jo bodo gledalci odkrili na premieri. S tekstom in glasbo se bodo na odru soočili člani igralskega jedra SSG-ja Maja Blagovič, Janko Petro-vec, Primož Forte, Vladimir Jurc in Nikla Petruška Panizon. V glavni vlogi namišljenega bolnika Argana bo nastopil Branko Šturbej, njegova hčer ka An ge li ka bo La ra Ko mar, njen za ro če nec Tho mas pa bo Gre -gor Geč. Vlogo Arganovega zdravnika bo zasedel Ivo Barišič, notar Bonne fo - i bo Romeo Grebenšek, Angelikina sestra pa Maša Vodopivec. Predstava bo verjetno gostovala v raznih slovenskih gledaliških dvoranah, za katere potekajo dogovori, in bo spa da la v abon maj sko se zo no Slovenskega stalnega gledališča v letu 2008. Po petkovi premieri bosta ponovitvi v okviru Primorskega poletnega festivala še v soboto in nedeljo, vedno s pričetkom ob 21.30. (ROP) Skupni projekt Slovenskega stalnega gledališča iz Trsta in Primorskega poletnega festivala so predstavili včeraj na priložnostni tiskovni konferenci PREDSEDNIŠKE VOLITVE - Združenje Zares Prizadevajo si za skupnega kandidata LJUBLJANA - V združenju Zares so se v torek ločeno srečali z nekdanjim guvernerjem Banke Slovenija Mitjem Gasparijem ter profesorjem na ljubljanski pravni fakulteti Danilom Turkom. V Zares si namreč želijo skupnega kandidata za predsednika republike, ki bi ga podprli volivci s svojo listo kot nestrankarskega kandidata. Odločitev o tem, koga bodo podprli, bo znana najkasneje do jutri. V združenju si želijo kandidata, ki bi bil že v izhodišču nadstrankarski in ki ne bi imel strankarskega predznaka. Zato so tako Gasparija kot Turka povabili na pogovor o tem, kako vidita vlogo predsednika republike in kakšni so njuni pogledi na opravljanje te funkcije. Na pod la gi po go vo ra se bo do od lo -čili o morebitni podpori posameznemu kandidatu, je vodja poslanske skupine nepovezanih poslancev Matej Lahovnik povedal po petkovem sestanku s predsednikom SD Borutom Pahorjem. Ga spa ri, ki ima pod po ro LDS, bo dokončno odločitev o tem, ali bo kan- didiral za predsednika republike, sprejel prihodnji teden. Če pa se bo odločil za kandidaturo, bo vsekakor kandidiral s podpisi 5000 volivcev, poroča Delo. Gaspari sicer meni, da so v LDS doslej pokazali najbolj pozitiven odnos do njegove morebitne kandidature, medtem ko v SD od njega zahtevajo opredelitev, ali je njihov kandidat, piše ta tako De lo kot Ve čer. Turk pa je Socialnim demokratom že dal dokončno soglasje h kandidaturi za predsednika republike. Kolegij predsednika SD bo tako jutri predsedstvu SD predlagal, naj podpre Danila Tuerka za kandidata za predsednika republike, je v ponedeljek napovedal Pahor. V torek sta se sestala tudi predsed-ni ca LDS Ka ta ri na Kre sal in pred sed -nik DeSUS Karl Erjavec, ki pa še vedno vztrajata vsak pri svojem favoritu, poročata Delo in Večer. V DeSUS so sicer naklonjeni Turku, končno odločitev pa bodo sprejeli v svetu stranke konec avgusta, še piše Večer. (STA) ŠTANJEL - V razstavišču Stolp na vratih do 20. julija Razstava akvarelov goriške slikarke Marinke Grohar Gatnik ŠTANJEL- »Če je moja slika polna te nedojemljive božanske koz-mične energije, ki me preveva in plemeniti, se bo mogoče nehote dotaknila tudi srca drugih.Te besede Paula Ce-zanna so me prevzele med potovanjem po Provansi, nekaj let preden sem leta 2000 odšla na Škotsko, v Findhorn, na pot iskanja s pomočjo zdravljenja z umetnostjo (Healing Through Art) pri Karin Werner in si naziv izobraževanja izbrala tudi za cilj svojega iskanja. Delo na samo-spoznavanju, transformiranju čustev, tesnem stiku z naravo in vsem božjim stvarstvom, občutenju drugih, spontanosti in svobodi izražanja je odprlo mojo "kreativno pi-pico" ter mi dalo obilo ljubezni in volje do tega poslan-stva.Tako se moje iskanje neprenehoma nadaljuje in na tej poti srečujem mnoge ljudi, ki mi pri tem pomagajo in me vzpodbujajo, jaz pa upam, da vsem prinašam veselje do življenja s svojimi slikami,« je na nedavnem odprtju likovne razstave v Razstavišču Stolp na vratih v Štanjelu dejala goriška ustvarjalka Marinka Grohar Gatnik. Na odprtju razstave so v kulturnem programu sodelovale še Mojca Dolinšek, ki je recitirala še neobjavljene pesmi avtoric Branke Končar in Ines Kovačič, Eva Vuk iz Mirna na violino in pianistka Eva Dolinšek iz Šempetra pri Gori ci. Slikarka Marinka Grohar Gatnik je razstavljala in sodelovala na številnih skupinskih dobrodelnih razstavah Karitasa (Sinji vrh, Zemono, Nova Gorica, Gorica, Sarajevo itd.), na Gorenjskem, pa tudi na Primorskem (Bu-kovica, Renče, gostišče Kogoj Bilje prostor Ajre Miške, Nova Gorica, restavracija Mark Šempeter pri Gorici, Kobarid, Bilje, izobraževalni center Memory v Dutovljah, itd.). Marinka Grohar Gatnik ob svojih dveh razstavljenih delih TOMAŽ ŠVAGELJ Tokrat se predstavlja v akvarelni tehniki, ki v slikarstvu velja za najbolj zahtevno ustvarjalno tehniko. Likovna razstava Marinke Grohar Gatnik bo na ogled do 20. julija. Olga Knez Medana tudi letos evropska pesniška prestolnica Dobrovo - Vasica Medana v Goriških Brdih bo konec avgusta za nekaj dni ponovno postala evropska pesniška prestolnica. Že enajstič bo namreč gostila mednarodni festival Dnevi poezije in vina, ki bo vzporedno z avtorskimi branji v različnih jezikih ponudil številne koncerte, Me-danin kino pa bo prinesel izbor slovenskih dokumentarnih in celovečernih filmov. V okviru festivala bodo že tretje leto razglasili tudi najboljšo SMS poezijo, so sporočili iz Študentske založbe. Mednarodni pesniški festival Dnevi poezije in vina je bil zasnovan leta 1995 z namenom zbiranja najprodornejših pesnikov mlajših generacij z vsega sveta in njihovega predstavljanja širšemu občinstvu po Sloveniji. Udeležbo na letošnjem festivalu je že potrdilo 25 avtorjev iz Evrope, ZDA, Egipta, Izraela, Indije, Mehike in Kanade. Pesniki se bodo v Medani zbrali 22. avgusta, ko bo na domačiji Alojza Gradnika uradno odprtje festivala. Že dan prej bodo v starih mestnih jedrih Ljubljane, Izole, Maribora, Velike Polane ter v Volčah pri Tolminu potekala tradicionalna pesniška branja v več jezikih. Dnevi poezije in vina bodo sicer v štirih dneh ponudil vrhunske predstave, performanse, razstave, okrogle mize, vsak večer pa tudi sproščeno druženje ob žlahtni kapljici, obljubljajo v Študentski založbi, ki festival organizira. Slovenska konferenca SSK z novo predsednico LJUBLJANA - Člani Slovenske konference Svetovnega slovenskega kongresa (SSK) so na včerajšnjem zboru v Ljubljani za novo predsednico izvolili Simono Drenik. Na tem položaju je nasledila Danijela Starmana, ki je konferenco vodil le dobrega pol leta. Kot so sporočili iz Slovenske konference, je Drenikova ob tem izrazila prepričanje, da je SSK "osrednja organizacija civilne družbe, ki načrtno in trajno skrbi za povezovanje svetovnega slovenstva". (STA) L Ulica dei Montecchi 6 "H L □ tel. 040 7786300 |)o) l L fax 040 772418 trst@primorski.it / ALPE-JADRAN Petek, 13. julija 2007 5 APrimorski ~ dnevnik PROMETNE POVEZAVE - Dogovor med tržaško občinsko upravo in družbo ANAS Z novimi sredstvi bo cestni odsek Padriče-Katinara nared čez leto dni Na razpolago novih 9 milijonov evrov za dokončanje predorov - Spomladi odprtje odseka Lakotišče-Rabujez Tržaška občinska uprava in družba ANAS bosta v teh dneh podpisali dogovor, ki zagotavlja nova finančna sredstva v višini 9 milijonov evrov za dokončanje cestnega odseka med Katinaro in Padričami, v okviru širšega projekta velike tržaške prometne povezave. Odsek naj bi predali namenu približno čez leto dni. O novem koraku na poti do uresničitve načrta so včeraj govorili tržaški župan Roberto Dipiazza, občinski odbornik za javna dela Franco Bandelli in odgovorni pri ANAS za območje FJK in Veneta Ugo Dibennardo. Na srečanju, ki se je odvijalo v sinji dvorani tržaškega županstva, so vsi trije izrazili zadovoljstvo nad dogovorom, opisali trenutno stanje na gradbiščih in napovedali, kdaj naj bi bilo delo zaključeno. Župan se je s tržaškim praporčkom tudi simbolično zahvalil predstavniku družbe ANAS. Na sestanku, ki bo na vrsti 30. julija, naj bi prišlo do odobritve prilagoditve načrta oziroma dodatne variante. Takrat bodo med drugim določili 30. oktober 2008 kot zadnji možni datum za odprtje nove prometne povezave. ANAS predvideva, da bo do tega prišlo že poleti prihodnjega leta, cestni odsek med Lakotiščem in Rabujezom pa naj bi dokončali aprila ali maja 2008. Župan Dipiazza je včeraj razložil, da so 93 odstotkov dela v sklopu projekta že končali, vse skupaj pa bo nared čez leto dni. Odbornik Bandelli je izključil možnost, da bi predčasno odprli za promet le en predor. Nova sredstva bodo namenjena dokončanju dveh predorov oziroma postavitvi potrebnih varnostnih naprav in drugih napeljav vanje. Načrt je spočetka za varnostne naprave v predorih med Krasom in Katinaro predvideval stroške v višini 11.236.000 evrov, pozneje pa se je izkazalo (tudi zaradi novih zakonskih predpisov na temo varnosti), da bo ta vsota izrazito višja, in sicer 20.348.000 ev-rov. Omenjeni dogovor med Občino Trst in družbo ANAS v bistvu zagotavlja, da bo slednja krila to razliko, ki znaša 9.111.000 evrov. S tem naj bi zaprli dolgo poglavje pridobivanja finančnih sredstev: pred tem je italijanska država s posredovanjem deželne uprave Furla-nije-Julijske krajine investirala v tržaški Predora na odseku med Padričami in Katinaro naj bi odprli za promet najkasneje do konca oktobra 2008. KROMA projekt 40 milijonov evrov. Naprave, ki jih je treba postaviti v predore, gredo od splošne električne napeljave, razsvetljave, semaforjev in sistema za ventilacijo do stroja za nadzorovanje sestave zraka znotraj tunela ter radijskih, protipožarnih in drugih varnostnih naprav. Skoraj 40 let je minilo, odkar se je v Trstu začelo govoriti o veliki prometni povezavi, ki bi učinkovito vključevala mesto v sistem italijanskega avtocestnega omrežja. Po besedah predstavnikov tržaške občinske uprave naj bi se dolga zgodba v teku enega leta vendar zaključila. Tedaj bosta italijanska avtocesta A4 in slovensko avtocestno omrežje, od Škofij dalje, neposredno povezani, brez mejnih prehodov in drugih vmesnih ovir. Tržaška Obalna cesta bo medtem najbrž vsaj delno izgubila status glavnega vhoda v mesto, ki ji večkrat nalaga preveliko bre me pro me ta. ( af) SESLJAN - Kritike leve sredine »Ret pozablja na vlogo župana« Župan Giorgio Ret se v primeru Sesljanskega zaliva izneverja svoji vlogi župana in zaščitnika javnih koristi. To ga obtožuje levosredinska koalicija, potem ko je Ret v občilih izjavil, da je zaplet okrog sesljanskega kamnoloma zlasti domena lastnikov Sesljanskega zaliva. Vodja skupine Skupaj-Insieme v nabrežinskem občinskem svetu Massimo Veronese ocenjuje Retove izjave kot neverjetne. Skupaj s svetnikom Komunistične prenove Adri- anom Ferfoljo je Veronese včeraj znova zahteval sklic izredne seje načelnikov občinskih skupin, na kateri bo opozicija predlagala izredno sejo občinskega sveta v luči novega zapleta s Sesljanskim zalivom. »Res je, da so lastniki zaliva in kamnoloma odgovorni za svoje načrte, res pa je, da je Občina odgovorna za urbanistične projekte in predvsem za zaščito koristi občanov,« je v tiskovnem sporočilu še poudaril Ve ro ne se. POKRAJINSKI SINDIKAT CISL - Na Pomorski postaji generalna skupščina Luciano Bordin: Trst ima velik potencial toda zavirajo ga mnoga protislovja Trst ima velik potencial in bi se v prihodnosti lahko plodno razvijal, toda preveč je zavor na industrijskem, znanstvenem in sploh političnem področju, še zlasti pa primanjkuje učinkovita mreža med znanjem, znanostjo in gospodarskimi sektorji ter javnimi institucijami. To je naglasil pokrajinski tajnik sindikata Cisl Luciano Bordin med svojim poročilom na generalni skupščini sindikata, ki je bila včeraj dopoldne na Pomorski postaji (F. KROMA). Na srečanju so podali obračun delovanja krajevnega Cisl v zadnjih dveh letih in bi se ga bil moral udeležiti tudi državni tajnik sindikata Cisl Raffaele Bonanni, ki pa je bil v zadnjem trenutku zadržan v Rimu. Trst, velika protislovja in perspektive je bilo naslov glavnemu poročilu tajnika Bordina, po mnenju katerega ima lahko Trst vsekakor rožnato prihodnost. Toda premostiti je treba mnoga protislovja. Poleg demografskega upada ima naše mesto neprimerno infrastrukturo in obenem ne zna ustvarjati ustreznih sinergij, npr. med raziskovanjem in krajevnim produktivnim tkivom, pa čeprav postaja Trst središče Evrope in razpolaga z odličnimi raziskovalnimi centri, pravi Bordin. Trst bi moral biti most z vzhodno Evropo, in vendar ima vselej težave s pristaniščem in prometnimi povezavami. Dalje je Trst pomemben na bančnem in zavarovalniškem področju, kar sploh ne učinkuje na druge sektorje. Terciarni sektor je skratka močan in je brezposelnost v povprečju majhna, kljub temu pa je za ljudi nad 40. letom starosti, ki so bili odrinjeni od delovnega sveta, ponovna zaposlitev nemogoča, še zlasti za ženske. Poleg zaposlitvenih so tudi družbeni problemi, ki jih krajevna politika še zaostruje. Čeprav je sindikat Cisl temu odločno nasprotoval, je poudaril Bordin, je na primer Dipi-azzova občinska uprava krepko povečala davek na smeti Tarsu in davek na dohodek Irpef. Toda kljub zapletenemu družbenemu in gospodarskemu tkivu je na tržaškem območju mnogo sposobnosti in znanja, meni tajnik Cisl, kar pa nima primernega razvoja. Za to je več razlogov, od težav na industrijskem področju zaradi majhne razsežnosti tržaške pokrajine in onesnaženega območja, pa tudi pomanjkanja podjetniške žile na Tržaškem do neprivlačnosti Trsta za tuje vlagatelje in nesposobnosti političnega razreda. Zato je treba še mar si kaj sto ri ti. Za dob ro bit mes ta in nje -govih prebivalcev pa je nujno v prvi vrsti ustvariti mrežo, ki naj povezuje vse dejavnike, je še povedal Bordin, začenši z javnimi institucijami. (A.- G.) POLITIKA - Volitve Skupna lista: Dipiazza, Strassoldo in De Anna Javnomnenjske raziskave pravijo, da ima večina volilcev dovolj strank in da bi se raje opredelila za občanske liste. Zato so tržaški župan Roberto Dipiazza, predsednik Pokrajine Videm Marzio Strassoldo in predsednik Pokrajine Porde-non Elio De Anna odločili skupno nastopiti na prihodnjih deželnih volitvah leta 2008 s ciljem prispevati k uveljavitvi Pola svoboščin. Sicer je bilo o možnosti te povezave govor že dalj časa, vest pa je uraden pečat zadobila včeraj. V torek so se namreč omenjeni javni upravitelji dodatno sestali v nekem kraju v deželi, kjer so se dogovarjali glede zadnjih podrobnosti tega projekta. Kaj več o tem smo včeraj prek telefona vprašali neposredno župana Dipiazzo, ki je rade volje pristal na krajši pogovor. Zakaj ste se odločili za občansko listo? Mnenja smo, da morajo občane zastopati izvoljeni ljudje in ne tisti, ki so bili imenovani (od strank, op. p.). Kdor dela na teritoriju, kot so to Strassoldo, de Anna in podpisani, so v tem smislu dodana vrednost. Dovolj je pomisliti, da je moja lista na zadnjih občinskih volitvah prejela 11 odstotkov glasov. To seveda velja tudi na deželni ravni in prepričan sem, da se bo mnogo ljudi opredelilo za našo listo. Na kakšne glasove računate? Od desne do leve. Če je kdo dobro opravil svoje delo, lahko namreč računa na glasove od skrajne levice do skrajne desnice. In to tudi na deželni ravni. Kakšen prispevek boste lahko nudili Polu svoboščin? To bo nedvomno pomemben prispevek. Po izsledkih nedavne javnomnenjske raziskave, ki bo objavljena v kratkem, so občani v deželi Furla-niji-julijski krajini zelo naklonjeni občanskim listam. Sploh pa so naklonjeni politikom, ki so kaj »dali« in niso imeli od politike le koristi. Naveličani so skratka »poklicnih« politikov. De Anna, Strassoldo in jaz smo vselej delali na teritoriju: Strassoldo npr. v preteklosti kot rektor videmske univerze, De Anna kot zdravnik. Bi nam kaj vnaprej povedali o podatkih javnom-nenjske raziskave? Kaže, da je kar 58 odstotkov vprašanih nasploh bolj naklonjenih glasovati za občansko listo kot pa za stranko. Jasno je torej, da se volilci raje opredelijo za osebo kot za stranko. Aljoša Gašperlin 6 Četrtek, 12. julija 2007 TRST / DOLINA - Združenje prostovoljnih gasilcev BREG Uspešne protipožarne • • • ■ • • v vaje in simulacije nesreč Sodelovale so ekipe prstovoljcev iz bližnjih vasi in Slovenije - Podelitev zasluženih priznanj Gasilska slika najstarejših prostovoljcev in sodelujočih, ki so prejeli zaslužena priznanja KROMA V soboto, 7. in nedeljo, 8. julija sta v občini Dolina potekali dve pomembni vaji Vivilne zaščite ob 30. obletnici ustanovitve Občinskega združenja prostovoljnih gasilcev Breg. Združenje je bilo ustanovljeno pred tridesetimi leti na podlagi deželnega zakona, ki je bil izglasovan po potresu v Furlaniji leta 1976; od takrat je društvo razširilo svoje prostovoljne dejavnosti in se usmerilo predvsem v boj proti gozdnim požarom. Sobotna vaja je bila povezana ravno s primerom hudega gozdnega požara. Vse je potekalo kot veleva standardni postopek; po obvestilu občanov o dveh požarih, ki sta se razširila na Malem Krasu, je načelnik skupine Civilne zaščite pozval prostovoljne gasilce BREG k pripravljenosti in istočasno o dogodku obvestil tudi operativni centrali deželne Civilne zaščite iz Palmanove. Simulacija je predvidevala močan veter, ki naj bi razširil požar tudi na ozemlje bližnje Slovenije. Zato je bilo potrebno obvestiti tudi postajo gozdnih čuvajev v Dolini in preko operativne centrale iz Palmanove zaprositi za pomoč tudi slovenski operativni sedež v Postojni. V protipožarni vaji je bil potreben tudi poseg helikopterja. Na ploščadi pred tovarno Velikih motorjev je bila nameščena mobilna postaja, od koder je stekla vsa koordinacija posameznih posegov gašenja požara, v obrtni coni v Dolini pa so uredili veliko kad, iz katere naj bi helikopter črpal vodo. Pri vaji so z italijanske strani sodelovali gasilci iz miljske, tržaške, dolinske, repentabrske, zgoniške in devinsko-nabrežinske občine skupno z gozdnimi čuvaji, z onstran meje pa so na pomoč priskočile ekipe z Ospa, Črnega Kala, Materije, Lokev in Sežane. Kot predvideva deželni protokol, so se skupine ob zaključku posegov zbrale, da bi skupno preverile mo- rebitne vrzeli in napake pri usklajevanju in organizaciji dela. V nedeljo, 8. julija, pa so se zvrstile še druge simulacije, začenši z nastopom malih, 12-13 letnih gasilcev iz Izole in Mužca v videmski pokrajini, ki so prikazali gašenje požarov z ročno črpalko in motorno črpalko, nekoliko starejši (16-17 letni) pa so prikazali, kako se opravi gašenje vnetljivih ogljikovodikov (bencina). Glavno poveljstvo gasilcev iz Trsta je nato s svojo »bakteriološko-kemijsko-radioaktivno« ekipo simuliralo hitri poseg v primeru biološko nevarne nesreče, ekipa gasilske brigade iz Kopra pa je pri simulaciji prometne nesreče prikazala, kako je treba žrtvi nesreče pomagati in ji preprečiti vsakršno nepravilno gibanje. Prireditev se je zaključila na športnem igrišču pri Domju s pozdravi poveljnika občinske skupine civilne zaščite Iva Šika, dolinske županje Fulvie Pre-molin in podžupana ter občinskega odbornika za civilno zaščito Maurizia Sigonija ter s podelitvijo priznanj in odličij starim gasilcem, ustanovnim članom, združenjem prostovoljnih gasilcev iz Trsta, Dola, Ba-bičev, Hrvatinov in Kort, predstavnikom občinskih uprav iz Zgonika in Milj, odgovornemu pri upravi za zaščito in reševanje s postojnske izpostave Štefanu Majcnu, podpredsednici gasilske zveze Slovenije Marinki Cempre Turk ter drugim prisotnim predstavnikom oblasti. Za dober uspeh celotne pobude gre posebna zahvala Deželni gozdarski straži, pokrajinskemu poveljstvu gasilcev iz Trsta, Pokrajini Trst, Odborniš-tvu za civilno zaščito, upravi za zaščito in reševanje izpostave Postojna, trgovskim obratom v občini Dolina in vsem prostovoljcem in posameznikom, ki so za prijetno izvedbo prireditve žrtvovali svoj čas. SKRIVNOST S FERNETIČEV Umrlo dekle je 25-letna Poljakinja Truplo, ki sta ga sprehajalca našla 20. junija v gozdiču v bližini Fernetičev, pripada 25-letni poljski državljanki Anni Stanosz. Preiskava, ki jo že dober mesec vodi italijanska policija v povezavi s svojimi poljskimi kolegi, je začela obroditi prve sadove. Dekle se je konec maja poslovilo od staršev in se odpravilo v neko poljsko mestece, kamor je bilo namenjeno v iskanju sezonske zaposlitve. Pred kratkim je dokončalo študij za turistične operaterje. Policija navaja, daje Anna Stanosz pred leti imela delovno izkušnjo na jugu Italije in ni izključeno, da se je hotela še enkrat vrniti v isti kraj. Možno je tu di, da star šem te ga ni po ve da la iz bo jaz ni, da bi ji nasprotovali. Sled nji so pred dne vi po to va li v Trst in kot pr -vo prepoznali hčerino truplo. Nato so prestali še po-go vor s pre is ko val ci tr žaš ke ga le te če ga od del ka, ka -terim so zatrdili, da ni imela Anna nikoli opravka s svetom prostitucije. Policija je sprva namreč omenjala zlasti možnost, da bi dogodek lahko bil vezan na zgodbo o prostituciji. Preiskava se nadaljuje. V naslednjih dneh bodo skušali ugotoviti, kako je dekle potovalo iz svoje domovine v Italijo. V torek gorelo sredi Opčin V središču Opčin se je v torek zvečer vnel požar, ki je povzročil gmotno škodo v višini kakih 50 tisoč evrov, k sreči pa nobene telesne poškodbe. Openski gasilci so ob 20. uri prihiteli do stavbe v Ul. dei Salici št. 1, potem ko so mimoidoči opazili, da je v prvem nadstropju gorelo. Dim je uhajal s sedeža gradbenega podjetja Čok & Co., ki je bil ob tisti uri prazen. Ogenj je prestrašil tamkajšnje stanovalce in lastnike trgovine z električnimi gospodinjskimi aparati, ki se nahaja pod sedežem podjetja. Gasilci so po krajšem posegu pogasili požar. Najverjetneje je plamene sprožil površno odvrženi cigaretni ogorek. Včeraj so openski gasilci nadaljevali z odstranjevanjem poškodovanih predmetov, med katerimi so računalniki, tiskalniki in podobno. Evropski parlament prejel peticijo proti uplinjevalnikom Glavna direkcija Predsedstva evropskega parlamenta je sporočila, da je vpisala peticijo, ki jo je prejela od tržaškega odseka združenja Prijatelji zemlje (Amici della Terra). Dokument navaja, da so pobudniki tržaških plinskih terminalov in italijanske oblasti kršili človekove pravice italijanskih, slovenskih in hrvaških državljanov, ker jim niso dali dovolj informacij o načrtu ter jim niso omogočili, da bi o njem soodločali. Dogovor med univerzo in finančno stražo Tržaška univerza in pokrajinsko poveljstvo finančne straže sta včeraj podpisali dogovor, ki bo omogočal temeljito nadzorovanje ekonomskega položaja študentov in njihovih družin. Rektor Francesco Peroni je pojasnil, da je namen ukrepa dejansko zagotoviti pravico do študija vsem mladim, v slogu družbene pravičnosti. »Nadzor je nujen, če hočemo, da ljudje spoštujejo pravila« je pristavil Peroni. Rok za vložitev prošenj za uporabo športnih dvoran V torek, 31. julija, bo zapadel rok za vložitev prošenj za uporabo tržaške športne palače Palatrieste (Ul. Flavia) in športne dvorane pri Čarboli (Ul. Vi-sinada) za športne dejavnosti v naslednji sezoni 2007/2008. Facsimile prošnje je na razpolago v občinskem uradu za šport v Palači Gopčevič (Ul. Rossini 4, 4. nadstropje) ali na spletni strani www.comune.trieste.it. Prošnje lahko zainteresirani pošljejo po pošti oziroma oddajo osebno v omenjenem uradu (soba št. 6), od ponedeljka do petka od 9. do 12.30, v ponedeljek in sredo tudi od 14. do 16. ure. ZDRUŽENJE INDUSTRIJCEV - Konferenca Antonia Del Monteja Raziskovanje v spodbudo razvoja Prof. Del Monte je z bogatim posegom nudil prisotnim nešteto iztočnic za razmislek o pomenu raziskovanja na področju razvojne fizike, dinamike in ergonomije Area Science Park je v sodelovanju s prof. Antoniom Del Montejem, strokovnjakom na področju razvojne fizike, dinamike in ergonomije, vzpostavila ambiciozno sodelovanje v luči razvojnih sposobnosti širše tržaške regije. Na včerajšnji tiskovni konferenci na sedežu združenja industrijcev je mednarodno uveljavljenega raziskovalca kratko uvedel predsednik industrijcev Corrado Antonini ter besedo prepustil predsedniku padriškega centra Giancarlu Michel-loneju. Le ta je prisotnim vživeto razkril korenine sodelovanja z Del Montejem in osnove ergonomičnih načel, ki so bila v ospredju enournega predavanja. Ergono-mija in dinamika sta pojma iz slovarja fizike, precej oddaljena od vsakdanjega dogajanja, ki pa bi lahko z znanstvenimi dognanji ponudila človekovemu vsakdanu široko paleto koristnih priboljškov. Tega so se poznavalci zavedali že pred dvema desetletjema, hkrati pa so zavohali tudi rušilno in nevarno moč tovrstnih modernizacij, zakar je prišlo do zastoja raziskovanja. Michellone je predstavnikom tis- ka in prisotnim uslužbencem obljubil korenit poseg v tovrstno znanstveno področje in konkretno sodelovanje ter investicije v pobude, ki bodo uporabnim panogam, začenjši z industrijo pohištva in dizajna, prinesle svežega zagona. V par mesecih naj bi v regiji spletli artikulirano mrežno povezavo med razvojnimi in znanstvenimi strukturami ter gospodarskimi aparati, ki okolju dolivajo blagostanja. Prof. Del Monte je s svojo prisotnostjo in bogatim posegom nudil prisotnim nešteto iztočnic za razmislek o pomenu in vlogi tovrstnega raziskovanja. Sam je že pol stoletja na vrhu svetovnih intelektualnih sfer, saj je izumil kopico izdelkov ter aparatur, ki so danes priznano v rabi. Od nekdaj sodeluje s CONI-jem in športnimi znanstveniki v iskanju zmogljivosti in meja športnikov, vodi študije o človeškem telesu v odnosu z okoljem in spoznava faktorje, ki vplivajo na uspeh posameznikovega fizisa. Svoje vizionarske in modernistične ideje prevaja v konkretno eksperimentiranje v laboratoriju in na te- renu z izdelovanjem prefinjenih aparatur, ki merijo športnikovo dejavnost. Z vsemi močmi se še vedno utaplja v svoje raziskovalno delo na področju športnih aktivnosti in odkrivanja novih tehnoloških razsežnosti. Del Montejevi izumi so dobili prostor v človekovem vsakdanu, sodeloval je s Fiatom in Ferrarijem, ustvaril le-často kolo in avtomobilske prototipe, ponudil varnostne posege za promet ter številnim italijanskim športnikom pomagal do uspeha, celo na olimpijskih igrah. Del Montejevo delo je idealna spojina znanosti, fizike, medicine in tehnologije, ki preko človeške intuicije dosega uporabnost. Tiskovna konferenca je s predstavitvijo sodelovanja med Area Science Parkom in prof. Del Montejem razkrila moderne razvojne možnosti našega območja, tako na gospodarskem kot socialnem področju. Pobudniki so za konec izrazili prepričanje v korist novonastalega projekta za vse nas in upanje v dolgoročen dialog znanstvenih raziskovcalcev in industrijskih obratov. Jernej Šček Antonio Del Monte med včerajšnjim predavanjem KROMA / RADIO IN TV SPORED Četrtek, 12. julija 2007 7 LONJER - Mednarodni likovni teden Arteden 2007 Music Art s prepletanjem glasbe in likovnega izražanja Lonjerke sinoči protagonistke videa Kuoke - Danes razstava vin, jutri plesna performanca Daše Grgič Kdor se je te dni peljal mimo Lo-njerja, je prav gotovo opazil nenavaden živ žav. Ob vsaki dnevni ali večerni uri namreč kar mrgoli mladincev, ki so preplavili vas ob priliki pete izvedbe mednarodne likovne delavnice Arteden 2007. Poleg peterice umetnikov, predstavnikov različnih manjšinskih in večinskih evropskih etničnih skupnosti, ki tu neutrudno ustvarja že od ponedeljka, se v Lonjerju zbirajo tudi mladi nadebudni umetniki in plesalci. Petindvajset osnovnošolcev, ki jim je likovno izražanje pri srcu, spoznava v jutranjih urah različne tehnike risanja in ustvarjanja pod izmeničnim mentorstvom priznanih umetnic Žive Pahor, Jasne Merku in Luise Tomasetig. V popoldanskih urah pa se skupinica deklet pod vodstvom Raffaelle Petronio predaja ritmom glasbe in spoznava nove oblike telesnega gibanja. Danes se bo veseli druščini pridružilo še dodatnih 6 umetnikov iz Italije in Slovenije, ki ustvarja v sklopu In-terreg projekta Interars, ki ga prireja tržaško Društvo za umetnost Kons. Udeležba na Artednu predstavlja zaključno dejanje projekta Interars, končni izdelki umetnikov pa bodo širši javnosti predstavljeni oktobra v okviru večje razstave. V sklopu priljubljenega likovnega tedna je sinoči v lonjerski telovadnici potekal glasbeno-likovni dogodek Music Art - interakcija med glasbo in likovnim izražanjem, ki si ga je zamislil mladi tržaški glasbenik in umetnik Andrej Carli. Osem glasbenikov je s svojo glasbo poskrbelo za prijetno vzdušje, ob katerem so lahko vsi prisotni dali duška svoji likovni žilici s pomočjo umetnice Luise Tomasetig. Večer je obogatil tudi prikaz videa »Kuoke«, ki gaje sestavila predstavnica skupine Gruppo 78 Fabiola Faidiga, o pristnih Lonjerkah in njihovih kuharskih receptih. Organizatorji Artedna si želijo, da bi se tako gostje-umetniki kot raznoraz-ni obiskovalci prijetno spominjali dogajanja v Lonjerju. Za današnji večer so si zamislili razstavo in pokušnjo domačih vin ob zabavi in glasbi skupine Veseljaki. Pravo poslastico pa predstavlja jutrišnji večer, kjer bo vlogo absolutnega pro ta go nis ta od igral ples. Tr žaš ka plesalka Daša Grgič bo nastopila v plesni predstavi z naslovom Besede v režiji Luce Quaie. Četrturna plesna performanca bo na sporedu najprej ob 19.30, tekom večera pa jo bo plesalka še enkrat ponovila. (sas) Udeleženke plesne delavnice z voditeljico Raffaello Petronio KROMA NABREŽINA - Pobuda Poletni večeri pod zvezdami Pestri julijski večeri Glasba, gledališke predstave, petje in predvajanje filmov - Od 14. do 28. julija Raznovrstna glasba, gledališke predstave, ubrano petje in predvajanja filmov bodo tudi letos bogatili dolge julijske večere v Nabrežini. Na sporedu je namreč že četrta izvedba prireditve Poletni večeri pod zvezdami, ki bo od 14. do 28. julija na trgu pred nabrežinskim županstvom nudila mladim in manj mladim serijo zanimivih večerov za vse želje in okuse. Nabrežinska občinska uprava je s podporo Pokrajine Trst, Dežele FJK in tržaške Trgovinske zbornice zarisala pester program, ki vključuje štiri gledališke večere v sodelovanju z mednarodnim festivalom Ave Ninchi (In cit-ta e un'altra cosa - 14. julija, Lasa pur dir - 21. julija, I ra-gazzi del coro - 22. julija in Devo serar quel cercio - 28. julija), štiri filmske večere (Il mio miglior amico - 17. julija, Mio fratello e figlio unico - 20. julija, Svalvolati on the road - 24. julija in La gang del bosco - 26. julija), večer italijanske operete (18. julija), večer tržaške popevke z Lorenzom Pilatom (19. julija), večer v sodelovanju s Folkestom (Gen-ticorum Quebec - 21. julija), deželni finale izbora za Miss Italia (25. julija) in pa glasbene večere posvečene v prvi vrsti mladim s t.i. Rock Young festivalom (16. julija) in koncertom benda, ki izvaja skladbe Vasca Rossija (27 julija). Na letošnjem otvoritvenem večeru ne bo nastopila nabrežinska godba na pihala, ki ravno v soboto praznuje svojo 110-letnico delovanja na športnem igrišču Sokola. Prav gotovo pa predstavlja prijetno novost uvedba posebnega avtobusa, ki bo starejše osebe vozil na prizorišče pred nabrežinskim županstvom ob priliki gledaliških predstav. Avtobus bo vozil mimo glavnega trga v Repnu (ob 19.15), trga v Zgoniku (ob 19.30), Šempolaja (ob 19.50), Nabrežine centra (ob 20.10), središča Sesljana (ob 20.25), glavnega trga v Devinu (ob 20.35), Ribiškega naselja (ob 20.45 na avtobusnem postajališču), Naselja Sv. Mavra (ob 21. uri pred domom za ostarele Stuparich) in Nabrežine Kamnolomi (ob 21.05). Vsak večer bodo od 18. ure dalje delovali tudi kioski s hrano in pijačo in v katerih bodo lahko domača združenja in društva predstavila svoje ponudbe, hkrati pa bo letos tudi poskrbljeno za poseben prostor za zabavo malčkov. Prireditev v Nabrežini pa s tem ne bo konec. V avgustu se obeta kar nekaj družabnih večerov od plovbe z lučkami (po Sesljanskem zalivu), tradicionalnih Zvezdnatih čaš pa do številnih glasbenih večerov in seveda praznovanja vaškega zavetnika Sv.Roka. (sas) LETOŠNJE STOTICE - Metka Pucer (Licjranceta Prešerna) Plesalka s Škofij Stotico s pohvalo si je prislužila tudi z referatom o Edwardu Clugu - Študij bo nadaljevala v Trstu Na slovenskih višjih srednjih šolah v Trstu so poleg Nine Corbatti zabeležili še eno stotico s pohvalo. Z njo se ponašajo na Liceju Franceta Prešerna, točneje na jezikovni smeri, odšla pa je kar čez mejo, v slovensko Istro. Metka Pucer, tako je namreč ime »super-odličnjakinji«, prihaja namreč s Škofij, tako da se sama za šalo ima za »zamejko«. Jezikovni li-cej je izbrala, ker jo veselijo jeziki in ji tudi tečejo, Trst pa je izbrala iz enostavnega razloga, ker je zanjo bližji od Pirana, kamor bi bila morala zahajati, če bi bila izbrala študij na slovenski strani (drugače obstaja jezikovna smer tudi v Kopru, vendar ni bilo dovolj dijakov iz njenega letnika). Izbire, opravljene pred petimi leti, se niti malo ne kesa, z njo je prav zadovoljna, bila je to tudi neka nova izkušnja. Z Metko Pucer smo se pogovorili prejšnji četrtek, ko je v veži Liceja Franceta Prešerna prejemala čestitke sošolk, profesorjev in svojcev. Metko Metka Pucer KROMA je stotica s pohvalo presenetila, ker je ni pričakovala, saj pravi, da se ni toliko učila: »Šlo je precej spontano in hitro, pozitivna izkušnja,« pravi istrska odličnjakinja. Pred izpraševalno komisijo se je predstavila z uvodnim referatom o mariborskem koreografu in plesalcu romunskega rodu Edwardu Clugu, ki v Slovenskem narodnem gledališču v Maribor vodi tamkajšnji balet, drugače pa je tudi avtor plesnih projektov, kot so Tango, Lacrimas in Radio & Juliet. Tej izbiri je botrovala njena plesna dejavnost. Kakšen vtis pa si je ustvarila o novem sistemu državnega izpita, ki temelji na mešani maturi te tni komisiji? »V redu,« pravi Metka, »v bistvu imaš svoje zaveznike in pač tiste, ki so nekaj novega, neka nova izkušnja.« Zanjo je stvar torej v redu, sproščena in nekaj novega, saj » ne ponavljaš vedno istih snovi istim ljudem.« S čim se odličnjakinja s Škofij ukvarja v trenutkih, ko ni zaposlena s šolskim delom? »Plešem, berem, poslušam glasbo... običajne stvari,« pravi Metka, ki je po ogledu ocen in objemanju s sošolkami odšla na nekajdnevno proslavljanje šolskega uspeha. Preostanek poletja pa bo izkoristila za potovanje najprej v London in potem v Grčijo, »pa še kam, upam, da bom našla čas,« pravi odličnjakinja s Škofij. Jeseni pa bo poskusila opraviti sprejemni izpit za študij na Visoki šoli modernih jezikov za prevajalce in tolmače v Trstu. (iž) DANES OB 15. URI Srečanje s Salgadom Sebastiao Salgado Pomorska postaja bo danes ob 15. uri gostila svetovno znanega brazilskega fotografa Sebastiaa Salgada. Zvečer se bo umetnik udeležil kulturno-umet-niške prireditve, ki jo v Vili Manin pri Passarianu prireja deželna uprava. Salgada bo predstavil deželni odbornik za kulturo Roberto Antonaz, na srečanju pa bo sodeloval tudi furlanski duhovnik Pierluigi Di Piazza, podpornik reveže v in emarginirancev, ki jih brazilski fotograf pogostoma upodablja. Gre torej za izjemen kulturni in tudi druž be ni do go dek. Merkujeva opera Kačji pastir na Slovenskem programu RAI Visok življenjski jubilej skladatelja, slavista, etnomuzikologa in esejista Pavleta Merkuja praznuje Slovenski televizijski program deželnega sedeža RAI med drugim tudi s predvajanjem opere Kačji pastir, ki bo na Tretji mreži bil na sporedu drevi ob 20.50, po TV dnevniku. Opero v dveh dejanjih je maestro napisal na libreto Svetlane Makarovič, premier-no so jo izvedli leta 1976 v gledališču Verdi v Trstu, nato pa desetletje pozneje v Mariborski operi. Prav mariborsko izvedbo Kačjega pastirja si bo mogoče ogledati nocoj. Posnetek je leta 1986 realizirala Televizija Ljubljana, uprizoritev odlikujejo dobri izvajalci in zanimiva režija Jožeta Babiča. Pevci so Svetlana Čuršina - Magdič, Emil Baronik, Dragiša Ognjanovič, Majda Šva-gan, Janez Lotrič in Liljana Keča - Rošker. Orkester in zbor opere in baleta SNG Maribor vodi dirigent Stane Jurgec. Na Tržaškem 4 koncerti Folkesta Znameniti glasbeni festival Fol-kest se bo tudi letošnjo sezono javil v tržaški pokrajini. Tokrat bodo na vrsti celo štiri koncerti, skupni imenovalec katerih je irski in britanski folk. Prvo srečanje bo že drevi na Opčinah, kjer se bo v prostorih Prosvetnega doma predstavila irska skupina Atlantic roar. Naslednji koncert bo 21. julija v Miljah, kjer bo na vrsti zopet irska glasba, tokrat pa z mlado in ognjevito skupino Nabac, ki se zopet vrača na ta festival, saj je zadnjič požela velik uspeh med publiko. Glasbeni folk večeri se bodo nadaljevali 22. julija, ko bo na Velikem trgu v Trstu zaigral eden izmed »stebrov« britanskega folka, in sicer bo na sporedu koncert veleskupine Fairport Convention, ki letos slavi štirideseto obletnico ustanovitve. Zadnji koncert v sklopu Folkesta na Tržaškem bo 25. julija, ko bo v Zgoniku zadonela glasba škotskega banda Bodega. To je skupina mladih glasbenikov, ki so se izredno dobro izkazali v zelo kratkem obdobju, saj se je ustanovila leta 2004. Zanimivost pri tej skupini je ta, da meša škotske melodije z zasuki na cajun, ameriški folk in bretansko glasbo. Vsi koncerti se bodo pričeli ob 21.15 in vstop je prost. (Pan) 110 let nabrežinske godbe V Nabrežini se konec tedna obeta veliko slavje, saj praznuje domača godba na pihala častitljivi jubilej, 110- letnico delovanja. Ob priliki so si odborniki in mu-zikantje zamislili zanimiv večdnevni program, ki bo v glavnem potekal na športnem igrišču Sokola v Nabrežini. Med številnimi dogodki, ki bodo prijetno zaznamovali vikend, je prav gotovo jutrišnje (ob 20.30) poimenovanje sedeža pri bivši na-brežinski klavnici v Dom glasbe Stanko Mislej, v spomin na dolgoletnega priljubljenega dirigenta Stanka Misleja. V sklopu istega večera bodo predstavili tudi novo spletno stran godbe, ki bo radovednežem nudila celo vrsto podatkov o godbi in njenem delovanju. Praznovanje se bo nadaljevalo v soboto, 14. julija, ko bo ob 19.30 na sporedu slavnostni koncert godbe in nato ples z ansamblom Kraški kvintet. Slavje pa bo doseglo svoj višek v nedeljo, ko bo sprevod osmih godb iz zamejstva in Slovenije ob 17. uri krenil z na-brežinskega trga proti igrišču Sokola, kjer bo vsaka nekaj zaigrala. Večer bo sklenil ples z ansamblom Modri val. 8 Četrtek, 12. julija 2007 TRST / FOTOGRAFIJA - Triestefotografia tretjič Z letošnjo izvedbo se bo festival razširil in bo zaobjel štiri države Bogat program tokratne izvedbe so razkrili na torkovi tiskovni konferenci v Muenchnu Okrog osemsto fotografij, sto devet fotografov, petdeset razstav: tretja izvedba festivala Triestefotografia se letos predstavlja z res bogatim in raznolikim sporedom, ki bo prestopil tržaške meje in zaobjel štiri različne države: ob Italiji še Hrvaško, Nemčijo in Slovenijo. O sporedu je bil v torek govor na tiskovni konferenci, ki so jo tržaški organizatorji prav na valu nove čezmejne razsežnosti priredili na otoku Praterinsel v Muenchnu. Nemško predstavitev sta omogočila glavni pokrovitelj tržaškega festivala, letalska družba Air Dolomiti, ki redno povezuje Trst in bavarsko prestolnico, ter italijanska trgovinska zbornica v Muenchnu. Slednja je bila istočasno tudi soorganizatorka eno-gastronomske prireditve Gourmet's Italia, ki je potekala v istih prostorih, tako da se je v torek fotografska umetnost prepletala z umetnostjo vinske, oljčne in drugih tipično italijanskih proizvodenj. Tržaški fotografski festival bo zaživel med 1. in 15. septembrom. Središče dogajanja bo seveda v Trstu, kot je pojasnil njegov kurator Alessio Curto, pa se festival vse bolj spreminja v dogodek celotnega območja Alpe-Jadran, v katerem bo najpomembnejša vloga pripadla Sloveniji. »S svojimi petdesetimi različnimi lokacijami, sto devetimi avtorji in preko osemsto razstavljenimi fotografijami se naš festival spreminja v velik dogodek, kljub temu, da stoji za njim majhna organizacijska struktura.« Nositeljica slednje je tržaška fotografska revija Juliet, ki ima za seboj preko dvajsetletno izhajanje, pri organizaciji pa sodelujejo številni partnerji s krožkom Fin-cantieri-Wartsila in centrom Photo-Imago na čelu. »Kultura ni šport: pritegniti ljudi h kulturnim dogodkom je vedno zahtevna naloga,« je spomnil kurator in pojasnil, da je zato značilnost festivala ta, da se večina razstav odvija v nekonvencional-nih prostorih: bazenu, telovadnici, znanstvenih ustanovah, kavarnah, hotelih... Cilj prirediteljev je namreč jasen: spregovoriti čim širšemu krogu ljudi, v prvi vrsti tistim, ki se običajno ne ukvarjajo s fotografijo. Posebno pozornost je Alessio Curti kot rečeno posvetil slovenski fotografiji, tako tisti v Trstu kot v osrednji Sloveniji. V sodelovanju s Slovenskim stalnim gledališčem in pod pokroviteljstvom Generalnega konzulata Republike Slovenije v Trstu bo tako v tržaškem Kulturnem domu velika skupinska razstava slovenskih fotografov. Izbor bodo pripravile najpomembnejše slovenske galerije in predstavile nekatera med najbolj zanimivimi imeni sodobne slovenske produkcije; razstavo bodo odprli v soboto, 1. septembra. Istega dne bodo v galeriji Tržaške knjigarne odprli samostojno razstavo Viljama Lavrenčiča, tržaškega fotografa in člana krožka Fotovideo Trst 80. Fotografski krožek bo nekaj dni kasneje (5. septembra) v galeriji Narodnega doma gostil razstavo skupine Rodolfo Namias, ki združuje fotografe iz vse Italije. Dan kasneje bodo odprli samostojno razstavo Primoža Korošca, finalista na fotografskem natečaju ITS#SIX, ki se te dni odvija v Trstu. V sklopu tržaškega festivala bodo v Prosvetnem domu na Opčinah odprli razstavo fotografij Lojzeta Spacala, nekaj razstav pa bo na ogled tudi v Sloveniji ( v Kopru, Ljubljani, Šempetru itd). Osrednji dogodek festivala Triestefotografia bo najbrž razstava Portrait: Ber- lin, posvečena sodobni fotografski in video produkciji nemške prestolnice. Na torkovi tiskovni konferenci je o njej spregovoril Matthias Harderer, glavni kurator berlinske Helmut Newton Foundation, od 14. septembra pa bo na ogled v tržaškem bazenu Bianchi. »Predstaviti sem želel spremembe, ki jih je v zadnjih dveh desetletjih doživel Berlin, obenem pa tudi intimno doživljanje njegovih fotografov, kaj se skriva za novimi berlinskimi fasadami.« Med petdesetimi različnimi razstavami so tudi take, ki bodo najbrž pritegnile posebno pozornost zato, ker so fotografije posneli »neobičajni« avtorji. Ena izmed teh je priljubljena tržiška pevka Elisa: razstava spada v sklop Nepričakovani fotoamaterji, na ogled pa bo v tržaškem hotelu Urban. V istem sklopu je tudi razstava Giuseppeja Lenzija, generala skupine Frecce tricolore: na njegovih posnetkih bo mogoče akrobatske polete občudovati iz privilegirane perspektive - iz notranjosti vojaških »puščic«. Poljanka Dolhar DEVIN Enotedenski tečaj v priredbi OPZ Ladjica V poletnih počitnicah se otroci učijo peti - po angleško Včeraj danes Danes, ČETRTEK, 12. julija 2007 MOHOR, FORTUNAT Sonce vzide ob 5.27 in zatone ob 20.54 - Dolžina dneva 15.50 - luna vzide ob 02.38 in zatone ob 19.43. Jutri, PETEK, 13. julija 2007 EVGEN VREME VČERAJ OB 12. URI: temperatura zraka 19 stopinj C, zračni tlak 1014 mb raste, veter 18 km na uro vzhodnik severo-vzhodnik, vlaga 55-odstotna, nebo oblačno, morje rahlo razgibano, temperatura morja 24,2 stopinje C. [I] Lekarne Na sedežu devinskih zborov se v teh dneh v dopoldanskih urah odvija tečaj angleščine. Pričel se je v ponedeljek, končal pa se bo v petek. Prireja ga Otroški pevski zbor Ladjica, obiskuje pa ga dvanajst otrok. Vodi ga prof. Jana Veljak ob pomoči učiteljice Barbare Rustja. Tečaj je namenjen absolutnim začetnikom, saj se ga udeležujejo otroci zadnjega letnika otroškega vrtca in prvih treh razredov osnovne šole. Zastavljen je dinamično in prav nič »šolsko«, Udeleženci tečaja pred sedežem devinskih zborov KROMA saj nekateri izmed tečajnikov ne znajo še pisati. Otroci se učijo temeljnih besed in osnovnih stavkov, vse to največkrat v obliki igre in petja. Na tak način otroci najlažje osvojijo zven angleške govorice, kar je temeljnega pomena za pravilno izgovarjavo. Sicer pa gre povedati, da je to prvi takšen tečaj, ki ga prireja zbor Ladjica. Zamisel o njem se je porodila pri nekaterih starših, ki želijo, da bi se otroci tudi v poletnih počitnicah kaj koristnega naučili. Kaže, da je pobuda zadela v živo. ^sja^ Pobudnik POKRAJINA TRST PRODUKCIJA La Contrada -stalno gledališče v Trstu za Gledališča v gledališču Danes, 12. julija ob 21.30 - Miljski grad HE L ENA Ghiannisa Ritsosa Nastopajo Ariella Reggio in gojenci gledališke akademije Citta di Trieste Režija Sabrina Morena Pokrajina Trst 040 3798471/429 Prosti vstop Gledališče La Contrada 040 948471 /390613 TlcketPoint 040 3498276/7 Od ponedeljka, 9. julija, do sobote, 14. julija 2007 Urnik lekarn: od 8.30 do 13.00 in od 16.00 do 19.30. Lekarne odprte tudi od 13.00 do 16.00 Ul. Roma 16 (040 364330), Ul. L. Stock 9 (040 414304), Milje - Beneško nabrežje 3 (040 274998). Nabrežina (tel. 040 200121) - samo s predhodnim telefonskim pozivom in z nujnim receptom. Lekarne odprte tudi od 19.30 do 20.30 Ul. Roma 16, Ul. L. Stock 9, Trg Garibaldi 5, Milje - Beneško nabrežje 3. Nabrežina (tel. 040 200121) - samo s predhodnim telefonskim pozivom in z nujnim receptom. NOČNA SLUŽBA Lekarna odprta od 20.30 do 8.30 Trg Garibaldi 5 (040-368647). www.farmacistitrieste.it 118: hitra pomoč in dežurna zdravstvena služba (od 20. do 8. ure, pred-praznična od 14. do 20. ure in praznična od 8. do 20. ure) Za dostavljanje nujnih zdravil na dom, tel. 040 350505 - Televita. Telefonska centrala Zdravstvenega podjetja in bolnišnic: 040 399-1111. Informacije KZE, bolnišnic in otroške bolnišnice, tel. (zelena številka) 800 -991170, od ponedeljka do petka od 8. do 18. ure, ob sobotah od 8. do 14. ure. Nudi informacije o zdravstvenih storitvah, o združenih tržaških bolnišnicah in o otroški bolnišnici Burlo Ga-rofolo. ARISTON - (poletna arena) 21.30 »300«. CINECITY - 16.00, 16.30, 17.30, 18.00, 18.45, 19.15, 20.30, 21.00, 21.30, 22.00 »Harry Potter e l'ordine della fenice«; 16.00, 17.50, 19.40 »Hostel: parte 2«; 16.30, 19.45, 22.00 »Stepping dalla strada al palcoscenico«; 16.15, 19.15, 21.30, 22.00 »Transformers«; 16.10 »The messenger«. EXCELSIOR - Dvorana bo zaprta v poletnem času. EXCELSIOR AZZURRA - 17.00, 19.30, 22.00 »Salvador - 26 an-ni contro«. FELLINI - 16.20 »TMNT: Teenage Mutant Ninja Turtles«; 22.10 »Hostel 2«; 17.45, 20.00 «Le vite degli altri«. GIOTTO MULTISALA 1 - (Ulica Giotto 8) 16.30, 18.20, 20.15, 22.15 »Lupin 3 - Il castello di Cagliostro«. GIOTTO MULTISALA 2 - (Ulica Giotto 8) 16.30, 18.20, 20.20, 22.20 »Step-ping - Dalla srada al palcoscenico«. KOPER - KOLOSEJ - 18.50, 21.30 »Veter, ki trese ječmen«; 19.10, 21.10 »Moj Hitler«; 18.30, 20.40 »Fantastični štirje: Prihod srebrnega letalca«. NAZIONALE - Dvorana 1: 16.30, 19.00, 21.30 »Harry Potter e l'ordine della fenice«; Dvorana 2: 16.15, 18.30 »The Reef - Amici per la pinne«; 20.20, 22.20 »Ocean's thirteen«; Dvorana 3: 16.15, 20.00, 22.15 »Transformers«; Dvorana 4: 16.10, 17.30, 18.55 »I fan-tastici 4 e silver surfer«; 18.00, 20.05 22.15 »Giovani aquile«. SUPER - 16.00, 18.00, 20.00, 22.00 »Estasi e tormento« Prepovedan mladim pod 18. letom. TRŽIČ - KINEMAX - Dvorana 1: 17.30, 20.00, 22.20 »Harry Potter e l'ordine della fenice«; Dvorana 2: 16.00, 18.30, 21.15 »Harry Potter e l'ordine della fenice«; Dvorana 3: 17.10, 19.50, 22.20 »Transformers«; Dvorana 4: 16.50, 18.15 »The Reef: Amici per la pinne«; 20.00, 22.00 »I fantastici 4 e silver surfer«; Dvorana 5: 17.45, 20.00, 22.10 »Stepping -Dalla strada al palcoscenico«. Id Osmice U Kino ALCIONE - 19.00, 21.10 »Il destino nel nome«. AMBASCIATORI - 15.00, 17.30, 20.00, 22.30 »Harry Potter e l'ordine della fenice«. KMETIJA SLAVEC je odprla vrata svoje osmice v Mačkoljah na št. 133. Toplo vabljeni! KMETIJA V GABROVCU pri čebelarju odpira svoja vrata. Toplo vabljeni. OSMICA je odprta v Mavhinjah pri Normi (družina Gabrovec). Tel. št.: 040-299806. OSMICA je v Dolini, pri Mariju Zer-jalu. OSMICO sta odprla Nini in Stano v Medjevasi št 14. V KRIŽU je odprl osmico Martin Kosuta. Toči belo in črno vino ter nudi domač prigrizek. V SLIVNEM je Iztok odprl osmico. Tel. 040-200634. / TRST Četrtek, 12. julija 2007 9 9KD TABOR POLETU POD KOfTANJf M 2007 PROSVETNI DOM, DANES 12. JULIJA 2007, OB 21.15 FOLKEST2007 i GLASBA Z IRSKE S SKUPINO VEČ NA www.skdtabor.it V PRIMERU SLABEGA VREMENA BO KONCERT V DVORANI. ODPRTO BO PARKIRIŠČE ZADRUŽNE KRAŠKE BANKE. jfk CIEHR i OOP ERATIVO DEL MU» ^UTUMUta KRAjm SANKA filial [TJ-1» v sodelovanju s kulturnim dmštvom RIBIŠKI MUZEJ Tržaškega Primorja in s slovenskim kulturnim društvom VESNA Vas vliudno vabiio na lil. Festival Moria s komediio Igrajo Miranda Caharija Livij Bogateč - Koča Andrej Rismondo, Vesna Hrovatin, Mairim Cheber, Katrin Sedmak In Jara Košuta Ponovitve še danes 12. in jutri 13. julija 2007 V Križu na "SRENJSKEM BORJAČU PRI OČARJEVIH" ob 21:00 Obiskovalce festivala prosimo, da parkirajo svoje avtomobile v bližini vaškega spomenika in se peš napotijo na predstavo. ARKSDEN O ob 19.70 dnuŽAbNOST Z qUsbENO skupiNO VESELJAKI ob 18 JO pokuŠNjA doMAČih VÍN Danes,12. ji v ŠKC v L0NJERJU od ponedeljka do petka, od 9.30 do 12.30. RAVNATELJSTVO PEDAGOŠKEGA IN DRUŽBOSLOVNEGA LICEJA A. M. SLOMŠKA sporoča, da se redni pouk v šolskem letu 2007/2008 začne v ponedeljek, 10. septembra 2007, ob 8. uri. RAVNATELJSTVO PEDAGOŠKEGA IN DRUŽBOSLOVNEGA LICEJA A. M. SLOMŠKA sporoča, da bo šola ob sobotah zaprta do 1. septembra 2007 . SINDIKAT SLOVENSKE ŠOLE obvešča, da ob priliki posodobitve zavodskih lestvic za učno osebje posluje urad na ul. Carducci, 8 (2. nadstropje) ob ponedeljkih, sredah in petkih od 9.00 do 10.30, do vključno ponedeljka 23. julija. Sindikat spominja, da morajo prošnjo predstaviti tudi osebe, ki so že vključene v pokrajinske lestvice habilitiranih. URAD ZA SLOVENSKE ŠOLE obvešča, da je do 23. julija čas za vložitev prošnje za vključitev v šolske (zavodske) lestvice učnega osebja. Prošnjo je treba vložiti na prvo od izbranih šol, navedenih na temu namenjenem seznamu. Podrobnejša navodila in obrazci so dosegljivi na spletni strani www.pubblica.istru-zione.it. Urad posebej opozarja, da morajo letos prošnjo predstaviti tudi kandidati, ki so že vključeni v pokrajinske (bivše permanentne) lestvice. RAVNATELJSTVO DPZIO JOŽEF ŠTEFAN obvešča, da bo 13., 14. in vse sobote avgusta 2007 zavod zaprt. Tajništvo bo med poletjem delovalo od 8.30 do 12.30. Redni pouk za šolsko leto 2007/2008 se bo začel v ponedeljek, 10. septembra 2007. M Izleti DRUŠTVO SLOVENSKIH UPOKOJENCEV v Trstu prireja v petek, 20. julija izlet na Mašun, kjer bo srečanje s pobratenim društvom iz Ilirske Bistrice. Informacije in vpisovanje do med 9. in 13. uro na društvenem sedežu, Ul. Cicerone 8, Trst, tel. 040360072. KMEČKA ZVEZA IN ZADRUŽNA KRAŠKA BANKA prirejata v nedeljo, 29. julija 2007, tradicionalni članski izlet na kmečki praznik na koroškem, ki ga »SKUPNOST južno-koroških kmetov« organizira v Šen-tprimožu v Podjuni. Cena izleta je 20,00 evrov in krije samo stroške prevoza. Vpisovanje v uradih Kmečke Zveze Trsta, Gorice in Čedada. □ Obvestila SI Šolske vesti DRŽAVNA SREDNJA ŠOLA IVAN CANKAR v Trstu sporoča, da bo julija in avgusta ob sobotah šola zaprta (tudi v torek 14. avgusta). URAD ZA SLOVENSKE ŠOLE obvešča, da so bile 4. julija, v prostorih Deželnega šolskega urada v Ul. S. Anastasio 12, objavljene pokrajinske (bivše permanentne) lestvice učnega osebja slovenskih sol vseh vrst in stopenj v tržaški pokrajini. Rok za vložitev morebitnih ugovorov je 5 dni. DTTZ ŽIGE ZOISA obvešča, da bo med poletno prekinitvijo didaktičnih dejavnosti šola zaprta ob sobotah, in sicer od 7. julija do vključno 01. septembra 2007. Med tednom bo tajništvo odprto od 9. do 14. ure. RAVNATELJSTVO DRŽAVNEGA ZNANSTVENEGA LICEJA FRANCE PREŠEREN sporoča, da bo šola med poletno prekinitvijo didaktičnih dejavnosti od 7. julija do 01. septembra 2007 ob sobotah zaprta; šola bo zaprta tudi v ponedeljek, 13. avgusta 2007 in v torek, 14. avgusta 2007. Tajništvo bo delovalo DRUŠTVO LAMPO prireja od torka, 10. julija do nedelje, 15. julija tradicionalno poletno pustovanje v Miljah nad parkiriščem Caliterra. Spored: torek, 10. julija, ob 21. uri karibski plesi, nato vsak večer ples, v soboto, 14. julija, ob 21. uri, večerna povorka mask. ROJANSKA VERSKA SKUPNOST bo danes, 12. julija, praznovala svoja zavetnika sv. Mohorja in Fortunata. Ob 19.30 bo dvojezična sv. maša. Sledila bo evharistična procesija po ro-janskih ulicah s petjem in molitvami tudi v slovenščini. Somaševanje in procesijo bo vodil msgr. Franc Vončina. Toplo vabljeni verniki, pevci in še posebno narodne noše. OBČINSKA KNJIŽNICA v Nabrežini obvešča svoje bralce, da bo zaradi dopusta zaprta do 15. julija. SKD IGO GRUDEN - POLETNE DELAVNICE V JULIJU Oblikovanje usnja za odrasle, 16. in 17. od 20. do 22. ure, tel. 333-8980166 Erika Ko-janec. Šivanje bleščič za otroke 16., 17. in 18. julija od 9.30 do 11.30, tel. 338-8475906 Sandra Poljšak. TABORNIKI RODU MODREGA VALA obveščajo člane, da bo odhod na taborjenje v nedeljo, 15. julija. Zbirališče (vsi v kroju): v Sežani, na no- vi avtobusni postaji ob 8. uri, odhod ob 8.30; odhod iz Rožne doline ob 9. uri. V nedeljo, 22. julija bodo obiski od 10. do 17. ure. Taborniški srečno! PD SLOVENEC IN FANTOVSKA IN DEKLIŠKA IZ BORŠTA IN ZA-BREŽCA priredita 21. in 22. julija v parku Hribenca v Zabrežcu šagro. V soboto, 21. julija bo za ples igral ansambel Roxie. V nedeljo, 22. julija bo ples z ansamblom Mega Mix. Oba dneva bodo delovali dobro založeni kioski z vinom domačih vinogradnikov in specialitetami na žaru. AŠD SOKOL vabi starše otrok, ki se ukvarjajo z žensko odbojko pri društvu, na informativni sestanek za pripravo nove sezone 2007/2008, ki bo v sredo, 18. julija, ob 20.30 na odprtem igrišču AŠD SOKOL. Toplo vabljeni. NARODNA IN ŠTUDIJSKA KNJIŽNICA bo od 20. julija do 3. avgusta zaprta zaradi nujnih obnovitvenih del. OBČINSKA KNJIŽNICA V SALEŽU je do 6. avgusta odprta po običajnem urniku (ob pon. in sredah od 15. do 19. ure). NARODNA IN ŠTUDIJSKA KNJIŽNICA obvešča, da bo od 25. junija do 31. avgusta odprta s poletnim urnikom, in sicer od ponedeljka do petka od 8. do 16. ure. ZSŠDI obvešča, da bosta urada v Trstu in Gorici v poletnih mesecih odprta od 8. do 14. ure. MO SPDT prireja Planinsko Šolo, namenjena osnovnošolcem, na Planini pri jezeru od 27. avgusta do 1. septembra 2007. Za informacije in prijave: 338-5953515 (Katja). SOMPD VESELA POMLAD vabi na poletni pevski teden za osnovnošolske otroke »Poj z menoj«, ki bo od 27. do 31. avgusta 2007, v prostorih Marijanišča na Opčinah. Vsak dan od 8.30 do 17. ure bodo zborovod-kinja Mira Fabjan in animatorji vodili pevske vaje, plesne, športne in kulturne dejavnosti. Prijave in informacije na št. 040-213582 (Mani-ca), 040-213104 (Silvia) in 040213249 (Nataša). Prireditve SKD VIGRED vabi v četrtek, 19. julija, ob 21. uri na šolsko dvorišče v Šempolaju na ogled igre Balkanski špijon v izvedbi PD. Štandrež (v slučaju slabega vremena bo prireditev na prostoru pod vrtcem). ARTEDEN07 - mednarodna likovna delavnica v ŠKC v Lonjerju. Danes, 12. julija, ob 19.30 uri družabnost z glasbeno skupino Veseljaki (ob 18.30 pokušnja domačih vin). Petek, 13. julija, ob 20. uri, At Dance Performance Daša Grgič in Luca Zampar, režija Luca Quaia. Sobota, 14. julija, ob 19.30, At Vernissage Razstava nastalih del na Artednu, predstavitev Klavdij Palčič, nastop pevke Teje Saksida in glasbenika Maria Babojeliča. Vabi Skd Lonjer-Katina-ra. TRST, GALERIJA NARODNEGA DOMA Ul. Filzi 14, do 13. julija 2007, umetnostna razstava »Hommage Spacalu«. Odprto od ponedeljka do petka od 17.30 do 19.30. SKD TABOR prireja TABOR 2007-POLETJE POD KOSTANJEM: v četrtek, 12. julija, ob 21.15, v sklopu festivala Folkest, irska skupina ATLANTIC ROAR; v četrtek, 19. julija, ob 21.15 celovečerni film LA RI-CERCA DELLA FELICITA' (R.Gabriele Muccino); v petek, 27. julija, ob 21.00, slovenske etno-rock-jazz skupine JARARAJA. Vse prireditve bodo na dvorišču Prosvetnega doma, v primeru slabega vremena pa v dvorani. Deloval bo tudi poletni osvežilni kiosk. Čakamo vas! GODBENO DRUŠTVO NABREŽINA vabi na praznovanja ob priliki 110. letnice ustanovitve, v petek, 13. julija 2007, na sedežu društva, ob 20.30 poimenovanje dvorane po Stanku Misleju in predstavitev splet- ne strani godbe; v soboto, 14. julija, na igrišču Sokola, ob 19.30 slavnostni koncert godbe, sledi ples z ansamblom Kraški Kvintet; v nedeljo, 15. julija na igrišču Sokola, ob 17.00 povorka godb iz Nabrežinskega trga na igrišče Sokola; sledi kratek koncert vsake godbe ter ples z ansamblom Modri val. KRD DOM BRIŠČIKI vabi v petek, 13. julija 2007, ob 20. uri, h komunski štirni v Briščike na koncert Harmo-nikarskega orkestra GM SINTHESIS 4 dir. Claudio Furlan. S Mali oglasi RESTAVRACIJA NA KRASU išče natakarico in kuharja za stalno delo. Info: 392-4032979. IŠČEM KNJIGE (slovenščina, italijanščina, matematika in gospodarski zemljepis) za 3. razred višje srednje šole Z. Zois (oddelek za knjigovodje). Kličite na tel. št.: 334-1326272. KMEČKI TURIZEM ŠVARA je odprt ob četrtkih, petkih, sobotah in nedeljah. Tel. št. 040-200898. NUDIM LEKCIJE nižje srednješolcem iz vseh predmetov. Tel. na tel. št.: 349-1603488. NUDIM POMOČ pri raznih hišnih popravilih: gradbeništvo, vodovodno inštalaterstvo, vrtnarstvo. Tel. na št.: 333-2433698 ODDAJAM v najem v središču Gorice pol opremljeno 140 kv.m. veliko trosobno stanovanje v 1. nadstropju, z dvigalom, kuhinjo, spre-jemnico z balkonom, z dvema kopalnicama, shrambo, kletjo in parkirnim prostorom. Klima in centralizirano ogrevanje. Tel. na št.: 346-8246674. ODDAJAM v najem, v Ul. Manzoni, 90 kv.m veliko neopremljeno dvosobno stanovanje z velikim atrijem, kuhinjo, sprejemnico z balkonom, shrambo in kletjo. Centralizirano ogrevanje. Tel. na št.: 346-8246674. PRODAM HIŠO v Borštu blizu cerkve, v izredno dobrem stanju. Zainteresirani naj kličejo na tel. št.: 040384122 ali 040-830454. PRODAM PEUGEOT 106 1400 kubi-kov, sport pack, letnik 2000, 79.000 prevoženih km, v zelo dobrem stanju. Cena 3.000,00 evrov. Klicati na št. 348-5613140. PRODAM ŠOLSKE KNJIGE za prve tri razrede klasičnega liceja France Prešeren. Pokličite na tel. št. 3496236171. ZARADI SELITVE prodajamo odlično ohranjeno kotno omaro dimenzij 210x210x260 cm. Razpoložljivost takojšnja. Cena izredno ugodna. Tel. 335-7029004. ¿j Čestitke Danes slavi 80. rojstni dan prof. Pavle Merku Mnogo zdravja in srečnih dni mu želi Glasbena matica Slovenski visokošolski sklad Sergij Tončič čestita bivšemu predsedniku in pobudniku Tončičeve nagrade profesorju Pavletu Merkuju za pomembni življenjski jubilej in mu želi še mnogo ustvarjalnih dosežkov. Slavistično društvo Trst-Gorica-Videm najiskreneje čestita svojemu častnemu članu prof. Pavletu Merkuju ob življenjskem jubileju in mu želi še veliko mirnih in uspešnih let. sežkov v življenju, ki jih izreka Pihalni orkester Ricmanje. OLIVER REGENT je na zavodu Jožef Štefan uspešno zaključil maturo. Iskreno mu čestitajo mama, tata in sorodniki. Na ekonomski fakulteti za turizem in okolje na Univerzi v Gorici je včeraj z uspehom diplomirala načelnica mladinskega odseka, smučarska učiteljica in odbornica SPDT Katja Starec. Iskreno ji čestitajo za dokončani študij in ji želijo obilo življenjskih in delovnih uspehov odborniki in SPDT-jevci vsi. Prispevki Članici Pihalnega orkestra Ric-manje Maddalena Mura in Ema-nuela Renko sta uspešno opravili maturo, člani Valentina Pecchiari, Erik Kuret in Marco Bagedda pa malo maturo. Naj prejmejo čestitke za uspeh in voščila za še obilo do- V spomin na dragega bratranca Ivana Bednarika daruje Silva Gasperčič 50,00 evrov za Sklad Lucchetta - Ota - D'Angelo - Hrovatin. V spomin na drago Anico Rustja in ob 40. obletnici smrti očeta Ivana Rustja darujeta Lidia in Egidio Castel-lani 60,00 evrov za spomenik NOB v Gabrovcu. Namesto cvetja na grob Štefi Bratina darujeta Stana in Franka 20,00 evrov za boljunsko cerkev. V spomin na drago Anico Kralj An-tonič darujeta Bogomila in Nadja Lupinc 50,00 evrov za slivensko cerkev. V spomin na pokojno Anico Kralj darujeta Darka in Silvio 20,00 evrov za potrebe šempolajske cerkve. V spomin na gospo Vero Slavec - Čuk darujejo družine Baldassi, Kocman, Milič in Rolič 200,00 evrov za AŠD Breg. V spomin na pokojno Vero Slavec -Čuk darujeta Wilma in Florjan Kralj 15,00 evrov za AŠD Breg in 15,00 evrov za pihalni orkester Breg. Ob obletnici smrti dragih staršev daruje Severina Pernarčič 25,00 evrov za Krut. Ob prerani izgubi Alfia Prodana izreka iskreno sožalje Federicu in Tanji SKD Vigred MALTA 369€ Hotel 4* 7 dni, zajtrk, letalo iz Zagreba 395€ Hotel 3* 7 dni, polpenzion, letalo iz LJUJ ZAKINTOS 329€ 399€ 7 dni, zajtrk, letalo iz LJU 7 dni, polpenzion, letalo iz LJU I NOVA GORICA SEŽANA KOPER Kidričeva 20 Partizanska 37a Pristaniška 2 tel:+386 5 333 42 43 tel:+386 5 7341410 tel:+386 5 627 8410 Last Min Ute Center* (LIRIKA TURIZEM d.o.o. - Ljubljana, Slovenska cesta 51 in 27 - Telefon: 01/234 88 88,244 55 55 www.lastminutecenter.si 1 0 Četrtek, 12. julija 2007 KULTURA / GORICA - Poklon ob 80. rojstnem dnevu Pavle Merku, osebnost mnogotere ustvarjalne sferičnosti Višek večera, ki ga je pripravila ZSKD v sodelovanju z GM, je predstavljal govor Mirana Košute »Nemo profeta in patria«, pravi znan latinski pregovor in veliko umetnikov se lahko bolj ali manj upravičeno pritožuje zaradi skromnega zanimanja, katerega so deležni v domačem kraju. To ne velja za Pavleta Merkuja, glede katerega številna priznanja in koncertni pokloni ne puščajo dvomov o priznanosti in priljubljenosti, kiju je dosegel v rodnem Trstu kot tudi drugje, v Italiji, Sloveniji ter na širšem, mednarodnem prizorišču. Dobra glasba najde svojo pot v svet, temu pa lahko v tem primeru dodamo še zvedavost in razgledanost človeka, ki je s svojo komunikativnostjo iskal, vzpostavljal in utrjeval plodne stike z umetniki, intelektualci in preprostimi ljudmi iz drugih okolij. Prav odprt pristop k novim spo zna njem je ob li ko val in za zna mu -je kulturni in čustveni mozaik njegove osebnosti, celotne intelektualne razsežnosti katere je nemogoče zaobjeti z eno samo definicijo, saj v njegovem delu ni skladatelja brez jezikoslovca, ni etnomuzikologa brez filologa in kulturnega delavca. Merku po drugi strani ne mara definicij, saj je prav odklanjanje katerihkoli duševnih meja glavna lastnost pristnega intelektualca, za katerega sta življenje in delo neizmerni zaklad vedno novih odkritij. Pri re di ti ga la ve čer ob nje go vem osem de se tem roj stnem dne vu ni bi la ravno lahka naloga za ekipo Zveze slovenskih kulturnih društev, ki mu je posvetila monografski večer v sklopu vsakoletnega, ekskluzivnega dogodka z na slo vom Za sul si me z zvez da mi. Značilnost te posebne pobude je poleg izvrstne programske zasnove tudi uporaba sugestivnega okvira devinske-ga gra du, ne na klo nje na vre men ska napoved za torkov večer pa je prisilila organizatorje, da so previdno postavili celotno prireditev pod streho goriškega Kulturnega doma, kar je pri-kraj ša lo ob čin stvo za zvez dna to ne bo, a je gotovo omogočilo bolj zbrano poslušanje. Koordinacijo dogodka, ki ga je posnela ekipa deželnega sedeža RAI, je prevzel glasbenik Marko Sancin, izbrani izvajalci pa so sami predlagali skladbe iz lastnega repertoarja. Sad skupnega načrtovanja je bil raznolik ve čer, na ka te rem se je vsak od glas be -nikov v tekočem zaporedju nastopov Pavle Merku (na levi sliki) med hčerko Jasno in sinom Androm sledi koncertu F. BUMBACA poklonil slavljencu in mu podaril utrinek lastnega podoživljanja njegovih umetniških izrazov. Režiserka Vesna Tomšič ni imela ob tej priložnosti veliko možnosti izražanja lastne kreativnosti, saj se je morala podrediti zahtevam izrazito koncertne oblike večera. Ob profesionalnem, dvojezičnem povezovanju Tamare Stanese so koncert odprli člani mešanega zbora Jacobus Gallus z obrednim ponavljanjem, ki je tipičen za pristno ljudsko izročilo, saj je Merku obče znan po svojem dragocenem etnomuzikološkem raziskovanju in mojstrskih priredbah ljudskih skladb. Vprašljiva je bila le vsebina prve skladbe, saj se je praznični večer pri čel s si cer su ges tiv no, a te gob -no postno pesmijo o Križevem potu po videmskem zapisu. Z nebanalno izbiro med se boj ze lo raz lič nih skladb so pevci dokazali izvajalsko zahtevnost Merkujevega zborovskega opusa, ki ne prenaša z nobenega vidika površnih pris to pov in se pri tem do tak ni li tu di intonacijsko zahtevnega melodičnega razvoja pesmi v sardinskem narečju, ki je pomenljivo spadala v program kot znak skladateljeve navezanosti na kulturo in tradicije italijanskega otoka. Zbor j e vodil Matj až Šček. Gost Črtomir Šiškovič je nato izvedel skladbo Citira za violino solo s surovo ekspresivnostjo ljudskega godca oz. z zavestjo dvojne narave sodobne priredbe folklornega instrumentalnega izražanja. Violinist je kasneje stopil pred pult in vo dil ko mor ni go dal -ni or ke ster Glas be ne ma ti ce pri pre cej občuteni izvedbi verjetno najbolj znane skladbe Merkujevega instrumentalnega opusa, to je rapsodija Ali sijaj, sijaj, sonce iz leta 1977. Med tolikimi primeri skladateljevega ustvarjanja na ljudskih osnovah, je program predstavil tudi nekaj skladb, ki pričajo za sodobne usmeritve njegovega umetnega opusa. V prepričljivi interpretaciji koprske flavtistke Alen ke Zu pan in tr žaš ke ga ki ta ri -sta Marka Ferija je publika lahko poslušala Dve skladbi op.31, harfistka Simona Mallozzi pa je podala skladbo z naslovom PUP 1967. Fi na le je bil za u pan než ne mu pevskemu objemu furlanskega ženskega zbora Multifariam, ki se je pod vod- PRIMORSKI POLETNI FESTIVAL - Duohtar pod mus! Iztok Mlakar učinkovito povzema Molierove motive Uspešnica letošnjega Primorskega poletnega festivala je nedvomno predstava Duohtar pod mus!, ki jo je Izotk Mlakar povzel po Molièrovem Zdravniku po sili; vse predstave z dodano vred so bile povsem razprodane, in ko bi organizatorji predvideli še kakšno, bi gledalcev gotovo ne zmanjkalo. Razlog za tolik šen us peh ne gre is ka ti le v slo ve su in sim -patiji glavnega igralca Iztoka Mlakarja, ki je poleg teksta v sočnem in naravnem sodobnem primorskem narečju spisal tudi duhovite son ge in pri jet no glas bo, tem več v od lič nem ritmu in množici učinkovitih komičnih točk, ki si v predstavi sledijo brez prekinitve. Kot sam Iztok Mlakar izjavlja v gledališkem listu, se je pri poustvaranju Molièrove kome di je zgle do val po com me di -i dell'arte, iz katere je sicer črpal tudi Molière, in res so v Mlakarjevem Duohtarju pod mus! razpoznavni liki pa tudi »burle, lazze in battude« stare italijanske gledališke tradicije, ki so sicer, če prav pomislimo, prisotni v likih velikih komikov vseh časov, ne samo italijanskih, denimo v Chaplinovem potepuhu, v Ta-tiju, pa seveda v Totoju, Dariu Foju in Rober- tu Benigniju. Predstava je tako polna komičnih točk, za katere bi lahko rekli, da so že »klasične«, a so kljub temu sveže in učinkovite, kot dobra stara pesem evergreen, katere melodije in besedi lo po zna mo na pa met, a jo zno va in zno va spet radi poslušamo. Morda gre res le za stroj za smeh, a zelo dober in naoljen stroj. Avtor Iztok Mlakar in režiser Vito Taufer sta tradicionalne komične like neprisiljeno po- stavila v sodobno življenje: Geront, ki ga igra Boris Cavazza, je pohlepni bogataš, ki utaju-je davke; Lucinda in Leander (Lara Komar in Gorazd Žilavec) sta naivna mlada človeka, ki le želita zadostiti svoji ljubezni; Martina Urške Bradaškja je prepirljiva žena, Angelina Teje Glažar je prebrisana sužabnica, Valer Gre-gora Zorca pa napol zlikovski objestnežev po-magač. Tudi po sili lažni zdravnik, robati Sga-narel je le spremenil poklic in ni več drvar, temveč mehanik, pravzaprav »čentrira feltne« (pri nas bi rekli »čerčone«). Čeprav se tako avtor kot re ži ser nis ta iz ogni la vul gar nej šim pri -jemom commedie dell'arte, denimo situaciji z nočno posodo, sta vse dogajanje postavila nekako izven realnosti, da je vse skupaj smešno in nikoli žaljivo. Predstavo v živo spremlja instrumentalni trio Vrabec (Anže Vrabec, klavir; David Šu-li goj, kon tra bas in Ro man Ko bal, bob ni), ki po -udarja vse dogajanje in ne samo songe. Predstavo sta postavili Gledališče Koper in SNG Nova Gorica; krstna uprozoritev je bila maja letos v okviru sezone koprskega gledališča. (bov) stvom Gianne Visintin pohvalno potrudil pri izvajanju dveh skladb v sloven skem je zi ku, ka te ri ma so sle di le priredbe italijanskih ljudskih spevov in ena od skladb, ki pričajo za umetniško soglasje s slogom pesnika Roberta Piuminija. Nastop teh pevk je hotel biti živ dokaz, da so Merkujeve skladbe razširjene tudi pri italijanskih zborih in da se je tudi njegova ustvarjalnost večkrat usmerila v ne-slovenska ljudska izročila. Sodelovanje je nastalo s posredovanjem Zveze italijanskih zborov skih druš tev US CI. Glasba in beseda sta pola skladateljevega umetniškega dela, zato je tudi pro gram ve če ra upo šte val obe go -vorici: za izbiro izvajalcev je poskrbela Glasbena matica, za priložnostni govor pa je bil za dol žen ugled ni in te lek -tualec, kot je prof. Miran Košuta. Zamisel organizatorjev se je izkazala kot po vsem po sreče na, saj je nje gov be sed ni po klon pred stav ljal vi šek celotnega večera in je ponujal sugestiven, izvrsten in poglobljen pogled v svet povezav med jezikoslovjem in glasbo, ki »srcu govori z ne-semantično jasnostjo«. Univerzitetni profesor, slavist in glas be nik se je osre do to čil na »mno -gotero ustvarjalno sferičnost« osebnosti, kije utelesila lik »renesančnega, vsestranskega demiurga«. Na osnovi mešanega narodnega izvora, naravne nadarjenosti za komunikacijo z ljudmi in razklanjanja med različnimi talenti, je Merkujev življenjski poklic postalo grajenje simboličnih mostov med različnimi področji. Predanost glasbi jezika in jeziku glasbe je po Košutovih besedah privedla do »mavričnega ognjemeta« različnih zvrsti. Na izrazito glasbenem polju je pomenljiva njegova od lo či tev, da se je osre do to čil posebno na človeški glas, kot odsev intimne vezi z ljudmi, prostorom in časom, kar je tudi odlika njegovega ustvarjanja. Kot je povedal govornik, torkov koncertni poklon ni bil jubilejni obračun, temveč postaja na poti iskanja »Resnice«, kar je po izjavi samega skladatelja vezna nit in spodbuda vseh njegovih dejanj. Merkuju se letos vsi radi poklanjajo (temu je slavljenec ironično pri-po mnil, da bo gle de na šte vi lo po čas -titev kmalu praznoval svojo 800-letni-co) in prav go to vo osred nji po klon ZSKD ni bil zad nji v le toš njem, ju bi -lejnem letu. Ob vseh izrazih občudovanja in prijateljstva je Merku stopil na oder in strnil svoje občutke s preprostim »Hvala«, kar je dovolj za vse, ki kot on poznajo pomen besed. Rossana Paliaga / AVTOMOBILI Četrtek, 12. julija 2007 1 1 FIAT - Po petdesetih letih je italijanska legenda oživela V Turinu upajo, da bo novi 500 ponovil uspeh slavnega predhodnika Predvidevajo presenetljivo nizko proizvodnjo - Draga vstopna različica, še dražje ostale Slavje je bilo bolj primerno kakemu prestižnejšemu modelu, a kaj hočemo, Fiat je pač predstavil naslednika slavnega cinquecento, enega od avtomobilov, ki so Italijane pretvorili v narod šoferjev. Novi 500 je torej tu in sedaj bo treba upravičiti ves blišč, ki ga je Fiat uprizoril ob predstavitvi. Upravičiti pa v svetu avtomobilov pomeni prodati in glede 500 Fiat nima kdo ve kako ambicioznih načrtov, saj predvidevajo, ob polni proizvodnji, komaj 120 tisoč avtomobilov letno, kar j e za tako majhen avto skoraj zanemarljiva številka. Torej, oblikovno novi 500 res spominja na stari cinquecento, seveda z novim prijemom in konec koncev je oblika simpatična. Čeprav je avto za dobrih 50 cm daljši od svojega predhodnika izpred 50 let, je v njem prostora samo za 4 osebe in če ste nekoliko višje raščeni, sedite raje spredaj, saj si boste na zadnjih sedežih grizli kolena. Za primerjavo naj navedemo samo podatek, da je Chevrole-tov matiz dolg približno enako, ima 5 prostorov, stane pa bistveno manj. Sicer pa je voznikov prostor skrbno oblikovan in ergonomsko dokaj posrečen. Notranjost je svetla, k čemur pripomorejo še kar obširne zasteklene površine in pisane prevleke. Če pa mislite, da je novi 500 primeren za vsak žep, se krepko motite, saj je vstopna cena 10.500 ev-rov, najdražja različica pa velja kar 4 tisoč evrov več. To seveda, če se zadovoljite s serijsko opremo, ki pa ni kdo ve kako bogata. Če pa ste nekolikanj izbirčni in bi si hoteli privoščiti nekaj več, bodite pripravljeni na to, da bo znašal ček, ki ga boste morali podpisati, tam nekje med 15 in 17 tisoč evri. A nič zato, pri Fiatu so poskrbeli za široko ponudbo financiranja, da bi tako pripomogli k še večji zadolžitvi italijanskih družin. Fiat 500 i e mišijen za mestni promet in v njem se res lepo odreže: z lego na cesti ni nobenih problemov, saj so kolesa pomaknjena na same vogale karoserije. Za sedaj ponuja Fiat tri motorje: najcenejša varianta je 1200-kubični bencinski motor FIRE, ki zmore 65 KM. Z njim pa je 500 vse prej kot poskočen, kljub dobremu 5-stopenjskemu menjalniku. Mnogo bolj zmogljiv je 1400-kubični bencinski motor, ki zmore 100 KM, stane pa seveda ustrezno več. 500 s tem motorjem ima odličen 6-stopenjski menjalnik: zavore pa so pri vseh treh motorjih enake: koluti spredaj bobni zadaj, kar je najbrž za tako majhen avto zadovoljiva re ši tev. Edini turbodizel, ki ga Fiat za sedaj ponuja je 1300-kubični Mjet, ki zmore 75 KM, zahvaljujoč se relativno visokemu navoru pa se v mestnem prometu odreže bolje od bencinske različice. V bodoče napovedujejo zanimiv dvovaljni turbo-bencinski motor, ki bi ga morali vgraditi v športno različico novega Fiatovega malčka. Resnici na ljubo moramo povedati naslednje: članek je interpretacija pisanja številnih časopisov in vsega, kar je bilo objavljeno o novem 500 na spletnih straneh. Na žalost Primorski dnevnik na predstavitev ni bil povabljen, tako da osebnih vtisov o novem avtu ne moremo dajati. Novi 500 res spominja na na slavni cinquecento tako spredaj kot zadaj, popolnoma nov pa je v notranjosti PEUGEOT - Mod. 3 je poganjal Daimlerjev motor Obnovili prvi avto, ki je vozil po cestah v Italiji V kraju Piovene Rocchette slovesno poimenovali mestni trg po Armandu Peugeotu, ustanovitelju istoimenske francoske avtomobilske hiše Da ima francoska znamka Peugeot dolgo zgodovino na italijanskih cestah, je vsem znano, nihče pa do pred kratkim ni vedel, da je bil prvi avto, ki je za-vozil na italijanske ceste, takrat najbrž bolj prašne kolovoze kot prave ceste, znamke Peugeot. Pisalo se je leto 1893, ko je tovarna Peugeot izročila grofu Gae-tanu Rossiju, lastniku znane italijanske tekstilne industrije, bleščeč model 3. Avto, ali bolje rečeno kočija z motorjem, je bil 25. vozilo, ki je prišlo iz tovarne Armanda Peugeota. Z njim se je gospod grof vozil po kraju Piovene Rocchette,v neposredni bližini svoje tovarne v Schiu. Rossi je imel prvo vozniško dovoljenje v Italiji, njegov šofer pa drugo. Peugeot model 3 je imel dvovaljni Daimlerjev motor, ki je najbrž ropotal kot sto hudičev. Rossi se je z njim vozil vrsto let, nakar ga je prodal, kdaj točno se ne ve, nekemu Lazzariju iz Aiella v Furlaniji, kjer je avto obtičal do petdesetih let prejšnjega stoletja. Med prvo svetovno vojno so mu sicer italijanski vojaki odvzeli nekaj kosov, vendar je bilo vozilo v dokaj dobrem stanju. Gospod Lazzari je v častitljivi starosti 90 let sklenil prodati nekaj svojih starin, saj je bil samski in ni imel družine. Obrnil se je na predstavnika Fiata v Vidmu, ki je obvestil kustosa turin-skega avtomobilskega muzeja. Slednji na njegovo pismo ni niti odgovoril in avto je ostal v Lazzarijevem seniku še nekaj let, dokler ni vest prišla na uho nekemu videmskemu starinarju, ki si je šel vozilo ogledat in ga je, spričo dejstva, da je bilo sicer nevozno, a v dobrem stanju, tudi kupil, baje za manj kot milijon lir. Vest je v začetku petdesetih let objavil tudi vi-demski Messaggero Veneto. Videmski starinar pa je obstoju veterana obvestil takratnega vodjo Fiatove filiale v Trstu, kateremu je sicer rekel, da gre za Daim-lerjevo vozilo, ki pa ima na kolesih napis Peugeot. Vozilo naj bi v začetku prejšnjega stoletja preizkusil tudi Giovanni Agnelli. Ko so slišali njegovo ime, so v Turinu postali pozorni in avto odkupili vendar ne za denar, temveč so ga zamenjali za čisto nov fiat 1100/103. Od takrat je bil avto na ogled v turinskem avtomobilskem muzeju, dokler niso peugeotovci odkrili, da gre za enega prvih njihovih vozil in za prvi avto, ki je zavozil na italijanske ceste sploh. Prosili so muzej, naj jim dovoli, da ga restavrirajo, na kar so v Turinu pristali, saj gre za pomembno obogatitev muzeja. Da bi proslavili dogodek so v četrtek, 5. julija, v kraju Piovene Rocchette ob prisotnosti potomcev Armanda Peugeota in grofa Rossija, slovesno poimenovali mestni trg po ustanovitelju tovarne Peugeot. 1 2 Četrtek, 12. julija 2007 APrimorski r dnevnik O Ulica Garibaldi 9 tel. 048 1 533382 fax 0481 532958 gorica@primorski.it GORICA-NOVA GORICA - Bojno sredstvo iz druge svetovne vojne so našli na zasebnem vrtu v Svetogorski četrti Zaradi neeksplodirane bombe jutri evakuacija 300 Goričanov 200-metrski pas pri solkanskem mejnem prehodu bo zaprt med 7. in 12. uro - Zagotovljena pomoč starejšim in bolnim EVAKUACIJA Navodila za občane Občani, ki živijo na evakuiranem območju, morajo s seboj vzeti vse, kar potrebujejo, in jutri domove zapustiti pred 7. uro. Med 7. in 12. uro jim namreč iz nikakršnega razloga ne bo dovoljeno, da se vrnejo v svoja bivališča. Celotno območje bo pod strogim nadzorom, saj je to edini način, da bo zagotovljena varnost in da bodo preprečili morebitne kraje. Kdor bo kršil ukaz pred uradnim dovoljenjem za vrnitev v stanovanja, bo odveden na policijsko postajo. To je osnovno navodilo, ki ga goriške sile javnega reda naslavljajo na stanovalce Svetogorske četrti v Gorici in obmejnih ulic Nove Gorice, na območju katerih bo jutri dopoldne veljala odredba o evakuaciji. Med 7. in 12. uro bo evakuiran 200-metrski pas okrog nahajališča letalske bombe tako na slovenski kot tudi na italijanski strani. Ob zadnjih 300 metrih Svetogorske ulice bo policija zaprla tudi nekaj cest na slovenski strani, in sicer ulico IX. Korpusa od križišča s Prvomajsko ulico do solkanskega mejnega prehoda in celotno Kolodvorsko ulico. Sile javnega reda opozarjajo stanovalce evakuiranega območja, da morajo s seboj odpeljati tudi domače živali. Avtomobilov in drugih predmetov, ki se lahko poškodujejo, ni priporočljivo puščati na dvorišču, okna stanovanj pa morajo ostati odprta; zaprte lahko ostanejo le rolete. Okna je treba pustiti odprta, na steklo pa je treba križno zalepiti lepilni trak. Stanovalcem priporočajo, da izklopijo elektriko. Za vse te, ki potrebujejo asistenco, bodo na dvorišču samostana uršulink na vogalu med ulico Palladio in Svetogor-sko ulico uredili šotor s primernim osebjem, ki bo nudilo pomoč predvsem bolnikom in ostarelim. (Ale) Približno 300 občanov Svetogorske četrti z domačimi živalmi vred bo jutri dopoldne moralo zapustiti svoje domove. Med 7. in 12. uro bodo namreč vojska in sile javnega reda v neposredni bližini solkanskega mejnega prehoda evakuirale in popolnoma zaprle območje s 400-metr-skim premerom, v središču katerega so pred nedavnim našli neeksplodirano letalsko bombo ameriške ali angleške izdelave. Bojno sredstvo, ki ga je letalo spustilo v bližini Severne postaje pred več kot 60 leti, je ležalo približno meter pod zemljo na vrtu družine Ravaccia, ki stanuje v Svetogorski ulici 152. Poldrugi meter dolga bomba iz časa druge svetovne vojne, ki jo bodo pirotehniki tretjega inženirskega polka dezaktivirali in nato odpeljali do raz-strelišča z vojaškim kamjonom, tehta 250 kilogramov in je dobro ohranjena. Vsebovala naj bi približno 80 kilogramov eksploziva, najverjetneje tritola. Mladenič jo je naključno našel v vrtu, ko je pred tremi tedni po naročilu družine kopal luknjo pri mreži vzdolž državne meje. Po besedah izkušenih vojakov, ki bodo bombo onesposobili, je odkritje podobnih bojnih sredstev dokaj pogosto v Italiji. »Gre za bombo z velikim potencialom, ki pa jo bodo izvedenci inženirskega polka dezaktivirali v petnajstih minutah. Kljub temu je treba zaradi organizacijskih vzrokov zapreti območje več ur,« je povedal goriški prefekt Roberto De Lorenzo in dodal: »Varnostna cona je pol Neeksplodirana bomba na zasebnem zemljišču tik ob meji; na sliki levo je v krog zaobjeto območje jutrišnje evakuacije. BUMBACA na italijanski in pol na slovenski strani, zato bosta pri operaciji sodelovali tudi novo-goriška policija, gasilci in civilna zaščita. V Italiji bo moralo evakuirati približno 300 stanovalcev, čez mejo pa manj. Solkanski mejni prehod bo zaprt, isto pa velja za bližji odsek železnice. Celotno območje bo zaprto prometu, tudi letalskemu.« Prefekt je podčrtal, da bo jutri na dvorišču samostana uršulink na vogalu med ulico Palladio in Svetogorsko ulico postavljen šotor, kjer bodo zdravniško osebje in člani civilne zaščite nudili pomoč bolnikom, starejšim občanom in vsem tistim evakuirancem, ki bodo med 7. in 12. uro imeli težave zaradi evakuacije. Mestni redarji so po besedah goriškega odbornika za varnost Stefana Cerette že seznanili stanovalce celega območja glede vsebine županove odredbe o evakuaciji, preverili pa bodo tudi posebne potrebe posameznih družin. »Za tiste, ki potrebujejo prevoz, bodo na razpolago rešilna vozila in občinski avtomobili,« je povedal De Lorenzo. Varnost območja bodo zagotavljali vojaki, osebje goriške kvesture, karabinjerji, finančna straža, slovenska in italijanska obmejna policija, prometna policija, gasilci, deželna civilna zaščita, rdeči križ in zdravniki goriške bolnišnice. V varnostno cono ne bo po evakuaciji smel nihče, saj hočejo sile javnega reda predvsem preprečiti, da bi prišlo do kraj v izpraznjenih stanovanjih. Aleksija Ambrosi GORICA - Cirkuške vragolije v poletnem središču Dijaškega doma Vrhunec s Stenom Obiskali živalski vrt in vodni park Atlantis v Ljubljani - Avgusta bodo ponovno odprli cirkuški šotor Goriški otroci s spremstvom na obisku zoološkega vrta Mali cirkusanti poletnega središča v goriškem Dijaškem domu se pripravljajo na veliko predstavo, ki bo potekala jutri z najbolj znanimi svetovnimi cirkuškimi osebnostmi, med katerimi iztopa Sten Vilar. Cirkuške vragolije se bodo začele v jutranjih urah, glavna parada pa bo na programu ob 11. uri. Prejšnji teden so otroci popestrili svoje cirkuške izkušnje z izletom v Ljubljano. V spremstvu vzgojiteljice Nadje in pomočnice Grete ter vzgojitelja Kristjana so se najmlajši sprehodili po živalskem vrtu. Najprej so obiskali tjulna, pravega žonglerja, ki je izvedel nekaj cirkuških točk in požel aplavze. Sprehodili so se tudi pred levi, tigri, žirafami, sloni in opicami. Še dobro, da so imeli za sabo izvrstnega fotografa Vasjo, ki je vse poslikal in tako ovekovečil lepi izlet. Športna šola in skupina starejših krat-kohlačnikov pa se je preizkusila v plavanju, skakanju, čofotanju in andrenalinskem spuščanju po toboganih vodnega mesta Atlantis. Robi, Andrej in Francesco so jih pospremili med umetne valove tega ljubljanskega zabavišča, kije otroke osrečilo in seveda tudi nekoliko zdelalo. Ta teden pa je dokaj moker in muhast, a kljub temu zanimiv. Nadaljujejo se delavnice za izdelavo oblačil, hodulj, konjičkov in mask za zaključno predstavo. Tudi športniki se ne dolgočasijo. Na programu so turnirji v ping-pongu, malem nogometu, tenisu, pikadu, frisbeeju in kmečkih igrah. Poletno središče Hip, hip hura se torej bliža h koncu prvega dela. Vzgojitelji, kuharica in čistilke si bodo privoščili zaslužene počitnice, da bodo lahko z obnovljenimi močmi ponovno odprli cirkuški šotor 27. avgusta. GORICA - Predlog ASCOM Trgovci zahtevajo videokamere Romoli na rimskih pogovorih zaradi glob Trgovci se v nekaterih predelih Gorice čutijo ogrožene. Zaradi pomanjkljive ali povsem odsotne javne razsvetljave naj bi namreč bile trgovine, trafike, bencinske črpalke in zlatarne ponekod bolj izpostavljene krajam in vandal-skim akcijam. Zato je goriška zveza trgovcev ASCOM na župana Ettoreja Romolija in njegovo upravo naslovila prošnjo po namestitvi videokamer, ki bi odvračale tatove ali vsaj olajšale delo silam javnega reda. »Mestno upravo opozarjamo na problem varnosti, ki je zelo občuten pri številnih naših članih. Pogosto dobivamo opozorila kolegov, ki se zaradi slabe razsvetljave čutijo ogrožene. Dobra rešitev se nam zdi namestitev videokamer,« je Romoliju in podžupanu Fabiu Gentileju povedal predsednik goriških trgovcev Pio Traini. Pred nedavnim se je za nameščanje videokamer v varnostne namene že zavzel Stefano Ceretta, Romolijev odbornik za varnost, kije napovedal, da bodo z njimi opremili zlasti predmestne predele. Z varnostjo na goriških ulicah so bili povezani tudi včerajšnji županovi pogovori v Rimu. Sestal se je z vrsto parlamentarcev in preverjal postopek za odobritev zakona, ki bi med drugim ukinil globe vsem Goričanom, kaznovanim zaradi vožnje skozi rdeče pri videonadzorovanih semaforjih. Srečal je tudi Alessandra Marana in Angela Compagnona, ki je vložil predlog zakona. »Veliko je obljub, sedaj čakam še na dejanja,« je včeraj iz Rima poudaril Romoli. / GORIŠKI PROSTOR Četrtek, 12. julija 2007 13 SOVODNJE - Gherghettov pokrajinski odbor zasedal na županstvu RONKE-DOBERDOB - Deželni prispevek Načrtujejo oživitev Romjanski šoli čezmejne poti do Mirna 900 tisoč evrov Petejan: »Pomembni premiki za sanacijo odlagališča na Malnišču« Širili bodo doberdobsko nižjo srednjo šolo Pokrajinski odbor Enrica Gherghette je včeraj zasedal na sovodenjskem županstvu. Po razpravi in sprejetju nekaterih sklepov so se pokrajinski upravitelji sestali s sovodenj-skim občinskim odborom in županom Igorjem Petejanom. Poleg poudarka, da se ugodno rešuje problem odlagališča na Malnišču, je na posebno zanimanje pokrajine naletel Petejanov predlog, da bi po padcu schengen-ske meje ponovno odprli več stoletij staro pot med Gabrjami in Mirnom. Na italijanski strani gre za 320 metrov dolgo cesto, ki pa je zaradi meje zaprta. Predlog je osvojil Gherghet-ta in poudaril, da bi šlo ne le za simbolno dejanje, temveč tudi za prvi primer čezmejne ceste, ki bi predstavljala turistično atrakcijo. Pod pogojem seveda, da bi jo primerno obnovili in osvetlili; dela naj bi financirala pokrajina. Petejan je pristavil, da bo to hkrati najkrajša povezava s sosednjo občino Miren. V nadaljevanju je župan povedal, da je reševanje problema Malnišča končno ubralo pravo smer. Občina je na deželo vložila dokumentacijo in prošnjo z zahtevo po denarju za sanacijo odlagališča. Z deželnimi funkcionarji so dogovorili naslednje korake, zato da se zadeva čim prej reši. Občina bo še pred koncem meseca oddala načrt za preverjanje onesnaženosti terena in sklenila z deželo programski dogovor, na podlagi katerega bo dežela v več letih financirala sanacijo. Petejan je vprašal pokrajino, naj občini nudi tehnično oporo. Pokrajina je sprejela tudi obvezo, da bo takoj preučila najboljšo rešitev za preusmer- Predsednik pokrajine Gherghetta s sovodenjskim županom Petejanom BUMBACA janje tovornjakov iz kamnolona v Dolu, ki močno obremenjujejo promet skozi Gabr-je. S sovodenjsko upravo je tudi soglašala, naj se elektrovod, ki ga načrtujejo po občinah So-vodnje, Zagraj in Foljan, spelje vzdolž avtocestne trase, ne pa skozi vasi, na kar je opozoril Petejan. Župan se je tudi zavzel za sanacijo vrhovske šole, kjer je ARPA našla ra- don. Povedal je še, da je občina iz fonda za ASTER prejela 580 tisoč evrov za ovrednotenje ostankov prve svetovne vojne. Vsoto 60 tisoč evrov, ki jih mora dodati občina, je pripravljena doplačati pokrajinska uprava, če bodo Sovodnje privolile, da se njen projekt vključi v park spomina, ki ga pokrajina uresničuje na Krasu. Dežela je dodelila 900 tisoč evrov za novi slovenski šolski pol v Romjanu. Glavnina tega denarja bo služila gradnji šolske stavbe, del prispevka pa bo namenjen širitvi prostorov na nižji srednji šoli v Doberdobu, kamor sprejemajo tudi romjansko mladino. Šola v kraški občini je namreč obravnavana kot del slovenskega šolskega pola iz Laškega, saj omogoča tamkajšnjim učencem, da z osnovne presedlajo na slovensko nižjo srednjo šolo, ki je v Ronkah nimajo. Izredni deželni prispevek, ki naj bi omogočil takojšen začetek del, so pred kratkim vprašali župan Doberdoba Paolo Vizintin, ronška podžupanja Marina Cuzzi ter župan Foljana in koordinator tržiškega mesta okrožja Mauro Piani, ki so se v Trstu sestali z deželnimi svetniki Tamaro Blažina, Bruno Zorzi-ni Spetič, Igorjem Kocijančičem, Mario Cristino Carloni in Miriom Bolzanom. Krajevni upravitelji so jih opozorili, da brez takojšnjega posega dežele bodo morali v šolskem letu 2008-09 uvesti zaprto število ter omejiti dostop otrok na slovensko osnovno šolo v Romjanu in na nižjo srednjo šolo v Doberdobu. Poziv je očitno padel na plodna tla. Finančna podlaga za začetek gradnje novega slovenskega šolskega pola v Romjanu je sedaj trdnejša. Po dosedanjih izračunih naj bi investicija znašala 2.400.000 evrov; od tega bo 1.800.000 GORICA - Devetag v Kulturnem domu Za koordinacijo Odbornik zagovarja integracijo gledaliških struktur Za las se izognil nesreči E3 Lekarne Tridnevni rock Na dvorišču restavracije Siliade v Doberdobu bo ob koncu tedna potekal tridnevni rock koncert z udeležbo nekaterih goriških glasbenikov in bendov. Jutri bodo pred občinstvo stopili I Catmen, Le Pantere in virtuoz na kitaro Giulio Nerini s pevcem Italom Chiario-nom; vsi trije bendi so meseca maja nastopili na rock in beat koncertu v mestnem gledališču Verdi v Gorici. Sobotni večer bodo oblikovali I Cobra, ki se bodo »sprehodili« skozi 40-letno zgodovino raznih rockerskih zvrsti. V nedeljo bo najprej stopila na oder skupina Xpress, za njo pa spet I Cobra; za to priložnost bodo tudi pripravili veliko torto s 41 svečkami, ki jo bodo ponudili vsem obiskovalcem večera. Doberdobski koncerti se bodo začeli ob 21. uri. Vljudno rokovanje med Devetagom in Komelom BUMBACA Kulturni dom je včeraj obiskal novi občinski odbornik za kulturo Antonio Devetag, ki je v pogovoru z ravnateljem Igorjem Kome-lom zagotovil, da bo sodelovanje med občino in slovenskim domom okrepljeno. Na vljudnem srečanju je Komel predstavil gostu široko paleto dejavnosti in tudi odmevne pobude, ki nastajajo v Kulturnem domu, a zaobjemajo ves čezmejni prostor; med temi seveda izstopajo koncerti na meji. Komel je tudi poudaril, da je Kulturni dom kraj prepletanja in sožitja med tu živečimi narodi. Posebej je opozoril na že utečeno sodelovanje z občino pri prirejanju pobud, kot sta festival Across the border in gledališki niz Komigo, izrazil pa je tudi željo po utrjevanju sodelovanja z mestnim teatrom Verdi. »Šlo je za plodno srečanje,« je ocenil Devetag, »predvsem v vidiku integracije različnih goriških gledaliških struktur, med katere sodi tudi center Lojze Bratuž, zato da bi v Gorici s skupnimi močmi uresničili umetniško in kulturno pobudo evropske teže.« S tem v zvezi sta se odbornik in ravnatelj zavzela za večjo koordinacijo med kulturnimi ustanovami, zato da bi se sezone ne pokrivale. Nezgoda, do katere je prišlo v torek na ladji Ventura v tržiški ladjedelnici Fin-cantieri, bi po mnenju sindikalnih predstavnikov lahko imela tragične posledice. Ranjenih ni bilo, ker se je delavec vrgel na tla in se je tako izognil deski, ki je padla z žerjava. To so trditve sindikatov, ki so se včeraj srečali z vodstvom ladjedelnice. Po njihovi oceni je med premikom žerjava deska trčila v oviro, zaradi odsotnosti varnostnih ka-vljev pa je padla in skoraj zadela delavca. Na zahtevo sindikatov se je vodstvo Fincantieri obvezalo, da bo preverilo varnostne razmere pri zunanjih podjetjih, ki delajo za ladjedelnico. Prijeli roparja banke V torek v poznih večernih urah so no-vogoriški policisti prijeli osumljenca, ki naj bi bila avtorja ropa v banki Hypo Alpe Adria Bank v Novi Gorici. V akciji je sodelovalo več patrulj, vodniki s službenimi psi in helikopter letalske enote policije. Pogajalske veščine Danes ob 11. uri bo v konferenčni dvorani sedeža Fundacije Goriške hranilnice (ulica Carducci 2) predstavitev novega inštituta za raziskovanje pogajalskih veščin. Gre za ustanovo, ki raziskuje pogajanje na mednarondi ravni, pogajanje v trgovini in sindikalno pogajanje. Ustanovitelja inštituta sta Fundacija Goriške hranilnice in Konzorcij za razvoj goriškega univerzitetnega pola. Dvorna glasba v Gorici Drevi ob 21. uri bo v dvorani Pokrajinskih muzejev v goriškem grajskem naselju koncert Marca Beaseleya, enega izmed najboljših mednarodnih izvajalcev antične glasbe, ki ga bosta spremljala Stefano Rocco iz Tržiča in Fabio Accurso iz Gorice. Koncert sodi v niz dvorne glasbe. Sovodnje o novi sezoni Športno društvo Sovodnje prireja predstavitev ekip in načrtov za sezono 200708. Potekala bo jutri, 13. julija, ob 21. uri v gostilni Pri Francetu v Sovodnjah. DEŽURNA LEKARNA V GORICI OBČINSKA 1, ul. S. Michele 108, tel. 0481-21074. DEŽURNA LEKARNA V TRŽIČU S. ANTONIO, ul. Romana 147, tel. 0481-40497. U Kino M Izleti evrov zagotovila ronška občina, 600.000 evrov pa Doberdob. Goriška pokrajina je občini Ronke že namenila 1.400.000 evrov prispevka (140.000 evrov letno za deset let), ko je občinska uprava vložila prvi načrt, manjkal pa je še milijon evrov, ki ga bodo sedaj deloma krili z deželnim prispevkom. Odprto ostaja še vprašanje, ali bo goriška pokrajina ugodila tudi prošnji za prispevek, ki jo je vložila doberdobska občina. Denarje torej zagotovljen, na potezi je občina Ronke, ki mora poskrbeti tudi za ažuriranje načrta novega šolskega pola. Sedanji načrt je dotrajan, v kolikor so nekatere prostore že uresničili v obnovljeni šoli v ulici Capitello. Ronška uprava pa mora še izpeljati razlastitveni postopek za prevzem dela zemljišča vzdolž ulice Capitello, čemur je že namenila 30 tisoč evrov. »Zadovoljni smo, daje dežela prisluhnila našim zahtevam. Dodelitev deželnega prispevka je namreč pomemben premik, ker upošteva potrebe našega teritorija in gradi njegovo prihodnost na večkulturni družbi,« je ocenil doberdobski župan Paolo Vizintin, ki je že napovedal, da bodo prihodnje šolsko leto za potrebe doberdobske nižje srednje šole uredili dve dodatni učilnici za dvajset učencev - nad slačilnicami občinske telovadnice -, v pritličju pa načrtujejo širitev občinske knjižnice. sedbe mest na avtobusu na tel. 0481390688 (Saverij R.) in pri poverjenikih (Veronika T., tel. 0481-882302; Ema B. tel. 0481-21361; Ana K. tel. 048178061); na račun 20 evrov. □ Obvestila GORICA - KINEMAX Dvorana 1: 17.30 -20.00 - 22.20 »Harry Potter e l'Ordine della Fenice«. Dvorana 2: 17.10 - 19.50 - 22.20 »Transformers«. Dvorana 3: 17.30 - 20.00 - 22.00 »Come l'ombra«. CORSO: zaprt. TRŽIČ - KINEMAX Dvorana 1: 17.30 -20.00 - 22.20 »Harry Potter e l'Ordine della Fenice«. Dvorana 2: 16.00 - 18.30 - 21.15 »Harry Potter e l'Ordine della Fenice«. Dvorana 3: 17.10 - 19.50 -22.20 »Transformers«. Dvorana 4: 16.50 - 18.15 »The Reef: Amici per le pinne«; 20.00 - 22.00 »I Fantastici 4 e Silver Surfer«. Dvorana 5: 17.45 -20.00 - 22.10 »Stepping - Dalla strada al palcoscenico«. KRMIN -NA DVORIŠČU OBČINSKEGA GLEDALIŠČA: 21.15 »La ricerca del-la felicità«. H Šolske vesti GLASBENA MATICA GORICA sporoča, da je v teku potrjevanje vpisovza šolsko leto 2007-08 do 13. julija; informacije na sedežu Glasbene matice v Gorici v KB Centru od ponedeljka do petka med 10. in 12. uro. GLASBENA MATICA Gorica sporoča, da je sprejema vpise za poletno delavnico, ki bo v prostorih osnovne šole v Doberdobu od 27. do 24. avgusta; informacije do 13. julija na sedežu Glasbene matice v Gorici v KB Centru od ponedeljka do petka med 10. in 12. uro. OBČINSKA KNJIŽNICA V DOBERDOBU bo do začetka šolskega leta odprta po poletnem urniku: ob ponedeljkih med 14. in 17. uro in ob sredah med 9. in 12. uro. OBČINSKA KNJIŽNICA V SOVOD-NJAH bo zaprta za dopust do 16. julija. OBČINSKA KNJIŽNICA v Doberdobu bo zaprta od 23. julija do 13. avgusta. SKD obvešča, da je goriški urad odprt po poletnem urniku od 9. do 13. ure. 15 Prireditve NA HITOVI PLAŽI v Novi Gorici bodo v organizaciji Mladinskega centra Nova Gorica gledališke in lutkovne predstave za otroke: 14. julija, ob 10. uri Picko in Packo, kulturni zavod Kult; 21. julija, ob 10. uri potujoče gledališče Pro Fortis; informacije na tel. 003865- 3334021 (Vanja Peršolja). OBČINA ROMANS organizira prireditev »Insegui la tua storia«: v Marianu danes ob 17.30 v parku knjižnice laboratorij z naslovom »Terra«, ob 21. uri v okraju Corona - La Centa gledališka predstava »Quel che resta del diamante«. Pogrebi DRUŠTVO SLOVENSKIH UPOKOJENCEV za Goriško prireja tradicionalni piknik v soboto, 4. avgusta, z izletom v Linhartovo mesto Radovljico. Najprej bodo obiskali Prešernov gaj v Kranju, nato si ogledali v Radovoljici čebelarski muzej in druge zanimivosti. Vrnitev v večernih urah; vpisovanje do za- DANES V GORICI: 10.30, Enrico Tofful iz splošne bolnišnice v cerkev na Sve-togorski ulici in na glavno pokopališče; 12.00, Enrica Rebolica vd. Bregantini na glavnem pokopališču. DANES V BORGNANU PRI KRMINU: 14.30, Anna Felcaro por. Paviot v cerkvi in na pokopališču. DANES V FOLJANU: 11.00, Teodoro Maria Dissegna (iz goriške splošne bolnišnice ob 10.30) v cerkvi in na pokopališču. DANES V MARTINŠČINI: 14.30, Armando Visintin (iz goriške splošne bolnišnice) v cerkvi in na pokopališču. DANES V RONKAH: 14.00, Angela De-mori vd. Marega s pokopališča v cerkev sv. Lovrenca in na pokopališče. 14 Četrtek, 12. julija 2007 ITALIJA / SENAT - Potem ko je včeraj zaradi notranjih razhajanj tvegala pekoč poraz Vladna večina strnila vrste okrog pravosodne reforme Prodi ne bo segel po državni tajnosti v zvezi z afero SISMI - Danes bo zasedal parlamentarni odbor RIM - Vladna večina se je včeraj za las izognila pekočemu porazu v senatu. Prvi člen zakonskega predloga za reformo pravosodnega reda je bil namreč odobren z minimalno večino 152 glasov proti 151, pri čemer je bila odločilna podpora dosmrtnega senatorja Giulia Andre-ottija. To je sprožilo oster protest desno-sredinske opozicije. Načelnik skupine SL Roberto Castelli, pravosodni minister v Berlusconijevi vladi, je dejal, da glasovanje ni zakonito, češ da Andreotti ni bil izvoljen. Načelnica Oljke Anna Finocchi-aro je takoj replicirala: »Ustava določa, da je senat sestavljen iz izvoljenih in dosmrtnih senatorjev in nikjer ne razlikuje med njihovimi pristojnostmi. Opozicija se vede poslužuje demagoškega argumenta.« Poudariti velja, da je bilo med glasovanjem odsotnih več senatorjev iz vrst vladne večine, in to ne slučajno, saj so se v njej pojavila globoka razhajanja. Tako je minister Antonio Di Pietro že pred dnevi napovedal, da ne bo glasoval za odobritev reforme, proti kateri so sodniki in javni tožilci ostro protestirali in napovedali celo stavko. Po odobritvi 1. člena je zato pravosodni minister Clemente Mastella v samem parlamentu zahteval razčiščenje znotraj vladne večine. Do tega razčiščenja je potem res prišlo, in to na uspešen način. Vsa večina se je zedinila okrog amandmaja k spornemu 2. členu, ki govori o možnostih zamenjave funkcij med javnimi tožilci in sodniki. Popravek je pripravil senator LD Massimo Brutti ob podpori senatne skupine Mastellove stranke UDEUR. Na tej osnovi je skupina Dipi-etrove stranke Italija vrednot naposled umaknila svoje popravke. Kot je povedala načelnica Oljke Finocchiarova, je vladna večina zdaj v stanju odobriti zakon v senatu, in to brez zaupnice vlade. To naj bi se zgodilo še v tem tednu. Medtem je včeraj predsednik vlade Romano Prodi zavzel uradno stališče do afere okrog vojaških tajnih služb SISMI. V noti za tisk je pojasnil, da ne namerava zahtevati, naj bi vohunjenje proti sodnikom, časnikarjem in drugimi postavili pod državno tajnost. To bo na neki način olajšalo delo parlamentarnemu odboru za nadziranje tajnih služb (COPACO), ki se bo danes ukvarjal z zadevo. Zaslišal bo rimska javna tožilca Gi-ovannija Ferraro in Pietra Saviottija, ki vodita zadevno preiskavo, ter sedanjega direktorja SISMI Bruna Branciforteja. Pravosodni minister Clemente Mastella med včerajšnjim zasedanjem v senatu ANSA PREISKAVA Volilna goljufija med izseljenci? RIM - Rimski javni tožilec Salvatore Vitello je politični policiji Digos poveril nalogo, naj zaseže video posnetek, ki naj bi doku men ti ral, da je na lan skih par -lamentarnih volitvah prišlo do goljufij med italijanskimi volilnimi upravičenci v Avstraliji. Posnetek je objavil dnevnik La Re-pub bli ca. Zadeva je medtem odjeknila tudi v parlamentu. Predsednik po slan ske zbor ni ce Faus to Ber ti -notti je včeraj na poziv načelnika skupine stranke Forza Italia Elia Vita zavzel stališče, da je treba zadevo razčistiti. Izrazil je prepričanje, da je za to v prvi vrsti poklicana sodna oblast, ki mora preveriti, ali je sum volilne goljufije utemeljen. Sicer pa je Berti-notti pozval vlado, naj zbere vse razpoložljive informacije o tej zadevi in naj čim prej o njej poroča par la men tu. BANKE - Draghi Znižati stroške, več učinkovitosti RIM - Obrestne mere, ki jih zaračunavajo italijanske banke na posojila, so višje od tistih, ki povprečno veljajo na območju evra. Tako je povedal guverner italijanske narodne banke Mario Draghi, ko je včeraj nastopil na letni skupščini Združenja italijanskih bank (ABI). Dragi je banke pozval, naj znižajo svoje obratovalne stroške, kakor naj tudi povečajo svojo učinkovitost. »Ni sprejemljivo, daje treba na izplačilo čeka čakati povprečno 7 dni,« je dejal. Sicer pa je guverner pozitivno ocenil fuzije med denarnimi zavodi, do katerih je prišlo v zadnjih časih, kakor tudi zakonske ukrepe za liberalizacijo bančnega področja. Kar zadeva gospodarske razmere, pa je izpostavil, daje ekonomska rast na območju evra v drugem letošnjem trimesečju 2-odstotna, kar je največ v zadnjih petih letih. Na skupščini je govoril tudi gospodarski minister Tommaso Padoa Schiop-pa. Ugotovil je, daje italijansko gospodarstvo v zadnjih časih občutno napredovalo, poudaril pa je, da bo treba rešiti še več vozlov, začenši z javnim dolgom. POKOJNINE - Po torkovem dogovoru o zvišanju nižjih pokojnin Prodi pripravlja svoj predlog za omilitev starostnega preskoka RIM - Ministrski predsednik Romano Prodi je včeraj pozitivno ocenil dogovor, ki gaje minister za delo Cesare Damiano v torek pozno zvečer dosegel s sindikati o zvišanju nižjih pokojnin. »Seveda sem zadovoljen, saj sem osebno hotel, da se ta dogovor sklene,« je dejal. Dogovor je pozdravil tudi tajnik Levih demokratov Pi-ero Fassino, medtem ko so ga predstavniki opozicije kritizirali. Berlusconijev glasnik Paolo Bonaiuti je dejal, da Prodijeva vlada daje upokojencem »malo in pozno« v primerjavi s tem, kar je svoj čas naredila Berlusconijeva vlada, ki je takoj na začetku svojega mandata zvišala najnižje pokojnine na milijon lir. Podobno se je izrazil predstavnik NZ Ignazio La Russa. Dogovor predvideva zvišanje pokojnin v korist 3,4 milijona upokojencev, ki so stari najmanj 64 let in katerih mesečne pokojnine ne presegajo 654 evrov. Po-viški bodo znašali 333 evrov letno za upokojene odvisne delavce, ki so plačali do 15 let prispevkov, in za upokojene neodvisne delavce, ki so plačali do 18 let prispevkov; 420 evrov letno za upokojene odvisne de- Predsednik vlade Romano Prodi ANSA lavce, ki so plačali od 16 do 25 let prispevkov, in za upokojene neodvisne delavce, ki so plačali od 19 do 28 let prispevkov; 505 evrov letno pa za upokojene odvisne delavce, ki so plačali več kot 25 let prispevkov, in za upokojene neodvisne delavce, ki so plačali več kot 28 let prispevkov. Poviš-ki bodo stopili v veljavo s 1. januarjem 2008, v tem letu (verjetno oktobra) pa bodo upravičeni upokojenci prejeli enkraten dodatek v znesku 324 evrov. Kot smo navedli, doseženi dogovor priznava neko prednost upokojenim odvisnim delavcem pred upokojenimi neodvis- nimi delavci. Ob to razliko so se včeraj polemično obregnili predstavniki stanovskih organizacij trgovcev in obrtnikov. Voditelji sindikalnih zvez CGIL, CISL in UIL ter sindikata UGL pa so pozdravili doseženi dogovor. Mnogi so izrazili prepričanje, da je zdaj odprta pot za sklenitev dogovora o pokojninski reformi, točneje o zgladitvi ali omilitvi t. i. Maronijevega preskoka glede minimalne starosti za upokojitev. Temu vprašanju je bil namenjen vladni vrh, ki ga je včeraj popoldne vodil ministrski predsednik Romano Prodi in katerega sta se med drugimi udeležila ministra za delo Cesare Damiano in za gospodarstvo Tommaso Padoa Schioppa. Težko je reči, kakšen bo končni Prodijev predlog. Zelo verjetno pa ne bo daleč od izhodišča, ki ga je pred tednom dni predlagal minister Damiano: leta 2008 naj bi bilo za upokojitev potrebnih 58 let starosti, 18 mesecev pozneje 59 let starosti, dodatnih 18 mesecev pozneje pa naj bi začela veljati formula, po kateri naj bi življenjska starost in delovna starost skupno znašali najmanj 96 let. ALPI-HROVATIN Druga preiskava na mrtvem tiru RIM - Vse kaže, da sodne preiskave ne bodo dokončno razčistile, kdo vse je 20. marca 1994 v so-malskem Mogadišu sodeloval pri umoru televizijske časnikarke Ilarie Api in tržaškega snemalca Mirana Hrovatina. Rimski javni tožilec Franco Ionta je namreč predlagal, naj bi arhivirali drugo sodno preiskavo. Tako bo za sodstvo najbrž ostal edini priznani krivec somalski gverilec Haši Omar Hassan, ki je bil v okviru prve preiskave na drugostopenjskem procesu obsojen na dosmrtno ječo, to kazen pa je potem kasacijsko sodišče znižalo na 26 let zapora. In vendar ne more biti nobenega dvoma, da Haši Omar Hassan ni bil edini storilec zločina. Preiskavalci so s precejšnjo gotovostjo ugotovili, da sta Alpijeva in Hrovatin postala žrtvi hudodelske mreže, kije trgovala z orožjem. Kdo vse je bil v njej, ostaja skrivnost. NESREČNA IZJAVA Amato: Pretepanje žensk pakistansko-sicilska navada RIM - »Noben Bog ne dovoljuje moškemu, da pretepa žensko. Obstaja pa sicilsko-pakistanska tradicija, ki bi hotela, da bi kaj takšnega mislili. Moramo zapustiti to tradicijo.« Tako je povedal notranji minister Giuliano Amato, ko je včeraj nastopil na nekem simpoziju o islamu in integraciji. Amato je s svojimi besedami hotel povedati, da muslimanska vera prav toliko dopušča pretepanje žensk kot krščanska. »Ne smemo pripisovati krščanskemu in muslimanskemu Bogu, ki je v resnici eden in isti, tega, kar je treba v resnici pripisovati ljudem,« je pojasnil. Toda njegove besede so kmalu široko odjeknile ter vzbudile vrsto polemičnih odzivov, zlasti med politiki, ki so doma na Siciliji. »Minister Amato naj se opraviči Sicilijancem, sicer ga bom tožila,« je dejala poslanka FI Stefania Prestigiacomo. Predstavnik NZ Ignazio La Russa je menil, da je minister užalil Sicilijo, ki je del Italije. Koordinator FI Sandro Bondi pa je hudomušno pripomnil, da je Amato očitno mislil predvsem nase, ko je pred nedavnim izjavil, da je Italija ponorela. Evropska centralna banka 11. julija 2007 evro valute povprečni tečaj 11.07 10.07 ameriški dolar 1,3753 1,3666 japonski jen 167,39 167,86 kitajski juan 10,4015 10,3602 ruski rubel 35,1150 35,0000 danska krona 7,4395 7,4397 britanski funt 0,67695 0,67735 švedska krona 9,1663 9,1873 norveška krona 7,9655 7,9660 češka krona 28,475 28,629 švicarski frank 1,6535 1,6553 estonska krona 15,6466 15,6466 madžarski forint 246,83 246,19 poljski zlot 3,7745 3,7695 kanadski dolar 1,4569 1,4329 avstralski dolar 1,5963 1,5876 bolgarski lev 1,9558 1,9558 romunski lej 3,1352 3,1400 slovaška krona 33,377 33,399 litovski litas 3,4528 3,4528 latvijski lats 0,6966 0,6972 malteška lira 0,4293 0,4293 islandska krona 83,40 83,21 turška lira 1,7830 1,7628 hrvaška kuna 7,2885 7,2905 Zadružna Kraška banka 11. julija 2007 valute evro nakup prodaja ameriški dolar 1,39186 1,36328 britanski funt 0,6864 0,67067 švicarski frank 1,68324 1,64223 japonski jen 172,8116 162,3407 švedska krona 9,4151 8,9648 avstralski dolar 1,6486 1,5790 kanadski dolar 1,4880 1,43138 danska krona 7,5930 7,30696 norveška krona 8,16274 7,79725 madžarski florint 295,428 231,418 češka krona 32,9233 25,7661 slovaška krona 38,4088 30,0591 hrvaška kuna 7,80812 6,96242 ^ CREDITO COOPERATIVO DEL CARS0 ^ ZADRUŽNA KRAŠKA BANKA Banca di Cividale 11. julija 2007 valute evro nakup prodaja ameriški dolar 1,3955 1,3612 britanski funt 0,6881 0,6711 danska krona 7,551 7,365 kanadski dolar 1,4739 1,4376 japonski jen 169,15 164,98 švicarski frank 1,6773 1,6360 norveška krona 8,093 7,893 švedska krona 9,306 9,077 avstralski dolar 1,6228 1,5828 hrvaška kuna 7,57 7,03 » Banca di Cividale PIV » ^B MNCAGRIC0LA KMEČKA BANKA | \ 1 1 - 1 Milanski borzni trg 11. julija 2007 Indeks MIB 30: -0,49 delnica cena € var. % ALITALIA 0,7845 +0,15 ALLEANZA 9,52 -0,68 ATLANTIA 25,56 +0,24 BANCA ITALESE 17,28 +1,56 BANCO POPOLARE 19,96 -0,94 BPMS 4,98 -1,05 BPM 11,35 +0,06 CAPITALIA 7,225 -1,20 ENEL 7,885 +0,28 ENI 27,93 -0,82 FIAT 23,48 +0,64 FINMECCANICA 22,41 -1,32 GENERALI 29,67 -0,67 IFIL 8,405 +0,73 INTESA 5,35 -0,19 LOTTOMATICA 29,01 -0,14 LUXOTTICA 28,09 -1,37 MEDIASET 7,605 -0,56 MEDIOBANCA 16,32 -0,29 MEDIOLANUM 5,96 -1,03 PARMALAT 2,9025 -1,34 PIRELLI 0,8885 -0,86 SAIPEM 27,48 -2,41 SNAM 4,305 -0,35 STMICROELEC 14,33 -0,13 TELECOM ITA 2,0425 -0,99 TENARIS 19,03 +1,86 TERNA 2,5625 +0,81 UBI BANCA 18,62 -0,85 UNICREDITO 6,465 -1,37 Podružnica Trst ^^ljubljanska banka Nova ljubljanska banka d.d., Ljubljana / RADIO IN TV SPORED Četrtek, 12. julija 2007 15 POTOČARI - V spominskem parku pokopali posmrtne ostanke 465 žrtev Spominska slovesnost ob 12. obletnici pokola v Srebrenici Julija 1995 so srbske sile pobile približno 8000 muslimanskih moških in fantov SREBRENICA - Osrednja spominska slovesnost ob 12. obletnici genocida v Srebrenici, ki je danes potekala v spominskem centru v Potočarih, se je končala s pokopom posmrtnih ostankov 465 žrtev pokola v Srebrenici. S tem je v Potočarih skupno pokopanih že 2907 od kakih 8000 bošnjaških moških in fantov, ki so jih srbske sile ubile julija 1995, poroča tiskovna agencija Federacije BiH Fena. Verski obred pogreba je vodil reis-l-ulema Mustafa Cerič, kije ob tem pozval k "molitvi k bogu, da se nasilnežem vzame meč, slabotnim pa se podari moč vere v resnico in pravičnost". "Prosimo te bog, da žalost postane upanje, maščevanje pravica, usoda mater molitev, ter da se nikoli nikomur več ne bi zgodila Srebrenica," je dejal. Slovesnosti se je udeležilo po navedbah srbske tiskovne agencije Beta okoli 30.000 ljudi iz BiH in tujine, med njimi visoki predstavniki BiH, visoki predstavnik mednarodne skupnosti v BiH Miroslav Lajčak in glavna haaška tožilka Carla Del Ponte. Zaradi prisotnosti slednje je protestiralo več združenj mater in žena žrtev Srebrenice. Lajčak je v svojem nagovoru zbranim na slovesnosti poudaril, da je prioriteta njegovega dela razkriti, kdo je zagrešil ta zločin, in da se odgovorne obsodi. Njegov urad bo ob sodelovanju z oblastmi BiH in sosednjih držav dal vse od sebe, da bosta haaška obtoženca Ratko Mladič in Radovan Karadžič čim prej aretirana, je zatrdil. Udeležence sta nagovorila TUDI bošnjaški član predsedstva BiH Haris Si-lajdžič in župan Srebrenice Abdurahman Malkič. Silajdžič je v nagovoru poudaril, da se na slovesnosti spominjajo žrtev v Srebrenici, pa tudi žrtev vseh zločinov v BiH. "Te nedolžne žrtve so padle zaradi idej, ki niso vredne človeka. Naredimo vse, vsi skupaj, da se ta ideja ne bo uresničila, da BiH ne bo takšna, kakršno so hoteli storilci zločinov in da bo naša država dobra za vse ljudi, ki v njej živijo," je dejal. "Sledi zločina so očitne, ve pa se tudi, kdo jih je storil in v čigavem imenu. Zato je treba jasno povedati in storiti, da bodo storilci genocida kaznovani," je dejal župan Srebrenice Malkič. Pri tem je izpostavil, da sodbe Mednarodnega sodišča za vojne zločine na območju nekdanje Jugoslavije kažejo, da sta vojska in policija Republike srbske, v katerih so bili večinoma pripadniki srbskega naroda, storili zločine nad Bošnjaki v varovanem območju ZN v Srebrenici. Opozoril je tudi na nujnost, da se se zločin ne bi ponovil, saj je, kot je dejal, Srebrenica simbol genocida, storje- Tiha žalost in molitev dveh Muslimank med pogrebom 465 žrtev srebreniškega pokola v spominskem centru v Potočarih. Od približno 8000 ubitih Muslimanov, so jih doslej identificirali in pokopali skoraj 3000 ANSA nega v srcu Evrope samo pol stoletja po tem, ko je bilo v nekdanjem nacističnem taborišču Auschwitzu rečeno 'nikoli več'. Del Pontejeva, ki se slovesnosti udeležuje že drugo leto zapored, je novinarjem ob robu slovesnosti napovedala, da bodo do konca njenega mandata - do konca leta - aretirani vsi vojni zločinci. "Srbija se je na to obvezala, to bo veliko zadoščenje za žrtve in preživele genocida v Srebrenici," je dejala po poročanju tiskovne agencije Fena. V Potočarih pa ni bilo predstavnikov sosednje Srbije, poroča Fena. Srbski predsednik Boris Tadič je sicer v Beogradu izjavil, da je 11. julij ne le dan spomina na žrtve Srebrenice, ampak tudi na vse druge nedolžne žrtve. "Ob spoštovanju tujih žrtev in razumevanju tujih nesreč najdemo moč za spravo, brez katere ni boljšega življenja na Balkanu," je po navedbah svoje službe za stike z javnostmi ocenil Tadič, poroča Beta. Srebrenica je bila med vojno v BiH (1992-1995) varovano območje Združenih narodov, kamor se je zateklo skoraj 30.000 Bošnjakov iz celotne BiH. Mesto, ki so ga varovali maloštevilni nizozemski pripadniki mirovnih sil ZN, je 9. julija 1995 napadla vojska bosanskih Srbov pod vodstvom generalov Radislava Krstiča in Mladiča. Po padcu enklave v srbske roke 11. avgusta so sile bosanskih Srbov ubile najmanj 8000 bošnjaških moških in fantov. (STA) PAKISTAN V Rdeči mošeji ni več skrajnežev ISLAMABAD - Pripadniki pakistanskih posebnih enot so z območja Rdeče mošeje včeraj odstranili še zadnje islamske skrajneže in tako končali osemdnevno obleganje mošeje in spopade, v katerih je bilo ubitih več kot 80 ljudi. Pakistanski premier Šaukat Aziz je medtem novinarjem povedal, da znotraj kompleksa mošeje niso našli nobenih trupel žensk ali otrok ter ocenil, da je možnost tovrstnih odkritij med operacijami "čiščenja" majhna. "Glavna skupina žensk je bila skupaj in je tudi prišla ven skupaj," je dejal. V končnih spopadih - 35 ur trajajočem napadu pripadnikov elitnih posebnih enot, ki se je začel v torek zgodaj zjutraj - je bilo ubitih več kot 50 skrajnežev in deset vojakov, 33 je bilo ranjenih. Med ubitimi je brat vodje Rdeče mošeje Maulana Abdu-la Aziza, Abdul Rašid Gazi, ki j e bil po aretaciji Aziza najvišji klerik v mošeji in je predajo odločno zavračal. BRUSELJ - Pogovori z visokim predstavnikom EU Javierjem Solano Ceku: Ne pretvarjajmo se, da imajo Zn rešitev za Kosovo Kosovski predsednik Fatmir Sejdiu, evropski komisar Javier Solana kosovski premier Agim Ceku (od leve) pred včerajšnjo skupno tiskovno konferenco v Bruslju ANSA LIBIJA - EU nadaljuje z diplomatsko akcijo za spremembo obsodbe Sodišče potrdilo smrtno kazen za tuje zdravstvene delavce TRIPOLI - Libijsko vrhovno sodišče je včeraj potrdilo smrtno kazen za pet bolgarskih medicinskih sester in palestinskega zdravnika, ki so bili obsojeni, ker so z virusom HIV okužili več sto libijskih otrok. Libijski zunanji minister Abdul Rahman Šalkam je sicer nakazal, da morda vendarle še obstaja možnost politične rešitve, Bolgarija pa je sporočila, da se pogajanja o izpustitvi obsojenih nadaljujejo. Odzvala sta se že tudi Evropska unija in Svet Evrope. S sredino sodbo, ki jo je prebral sodnik Fati Dahan, še niso izčrpane vse pravne možnosti, saj lahko libijski vrhovni pravosodni svet, ki ga vodi pravosodni minister, potrdi ali zavrne obsodbo ali pa določi milejšo kazen. Zunanji minister Abdul Rahman Šalkam je v skladu s tem že nakazal, da morda vendarle še obstaja možnost politične rešitve, saj naj bi vrhovni pravosodni svet na obravnavi v ponedeljek obravnaval ne le pravne vidike pri- mera, ampak tudi "humanitarna vprašanja". Kot je izpostavil, bi se leta, ki so jih obsojeni preživeli v preiskovalnem zaporu, prištela, če bi vrhovni pravosodni svet smrtno kazen spremenil v zaporno. Odvetniki bolgarskih sester so nad odločitvijo libijskega vrhovnega sodišča zgroženi. "Libijsko sodišče je napisalo žalostno in sramotno stran v svoji knjigi. Jasno je, da je bilo libijsko pravosodje izkoriščeno za dosego drugih ciljev," je izjavil vodja obrambe Trajan Markovski. Na potrditev smrtne kazni sta se že odzvala tudi trenutno predsedujoči EU, portugalski premier Jose Socrates, in predsednik Evropske komisije Jose Manuel Barroso, ki sta zagotovila, da bosta skušala narediti vse za rešitev petih bolgarskih sester. Na sodbo se je "absolutno negativno" medtem odzval tudi evropski komisar za pravosodje, svobodo in varnost Franco Frattini, evropska komisarka za zuna- nje odnose Benita Ferrero-Waldner pa je izrazila pričakovanje, da bo vrhovni sodni svet obsojene pomilostil. "Rad bi rekel, da na koncu vidim pozitiven rezultat, ampak v tem trenutku tega ne vidim," je poudaril Frattini. Odločitev vrhovnega sodišča bi lahko bila sedaj spodbita zgolj "z vrhovno politično odločitvijo", je menil. Vrhovno sodišče je sodbo sicer objavilo le dan po torkovem dogovoru o izplačilu odškodnin za družine otrok, ki so bili okuženi z virusom HIV. Zaenkrat ni znano, kako bo odločitev sodišča vplivala na dogovor, s katerim naj bi dosegli, da bi obsojence oprostili ali jim omogočili prestajanje kazni v domovini. Bolgarske medicinske sestre Sne-žana Dimitrova, Nasja Nenova, Valja Červenjaška, Valentina Siropulo in Kristjana Valčeva ter palestinski zdravnik Ašraf Džuma Hadžudž so v Libiji zaprti od februarja 1999, prvič pa so bili na smrt obsojeni maja 2004. (STA) BRUSELJ - Kosovo je pripravljeno, Kosovo potrebuje premik zdaj, je včeraj v Bruslju dejal kosovski premier Agim Ceku. "Nehati se moramo pretvarjati, da ima Varnostni svet ZN rešitev za vsako vprašanje," je poudaril. Kosovo je evropski probiem, j e menil in pozval EU k enotnosti in vodilni vlogi. "Resnično želimo mednarodno rešitev, vendar hkrati želimo tudi jasen načrt za neodvisnost Kosova," je dejal kosovski premier in dodal, da "ni dovolj čakanje na resolucijo VS ZN". "Zaradi Kosova je jug Evrope nekončan posel," je še poudaril. Kosovo je "evropski problem" ter "velik izziv pa tudi velika in edinstvena priložnost" za EU, za njeno skupno zunanjo in varnostno politiko, je opozoril. Solana je na Cekujeve kritike odvrnil, da so "ZN srce multilateralizma" in da "verjame v ZN". Ob tem je Solana tudi poudaril, da mu je Ceku nedavno obljubil, da ne bo ukrepal enostransko. Kosovska stran bo "to, kar želi, težko dosegla izven mednarodnega multilateralnega mehanizma in prepričani smo, da se tega zavedajo vsi na Kosovu", so ob tem poudarili viri blizu Solani. Proces reševanja prihodnjega statusa Kosova bi moral biti končan čim prej, je dejal tudi kosovski predsednik Fatmir Sejdiu, ki se je skupaj s Cekujem sestal s Solano. V Prištini se zavzemajo za resolucijo, ki podpira neodvisnost Kosova, in se zavezujejo, da bodo na kon- cu procesa v celoti uresničili načrt odposlanca ZN Marttija Ahtisaarija. "Status Kosova je skoraj določen in o njem se ne bomo pogajali," pa je Ceku odgovoril na vprašanje, ali je kosovska stran pripravljena na nova pogajanja z Beogradom na podlagi nove resolucije VS ZN in pod katerimi pogoji. "Kot dobri sosedi se sicer moramo še o marsičem pogovoriti," na primer o sodelovanju po opredelitvi statusa, je dodal. Kosovsko stališče je tako še vedno diametralno nasprotno stališču Beograda, ki vztraja pri svoji "ozemeljski nedotakljivosti" in vnaprej zavrača novo resolucijo, ki naj bi še vedno temeljila na Ahtisaarijevem predlogu za nadzorovano neodvisnost. "Nima smisla zavračati nečesa, kar še ni bilo javno predstavljeno, kar je še v razvoju. Bodimo previdni in ne prehitevajmo dogodkov," so o tem dejali viri blizu Solani. Najbolje je počakati na rešitev v okviru nove resolucije VS ZN v prihodnjih tednih. "Ta resolucija naj ima mandat za vključitev obeh strani v proces za določeno obdobje, brez odprtega konca, zjasnim časovnim okvirom, ter naj predvidi podlago za status, za katerega so se dogovorile članice mednarodne skupnosti," so pojasnili v Bruslju. Prav tako so poudarili, da misija, ki jo EU načrtuje na Kosovu, "ni sama sebi namen", temveč je cilj podpora pri uresničevanju procesa statusa. (STA) 1 6 Četrtek, 12. julija 2007 APrimorski r dnevnik Ulica dei Montecchi 6 tel. 040 7786300 fax 040 772418 sport@primorski.it KOŠARKA - Novi trener tržaškega B2 ligaša Acegas Aps Ferruccio Mengucci »Ko ne bi bilo Bora, bi ne dobil te priložnosti« Klic je bil nepričakovan - Skoraj gotovo bodo igrali v B2 ligi - Pomagal mu bo Pino Masala KOLESARSTVO - 94. Tour de France Ravninska 5. etapa Norvežanu Hushovdu V rumeni majici že peti dan zapored Švicar Cancellara PARIZ - Četrta etapa Dirke po Franciji od Villers-Cotteretsa do Joignyja je kljub razgibanosti trase postregla z zaključnim šprintom glavnine, ki ga je dobil Norvežan Thor Hushovd (na sliki zgoraj). 29-letni kolesar se je na najvišjo stopničko povzpel šele prvič letos, v karieri pa je slavil že 43-krat, od tega štirikrat na Touru. S tem se je Hu-shovd z 9. mesta napredoval kar na drugo. Rumeno majico je zadržal Fabian Cancellara. Drugo mesto je osvojil Južnoa-fričan Robert Hunter (Barloworld), tretji je bil Španec Oscar Freire (Ra- KOŠARKA - EP U20 Močnik najboljši podajalec, Vidmar najboljši strelec Zbrali smo nekaj zanimivih podatkov o igralcih in ekipah. NAJMLAJŠI IGRALEC: Melih Mahmutoglu (Turčija), 12. 5. 1990 NAJVIŠJI IGRALEC: Gino Cucca-rolo (Italija), 2,17 m NAJNIŽJI IGRALEC: Artur Uraz-manov (Rusija), 1,65 m NAJBOLJŠI STRELEC: Ronalds Zakis (Latvija) in Dragan Labovic (Srbija) 101 točk, odstotno: Gašper Vidmar (Slovenija) - 71,1 % realizacija NAJBOŠJI STRELEC PROSTIH METOV: Dragan Labovič (Srbija) 30 NAJBOLJŠI STRELEC METOV ZA TRI TOČKE: Marc Fernandez (Španija), 70,6 % realizacija NAJBOLJŠI PRI ASISTENCAH: Jan Močnik (Slovenija) EKIPA, KI JE DALA NAJVEČ KOŠEV: Španija, 52,8 % EKIPA, KI JE DALA NAJMANJ KOŠEV: Hrvaška, čeprav je druga najboljša realizatorka 48,2 % NAJBOLJŠA EKIPA PRI METIH ZA TRI TOČKE: Bolgarija, 40,9 % bobank), medtem ko je vodstvo v skupnem seštevku že peti dan zapored zadržal Švicar Fabian Cancellara (CSC). Belgijski kolesar Tom Boonen (Quick Step Innergetics) je po četrti etapi najboljši šprinter in je zato oblekel zeleno majico. Z zaostankom ene minute in 14 sekund je skozi cilj pripeljal Tadej Valjavec (Lampre-Fondital). Četrto ravninsko etapo je zaključil na 58. mestu, skupno je 76.. Korošec Peter Wrolich (Gerolsteiner) je bil včeraj 116., Goričan Degano (Barloworld) pa 174.. KOŠARKA - EP Slovenija in Italija zmagali Slovenska reprezentanca je tudi v drugem krogu drugega dela slavila. Z 82:74 je premagala Turčijo, ki se je vse do zadnje četrtine trdoživo upirala (v 33. minuti je vodila z 59:65). Skupni niz zadnjih minut pa je bil kar 17:2 v korist Slovencev, ki so zaključili z 12 točkami prednosti. Med gostitelji je bil najboljši realizator Jaka Klobučar z 18 točkami. VČERAJŠNJI IZIDI: Skupina E: Srbija - Rusija 71:65; Francija -Litva 76:71; Slovenija - Turčija 82:74. Skupina F: Španija - Gruzija 96:68; Hrvaška - Bolgarija 70:88, Izrael - Italija 62:66. DANAŠNJI SPORED: Nova Gorica, OŠ Štrukelj: 13.00 Turčija - Francija; 15.15 Litva - Srbija, 17.30 Gruzija - Hrvaška, 20.00 Rusija -Slovenija. Gorica, Palabigot: 14.00 Makedonija - Madžarska, 16.15 Latvija - Grčija, 18.45 Bolgarija -Izrael, 21.00 Italija - Španija. Ferruccio Mengucci je od sinoči tudi uradno novi trener ekipe Pallacanestro Trieste Acegas Aps, ki bo po nazadovanju iz B1 v sezoni 2007/2008 nastopala v državni B2 ligi. Takoj po podpisu enoletne pogodbe smo 37-letnega tržaškega strokovnjaka, ki je v zadnjih treh sezonah uspešno vodil košarkarje Bora Radenska v C ligi, poklicali in mu postavili nekaj vprašanj. Kako si doživljal te zadnje dneve? »Klic je bil v bistvu nepričakovan. Vodenje ekipe so mi ponudili v ponedeljek zvečer. Nisem okleval, takoj sem odgovoril pritrdilno in sprejel. Pomislil sem na leta, ki sem jih preživel v nižjih ligah, na čas trdega dela in odrekanj, tako da ta izraz zaupanja jemljem kot priznanje za vse to. V novo avanturo se bom vrgel z navdušenjem in mirno ter vedro hkrati, kljub temu, da vem, da biti trener pri Pallacanestro TS, društvu s slavno preteklostjo, ni kar tako. Že res, da gre za B2 ligo, vendar sta zanimanje in pritisk precej večja kot v kakem vaškem klubu iz iste lige.« Vemo, da te je v zadnjem mesecu snubil marsikdo. »Priznam, da sem resno razmišljal, da bi sprejel ponudbo iz Milj, kjer bi vodil košarkarice Intercluba v A2 ligi. Tudi pri goriškem drugoligašu je nekdo predlagal moje ime. Naposled pa me je poklical športni vodja Tosolini in sem takoj sprejel izziv.« Katere cilje si postavlja uprava? »Natančnih rezultatskih ciljev še ni. V društvu vsekakor želijo, da bi bila ekipa v nižji ligi močna in konkurenčna.« Še upajo v vključitev v B1 ligo? »Ne vem, če je Pallacanestro Trieste Ferruccio Mengucci že dokončno odpisan, vendar ekipa bo skoraj stoodstotno igrala v B2 in v tej luči se v klubu tudi pripravljamo na novo sezono.« Kako boš delo s poklicnimi igralci usklajeval s službo policista? »V društvu vedo, da sem dopoldne v službi, tako da bomo program treninga primerno uskladili s sodelavci iz tehničnega vodstva. Moj pomočnik bo Pino Masala.« Kakšno postavo boš imel na razpolago? »O tem se še sploh nismo pogovarjali, je še prezgodaj. Pogodbo za naslednjo sezono imajo vsekakor Muzio, Pilat, Tonetti in Valentini, še kdo od članov lanske ekipe pa je pred časom že izrazil željo, da bi zelo rad ostal tudi v nižji ligi.« Za konec, kaj ti bo ostalo od treh let pri Boru? »Ko ne bi bilo Bora, bi tudi te priložnosti ne dobil. Po treh uspešnih sezonah za krmilom Radenske sem kot trener kot kaže pridobil določen ugled. Vedno bom hvaležen igralcem in športnim delavcem, s katerimi sem sodeloval, izkušnja pri Boru je bila namreč res lepa in srečna.« (nš) Brazilci prvi finalisti MARACAIBO - Nogometaši Brazilije so si po 11-m zagotovili napredovanje v finale južnoameriškega prvenstva v Venezueli. Branilci naslova so po izidu 2:2 (2:1) proti Urugvaju napredovali po strelih z bele točke (5:4). Koprčanu Vinčencu bron LIZBONA - Koprčan Gašper Vinčec je na SP v jadranju v portugalskem Ca-scaisu med 77 jadralci razreda finn iz 35 držav osvojil bronasto medaljo. Zlato je osvojil Španec Rafael Trujillo. Salzburg dvignil belo zastavo SALZBURG - Salzburg je potem, ko ni uspel pridobiti zimskih olimpijskih iger 2014 (te so odšle v Soči), dokončno vrgel puško v koruzo in za tekmovanje na najvišji ravni ne misli več kandidirati. Nedved ostaja pri Juventusu TURIN - Češki nogometaš Pavel Ned-ved bo še leto dni nosil dres Juventu-sa. Igralec se je dogovoril o neto letni plači v višini treh milijonov evrov. Milito k Barceloni BARCELONA - Vodstvi Barcelone in Zaragoze sta se dogovorili o vseh podrobnostih o prestopu argentinskega igralca Milita. Za 26-letnega branilca bodo Katalonci Zaragozi odšteli 17 milijonov evrov. Di Natale do leta 2012 VIDEM - Napadalec Udineseja Di Natale je podaljšal pogodbo z videmskim klubom do leta 2012. Snaidero najel Salesa VIDEM - Videmski košarkarski prvo-ligaš Snaidero je najel 27-letnega Američana Salesa (209 cm in 110 kg). Nflri ii:kicj EOIim 14DT Ul I lli "i Ih I UI11HU KOMENTAR - Košarkarski trener Andrej Vremec Nekateri igralci že zanimivi za NBA Hiba Slovencev: psihična nestanovitnost Kakovostna igra veliko presenečenje, razočarali pa so Grki - Organizacija šibka točka prvenstva Košarkarski trener Andrej Vremec se že od začetka evropskega prvenstva za mlajše člane mudi v športnih palačah Gorice in Nove Gorice. Krajši komentar o ekipah, nivoju in igralcih nam je podal pred drugim kolom drugega dela. PRESENEČENJE - Presenetil me je predvsem visok nivo. Veliko igralcev je že tehnično in fizično izpopolnjenih, tako da lahko predvajajo res dopadljivo košarko. Vsaka reprezentanca ima vsaj enega igralca, ki je že zanimiv za ameriške iskalce talentov. Obenem sem pri vseh opazil visoko motiviranost: predvsem NBA-liga jih zelo privlači in predstavlja mamljiv izziv. RAZOČARANJE- Reprezentanca Grčije, ki je v zadnjih letih igrala vlogo favorita na celinskih prvenstvih. V grški ekipi nisem opazil izjemnih igralcev, niti fizično niso izstopali pred drugimi. ZANIMIVI IGRALCI - Navdušil me je predvsem Jan Močnik. Spomnim se, ko je še igral v prijateljskih tekmah proti Jadranu. Že takrat je izstopal, a nisem verjel, da se bo razvil v igralca, ki je zanimiv na mednarodnem nivoju. Prijetno me je presenetil tudi Luigi Da Tome, Italijan. Čudim se, da ga nobena ekipa še ni resno upoštevala. KAKOVOSTNA IGRA - Hitra igra s preigravanjem nasprotnika 1 : 1 ustvari številčno premoč in posledično res dopa-dljivo igro. SLOVENIJA VS. ITALIJA - Obe reprezentanci sta dobro pripravljeni. Slovenci so boljši individualno, saj imajo kar nekaj kakovostnih posameznikov. Italija pa igra moštveno igro, posamezniki manj izstopajo. FAVORITI - Če bodo rešili vse medsebojne odnose med vodstvom in igralci (tipično v balkanskih reprezentancah), so nesporni favoriti Srbi. Največ igralcev srbske reprezentance igra v višjih ligah, Luigi Da Tome (na posnetku) je po mnenju Vremca kakovosten igralec, a ga premalo upoštevajo v italijanski A ligi. Na posnetku zgoraj Andrej Vremec BUMBACA, KROMA kar jim omogoča, da se razvijejo v popolne igralce. Na Slovence ne bi stavil: na mednarodnih prireditvah po vrsti dobrih nastopov prevečkrat psihično popustijo. ORGANIZACIJA - To je šibka točka prvenstva. Predvsem oglaševanja je po mojem mnenju premalo. Prvenstvo bi z dobrim oglaševalskim načrtom najbrž privabilo tudi turiste, a priložnosti ne eni ne drugi niso izkoristili. / RADIO IN TV SPORED Četrtek, 12. julija 2007 17 MOTOCIKLIZEM - Tretja preizkušnja evropskega prvenstva Superstock 600 na Češkem Mitji Emiliju padec prekrižal ambiciozne načrte Pot do evropskega naslova postaja vse bolj strma - Prosečan pa ne obupuje Dvaintridesetletni motociklist Mitja Emili prejšnji konec tedna ni imel sreče. Na tretji letošnji preizkušnji evropskega prvenstva v kategoriji Superstock 600 na češkem dirkališču pri Mostu, kjer je lani premočno slavil in si dejansko tudi zagotovil naslov evropskega prvaka, mu ni uspelo priti čez ciljno črto. Mitja je pa- KOLESARSTVO Devinovec Charlie Petelin v Pisi na DP začetnikov Konec tedna je v Pisi potekalo italijansko prvenstvo za začetnike 1. in 2. letnika. V soboto so bili na vrsti začetniki 1. letnika, kjer je v deželnem zastopstvu nastopil tudi kolesar SK Devin ZBK Charly Petelin. Dirke se je udeležilo kar 130 kolesarjev, ki so prevozili 42 km dolgo progo, zmagovalec pa je zabeležil srednjo povprečno hitrost 36,3 km/h. Char ly Pete lin je več krat pos ku -sil pobegniti, toda le kilometer pred ciljem je večja skupina kolesarjev padla in tako se je del teh znašel v težavah in med njimi je bil tudi Charly. Podvig, da bi nadoknadil zamujeno, pa mu ni uspel i n tako j e pristal na 64. mestu. Med deželnimi kolesarji se je najbolje uvrstil Alberto Nicodemo, ki je osvojil 11. mesto . Začetniki pa so se udeležili tudi cestne dirke v kraju Santa Margherita del Gruagno, ki je veljala za 5. pokal športa Brazzacco in 4. Memorial Ire-neo Del Fabro. Organizator ASD Nucleo Gioventu' FCI Pratic je na startu naštel 39 udeležencev-začetnikov 1. letnika, ki s o 5 krogov 24 km dolge proge prevozili s povprečno hitrostjo 36,595 km/h. Na precej zahtevni dirki z dvema večjima vzponoma in veliko gorsko nagrado sta sodelovala Devinovca Simone Visintin in Peter Sossi. Charly Petelin pa se zaradi slabega počutja dirke ni udeležil. Na prvo mesto se je uvrs til Al ber to Ni co de mo, ta koj za njim je pristal Simone Visintin. Peter Sossi ni zdržal ritma vodilne skupine in je do zadnjega kroga kolesaril sam, športni direktor pa je izključil vse zamudnike. Tudi najmlajši kolesarji SK Devin ZKB BCC so se v nedeljo udeležili ci-klokrosa v istem kraju, kjer je tamkajšnje kolesarsko društvo priredilo preizkušnjo, ki je veljala za 19. Pokal krajevne zadružne banke in jo je opravilo 40 najmlajših navdušencev za gorsko ko le sar stvo. Za To ma ža Križ man -čiča je bila to prva dirka po enomesečnem pre mo ru, med tem ko je kot obi -čajno Matteo Visintin prevzel takoj vodstvo, sledil mu je Jan Petelin. Vrstni red: G3 - 1. Gabriel Mar-chesan (Team Isonzo); 7. Tomaž Kriz-mančič (Sk Devin) G5 - 1. Matteo Visintin(Sk Devin); 2. Jan Petelin (Sk Devin) G6 - 1. Ross Davide (Ceresetto) 4. Christian Ciacchi (Sk Devin); 8. Erik Mozan (Sk Devin) del (na srečo se ni poškodoval) v sedmem krogu: bilje na drugem mestu in poskušal je prehiteti vodilnega Fabrizia Peliz-zona, ki je na koncu tudi stopil na najvišjo stopničko. Po padcu je proseški motociklist skušal nadaljevati dirko, toda poškodovani »jekleni konjiček« mu tega ni dovolil. Pri padcu je Mitja namreč poško- doval zavoro, kar mu je onemogočilo nadaljevanje dirke. Emili je z neuspešnim nastopom na češki dirki poslabšal uvrstitev na skupni lestvici. »Res škoda, saj sem računal, da bom na Češkem zmagal in tako tudi prevzel vodstvo. Sedaj vodi Italijan Spi-garol. Prihodnja dirka evropskega prven- Tako je Mitja Emili v nedeljo padel na asfaltu češkega Mosta, kjer je lani osvojil prvo mesto stva bo konec julija na Švedskem. Nismo pa se še odločili, če bom tam nastopal. Mogoče bomo raje dobro pripravili motor za italijansko Trofejo Kawasaki, ki je prav tako zelo pomembna,« je ocenil Emili. Prihodnja dirka Trofeje Kawasaki bo konec avgusta v kraju Misano Adriatico. (jng) BALINANJE - Danes Derbi tekma v skupini B med Gajo in Makom Prejšnji teden so se pričeli balinarski boji tudi v A skupini in tako bodo odslej na sporedu vsak četrtek kar štiri srečanja. Kras je prišel v Nabrežino k Sokolu, da odnese vsaj točko. V tem so sicer uspeli, vendar tako, kot so se razvijale stvari na igrišču po prvih dveh disciplinah (vodili so namreč že z 2:0 ) se vračajo domov s kančkom grenkobe. V obračunu med Michelijem in Skupkom (posamezno) je vladala velika izenačenost prav do zadnje krogle, ko je gostujoči balinar z uspešno odigrano kroglo vendarle spravil zmago pod streho (8:6). V ostalih dveh disciplinah pa so prevladali domačini. Veliko manj kvalitetno je bilo srečanje trojk, ki se je tudi to končalo v domačo korist, saj so bili Pertot, Luciniano in Micheli boljši ob Živca, Tenceja in Kante-ja. V drugem srečanju skupine se je Polet zlahka otresel Kraškega doma. V B skupini je Gaja po pričakovanju dohitela Mak na vrhu. Danes se bosta ekipi srečali v povratnem obračunu na Padričah, ki bo odločalo o 1. mestu v skupini. Zarja pa je po pričakovanju premagala nedoraslo Primorje, pri čemer velja omeniti rekordno nizek izkupiček v bližanju in obveznem zbijanju, kjer je Pečar le z 12:8 premagal Igorja Mil-koviča. Današnji spored: ob 18. uri v Sa-matorci Kras - Polet, v Repnu Kraški dom - Sokol, na Padričah Gaja - Mak in v Na-brežini (postaja) Nabrežina - Zarja. (ZS) PLANINSKI SVET Pobratimsko planinsko odkrivanje Benečije Za izvedbo letošnjega tradicionalnega planinskega srečanja s pobratenim Planinskim društvom Integral je SPDT sklenilo popeljati ljubljanske prijatelje v za njih manj znani planinski svet Slovenske Benečije in jim tam razkazati lepote in značilnosti tega sveta ob zahodnem robu Slovenije. Izbira je bila posrečena, saj so ljubljanski gostje, vsaj v malenkostni meri, v svoje veliko zadovoljstvo spoznali delček naravnih danosti in narodnostne ter družbene stvarnosti teh od matice odročnih krajev. Veselo snidenje je bilo prejšnjo nedeljo v Landarju, nedaleč od znamenite jame, kamor se je z avtobusom pripeljalo petdeset tržaških planincev in tam dočakalo okrog 20 ljubljanskih pobratenih prijateljev. Dobrodošlico so jim izrekli predstavniki Planinske družine Benečije, ki so potem večjo skupino spremljali in jo vodili na pohodu mimo Lan-darske jame po strmem, gozdnatem pobočju nad desnim bregom Nadiže do vasi Vrh in do cerkvice sv. Duha 900 metrov visoko. Dolga kolona pohodnikov se je vila po strmi, ozki stezi, ki je bila vsa blatna od nočnega deževja, in počasi napredovala zaradi nevarnosti zdrsa. Kratek počitek na asfaltni cesti pred vasjo Vrh in še nekaj hoje in planinci so se zbrali pred, žal zaprto, cerkvico, kjer jim je predsednica SPDT v glavnih obrisih orisala zgodovino Beneške Slovenije. Pot je potem vodila navzdol po gozdu in travnikih mimo naselja Ko-leše in opuščenega kamnoloma, v steno katerega je izkopana velika votlina, in še po blatni strmini do Lan-darske jame. Postanek za ogled jame in razlago o njenem nastanku, postavitvi notranje kapele in nastali legendi o od Hunov oblegani kraljični in nedeljski pohodniki so se peljali mimo Podbonesca čez Nadižo v Špehonje, kjer jih je v tamkajšnji gostilni čakala obložena miza. V sproščeni družabnosti so si tržaški in zlasti ljubljanski planinci izmenjali vtise in mnenja o doživetjih in spoznanjih tega dne, ki so ga preživeli v Beneški Sloveniji, tudi po zaslugi predstavnikov Planinske družine Benečije, katerim se SPDT toplo zahvaljuje za sodelovanje in vodenje, a predvsem za čistilno akcijo in košnjo trave na stezah za olajšanje prehodov. Dan se je že nagibal k večeru, ko so se pobrateni planinci, sedaj za spoznanje bolj osveščeni, ob veselih zvokih harmonike, poslavljali od slovenske Benečije z željo, da bi še kdaj obiskali te kraje. (L.A.) Sprehod v pekel Zdi se pretirano čudno, vendar se je prejšnjo nedeljo prav to dogajalo dvaindvajsetim tržaškim planincem, ki so bili, po Dantejevem božansko komedijskem pojmovanju, sicer precej preko »srede življenja pota« za vstop v pekel. A ta sprehod ni bil podzemski, temveč površinski, pravi zahtevno alpinistični vzpon in sicer v znanem Peklu pri Borovnici na jugozahodnem robu Ljubljanskega barja. Sprehod-vzpon, ki je za nekatere terjal skoraj prave peklenske muke pri premagovanju po strmem skalovju speljane, z žico, klini, mostički in lestvami, opremljene steze po tej divji soteski, po kateri v slikovitih slapovih pada vodovje Borovniščice. SPDT-jevci so se v avtomobilski koloni mimo Verda in Borovnice, pod v nebo štrlečimi ostanki nekdanjega mogočnega železniškega mostu, ki so ga razstrelili partizanski minerji, pripeljali do prostornega parkirišča pred Domom v Peklu. Naglo so se opremili za vzpon, kajti prav tedaj sta na parkirišče pripeljala dva avtobusa izletnikov planincev iz Pordenona, zato hitro pot pod noge, da se ne bi znašli v gneči novih prišlekov in zakorakali so v senčnati gozd ob deroči strugi Bo-rovniščice. Do prvega slapa so kar spešili s hojo, a kaj kmalu se je začela steza kar naglo dvigovati, se vijugati in vzpenjati po strmem pobočju do drugega, večjega slapa in začelo se je sopihanje. Prehod čez mostiček, občudovanje padanja in pršenja vode med skalovjem in dalje v strmino po železnih stopih in klinih, v divji gozdni in skalnati svet ob robu velike Vodne planjave, prazgodovinskega domovanja mostiščarjev Ostrorogega Jelena iz znane Jalno-ve pripovedi. Vzpon se je nadaljeval. Spet klini in na novo postavljene lesene stopnice, varljivi stopi v skalnatih razpokah in končno so se vztrajni planinci znašli na skoraj položni stezi, po kateri so prispeli do petega slapa, potem ko so premagali okrog 350 višinskih metrov. Bili so tre- nutki sprostitve v občudovanju teh prelestnih naravnih danosti in pozabe na trud in napor za prehojeno pot, po kateri se je baje vzpenjal tudi mitični argonavt Jazon v iskanju zlatega runa in prehoda do morja. Prehod na položno gozdno cesto in na planoto lepih, zelenih travnikov ter zložna hoja do naselja Padež in dalje po asfaltu do naselbine Pokojišče, v davnih časih postaja za zamenjavo vpreg na poti Du-naj-Trst. Potreben je bil postanek, da so se utrujeni, a veseli planinci okrepčali pred precej časa zaprtim gostiščem. A to ni nikogar motilo, saj so vsi globoko segali v svoje nahrbtnike. Po počitku je sledil sestop, prav tako po strmo padajoči gozdni stezi po nasprotnem pobočju Pekla. Na povratku je bil obvezen postanek v Bistri in ogled Tehniškega muzeja Slovenije, v katerem so med tržaškimi planinci vzbujali največje zanimanje oddelki starih mehanskih strojev, gozdarstva, raznovrstnega živalstva in razstava starih in Titovih avtomobilov. Svoj nedeljski izlet v Pekel so SPDT-jevci v veselem razpoloženju zaključili ob obloženi mizi v gostilni Ravbar na Ravbarkomandi pred Postojno. (L.A.) Tridnevno potepanje po Karavankah Kot napovedano smo se v petek, 6. julija 2007, člani SPDT zbrali zgodaj zjutraj na Opčinah z namenom, da preživimo skupaj tri dni v gorah. Z osebnimi avtomobili smo se podali proti Karavankam. Naše potepanje se je začelo pri hotelu Garni na Ljubelju. Po smučišču, ob sedežnici, smo se povzpeli do planinskega doma na Zelenici in po kratkem postanku nadaljevali pot proti Stolu. Napotili smo se čez južno pobočje Vrtače in po Slovenski planinski poti, ki je porasla z macesni, zavili za domom navzgor. Kmalu smo prišli na vznožje grebena na Možeh, po katerem teče državna meja. Pot se tu zložno dviga po kamnitem in gručastem pobočju, med številnim planinskim cvetjem, preči manjše žlebove in nas pripelje na rob krajšega strmega žleba, od koder smo se previdno spustili po stezi do kamnitega roba doline v Knežah. Na razpotju so bile zelene, rdeče in bele markacije s katerimi so zaznamovane poti, ki peljejo preko državne meje. Po stezi, ki se je po melišču strmo dvigala proti vrhu smo dospeli na sedlo med Malim in Velikim Stolom. Še deset minut hoje in že smo prišli do Prešernove koče. Iz Ljubelja do Prešernove koče smo hodili dobrih pet ur. Drugo jutro smo se povzpeli na Veliki Stol, se vrnili v kočo po nahrbtnike in zavili na križpoti, na zahodni strani Prešernove koče, proti Golici. Hodili smo tik ob državni meji z Avstrijo, pred nami se je odpiral razgled na Koroško proti Dravi. Po travnatem pobočju, tik pod vrhom Potoškega Stola, smo se nato spustili v Vajneževo Sedlo, ki deli Potoški Stol od Belščice. Nad Vaj-neževim sedlom se dviga Vajnež, najvišji vrh Belščice, ki nudi lep pogled na Jesenice, Javorniški Rovt, Julijce, na Golico in Kepo. Hodili smo preko sedla Seča, po travnatem pobočju Struške smo dospeli na obširno Belsko planino in nadaljevali do sedla Kočna. Nato smo se spustili po travnatem robu v gozdiček do sedla Suha in prišli v kočo na Golici, kjer smo prenočili. Pot od Stola do Golice je med najlepšimi razglednimi potmi v naših gorah. Hodili smo dobrih 6 ur. Naš tretji cilj so bile Dovje. Po skoraj ravni in travnati poti, po gozdnem pobočju smo prišli na Je-kljevo sedlo, ki veže Golico s Kle-kom. Po gozdni poti, kjer se pase živina, smo dosegli sedlo Rožca in po dobri pol urni hoji prišli na planino Davžka Rožca z novo planšar-sko stavbo. Po kratkem postanku smo se spustili po strmi gozdni poti proti Dovjam. Od Golice v Dovje smo hodili dobrih pet ur, tu se je tudi ob obilnem kosilu zaključil naš izlet. Tridnevno potepanje po Karavankah je bilo enkratno, hodili smo po melišču na Stol, po travnatih planinah in gozdnih poteh. Vreme nam je bilo naklonjeno. Zahvalil bi se planincem - prijateljem, ki so se udeležili pohoda po eni izmed najlepših poti v slovenskih gorah. (Livio Se-mec) KOPER - Plaža DiscoNautico Od jutri do nedelje glasba, delavnice, srečanja Sladke sanje, neprecenljivo ljubezen, stockholmski disko, anatomijo ljubezni in še kaj so organizatorji zmešali v DiscoNautico 2007, dvodnevni brezplačni ustvar-jalno-glasbeni festival na prostem, ki bo 13. in 14. julija. Letos se zabava na koprski plaži začne v petek popoldan in konča v nedeljo zjutraj, vse prisotne pa bo kratkočasilo nad 50 glasbenih gostov. Trumo glasbenikov bo vodilo več kakovostnih dj-jev, na čelu s Sebastianom Ingros-som, Chrisom Lakom in Ianom Careyem. Ampak Dis-conautica ne bo izključna domena privržencev house glasbe. Na letošnji DiscoNautici bomo lahko v živo poslušali tudi skupina Laibach. A DiscoNautica ni le poslušanje glasbe in plesanje do zgodnjih jutranjih ur. Ostaja tudi valilnica idej in stičišče ustvarjalcev. Ob delavnicah, predavanjih in predstavitvah se v Koper vrača tudi finale natečaja Heroj prihodnosti. Številni dogodki se bodo odvijali v treh različnih arenah, ki bodo zadovoljile različne glasbene okuse. V petek bo vrhunec večera nastop skupine Laibach, z njimi pa bodo heavy večer dopolnjevali še Lara B. ter skupini Melodrom in Octex (koncerti bodo od 19. do 24. ure). Uradni afterhour s številnimi dj-ji pa bo tako na odprtem kot na zaprtem (v koperskem Clubu Cahampagne) od 23. ure dalje. V soboto 14. julija bo že od 10.30 dalje (trajal pa bo skoraj deset ur, saj bo glasba utihnila ob 20. uri) stekel Wet & Wild Beach Party z izvrstnimi dj-ji, ki bodo vrteli glasbo kar na plaži. Nato se bo glasba nadaljevala kar v dveh arenah, kjer bo na izbiro hause, hip hop, komercijalna in še marsikatera glasba. Vse to brez vstopnine. (I.F.) TOLMIN Tresla se bo Gora Prapetno Brdo - Športno društvo Šentviška Gora, Multimedijski center Mink in Agencija 19 prirejajo v soboto, 14. julija, ob 21.uri na Prapetnem Brdu pri Tolminu tretji tradicionalni rock koncert »Gora Rocka«. V neokrnjeni naravi Šentviške planote bodo nastopile skupine Zablujena generacija, The Drinkers, Vaška subkultura in Pain in the ass. Zvezde večera bodo idrijski pankerji Zablujena generacija, ki so letos prepričali celo ljubitelje izbora za Evrosong. Predstavili se bodo s svojimi uspešnicami kot so Superboy, Sonce nabija, Imam vse in Pozitiv vabrejšn. Zagotovo pa bomo lahko slišali tudi njihovo zadnjo uspešnico Kdo hoče plesati z menoj?, ki bo kmalu zagledala luč sveta na njihovem šestem albumu. Ta zaenkrat nosi še delovni naslov Mi smo stare p**de. Prenovljena skupina The Drinkers, ki se je nekoliko oddaljila od svojega tradicionalnega drink 'n' roll stila, bo predstavila svojo zadnjo ploščo Hajdi. Nastopata še prva cerkljanska punk-rock skupina Vaška subkultura in Ljubljančani Pain in the ass. Gre za enega izmed redkih rock koncertov, kjer obiskovalcem ne bo potrebno plačati vstopnine, na prizorišče pa bodo vozili tudi brezplačni avtobusi. Prvi Gora Rocka Bus odpelje iz Tolmina ob 17. uri, drugi pa ob 19. uri. V dolino se bosta avtobusa vrnila ob 4. in ob 8. uri zjutraj. Avtobusi so usklajeni z rednimi linijami vlakov iz Nove Gorice in z Jesenic. Za vse tiste, ki se jim ne bo mudilo domov, bo urejen prostor za kampiranje. Več informacij lahko najdete na www.gorarocka .com. Četrtek, 12. julija 2007 FURLANIJA - JULIJSKA KRAJINA ■ MittelFest 2007 V soboto, 14. julija ob 18.30, cerkev sv. Frančiška / »Borodin String Quartet«, v sodelovanju s »Studiomusica - Mo-dena«. Gledališče Ristori ob 20.30 / »Il sacro segno dei mostri«, zamisel in režija Danilo Manfredini. Cementarna ob 22.30 / »Natura morta per i diritti umani, "Appunti sulla Ri-voluzione"«, zamisel in postavitev Roberto Ando. V nedeljo, 15. julija ob 17.00, cerkev sv. Frančiška / »D'un tratto nel folto del bosco«, povzeto iz romana Amosa Oza. Režija: Roberto Piaggio. Cerkev S. Maria dei Battuti ob 18.30 / »Dare al buio (la fine)«, Letizia Russo. Projekt in režija: Renzo Martinelli. Gledališče Ristori ob 20.30 / »Il sacro segno dei mostri«, (ponovitev). Trg pred stolnico ob 20.30 / »Boyarina Morozova«, glasba Rodiona Shchedri-na, dirigent Boris Tevlin. Športna palača ob 22.30 / »Circus hi-story/cirkus istorija«, zamisel, režija, koreografija in kostumi Sonja Vu-kičevič. V ponedeljek, 16. julija ob 18.00, Veliki samostan / »Triangolo degli schiavi«, tradicionalna ljudska glasba iz Apulije, Poljske in Nigerije. Cerkev S. Maria dei Battuti ob 20.30 / »Dare al buio (la fine)«, (ponovitev). Kamnolom Tarpezzo (Špeter) ob 20.00 / »Per la carta universale dei diriti del-l'uomo«, na sporedu so štiri točke. V torek, 17. julija ob 18.30. cerkev sv. Frančiška / »Slum«, režija Milvia Ma-rigliano. Gledališče Ristori ob 20.30 / »Journal d'un inconnu«, koreografija in izvedba Josef Nadj. Cerkev S. Maria dei Battuti ob 21.30 / »Dare al buio (la fine)«, (ponovitev). Športna palača ob 22.30 / »Paradise of the heart Labyrinth of the World«, Skutr (Martin Kukučka, Lukaš Trpišov-sky), zamisel Miloslav Klima. V sredo, 18. julija ob 19.00, cerkev sv. Frančiška / »4.48 psychosis«, Sarah Kane, režija Desislava Shpatova. Gledališče Ristori ob 20.30 / »Journal d'un inconnu«, (ponovitev). Trg pred stolnico ob 22.30 / »Sarà una bella società«, zamisel Shela Shapira in Ed-monda Bersellija, režija Ruggero Cara. V četrtek, 19. julija ob 19.00, gledališče Ristori / »È vietato digiunare in spiag-gia, "Ritratto di Danilo Dolci"«. Tekst Renato Sarti in Franco Pero, režija Franco Pero. Športna palača ob 21.00 / »Anima se-parata«,koreografije Emija Greca, režija Pieter C. Scholten. Trg pred stolnico ob 22.30 / »Progetto Nion, "Not in Our Name"«, glasbeni in orkestralni projekt Claudio Cojaniz. V petek, 20. julija ob 19.00, cerkev sv. Frančiška / »Barocco Flamboyant«, na sporedu Haendeljeva in Vivaldijeva glasba, dirigent Marco Feruglio. Cerkev S. Maria dei Battuti ob 19.00 / »Not to bey, "I diritti di Antigone e di Welby"«, režija Carla Cassola. Trg pred stolnico ob 21.00 / »Il piccolo spazzacamino, "Facciamo insieme un'opera"«, glasba Benjamin Britten, režija Luca Valentino. Veliki samostan ob 22.30 / »Le ceneri di Gramsci«, Pier Paolo Pasolini. V soboto, 21. julija ob 17.00, Trg P. Diacono / »Il contastorie«, zamisel in izvaja Dante Cigarini. Cerkev sv. Frančiška ob 18.00 / »The electric angel«, Radu Macrinici, režija Gelu Badea. Gledališče Ristori ob 20.00 / »Fragile!«, Tena Štivičic, režija Matjaž Pograjc. Veliki samostan ob 21.30 / »Le ceneri di Gramsci«, (ponovitev). Trg pred stolnico ob 22.30 / »Mozartband«, na sporedu Mozartova glasba. V nedeljo, 22. julija ob 12.00, v stolnici / Orgelski koncert. Michael Stephanides in Karin Klein - orgle. Cerkev S. Maria in Corte ob 18.00 / »I gioielli del novecento«, nastopa Trio Sofia. Gledališče Ristori ob 18.00 / »Dramma italiano«, Edoardo Erba, režija Lorenzo Loris. Cerkev sv. Frančiška ob 20.30 / »Il ser-vitore di due padroni, "O la commedia del doppio gioco"«, Carlo Goldoni, režija Andrea Paciotto. Trg pred stolnico ob 22.30 / »Ohi Rume-nie!«, tradicionalna romunska glasba. ■ GLEDALIŠČA V GLEDALIŠČU V TRSTU IN POKRAJINI Danes, 12. julija ob 21.30, Miljski grad / Ghiannis Ritsos: »Helena«. Produkcija: La Contrada, Tržaško Stalno gledališče. KRIŽ »Srenjski borjač pri Očarjevih« Do 13. julija ob 21.00 / III. Festival Morja - Mario Uršič: »Slâtkâ jsgra ljubjsz-ni«. _SLOVENIJA_ ■ »14. PRIMORSKI POLETNI FESTIVAL« Jutri, 13. julija ob 21.30, Koper, dvorišče Univerze / Jean-Baptiste Poquelin Molière: »Namišljeni bolnik«. Produkcija: PPF in SSG Trst. Ponovitve: 14., 15. in 17. julija. V ponedeljek, 16. julija ob 21.00, Portorož, Avditorij / »Carmen«. Plesna predstava. Nastopa Compañia Antonio Gades. ■ 6. MEDNARODNI ALPE-ADRIA PUF FESTIVAL Predstave v Kopru bodo v parku pred kopališčem v Kopru, na Pristaniški ulici PRI REDITVE (med policijo in kavarno Kapetanija ter po vaških trgih v MO Koper). V slučaju dežja bodo predstave v Taverni. Petek, 20. julija ob 19.30, Ploščad pri kopališču: Gyulad Terka , Madžarska, ulične lutke in lutkovna delavniva; 20.00, 20.30, Pristaniška: Mikropodium, Madžarska: STOP! Mini lutkovna predstava 2x; 21.00 Ploščad pri kopališču: Mojca Morya Maiek, Planetami koncert gongov. Sobota, 21. julija ob 10.00, Park pri tržnici: Gyulas Terka, Madžarska, ulične lutke; ob 18.00 in 19.00 park pri kopališču: Mikropodium, Madžarska: STOP! Mini lutkovna predstava. V nedeljo, 22. julija ob 10.30, Ploščad pri kopališču: LG Matita Matija Solce: Pulcinella, lutke. FURLANIJA - JULIJSKA KRAJINA TRST ■ Mednarodni festival operete The Gershwins': »Porgy and Bess«, dvorana Tripcovich / Ponovitve: danes, 12., jutri, 13. in v soboto, 14. ob 20.30 ter v nedeljo, 15. julija ob 17.30. Von Suppe: »La bella Galatea«, dvorana Tripcovich / V petek, 20. in v soboto, 21. julija ob 20.30 ter v nedeljo, 22. julija ob 17.30. BRISČIKI Pri komunski štirni Jutri, 13. julija ob 20.00 / Koncert Har-monikarskega orkestra GM Sinthesis 4, dirigent Claudio Furlan. ■ FOLKEST Ob 21.15 Danes, 12. julija, Opčine, Prosvetni dom / Atlantic Roa, Irska. V soboto, 14. julija, Gorica, javni vrt na Korzu Verdi / Hotel Palindrone, Avstrija. V ponedeljek, 16. julija, Videm, na gradu / Francesco De Gregori, Italija. V torek, 17. julija, Špeter, Villa de' Brandis / Eliades Ochoa y Grupo Patria, Kuba. V sredo, 18. julija, Koper, Titov trg / Baba Zula, Turčija. V četrtek, 19. julija, Koper, Titov trg / Ginger Leigh Band & Carolyn Wonderland, ZDA. V soboto, 21. julija, Milje, Trg Marconi / Nabac, Irska. V nedeljo, 22. julija, Trst, Veliki trg / Fairport Convention, VB. V ponedeljek, 23. julija, v Nabrežini pred županstvom / Genticorum, Quebec. V sredo, 25. julija, Zgonik, občinski trg / Bodega, Škotska. _SLOVENIJA_ PORTOROŽ Amfiteater Avditorija V torek, 17. julija ob 21.00 / Koncert opernih arij - Simfonični orkester RTV Slovenija. Dirigent: Lorenzo Castriota Skenderbeg. Solisti: Galija Gorčeva, Martina Gojčeta Silič, Branko Ro-binšak, Marko Kobal, Sašo Čano. ■ 30. festival MELODIJE MORJA IN SONCA Danes, 12. julija ob 21.00, 1. polfinal-ni večer; jutri, 13. julija ob 21.00, 2. pol-finalni večer; v soboto, 14. julija ob 21.00, finalni večer. PIRAN Punta V četrtek, 19. julija ob 21.00 / »Piranski poletni utrip«, večer ciganske glasbe: Koko in Mandovi. Vstop prost. ■ 5. MIFF - Mednarodni folklorni festival sredozemskih držav Jutri, 13. julija ob 21.00, Tartinijev trg, Piran / Yorem, Izmir (Turčija). Vstop prost. V soboto, 14. julija ob 21.00, Tartinijev trg, Piran / Akrites, Serres (Grčija), AFS Študent (Slovenija), Armenian Teenagers Cultural Union (Armenija). Vstop prost. V nedeljo, 15. julija ob 21.00, Avditorij Portorož / Osrednji večer festivala »Golden MIFF night«. Val Piran (Slovenija), Yorem, Izmir (Turčija), Akrites, Serres (Grčija), AFS Študent (Slovenija), Kud Lola (BIH). RAZSTAVE ■ RAZSTAVE OB 100-LETNICI ROJSTVA LOJZETA SPACALA KOPER Spacal in Istra - do 31. avgusta 2007 -Avla Pokrajinskega muzeja KRANJ Slike, kipi - do 30. julija 2007 - Galerija Mestne in Prešernove hiše Dela na papirju - do 30. julija 2007 - Stebriščna dvorana Mestne hiše Slike, dela na papirju - do 31. avgusta 2007 - Galerija Prešernovih nagrajencev za likovno umetnost, Galerija Elek-tra, Elektro Gorenjska KOPER, PIRAN, PORTOROŽ Tapiserije, mozaiki - do 31. avgusta 2007 - Mestna galerija Piran, Galerija Loža Koper Likovna oprema ladij - Vila San Marco Portorož SAN VITO AL TAGLIAMENTO Grafike - do 15. avgusta - Cerkev sv. Lovrenca, odprto od četrtka do nedelje od 10.00 do 12.30 in od 16.00 do 20.00. ŠTANJEL Grafike - do decembra 2007 - Galerija Lojzeta Spacala. Urnik: v tednu od 10.00 do 14.00, ob sobotah in nedeljah od 10.00 do 18.00, ob ponedeljkih zaprto. Za najavljene skupine po dogovoru. Info.: tel. ++38657690197 ali mobi ++38641337422 Štefan. Grafične miniature - do 15. oktobra - Galerija pri Valetovih KOPER - Prodajna razstava - do 15. septembra - Galerija Meduza LJUBLJANA - Fotografija - do 12. avgusta 2007 - Mednarodni grafični likovni center FURLANIJA - JULIJSKA KRAJINA TRST Galerija Narodnega doma (Ul. Filzi 14): do 13. julija, umetnostna razstava »Hommage Spacalu«. Odprto od 17.30 do 19.30. Muzej Revoltella: do 15. julija bo na ogled razstava slik in glinastih kipcev umetnika Gilla Dorflesa. Urnik ogleda: od 9.00 do 18.00, od ponedeljka do sobote (razen ob torkih, ko je muzej zaprt) in od 10.00 do 18.00 ob nedeljah. Palača Gopčevic: do 22. julija, bo vsak dan od 9.00 do 19.00 na ogled razstava aktov. Državna knjižnica: do 31. julija razstavlja posoški slikar Dario Delpin. Odprto od ponedeljka do petka od 8.30 do 18.30, ob sobotah od 8.30 do 13.30, ob nedeljah in praznikih zaprto. MILJE Muzej sodobne umetnosti Cara: do 28. julija bo na ogled skupinska razstava »Incidenti Meta-Fisici«. Razstavljajo: Alessandra Bonta, Walter Criscuoli, Claudia Degano in Stefano Tubaro. Odprto od torka do sobote od 19.00 do 21.00, ob četrtkih od 10.00 do 12.00. REPEN Kraška hiša: do 22. julija bo na ogled likovna razstava Štefana Pahorja »Tita-ni, pozabljeni bogovi«. Muzej Kraška hiša je odprt ob nedeljah in praznikih z urnikom od 11.00 do 12.30 in od 15.00 do 17.00. Za večje skupine je ogled možen tudi v drugih terminih po dogovoru z upravitelji. In- -/ formacije na tel. št. 040327240 ali Hyperlink mailto:info@kraskahisa.com info@kraskahisa.com ZGONIK Vinoteka: do 29. julija bo na ogled fotografska razstava avtorja Franca Paceja »Jadra s Krasa in morja«. Odprto vsak dan razen ob ponedeljkih od 18.00 do 21.00. TRŽIČ Galerija sodobne umetnosti (Trg Ca-vour 44): do 5. avgusta, od 20.00 do 23.00, sta na ogled razstavi »Albedo: a new perspective in italian moving images« in Stefano Graziani: »viaggio al centro della terra«. GORICA Palača Attems-Petzenstein (Trg De Amicis 2): do 19. avgusta bo na ogled razstava Piranesi: vaze, svečniki, sarkofagi, svetila in antična okrasila. Odprto od 9.00 do 19.00, ob ponedeljkih zaprto. Odprto tudi 15. avgusta. Vsako soboto in nedeljo ob 17.00 do zaprtja razstave bodo nudili brezplačne vodene obiske; informacije na tel. 0481-547541 ali tel. 0481-547499 (mu-sei@provincia.gorizia.it, www.provin-cia.gorizia.it). Na goriškem gradu bo do 28. oktobra od torka do nedelje od 9.30 do 13.00 ter od 15.00 do 19.30, na ogled umetniška razstava z naslovom »Passaggi«. Državna knjižnica (Ul. Mameli): do 14. julija je na ogled fotografska razstava na temo ukinjenih mej med Italijo in državami Schengenskega ozemlja. _SLOVENIJA_ KOZINA Kosovelova knjižnica: razstava slik z naslovom »Življenje« avtorice Božice Mihalič bo odprta v mesecu juliju in avgustu ob ponedeljkih, od 7.00 do 14.00 in ob sredah, od 11.00 do 18.00. AJDOVŠČINA Pilonova Galerija (Prešernova ulica 3): na ogled je razstava z naslovom Ne povsem/Ne pravo - Zgodovine, telesa in koncepti v sodobni fotografiji. Razstavljajo Tomaž Gregorič, IRWIN, Jane Štravs, Trie in Aleksandra Vajd&Hy-nek Alt. Razstava bo odprta do 13. julija od torka do petka od 10.00 do 17.00. SOLKAN Vila Bartolomei: na ogled je razstava z naslovom »Ohraniti preteklost - ustaviti čas za danes in jutri« (predstavitev konservatorskih in restavratorskih delavnic Goriškega muzeja) od ponedeljka do petka od 8.00 do 15.00. Razstavo so pripravili Jana Šubic Prislan, Ana Sirk Fakuč, Davorin Pogačnik in Van-da Bratina. Najavljene skupine si lahko muzejsko zbirko ogledajo tudi izven urnika; informacije na tajništvu Goriškega muzeja (tel. 003865-3359811). NOVA GORICA Muzejske zbirke Goriškega muzeja so odprte s poletnim urnikom: grad Kromberk od ponedeljka do petka od 8.00 do 19.00, sobota zaprto, nedelja, prazniki od 13.00 do 19.00; Sv. Gora sobota, nedelja, prazniki od 10.00 do 18.00; grad Dobrovo ponedeljek zaprto, od torka do petka od 8.00 do 16.00, sobota, nedelja, prazniki od 13.00 do 17.00; Kolodvor od ponedeljka do torka v skladu z urnikom Turistične agencije Lastovka, sobota od 12.00 do 19.00, nedelja od 10.00 do 19.00. Za ostale muzejske zbirke je urnik nespremenjen. Najavljene skupine si lahko zbirke ogledajo tudi izven urnika. Za informacije in najave lahko obiskovalci pokličejo na tajništvo Goriškega muzeja, tel. 003865-3359811. IDRIJA Mestni muzej: odprto vsak dan od 9.00 do 18.00, Turistično informacijski center Idrija odprt od 8.00 do 16.00, ob sobotah od 9.00 do 12.00. KOBARID Kobariški muzej: na ogled je stalna muzejska zbirka »Soška fronta 1915-1918«. Urnik: vsak dan od 9.00 do 18.00. AVSTRIJA / Koroška CELOVEC Galerija Alpe-Adria: »Art Tansania« -Umetnost iz vzhodne Afrike. Razstava je odprta do vljučno 16. julija 2007 vsak dan razen ob ponedeljkih od 10.00 do 18.00. VRBA OB VRBSKEM JEZERU Casineum ob jezeru: razstava »first flush« - skulpture iz kamna, razstavljajo: Sibylle von Halem, Michael Kos, Max Seibald, Egon Straszer, Wolfgang Walkensteiner, Heliane Wiesauer-Rei-terer. ROŽEK Galerija Šikoronja: svoje slike razstavlja Guido Katola. / RADIO IN TV SPORED Četrtek, 12. julija 2007 19 Rai Tre SLOVENSKI PROGRAM Za Trst: na kanalu 40 (Ferlugi) in 64 (Milje) Za Gorico: na kanalu 69 (Vrh Sv. Mihaela) Teletekst: str. 316 - 342 - 343 18.40 Čezmejna TV: Primorska kronika 20.25 Kotiček: Video - "V družbi" 20.30 Deželni TV dnevnik 20.50 Opera: Kačji pastir (Pavle Merku, Svetlana Makarovič) 23.00 Čezmejna TV: Dnevnik Slovenija 1 ^ Rai Uno 6.05 Aktualno: Anima Good News 6.10 Nad.: Sottocasa 6.30 Dnevnik, prometne informacije in vreme 6.45 Jutranja razvedrilna oddaja Unomattina (voditaDuilio Giammaria in Veronica Maya), vmes (7.00, 7.30, 8.00, 9.00) dnevnik, 8.20 Tg Razstave in dogodki 10.45 Tg parlament 10.50 Gremo v kino 10.55 Aktualno: Letno poročilo garanta za privacy 11.30 Dnevnik in vremenska napoved 11.40 Nan.: Gospa v rumenem - Trave dr. Santane - Graffiti na Manhattnu (i. Angela Lansbury) 13.30 Dnevnik 14.00 Gospodarstvo 14.10 Nad.: Julia ('05, r. Pietra Wiemers, i. Susanne Gartner, Roman Rossa) 14.50 Nad.: Incantesimo (i. Corinne Cle-ry, Massimo Bulla, Paola Pitagora) 15.20 Nad.: Orgoglio - 3. del (i. Elena Sofia Ticci, Cristiana Capotondi, Daniele Pecci) 16.50 Tg parlament 17.00 Dnevnik in vremenska napoved 17.15 Nan.: Sestre McLeod (i. Bridie Carter, Simmone Mackinnon, Ra-chael Carpani) 18.00 Nan.: Komisar Rex - Božično darilo (i. Tobias Moretti) 18.50 Kviz: reazione a catena 20.00 Dnevnik 20.30 Kviz: Soliti ignoti - Identita' na- scoste (vodi Fabrizio Frizzi) 21.20 Dokumenti: Superkvark (vodi Alberto Angela) 23.30 Dnevnik 23.35 Film: Il cliente (thriller, ZDA, '94, r. Joel Schumacher, i. Susan Saran-don) 1.40 Nočni dnevnik, izžrebanje lota 1.10 Potihoma V^ Rai Due 6.15 Dok.: Skrivnostno zelenje 6.30 Tg2 Medicina 33 6.55 Skoraj ob 7-ih 7.00 Jutranji variete: Random 8.10 Plavo drevo 10.00 Svet v barvah 10.15 Tg2 Dnevnik/Meteo, Medicina 33, Potovanja 11.00 Variete: Matinee' (vodita Rossella Brescia in Giampiero Ingrassia) 13.00 Dnevnik 13.30 Tg2 Navade in družba, 13.50 Tg2 Medicina 33 14.00 Variete: Italija na 2. 15.50 Aktualo: Ricomincio da qui (vodi Alda D' Eusanio) 17.15 Nan.: One Tree Hill (i. Bethany Joy Lenz, James Lafferty) 18.05 Tg2 Flash/Tg šport 18.30 Tg2 Dnevnik, vreme 19.00 Variete: Soiree' 20.00 Risanke 20.20 Loto ob osmih 20.30 Dnevnik 21.05 an.: Ghost Whisperer (i. Jennifer Love Hewitt, Wentworth Miller) 22.40 Nan.: The Dead Zone (i. Anthony Michael Hall, Sarah Wynter) 23.25 Dnevnik Tg2 23.35 Dok.: Mi smo zgodovina - Pravljica Grace Kelly 0.40 Glasbena odd.: Freedom TV 1.10 Tg parlament 1.20 Nan.: Chris Isaak Show ^ Rai Tre 12.00 Tg3 - Šport, vreme 13.00 Nikoli ni prezgodaj 13.10 Nan.: Moonlighting 14.00 Deželne vesti, dnevnik 14.50 Variete: Trebisonda 15.15 Nan.: Out There 15.30 Kolesarstvo: 94. Tour de France, ženski Giro d' Italia 18.00 Dok.: Geo magazine 18.55 Meteo 3 19.00 Dnevnik, deželne vesti 20.00 Šport: Tour de France 20.15 Variete: Blob 20.30 Nad.: Un posto al sole 21.05 Film: 48 ur (pust., ZDA, '82, r. Walter Hill, i. Nick Nolte, Eddie Murphy) 22.50 Dnevnik, deželne vesti 23.05 Tg3 Primo Piano 23.25 Variete: Freschi di Tintoria 0.15 Tg3 Night News 0.35 TV Rewind: Jerry Cala' 1.05 Koncert na Rai 3 Rete 4 Pregled tiska Nan.: Pot za Avonleo, 7.40 Velika dolina, 8.40 Pacific Blue (i. Jim Davidson) Nad.: Saint Tropez, 10.40 Ljubezenska vročica Dnevnik, promet Aktualno: Forum Dnevnik, promet Nan.: Komisar Tg com/Meteo4 Nad.: Steze Film: Il barbaro e la geisha (dram., ZDA, '58, r. John Huston, i. John Wayne, Eiko Ando, S. MacLaine) Dnevnik, vreme Aktualno: Sai xche'? Nad.: Vihar ljubezni Nan.: Detektiv Monk (i. Tony Shal- houb, Bitty Schram) Dok.: Top secret (vodi Claudio Bra- chino) Film: Come una donna 8kom., VB, '92, i. Julie Walters, Adrian Pasdar) Pregled tiska, vreme 9.40 11.30 11.40 13.30 14.00 14.55 16.00 16.40 18.55 19.35 20.10 21.10 5 Canale 5 6.00 Na prvi strani, vreme 7.55 Promet, vreme, borza in denar 8.00 Jutranji Tg5 8.35 TV film: Aiuto, sono una ragazza! (kom., Nem., '02, i. Sarah Hennemann) 11.00 Nan.: Providence (i. Melina Kana-karedes, Mike Farrell), 12.00 Sodnica Amy (i. Amy Brenneman) 13.00 Dnevnik TG 5, vreme 13.40 Nad.: Beautiful (i. Katherine Kelly Lang, Ron Moss) 14.10 Nad.: Centovetrine (i. Glenda Cima, M. De Micheli) 14.45 Nad.: Vivere 15.15 TV film: Rosamunde Pilcher: Nesporazumi (dram., Nem., '03, r. Michael Steinke, i. Angela Roy) 17.00 Tg5 minut 17.05 Nad.: Cuori tra le nuvole (i. Alissa Jung, Sascha Tschorn) 17.35 Nan.: Carabinieri 4 8i. Roberto Far- nesi, Alessia Marcuzzi) 18.50 Kviz: 1 contro 100 20.00 Dnevnik TG 5, vreme 20.30 Variete: Moderna kultura (vodi Teo Mammucari) 21.20 Nan.: I Cesaroni (i. Claudio Amen-dola, Elena Sofia Ricci, Emanuele Vezzolli, Max Tortora) 23.30 Film: Sideways - Na potovanju z Jackom (dram., ZDA, '04, r. Alexander Payne, i. Paul Giamatti) 1.20 Nočni dnevnik, vreme O Italia 1 6.00 Rai News 24 8.05 Mi smo zgodovina 9.05 Film: Francois il contrabbandiere (dram., It., '53, i. Doris Duranti) 10.30 Cominciamo bene 6.25 8.00 9.55 11.25 12.25 13.35 13.40 15.00 16.25 16.50 18.00 18.30 19.05 19.10 Nan.: Arnold (i. Gary Coleman), 7.05 Young Hercules Variete za najmlajše Nan.: Willy, princ Bel Aira (i. Will Smith), 10.25 Hercules Nan.: Xena (i. Lucy Lawless) Odprti studio, vreme, šport Kviz: Kviz šport Risanke Nan.: Beverly Hills, 90210 8i. Jason Prestley), 15.55 Blue Water High (i. Gabrielle Scollay) Nan.: 15/Love Risanke Nan.: Čarovnica Sabrina Dnevnik, vreme Nan.: Love Bugs 3 Nan.: Will & Grace (i. Sean Hayes, Eric McCormack) 20.10 Nan.: Renegade 21.00 Film: Torque circuiti di fuoco (pust., ZDA, '04, r. Joseph Kahn, i. M. Henderson, Ice Cube) 23.35 Nan.: Prison Break (i. Wentworth Miller, Dominique Purcell) 0.30 Odprti studio ^ Tele 4 8.05 12.45, 13.45, 16.40, 19.30, 20.30, 23.00 Dnevnik 9.35 Nad.: Casa famiglia (i. Massimo Dapporto, Arnoldo Foa') 11.00 Nad.: Marina 12.30 Na avtorjevem domu 13.10 Nan.: Don Matteo 2 15.10 Kaj veš o Afriki? 16.05 Nan.: Don Matteo 2 17.00 Risanke 19.55 Športne vesti 20.10 Aktualni tednik 20.50 Nan.: Street Legal (i. Cynthia Dale, Anthony Sherwood) 23.45 Aktualno: Stoa' LA 6.00 9.20 9.30 10.25 14.00 16.00 16.00 19.00 20.30 21.30 0.20 1.15 La 7 12.30, 21.00, 0.05 Dnevnik Aktualno: 2 minuti za knjigo Dok.: Crocodile Hunter Nan.: Cuore e batticuore, 11.30 Angelski dotik (i. Delia Reese) Film: Dieci uomini coraggiosi (pust., ZDA, '60, i. Brian Keith, John Beal, Ben Johnson) Nan.: Osrčje Afrike (i. Stephen Tompkinson, Amanda Holden) Nan.: Srce Afrike (i. Amanda Holden), 18.00 Star Trek Voyager Nan.: Murder Call (i. Lucy Bell, Peter Mochrie, Geoff Morrell) Osem in pol Nan.: Law & Order (i. Jerry Orbach, Benjamin Bratt) Dokumenti Nan.: Star Trek - Deep Space Nine (t Slovenija 1 7.00 7.05 9.00 9.05 9.25 10.05 10.20 10.45 11.35 13.00 13.15 13.45 15.00 15.10 15.45 16.15 16.30 17.00 17.30 18.15 18.30 18.40 18.55 19.35 19.55 20.50 22.00 23.00 23.20 0.25 1.20 1.50 2.05 8.00 Poročila 8.05 Dobro jutro Poročila Ris. nan.: Moby Dick in skrivnost dežele Mu Pod klobukom: Stil oblačenja Taborniki i skavti: Proga preživetja Igrana nan.: Razjarnikovi v prometu Dok.: Mikrokemija - makrokemik: Portret Friderika Pregla Omizje Poročila, vreme, šport Hum. nad.: Čokoladne sanje Polnočni klub: Avtostoparji Poročila, promet Mostovi - hidak Ris.: Krastačja patrulja Kratki igrani film EBU: Termovka Enajsta šola Novice, kronika, šport Knjižna odd.: Štafeta mladosti Duhovni utrip Žrebanje Deteljice Risanka Vreme, dnevnik Vreme, šport Dok. film: Peter Stanislav Škrabec - oče slovenske fonetike (Slo, '05, r. Matjaž Žbontar) Tednik Odmevi. Kultura. Šport. Vreme Knjiga mene briga - Danah Zohar, Ian Marshall: Duhovni kapital Glasbeni večer: Dubravka Tomšič Srebotnjak, Orkester Slovenske filharmonije in George Pehlivanian Miran Kolbl, Orkester Slov. filharmonije in G. Pehlivanian Hum. nan.: Nikar tako živahno! Duhovni utrip Dnevnik (t Slovenija 2 6.30 7.35 8.05 9.00 18.00 18.05 19.10 19.50 20.00 Zabavni infokanal TV prodaja Dok.: dežele sveta Seja državnega zbora Poročila Slovenski venček 2006 Z glasbo in s plesom... J. S. Bach: Suita št. 2 v h-molu; KA Sloveni-cum in Uroš Lajovic EP v košarki do 20 let (prenos iz Nove Gorice) Film: Moja hčerka, moje življenje (dram., Nem., '06, r. Bodo Furnei- sen, i. Thekla Carola Wied, Chiara Schoras) 22.00 Nad.: Številke - Numb3rs (ZDA, '05, i. Rob Morrow, David Krum-holtz, Jud Hirsch, Dianie Farr) 22.40 Film: Zaostal - Tuulikappimaa (kom., Finska, '03, i. Hannes Suo-minen, Vesa Vierikko) 23.55 Film: Veliko potovanje (dram., Finska, '05, r. Saara Cantell, i. Johanna af Schulten, Elin Petersdottir) 0.230 Seja državnega zbora 2.50 Zabavni nfokanal Koper 13.45 14.00 14.20 14.30 15.00 15.50 16.20 17.00 17.30 18.00 18.35 18.40 19.00 19.25 19.55 21.45 22.00 22.30 22.50 23.20 23.25 Dnevni program Čezmejna TV - TGR FJK Euronews Odmev 25. Mednarodni pokal v plesih Mesto Palmanova Globus Pogovorimo se o... Slovenski magazin Nautilus Program v slovenskem jeziku: Med valovi Vreme Primorska kronika TV Dnevnik, šport Vas tedna EP v košarki do 20 let Avtomobilizem Vsedanes - TV dnevnik Program v slovenskem jeziku: Primorska kronika Dok.: Obujanje gradu Grad Vreme Čezmejna TV - TV dnevnik v slovenskem jeziku Tv Primorka 10.30 12.00 18.00 18.40 18.45 19.15 19.55 20.00 20.30 21.00 21.30 22.45 23.00 23.30 Dnevnik, vreme Videostrani Brez panike Napoved dnevnika Mama Manka Spoznajmo jih EPP Dnevnik, vreme Gospodarska oddaja Kaj je novega na Krasu Naj viža Kulturni utrinek Dnevnik, vreme Videostrani RADIO TRST A 7.00, 13.00, 19.00 Dnevnik; 7.20 Dobro jutro po naše, vmes Koledar in Napovednik; 8.00 Poročila in krajevna kronika; 8.10 Prva izmena; 10.00 Poročila; 10.10 Prva izmena (2. del); 11.00 Pogovori sredi dneva; 11.15 Ko prostori oživijo (pripr. Anastazija Korsič); 12.00 Zgodbe v času in prostoru: Rojan 1850-1914 (Sanela Čora-lič); Napovednik; 13.20 50 let ob Avseni-kovi glasbi v zamejstvu, nato Glasbeni listi; 14.00 Poročila in deželna kronika; 14.10 Morski val; 17.00 Poročila in kulturna kronika; 17.10 Odprta knjiga: Ivan Tavčar: Cvetje v jeseni (r. Marko Sosič); 18.00 Monografije: Karlo Košuta; 19.20 Napovednik, sledi Slovenska lahka glasba; 19.35 Zaključek. RADIO KOPER (SLOVENSKI PROGRAM) 6.30, 8.30, 9.30, 10.30, 13.30, 14.30 Poročila; 6.00 Jutro na RK; 6.45 Kronika; 7.00 Jutranjik; Noč in dan; 9.00-12.30 Dopoldan in pol; 10.00 Nazaj v planinski raj; 12.30 Opoldnevnik; 13.00-15.00 Aktualnosti; 15.30 DIO; 16.20 Glasba po željah; 17.30 Primorski dnevnik; 18.00 Prireditve; 19.00 Dnevnik; 20.00 Glasbena razglednica z voščilom Pavletu Merkuju za 80 let; 19.00 Dnevnik; 20.30 Rock roko umije; 22.00 Zrcalo dneva; 22.30 Večer na kavču: Živa in Erik s posebno glasbo in lahkotnimi temami. RADIO KOPER (ITALIJANSKI PROGRAM) 6.15, 7.15, 8.30, 9.30, 10.30, 11.30, 12.30, 13.30, 14.30, 16.30, 17.30 Poročila; 7.15, 12.30, 15.30, 19.30 Dnevnik; 6.00 Almanah; 6.25 Drobci zgodovine; 8.05 Horoskop; 8.33 Pesem tedna; 9.00 Stekleni grad; 9.33 Moda ali pogovor s psihologinjo; 10.00 Replay; 11.00 Odprti prostor; 12.15 Sigla single; Vreme, promet; 13.00 Svetnik dneva, Vse najboljše; Sanje o počitnicah; 14.35 Euro notes; 14.45 New entry; 15.05 Pesem tedna; 15.10 5x5; 15.30 DIO; 16.00 Ob 16-ih; 18.00 Z dušo in telesom; 19.00 Doctor music; 20.00 Sanje o počitnicah; 21.00 Odprti prostor; 22.00 Moda ali pogovor s psihologinjo; 22.30 Giulianine note; 23.00 Melopea; 0.00 RSI SLOVENIJA 1 5.00, 6.00, 6.30, 7.30, 8.00, 9.00, 10.00, 11.00, 12.00, 14.00, 18.00, 21.00, 23.00 Poročila; 5.50 Zelena posvetovalnica; 8.05 Svetovalni sevis; 9.10 A že veste?; 9.30 Ultrazvok; 10.10 Prvi odcep desno; 11.15 Evrožvenket; 11.45 Pregled tiska; 12.10 Ura slovenske glasbe; 12.30 Kmetijski nasveti; 15.30 DIO; 16.30 Tema dneva; 17.05 Studio ob 17-ih; 19.45 Lahko noč, otroci; 20.00 Četrtkov večer domačih pesmi in napevov; 21.05 Literarni večer; 21.45 Lepe melodije; 22.00 Zrcalo dneva; 22.40 Stari gramofon; 23.05 Literarni nokturno; 23.15 Za prijeten konec dneva SLOVENIJA 2 5.00, 6.30, 7.30, 8.00, 8.30, 9.30, 10.30, 11.30, 12.30, 14.30, 16.30, 17.30 Poročila; 19.00 Dnevnik; 7.00 Kronika; 8.00 Poslovne zanimivosti; 8.15 Dobro jutro; 8.40 Prireditve; 9.35 Popevki; 10.00 Razlaga z razlogom; 12.00 Aktualno; 13.45 Malčki o; 14.00 Kulturne drobtinice; 15.10 Radio danes; 16.15 Popevki tedna; 16.20 Slo Top 30; 17.00 Country glasba; 18.00 Študentski val; 18.45 Črna kronika; 19.30 Nocoj ne zamudite; 20.00 Odprti termin; 21.00 Galerija; 21.30 Težka kronika; 22.00 Zrcalo dneva; 22.30 Proti etru - spet ta dež. SLOVENIJA 3 7.00, 8.00, 9.00, 10.00, 11.00, 12.00, 13.00, 14.00, 18.00, 22.00 Poročila; 7.25 Glasbena jutranjica; 8.00 Lirični utrinek; 10.05 Glasb. kukalo; 10.15 Skladatelji antagoni-sti: Kogoj in Lajovic; 11.05 Operna ura; 12.05 Spominčice; 13.05 Odprti termin; 14.05 Izobraževalni program; 15.00 Divertimento; 15.30 DIO; 16.15 Glasbeno kukalo; 16.30 Trojna spirala; 16.50 Ban-chetto musicale; 18.00 Izšlo je; 18.20 Z naši opernimi umetniki; 19.30 Slovenski concertino; 20.00 Iz arhiva Simfonikov RTVS; 22.05 Zborovska glasba; 23.00 Slovenski koncert. RADIO KOROŠKA 18.10-19.00 Rož-Podjuna-Zila; Dnevno Radio Agora: 10.00-14.00/18.00-2.00; Radio Korotan: 2.00-10.00/14.00-18.00 (105,5 MHZ) APrimorski r dnevnik Lastnik: Zadruga Primorski dnevnik d.z. - Trst Izdajatelj: PRAE srl - DZP doo Družba za založniške pobude Trst, Ul. dei Montecchi 6, tel. 040 7786380, fax 040 7786381 Tisk: EDIGRAF srl, Trst Odgovorni urednik: BOJAN BREZIGAR Redakciji: Trst, Ul. dei Montecchi 6, tel. 040 7786300, fax 040 772418 email: trst@primorski.it Gorica, Ul. Garibaldi 9, tel. 0481 533382, fax 0481 532958 email: gorica@primorski.it Dopisništva: Čedad, Ul. Ristori 28, tel. 0432 731190, fax 0432 730462 Celovec, Wulfengasse 10/H, tel. 0463 318510, fax 0463 318506 Internet: http//www.primorski.it/ Naročniško - prodajna služba Trst, Ul. Montecchi 6, tel. 040 7786300, fax 040 772418 Gorica, Ul. Garibaldi 9, tel. 0481 535723 fax 0481 532958 Cena: 1,00 € Naročnina za Italijo 280 € Poštni t.r. PRAE DZP št. 11943347 Cena za Slovenijo: 0,80 € (191,71 SIT) Letna naročnina za Slovenijo 154,40€ (35.000 SIT) plačljiva preko DISTRIEST doo, Partizanska 75, Sežana, tel. 05-7342147, fax. 05-7300480 transakcijski račun pri banki SKB D.D. v Sežani, št. 03179-1009112643 OGLAŠEVANJE Oglaševalska agencija Tmedia s.r.l. www.tmedia.it GORICA, korzo Verdi 51 TRST, ul. Montecchi 6 KOMERCIALNI OGLASI advertising@tmedia.it Brezplačna tel. št. 800129452 Iz tujine +39.0481.32879 Fax +39.0481.32844 Cene oglasov: 1 oglasni modul (širina 1 stolpec, višina 29,2 mm) 35,00 €, finančni in legalni 92,00 €, ob praznikih povišek 20% NEKOMERCIALNI OGLASI oglasi@tmedia.it Brezplačna tel.št. 800912775 Fax +39.0481.32844 Cene oglasov: mali oglasi 20 € + 0,5 na besedo; nekomercialni oglasi, osmrtnice, sožalja, cestitke in zahvale po formatu. DDV - IVA 20% Registriran na sodišču v Trstu št. 14 z dne 6. 12. 1948 Član italijanske zveze časopisnih založnikov FIEG 20 Četrtek, 12. julija 2007 VREME jasno zmerno oblačno oblačno ó rahel dež a A zmeren ÜÜ dež óVr nevihte veter megla rahel sneg z sneg 6á mocan SÜS sneg topla fronta hladna fronta okluzija izobara , sredisče a sredisče ' ciklona ^anticiklona TOLMEČ O 7/19 VIDEM O 11/26 O PORDENON 12/25 O GRADEC 10/22 CELOVEC O 9/22 TRBIŽ O 6/18 O 5/19 KRANJSKA G. ČEDAD O 12/25 /-a O TRŽIČ 8/23 _ O KRANJ o 8/22 S. GRADEC CELJE 8/24 O MARIBOR o 9/22 PTUJ O M. SOBOTA 010/22 O N. GORICA 10/26 LJUBLJANA 10/24 N. MEST010/24 O 7/23 KOČEVJE V .o J ČRNOMELJ ZAGREB 10/25 O & REKA 14/25 Ob morju bo povečini delno jasno, drugod spremenljivo. Več oblačnosti bo v popoldanskih urah. Niso izključene krajevne padavine ali posamezne kratkotrajne nevihte, ki bodo verjetnejše v predalpah. Deloma sončno bo, prehodno bo nekaj več oblačnosti predvsem v severnih in vzhodnih krajih. Čez dan bodo nastale posamezne plohe. Najnižje jutranje temperature bodo od 5 do 12, najvišje dnevne od 19 do 24, na Primorskem do 27 stopinj C. J Nad nami se v višinah zadržuje hladen zrak, zato je ozračje razmeroma nestanovitno. Od petka se bo iznad Sredozemlja okrepil višinski greben, ki nam bo za več dni zagotovil poletne _ n vremenske razmere. DOLŽINA DNEVA Sonce vzide ob 5.27 in zatone ob 20.54 Dolžina dneva 15.50 r LUNINE MENE ^ Luna vzide ob 02.38 in zatone ob 19.43 Nad severno in vzhodno Evropo je več ciklonskih območij. Nad Sredozemljem se krepi območje visokega zračnega pritiska. S severozahodnimi vetrovi v višinah k nam priteka toplejši in še razmeroma vlažen zrak. BIOPROGNOZA Večini ljudi vreme danes ne bo povzročalo težav, le na severu in vzhodu države se bodo pri najbolj občutljivih občasno še pojavljale manjše vremensko pogojene težave. MORJE Morje mirno, temperatura morja 23,9 stopinje C. PLIMOVANJE Danes: ob 3.39 najnižje -66cm, ob 10.27 najnižje 27 cm, ob 15.21 najvišje -7 cm, ob 21.07 najnižje 53 cm. Jutri: ob 4.16 najnižje -77 cm, ob 11.09 najvišje 34 cm, ob 16.15 najnižje -8 cm, ob 21.50 najvišje 51 cm. TEMPERATURE V GORAH OC 500 m ...........20 2000 m............6 1000 m...........14 2500 m............2 1500 m............9 2864 m............0 UV INDEKS Ob jasnem vremenu bo UV indeks po nižinah sredi dneva do 8, v gorah 9. O GRADEC 11/26 M. SOBOTA O 11/26 (NAPOVED ZAJUTRI Ob morju in v nižinah bo povečini delno jasno, v gorah Jutri bo sončno, v soboto pretežno jasno. Vsak dan bo to^ spremenljivo. Več oblačnosti bo v popoldanskih urah. Ob pleje. morju bodo pihali šibki krajevni vetrovi. Vremenska napoved Hidrometeorološkega zavoda R. Slovenije in deželne meteorološke opazovalnice ARPA OSMER