UBEDN1STV0 ZARJE je v Ljubljani, Frančiškanska uUea st. 8 ^tiskarna I nndstr.). Uradu' ure za stTanke so od 10. do 11. ionoldnc in od 5. do 6. i cj oldne vsak dan razen nedel.i in nraznii-ov. Rokopisi se rt vTačajo. Nefrankirana pisma se ne sprejemajo • • s NAROPNIN^ • celoletna r.o pofcti ali p pošiljanjem na dom za Avstro-Oprsko in licsro K 21*60, polletna K 10’80, četrtletna K 5-40. mesežta K 1'80; za Nen-cijo celoletno K 26 40; za : : ostalo icož.emslvo in An eriko celoletno K do . Posamezne številke po 8 vin. ZARJA izhaja vsak dan razen nedelje in praznikov .* •* •* ob pol 11. dopoldne. •, .# • UPRAVNISTVO se nahaja v Selenburgovi nllci žtev. 8, IL, ii uraduje za stranke od 8. do 12. dopoldne in od a do 7. zvečei inserati: enostopna petitvrstica 30 vin., pogojen prostor, poslani ::: in reklame 40 vin. — Inserate sprejema upravni Sivo. Nefrankirana ali premalo irankirann pisma se ne sprejemaj« ——— Reklamacije lista so poštnine proste. ~ Stev. 623. V Ljubljani, v petek dne 4. julija 1913, Leto III. Vojna včerajšnih zaveznikov. V Ljubljani, 2. julija. Velika ie zmeda na Balkanu, in stari Ben Akiba ki ie trdil, da se ne zgodi nič novega pod solncem, bi se lahko še enkrat poučil, da se je temeljito zmotil. Ce ne bi tekla kri in padali ljudje Pod rušo. nad katero jim je bilo namenjeno še dolgo življenje, bi se lahko reklo, da so Balkanci uprizorili grandiozno burko, in priznati bi jim bilo treba talent, kakršnega je malo najti pri pisarjih komedij. Vojne ni. živ krst je ni napovedal. In nihče je ni hotel. V Sofiji in Belgradu in Atenah je sama miroljubnost doma. Zlasti v Sofiji in Belgradu vedo in naglašajo. da bi bila vojna med Srbijo in »bolgarsko bratomorna vojna. Saj niso oboji le Slovani; tudi Čehi in Rusi — recimo — so Slovanu ali če slišiš Pražana in Moskovčana, razumeš takoj da sta to pripadnika dveh različnih narodov. Če pa govori Srb z Bolgarom, je tako kakor da se pomenjkuje Beli Kranjec z Goričanom. Jezika se prelivata tako drug v druzega, da je v nekaterih obmejnih krajih m po Mace-doniji skoraj nemogoče določiti, govore h ljudje srbsko ali bolgarsko. »Bratomorna« vojna ni fraza, tudi če človek ne izvaje bratstva vseh ljudi od Adama in Eve. To poudarjajo Srbi in Bolgari. In oboji se zgražajo ob taki vojni. In je nočejo. In — se rnorč. Vojna je torej izbruhnila sama od sebe? Kakor koze ali kolera? Ali puška se ne spro-žuje od bacilov. Treba je bilo vendar ljudi, ki so hoteli streljati, sekati in bosti. V Sofm pravijo, da niso hoteli, v Belgradu trdijo, da niso hoteli in v Atenah ponavljajo, da niso hoteli. Pa se vendar vojskujejo. In boji so tako obsežni, tako divji, kakor da so vsi hoteli. In to se najbolj približuje resnici. Vsaka vlada ie hotela odvrniti krivdo od sebe, in v svojih notah naprtujejo drug drugiemu od-govornost. Povsod so sami Pilati, ki si umivajo roke. Na vseh treh plateh je bila volja za vojno. Ie volje za odgovornost ni bilo. Hujskali so na Bolgarskem, hujskali so v Srbiji, m hujskati so zmagali. ... ... ... - Možnosti za spravo ie bilo veliko. Ali ce se zasledujejo koraki vlad od tistega časa. ko so se pojavili spori, se opazi, da so vsi odgo-vorni faktorji delali ovinke okrog vseh takih možnosti. Resnega poizkusa za mirno pobotanje. ki bi bil izpričal čvrsto voljo le enega dela. da hoče preprečiti voino, ni bilo ves čas, odkar so se jeli prepirati. Govorili so povsod o svoji miroljubnosti, ali to šo bile same prazne besede, ki se zdai lahko označujejo za hinavske. Povsod so dajali potuho hujskačem, povsod so vlivali olje namesto vode v ogenj. Pot do miru ie HržolT n pr preko Peterburga. Ali kadar je ena stran zahrepenela Po razsodišču, ie iztre-sala druga same pogoje iz rokava; in kadar se je druga omehčala, ie prva začela dvomiti o uspehu Oešov se je s Pašičem dogovoril za konferenco vseh štirih ministrskih predsednikov namesto da bi izvršil sklep, je demisio-nirai. Pašič se ie izrekel za rusko razsodišče »na podlagi zavezniške pogodbe«, ampak s pripombo, da vztraja Srbija na svojih zahtevah. Povsod kakšen »če«, povsod kakšen »ampak«. Kdor ie kaj zinil o svoji spravljivosti, je hitro osumničil drugega. 7a rezultat na bojišču je seveda vseeno, kdo je hotel in kdo je začel. Ali vse te poizkuse opravičevanja in umivanja je treba odkloniti. Krivda je neenakomerno razdeljena, ali lazde-liena je med vsemi, in izgovori na tei in oni strani, da se le branijo, so ničevi, zlagani, hinavski. „ Blamirana pa ni s to vojno le balkanska zveza, ampak tudi slavne velesile, ki se bahajo, da imajo Evropo v zepu, pa nimajo toliko moči, da bi bile v pravem času pogasile iskro na Balkanu, o katerih do danes še nihče ne ve. v katero smodnišnico utegnejo odleteti. Toliko vpliva nimajo, da bi bile preprečile intrige, ki so najbrže še bolj pospešile to vojno kakor nasprotja zaveznikov. Ako bi bila takozvana Evropa hotela mir, bi ga bila lahko dosegla. Neodvisnost balkanskih držav je zelo lepa beseda, ampak dejstva ne izraža nobenega, zakaj tuji vplivi so bili tudi v tem konfliktu tako očitni, da se lahko kar tipajo. Odkod naj vzamejo balkanske države svojo neodvisnost, ko so navezane na tuji kapital? Poslaniki velesil v Belgradu, Sofiji in Atenah gotovo ne hodijo le na izprehod, in če tudi gotovo ne delajo toliko, da bi bil njih napor vreden velikili izdatkov, ki jih povzročajo, se vendar menijo z dotienimi zunanjimi ministri še o čem drugem kakor o vremenu. Če pa se sme odvisnost malih držav izrabljati za egoistične namene te ali one velike države, bi se smela porabiti tudi za dober smoter, za ohranitev miru. Evropa bi imela moralno pravico, preprečiti s svojimi sredstvi novo klanje na Balkanu, ker bi s tem varovala svoje lastne interese. Če je bila vojna s Turčijo nevarna evropskemu miru, je v voini zaveznikov enaka nevarnost. Vlade, ki se rote, da hočejo samostojnost balkanskih narodov, naglašajo v isti sapi' svoje interese na Balkanu in pripovedujejo, da ne bodo priznaie nobene rešitve, ki se ne bi vje-mala s temi interesi. Z drugim stavkom preklicujejo prvega, zakaj samostojnost, ki ne sme svojih razmer urediti po svoje, ni nikakršna samostojnost. Če pa sme n. pr. Avstrija izrekati svojo nezadovoljnost s to ali ono balkansko rešitvijo, privleče lahko tudi druga ali tretja država svoje interese na dan, in nenadoma imamo lahko v Evropi enako situacijo kakor v času akutnega skadrskega vprašanja. To bi prebrisane diplomatske glavice evropskega koncerta tudi lahko razumele; zato bi bili muzikanti lahko zagodli mirovni marš, ki bi se bil razločno slišni v balkanskih presiol-nicah. Za lepe deklamacije gospodov diplomatov ne da seveda nihče počenega groša, kajti njih svarila je od začetka londonske konference veter raznašal, in rešpektu, ki ga uživajo, govore le gospodje sami. Mirovna volja Evrope bi morala biti že bolje podkrepljena. Gospodje, ki so začeli že lani v Londonu gasiti, pa so tako krasno ravnali, da je vsak hip kašen poslanik ostajal brez inštrukcij, ki so sestavljali note zato, da so jih revidirali in potem še revizije revidirali, ki so napovedovali energične akcije in so šli potem v Carigrad dobro jutro voščit; gospodje, ki rišejo že cele mesece za zemljevid albanske meje, pa jih še ne morejo narisati; gospodje, ki si belijo glave o albanskem knezu pa se ne upajo imenovati nobenega imena, bi bili morali zdaj vsaj pokazati složno voljo za mir. Ali junaki in modrijani so gledali, kako so se ob Vardarju znašala drva na grmado, kako se je podtikala slama, kako so se pripravljale vžigalice, kako so se brizgalne odpeljavale na nasprotne konce, pa so dostojanstveno — izrekali upanje, da se spori mirno rešijo. Najbrže so zaradi vzorne pobožnosti prepuščali ugodno rešitev Bogu. Strasti na Balkanu niso vzplamtele naenkrat. Bil je čas, ko je bilo mogoče govoriti z Balkanci pametno in stvarno. Mir s Turčijo se je sklepal pod nadzorstvom Evrope in zavezniki so takrat razločno čutili svojo odvisnost in pritisk velesil. Ako bi se bila Evropa takrat znala pridobiti zaupanje Balkancev, bi bilo njeno posredovanje med njimi Igrača. In danes bi bil tam doli mir. Zdaj sodi Evropa in obsoja rogovileže. Obsodila bi lahko sama sebe, ali pa se vsaj sramovala. Druga vojna na Balkanu. Medtem ko »e Rusija in Francija še vedno trudita, da bi ustavili sovražnosti, se boji nadaljujejo. Očitno je, da So Bolgari v defenzivi. Srbi in Grki ne kažejo volje, da bi ustavili boj. Kumunija mobilizira. Tudi Turčija se oglaša. BOLGARSKO UMIKANJE. Belgrad, 3. Srbski tiskovni urad poroča: Po ljutih bojih zadnjih dveh dni so se bolgarske čete umaknile na celi črti, zasledovane od našega vojaštva, ki jih je pognalo preko Zletove in Brezalnice. Bolgari se utrjajo na levem bregu. Njih izgube so velikanske. Po zadnjih poročilih so naše čete ujele 30 častnikov, 120 podčastnikov in več kakor 1000 mož, ter zaplenile 10 brzostrelnih topov in 12 municijskih vozov. Naše čete napredujejo. GRŠKE ZMAGE. Atene, 3. Dve divizji, ki sta včeraj zapustili Solun, sta naskočili višave vzhodno od Kilkisa. ki so jih branile znatne sovražne čete. Bolgari so se obupno branili. Naposled sta 1. in 7. polk naskočila sovražnika z bajonetom in mu prizadela težke izgube. Obe diviziji sta potem napredovali. ,5. divizija je napadla sovražnika v dobro utrjeni poziciji pri Saridjolu in ga je vrgla z bajonetom. Tudi Grki imajo znatne izgube. 8. in 9. evzonski bataljon sta zavzela bolgarsko pozicijo 10 kilometrov severno od Djuvence in nagnala sovražnika proti Lingovani. (Ali se mora slovansko srce veseliti tudi teh zmag?) GRŠKA NE USTAVI SOVRAŽNOSTI. Atene, 3. Venizelos je bolgarskemu poslaniku odgovoril, da Grška ne more ustaviti bojev, ker je dobila armada povelje, da prežene Bolgare z nevtralnega ozemlja. RUSKA MORNARICA. Odesa, 3. Vse enote ruske mornarice, ki so križarile po raznih krajih Črnega morja, so bile zadnje dni poklicane v Sevastopol in pridružene dvema divizijama pod poveljni-stvom admirala Eberharta. Za odhod je pripravljena eskadra, ki šteje dve križarki, 17 torpedolovcev in 14 torpedovk. ARNAVTI PROTI SRBOM. Valona, 3. Guverner iz Makijasa brzojavlja, da so se arnavtski rodovi v Malisiji in v Debili uprli Srbom. BOLGARSKA APELIRA NA RUSIJO. London, 3. »Times« poročajo iz Sofije: Bolgarska vlada je poslala danes nujen apel v Peterburg, pozivajoč rusko vlado, naj posreduje v Atenah in v Belgradu. Bolgarska se hoče 24 ur vzdržati vsakega gibanja, boji se pa, da bo daljše ustavljanje sovražnosti zaradi razburjenja čet nemogoče. PETAR OBŽALUJE. London, 3. »Daily Mail« objavlja izjavo kralja Petra, ki pravi, da je Srbija zaupala pravičnosti RusMe in Evrope. Izjava zaključuje tako: Obžalujem nezaslišani napad Bolgarske, ki je skrajno razburil srbski narod in njegovo zaveznico in povzročil vojno na nož med dvema bratskima in združenima narodoma. (Petar naj se gre solit s svojim obžalovanjem. pa naj si ga prihrani za tisti čas, ko se bodo Srbi naveličali Karagjorgjevičev kakor so se Obrenovičev.) Oflciozna pisava. Belgrad, 3. Vladna »Samouprava« besno napada Bolgare, češ da so zločinsko razdrli balkansko slogo in izzvali bratomorno vojno za parkrat desettisoč kilometrov. (To je res; ampak Srbija se tudi tepe za te kilometre. Zaradi samih idealov ne streljajo ne tukai ne tam.) Sedanji dogodki pomenijo težko nesrečo za' Balkan in za slovansko stvar. (Lepo spoznanje, ampak posledic ni videti.) Potem ponavlja vladno gladilo očitanje, da so Bolgari napadli srbske ranjence, pa pravi: Taka podivjanost mora razgreti kri srbskega naroda in mu vdihniti željo po groznem maščevanju. Bolgari ne uidejo božji kazni in božja sodba že pričenja z maščevanjem na bojišču. Tudi po končani vojni izgubi Bolgarska v svoji izčrpanosti ugled in utržijo zaničevanje sveta in svojih sosedov (Komentarja ta pisava ne potrebuje.) ENERGIČNO POSREDOVANJE EVROPE. Pariz, 3. Skoraj vse francosko časopisje zahteva, da Evropa energično pritisne v balkanskih glavnih mestih, da se ustavijo sovražnosti. TURČIJA SE OGLAŠA. London, 3. »Times« poročajo iz Carigrada, da je turška vlada upozorila bolgarsko, da so v Rodostu ter na treh točkah turškega obrežja in ob mejni črti Midija-Enos še bolgarske čete, pa poziva bolgarsko vlado, naj jih nemudoma umakne. Ako bi Bolgarska prezrla ta poziv, je pričakovati, 6:, ga ponovi Turčija v odločni obliki. SAZONOV VABI PAŠIČA. Peterburg, 3. Danev je včeraj naznanil, da je pripravljen priti v Peterburg. Sazonov je brzojavil v Belgrad, če pride tudi Pašič in ga je pozval, naj Srbija ustavi operacije. Odgovora še ni. BOLGARSKA ŽUGA GRŠKI. Sofija, 3. »Mir« piše: Ako Srbija, ki je ves čas zavlačevala spor, ne sprejme razsodišča, ni več sredstva, da se prepreči vojna. Kar se tiče Grške, je njeno ravnanje proti bolgarskemu bataljonu v Solunu brezprimerno. Grška ravna le iz zaupanja v srbsko pomoč, pa se lahko zgodi, da bo plačala za obe. Ako bo morala Bolgarska doprinašati nove krvne in denarne žrtve, da obvaruje svoje interese, zajamčene s pogodbo, bo Grška v prvi vrsti poklicana, da plača odškodnino. RUMUNSKA MOBILIZACIJA. Bukarešt, 3. Ob 10. dopoldne se je razširil glas. da je mobilizacija ukazana. Kmalu nato so izšle posebne izdaje listov, ki so naznanjale mobilizacijo. Pri kralju je bila večurna konferenca, katere se je udeležil prestolonaslednik, ministrski predsednik, vojni minister in šei generalnega štaba. Uradnega ukaza za mobilizacijo še ni. Rumunska vlada je vprašala v Belgradu, v Sofiji in v Atenah, če je vojna gotovo dejstv'). Odgovor iz Sofije je negotov, Srbija In Grška sta odgovorili, da sta v vojnem stanju. VELESILE. Berlin, 3. Iz merodajnega vira poročajo, da se Rusija in Francija še vedno na vso moč trudita, da bi preprečili vojno oziroma dosegli, da se ustavijo sovražnosti: tudi druge velesile delajo pod roko in nasvetujejo spravo. O skupnem oiicialnem koraku velesil za ohranitev miru pa ni govora. Ljubljana in Kranjsko. — Dravinjski odsek ljubljanskega občinskega sveta je imel snoči sejo — prvo, odkar je konstituiran. Načelnik gosp. Rothel ie ob začetku seje izrekel odsotnemu članu g. Jegliču sožalje odseka ob tragični izgubi njegove hčerke. Nato se je odsek v splošnem bavil s svojimi nalogami in prišel do sklepa, da bi kazalo. če se preosnuje v aprovizaciiski odsek. Dosedanji naslov ga opravičuje nekako le za slučaje izredne draginje, medtem ko je postala Za resnico. Roman. Spisal Jožef Laichter. Samo človek, ki se prizadeva samega sebe spoznati, si more poglobiti življenje in svet. ki ga obdaja. Često je neprijetno, pečati se sam s seboi — nehvaležno pa ni. Odlomek iz zasebnega pisma. ». . . spoznanje samega sebe navaja trdne značaje k delu in napredku . . .« T. G. Masaryk. Prvi oddelek. I. Nekega dne v februarju pred malo leti se je vršil v vestibilu dunajskega kolodvora Frančiška Jožefa pomenljiv — nepomenljiv dogodek. Poslavljala sta se ondi dva češka študenta'. Eden izmed njiju, nekako dva- ali triindvajsetleten. ie bil krepkega, koščenega *etesa, rjavolas, zarjavelega obraza, porasel z redko brado, nekoliko kozav. Nos je imel oster, ustna ročna. Drugi je bil vitke postave, nežno drob- nega obličja in svetlih, jako finih las. Imel je jasno modre, sanjave, ljubke oči. Z njegovega obraza je govorila prikupna boječnost, sramežljivost! Kakor da bi vsakemu že naprej hotel povedati: »Kaj še, jaz nisem hudoben, jako boječ sem — niti ne verjamete, kako sem boječ. Ne bodite hud name!« V tem je tičal najznačilnejši izraz njegovega prikupnega obraza. Te modre, odkritosrčne dobre in sanjave oči so razorože-vale s svojo nedolžnostjo; nikakšen namen se ni skrival v njih. Bil je mnogo mlajšega izraza nego tovariš. V resnici je bil več nego dve leti mlajši. V roki je držal majhno culico, zašito v grobem platnu in trdno povezano z motozom. Ta hip si opažal na njem. da je v zadregi. V njegovih očeh ie odsevala koprneča, tesna žalost. Nekolikrat se je ozrl na peron, kjer se Je vlak baš pripravljal za odhod proti Pragi. Potniki so se že vsevprek nakupičili in namečkali v vozove njemu pa kot bi težilo srce. kaj se še zgodi dalje, tam na peronu. »No. Ladislav,« se je oglasil z lahnim smehljajem rjavolasi tovariš, motreč njegovo neodločnost. »doslej se nisi odločil? Morda bi vendar rad?« »Torej naj bi?« je vprašal plavolasi fant kot zamaknjen in obstal. Na vprašanje mu ie pa odgovoril le vesel smeh, tako da se je takoj zardek Dobrosrčna žalost se je razprostrla po njegovem obrazu. Zmedel se ie, ni mogel spregovoriti. Tovariš je malo zadržal smeh in ga tolažil: »To ni tako hudo. Naj te ne žali. ker se smejim. Toda. Ladislav, jaz sem vesel — ne morem si pomagati, moram se smejati. Verjemi, danes se je pokazal tvoj značaj, da ie kaj. No: ali se odpelješ — ali ne?« »Oh, Bože . . .!« vzdihne šibki, ki se je imenoval Ladislav. Ves je bil prestrašen, ponižen je bil videti kakor uničen grešnik. »To je dražestno!« se je smejal tovariš neprenehoma. »Ne, ne maraj nič za io. toda krasno je to. še oba se bova temu smejala. Štirinajst dni govoriva o Pragi, štirinajst dni te spravljam na pot, vedno govoriš o Hrubovih — pišem i Soumarju. naj te čaka m zate poskrbi ti fantaziraš o Matički, kakšno novo življenje začneš tam in « »Oh, Bože . . .!« nov vzdihljej. »Vidiš, Ladislav, nič bi ne dejal, ako bi se bil ti odločil sam. Pa si si vendar sam izmislil. In jaz naposled vidim, da na Dunaju s teboj drugače ne bo nič. Nemški ne znaš dosti, prožnosti imaš premalo, skratka, zate je Praga. Pomisli, da se moraš vendar že postaviti na lastne noge. Torej - ?« »Torej pojdem.« »Pa naglo! Še je čas. Listek si moraš kupiti že v vozu.« Jedva sta se pa vrnila k izhodu, so nastale nove zadrege, nova neodločnost. Zvonec je ko-nečno zapel i tretjič, vlak je ostro zapiska) in se premaknil. Znova se pogledata. Znova smeh. »Konec! Sedaj se pa zato ne brigaj več! Zopet si na Dunaju! Ostaneva torej zopet skupaj. Ali to se ti je pa danes posrečilo!« »Ne. jaz vendar pojdem, toda popoldne.« »Res? Zares? Ali boš mož-beseda?« »Res. Boš videl.« Plavolasi mladenič se je tudi zasmejal. Pokazali so se zdravi, beli zobje in obličje mu ie polila sveža rdečica. In oba sta vesela zapuščala postajo. II. Rjavolasi, kozavi mladenič, ki je bil videti boli možat in boli zrel nego tovariš, se ie imenoval Peter Hanuš. Njegov oče, ki je bil v vzhodnočeškem mestu jirhar. ga je dal iz same ošabnosti v šole. V rodbini je hotel imeti gospoda in sina je hotel vzrediti za duhovnika. loda P< te*. df,vr-šivši pred poltretjim leto-’ r -nazij. se ;e branil iti v bogoslovje. Ne fcrigajoč se ni za pro5-nje ni za grožnje je šel na Dunal. klet je v W3H ringu imel strica branjevca. 5 katerega nodooro se Je nadejal, da bo ložle smagal nalkrutejši začetek samostalnega žMjpnla. (Daljej u.atfinia že povsem redna prikazen. Razna vprašanja, s katerimi bi se lahko bavil. ie 'doslej reševal magistratni grcmij ali pa drugi strokovni odseki. Dobro pa bi bilo. če bi se odsek pečal z vsemi zadevami aprovizacije. ki so z draginjo v najtesnejši zvezi. Gosp. Rothi je sprožil misel, da bi se priredila ekskurzija v Zagreb. kjer bi se preučile ondontne občinske aprovizacijske naprave. Sodrug Kristan je predlagal. naj se magistrat informira pri celovški občini o njeni akciji proti draginji kuriva, pa naj nakupi večjo množino premoga, ki bi se po zimi razprodajala za režijsko ceno. Pospeši naj se zadeva delavskih hiš. Z regulacijo Ljubljanice. ob kateri se imajo zgraditi prodaialne lope, se bo moglo rešiti tudi važno vprašanje ledenic. Gosp. Rothi je omenil stanovanjski odbor. ki ga ima v mislih novi stanovanjski zakon. Na prihodnjo sejo bo povabljen tržni nadzornik g. Ribnikar, ki je zdaj odsoten zaradi nekega strokovnega študija, da poda poročilo o splošnih aprovizacijskih razmerah in o reformah, ki bi jih predlagal od svoje strani. O vseh teli zadevah poda načelnik poročilo županu, da izvrši magistrat potrebna pripravljalna dela. — Škofovi zavodi in klerikalni davek. Pišejo nam: Discipliniran regiment so ti-le naši kranjski klerikalci. Vsaj na zunaj! Po enotnem načrtu marširajo in po taktu plešejo kakor bi imeli note pred očrni. Ali kar je glavno: skrbe tudi za svoje materieLne vire! Kdor če postati pri klerikalcih n. pr. deželni ali državni poslanec. mora I- podpisati program stranke. 2. pošiljati svoje otroke (dečke) v šentviške škofove zavode in 3. plačevati vsak mesec od dijet po 20 do 100 kron za »Katoliški sklad«, in 4. igrati v javnosti hinavca, drugače pa mu je vsaka lumparija odpuščena! In pri nas drugih?! — Neobligatna slovenščina na srednjih šola*. Slovenščino kot prost predmet poseča vsega skupaj 422 gimnazijcev in 161 realcev, hrvaščino 59 gimnazijcev in 74 realcev. To je ravno dovolj za uradniški naraščaj v teh deželah, tako da bodo Slovenci in Hrvati še težje dobili službe in v njih napredovali, ako se razmere temeljito ne izpremenijo. Na mnogih zavodih so učili ncobligatno slovenščino učitelji brez strokovne kvalifikacije, na nemški gimnaziji v Ljubljani celo Nemec, seveda brez usposobljenosti za slovenščino kot predmet. Splošno pa se dozdeya, da so šolske oblasti bolj naklonjene neobligatni slovenščini kakor obli-gatni. Na nemški gimnaziji v Ljubljani se je uvedel nov učni načrt za neobvezno slovenščino in odobril z ministrskim odlokom od 24. oktobra 1910, št. 36.651 ter so se dovolili 4 tečaji z odlokom od 28. oktobra 1910, št. 42.754. V prvih dveh oddelkih, ki sta za 4 nižje razrede, so po 3 ure na teden, v zadnjih dveh po 2 uri, v celem torej 20 ur, to je 2 uri več kakor na kranjskih državnih gimnazijah za obligatno slovenščino. Tudi se je stvar kaj hitro rešila: nemška gimnazija se je leta 1907. osamosvojila, še le v šolskem letu 1911/12. izpolnila na 8 razredov in je že v jeseni 1910. imela definitivno urejen pouk neobvezne slovenščine; memorandum slovenskih profesorjev iz leta 1904. o obveznem pouku slovenščine pa še ni rešen. — »Ne plačujte svojih delavcev tako sramotno!« Te besede je izpregovoril pred kratkim podjetniški prisednik obrtnega sodišča v razpravi proti juvelirju Karlu Kohoutu. Kohout je sprejel na delo pomočnika in mu odštel koncem tedna 12 K. beri in reci dvanajst kron za šest dni napornega dela. Pomočnik ie storil napako, ker se ob nastopu dela ni dogovoril z mojstrom glede plače. Pomočnik se je zatekel k obrtnemu sodišču. Med razpravo se ni hotel Kohout prav nič zmeniti, da bi obljubil pomočniku višjo mezdo. Nato mu pravi podjetniški prisednik: »Kako pa naj živi delavec z 12 kronami na teden? Mene je za Vas sram!« In predsednik sodišča ie dejal tožencu: »12 kron na teden! Toliko zasluži že vajenec!« Toženec ]$ nato nekaj jecljal, da ni bil zadovoljen S pomočnikovim delom, Izletniški prisednik je dejal nato: »Plačujte svoje delavce pošteno, ne plačujte jih tako sramotno. Za pošteno plačilo bo ste zahtevali tudi lehko pošteno delo!« Mojster Kohout se je moral slednjič vdati in sodišče je določilo, da mora dajati pomočniku po 24 K na teden. — Ta razprava obrtnega sodišča lehko naše delavce marsikaj nauči. Koliko je še pri nas delavcev in delavk, ki tudi ne dobivajo več kakor po 12 K na teden, a potrpežljivo molče in prenašajo izkoriščanje. Ali delavstvo ne sme misliti, da so povsod taki podjetniški prisedniki, ki bi okrcali tovariša podjetnika zaradi prenizke mezde. Delavstvo ne sme čakati na milost. temveč mora zahtevati svoje pravice. Svoje pravice do poštene mezde pa zamore udejstvovati edino le potom strokovne združitve. potom strokovne organizacije. Vsepovsod bi morali zavedni delavci bodriti svoje nezavedne tovariše na pristop v strokovno organizacijo. — Matica Slovenska. Razpis častne nagrade za leposloven spis. »Matica Slovenska« razpisuje častno nagrado 300 K za daljši leposloven spis poljubne vsebine. Vložiti ga je treba do 1. maja leta 1914. pod posebnim geslom; pisateljevo ime bodi v kuverti, ki je zaznamovana z dotičnim geslom. Razume se. da prejme avtor za nagrajeni spis poleg nagrade tudi običajni honorar. — Utopljeno dijakinjo Zoro Jegličevo so zopet iskali po Ljubljanici in Grubarjevem prekopu. Iskat so jo šli čolnarji, vodstvo tvrdke, ki pogloblja Ljubljanico, je poslalo uslužbence s parnikom, a ie bil zopet trud zaman. Truplo pri zatvornicah v Grubarjevem prekopu, kjer so našli slamnik, ni moglo splaviti dalje, ker so bile te prav malo odprte. — Nezgoda na Ambroževem trgu. Včeraj sta zadela na Ambroževem trgu dva kolesarja. Eden je obležal nezavesten in ko so ga vzdignil. ie bruhala kri iz njega. Prepeljali so ga v bolnišnico. Ponesrečeni kolesar je lSIetni trgovski vajenec Ivan Leben. — Lokalna organizacija Vič-Glince priredi veliko vrtno veselico v nedeljo 6. iulija 1913 v gostilni in na vrtu g. Travna na Glincah. Pri..ve- selici sodeluje tamburaški kluB »Kontraštča*. Ples s posebno godbo v salonu. Začetek točno ob 4. popoldne. Vstopnina 20 vin. za osebo. K obilni udeležbi vabi odbor. Veselica se vrši ob vsakem vremenu. — Vrtno veselico priredi krajevni odbor socialno demokratične stranke za Krakovo in Trnovo v nedeljo, dne 6. julija 1913 na vrtu in v gostilniških prostorih gosp. A. Steinerja na Opekarski cesti. Spored: 1. Godba. 2. Srečolov. 3. Šaljiva pošta. 4. Korijandoli 5. Ples in prosta zabava. (Ples prost.) Pri veselici na vrtu sodeluje godba iz Loga. Začetek točno ob 4. popoldne. Vstopnina 40 vin. Otroci do 10. leta v spremstvu staršev so vstopnine prosti. K mon-gobrojni udeležbi vabi odbor. — V slučaju neugodnega vremena se preloži veselica na nedeljo 20. julija. — Goreča deklica. 15 let stara kajžarjeva hči Ivana Knušič iz Mojstrane si je namazala lase s petrolejem. Preveč se je približala goreči sveči, katere plamen je obliznil lase. Glava deklice je bila takoj vsa v ognju. Zgoreli so ji vsi lasje, nevarno se je opekla po glavi, obrazu in prsih. — Nesreča. Pretekli torek je ponesrečil 281etni posestnik Ivan Zupan v Svakovljah pri Kranju, ko se jc podrl zid. Revežu se je pri tem zlomila leva^ roka in desna noga. Poleg tega je zadobil težke poškodbe na glavi in so smrtno nevarno poškodovanega prepeljali v deželno bolnišnico. — Skrivajte orožje pred otroci! Blaž Fran-tini. 14letni posestnikov sin v Potoku, je nekega popoldne drugemu dečku prodajal svoj samokres, ki je bil s smodnikom in papirjem nabit. Pokazal ie tudi. kako se strelja. V to svrho je dal samokres med noge ter je s kamnom tolkel na petelina. Pri tem se je pa samokres sprožil in ga zadel strel v desno nogo. Fant je čez nekaj dni vsled zastrupljenja krvi umrl. — Poskušena tatvina. Včeraj ponoči so neznani tatovi posestnici Ivani Pobnikarjevi na Ježici n hleva ukradli telioo. a so bili po tatvini prepodenj in so telico morali popustiti v nekem grmovju, sami so pa še pravočasno odnesli pete. — Demon alkohol. V Vogljah pri Kranju se ie obesil krojač Janez Nahtigal. Bil |c alkoholik in storil je dejanje v blaznosti. . — Vtoia. Vlomili so v noči od torka na sredo, 2. julija t. 1.. neznani tatovi v trgovino Helene Ručigaj v Mengšu. Železje v oknu so prepilili in upognili. Odnesli so iz prodala okoli 1500 kron denarja, s katerim je trgovka mislila drugi dan poravnati svoje račune. Prišli so-skozi vrata in so pustili notri še gorečo svečo. Pravijo, da se po okolici potikajo sumljivi ljudje in da imajo za »bajarjem« proti vodiški občini kolibo iz smrečja, kamor se zatekajo. — Kinematograf »Ideal«. Danes specialni večer s senzacijsko Nordisk-dramo »Če je sila največja«. Ostali spored je sledeči: »Staro-praški motivi« in »Umetno plavanje«, naravni posnetki. »Poroka«, drama. »Marija Luiza«, drama. »Tatinska roka«, »Dupin prevaža klavir« in »Postrežnik«. lepe humoreske. — Jutri: »Beneški trgovec« po istoimenskem angleškem romanu. V torek senzacijska jahalna drama »Cetveronožni junak«. Štajersko. — Resen opomin trboveljskemu delavstvu. Rudar iz Trbovelj, ki ni bil doslej član rudarske organizacije in po političnem prepričanju liberalec, nam piše: Pretečeni teden je objavil »Narodni list« v 26. številki notico iz Trbovelj, ki se glasi dobesedno: »Legar se ponavlja in zopet je nekaj bolnikov v izolirnici. Z ljudmi hiše. v kateri je bolnik, je prepovedano občevati. Pravijo, da bolezen odločuje Bog, pa naši rudarji tega najbrže ne verujejo, ker so začeli prav grdo preklinjati.« Tako piše »Narodni list« o rudarjih in porogljivo dostavlja, da rudarji grdo preklinjajo. Res je to. aU »Narodni list«, na katerega so naročeni tudi delaci, naj bi še povedal: vse naše kletve ima na vesti trboveljska premogokopna družba, ki nam ne daje takih mezd, da bi se vsaj trikrat na dan lehko najedli, ki nam ne privošči ljudem primernih stanovanj, ki nam ne preskrbi dobre in zdrave pitne vode in ki nam še do danes ni zgradila kopalnice, za katero prosimo že 14 let. Vsi umazani moramo iz jame v naše luknje, kaj čuda, če neče in neče ponehati legar. In potem naj ne bi preklinjali! Slep sem bil do danes, ker nisem sprevidel, da zamore le delavski list zastopati delavske interese; klerikalni ali pa liberalni listi nimajo za delavstvo razumevanj«, ker drugače ne bi bil »Narodni list« sprejel onega poročila iz Trbovelj. Štiri leta sem bil naiočnik »Nar. lista«, od danes naprej ne bom več in vsemu trboveljskemu delavstvu najto-plejse priporočam, da se oklenete »Zarje«, ki je o lesarju v Trbovljah in njegovih vzrokih malo drugače poročala kakor »N. 1.« Delavci v Trbovljah! Te strahotne bolezni, ki nas rudarje v Trbovljah vedno in vedno posečajo naj nam bodo glasen opomin, da se predramimo vsi do zadnjega in krenemo na edino pravo pot, ki nas bo rešila iz teh neznosnih razmer. Ta pot je pot v našo rudarsko strokovno organizacijo; Qe bomo imeli močno strokovno orga-nizacij«}, bomo z njo strmoglavili izkoriščevalno trboveljsko premogokopno družbo, ki nam bo moiala dati to, česar potrebujemo za življenje človeku podobno. Ce ne bomo vsi združeni, ne bomo ničesar dosegli. Družba se nam zadovoljno reži, ker kažemo drug drugemu hrbet, namesto da bi hodili roko v roki, vsi za enega Sami smo krivi, da se nam slabo godi. Zatorej rudarji, vsak od nas nao\ lije :eri bri sta zac t>|X kai ko je. pr< oei str Bc da po pe bil pr B( v€ kr Z’ ja- SI St ii« Druga vojna na Balkanu. Vojna še ni napovedana. Tepo se pa. Uspehe imajo vsi velike, vsaj vsak v svojih poročilih. Rumunija je že mobilizirala. V Bukareštu so bile velikanske demonstracije proti — Avstriji. Rusija stori baje še en nenavaden korak. GRŠKA OFENZIVA. Belgrad, 4. Iz Soluna je prišla vest. da so Orki stopili v ofenzivo. KAJ PRAVIJO BOLGARI. Sofija, 4. Bolgarska brzojavna agentura pravi, da je pooblaščena formalno demantirati vse belgrajske vesti o umikanju Bolgarov. Resnica da je sledeča: Po prvih provokacijah srbske armade so naše čete, ko so odbile srbske napade, prešle v ofenzivo in so zavzeli pri zasledovanju Srbov na desnem bregu Zlatanov-ske. pritoka Bregalnice ležeče kraje Suševo, Takon. Dobrevo in Imerico. Nato so naše čete po dobljenem ukazu dne 1. ob 10. dopoldne usta- vile boj in so šle v prejšnje pozicije na levem bregu Zletove nazaj. Medtem so bili odposlani parlamenterji, da obvestijo Srbe o tem in jih pozovejo, naj ustavijo boj. Namesto tega so Srbi pridržali parlamenterje in nastopili z vsemi silami ofenzivo, to je tisto ofenzivo, ki jo vesti označujejo za zasledovanje Bolgarov. Vsi srbski napadi so bili včeraj popoldne odbiti t velikimi izgubami. Tudi vest, da se ie bolgarskim četam prečitala proklamacija. s katero se napoveduje Srbiji in Grški vojna, ie enostavno izmišljena. (Ena ali druga stran se prav debelo laže: katera, se bo že še zvedelo.) Sofija. 4. Srbi in Orki so v nedeljo in pon-deljek sočasno izvršili napade na raznih točkah. rbski naskok ob Zletov! je bil posebno ljut. olgari so z bajonetom izvršili protinapad, pre-oračili Zletovo in prodrli do Ovčepolja. Boj e je vodil tudi na višavah Kratova. Bolgari so ikaj nastopili ofenzivno in zasedli osem kilo-letrov od Kratova oddaljeno vas Emirieo. Na-osled so zavzeli vas Dobrevo. Grki so napadli olgare pri Djevdjeliii. Sovražno prodiranje sc kmalu ustavilo in Bolgari so nastopili z ba-inetoni. Sovražnik je bil vržen z levega brega ardarja. Grki so imeli baje štiri polke. Boleri so zasedli levi breg Vardarja in razobesili ; Djevdieliji bolgarsko zastavo. Jugo vzhodno 'i Velesa so Bolgari zasedli Udovo in Krivolak er dva cestna mostova čez Vardar. KAJ PRAVIJO SRBI? Belgrad, 4. Včerajšnja uradna izjava pravi: 'rvavl boj, ki se je pričel včeraj ob zori, je rajal ves dan. Bolgari so napravili energičen iapad ki so ga Srbi odbili na celi črti. Bolgari o se zasledovani od srbskih Čet umaknili proti Jočanom na Štipu. Prišlo je večkrat do nasko-ov z bajonetom, pri čemer so kazali srbski »olki št. 6, II in 19 največjo hrabrost. Topovi relikega kalibra so declmirali sovražnika. (To e veselje, kaj?) Sumadinska divizija, pri ka-eri ie bil ves dan prestolonaslednik Aleksander zakaj neki ne imenujejo navadnih vojakov, če norajo te pobe, ki že skrbe za svojo kožo, menoma navajati?) je vzela sovražniku 10 to-iov in več municijskih voz ter vjela eno stot-lijo (ampak Šaša je gotovo ni vjel.) ČRNA GORA MOBILIZIRA. Cetinje, 4. Nikola je podpisal dekret, s fca-erim se mobilizira črnogorska armada. Ce iz-iruhne vojna, pojde Nikola v srbski glavni *tan‘ RUMLNIJA MOBILIZIRA. Bukarešt, 4. Ukazana je splošna mobilizacija vseh petih vojnih zborov in formacija operacijske armade. Zahvala za Avstrijo. Bukarešt, 4. V mestu je bila ves dan velikanska razburjenost, ki je narasla do vrhunca, ro je prišla prva vest o mobilizaciji. Značilno e da ljudje povsod na ves glas zabavljajo iroti Avstriji in je ne imenujejo drugače kakor erfidne. Zvečer je bila v mestu velika demon-tracija. Govorniki so pozivali na vojno proti lolgarski in najostreje napadali Avstrijo, teš la ie izdala Rumunijo. Potem je bil sprevod io mestu, v katerem so nosili table z napisi zo-ier Avstrijo. Pred avstrijskim poslaništvom le iil že od iutra močan policijski kordon, da pre-reči izgrede. (To se Bcrchtotdu ni sanjajo.) BOLGARI PROTI SOLUNU. Sofija. 4. »Dnevnik« javlja, da korakajo lolgari Proti Solunu. Vsak cas je pričakovati eliko bitko. Po vesteh iz poučenih vojaških rogov so bolgarske operacij doslei uspešne, veza Srbov z Grki je definitivno prekinjena. Naskok na Solun. Sofija, 4. Včerai je general Ivanov brzo-ivil. da naskoči Solim. pETAR ŠE ČAKA. Belgrad, 4. Kraljev vlak je pripravlja zH koplje, toda Ps»«f ŠS hi odpotoval. To pripi-ujejo posredovanju zastopnikov vzajemne tro- CC‘ SE EN RUSKI KORAK. Dunaj 4 V diplomatičnih krogih pričaku-*jo da stori Rusija še en odločen, a nenavaden orak, da izsili mir na Balkanu._________________ Zadnre vesti. KRIZA NA ČEŠKEM. Praga. 3. Danes so se sešli vsi nemški de-felni poslanci iz Češke na sejo. ki so se je udeležili tudi nemško-češki državni poslanci, ^oslanci so soglasno sprejeli resolucijo, ki na-rlaša da nemški deželni poslanci ne morejo sprejeti vladne predloge glede upravne deželne tomisije. da v to komisijo ne sme vstopiti noben nemški poslanec in da vsled nastalega položaja ne sme noben nemški deželni odbornik odložiti svojega mesta. Češka deželna blagajna je prazna. Praga. 4. Vlada bo prisiljena, da v najkrajšem času revidira svoj sklep glede deželne ko-nisije. Deželne blagajne imajo le še toliko de-larja. da bodo lehko do 15. t. m. izplačevale uradniške plače. HRVAŠKO VPRAŠANJE. Zagreb, 4. Glavni urednik »Obzora« cin Dež-nan, ki ima tesne politične stike s l omašičem, e baje predložil grofu Khuenu načrt, ki bi razrešil hrvaško krizo. Predlaga združitev vseh unionističnih elementov izven koalicije proti koaliciji. Dežman ie bil pri Khuenu v Budimpešti. AVTOMOBILSKA NEZGODA. Tri osebe mrtve. Eibenstock. 3. Včeraj zvečer ie zadel avtomobil. v katerem je bilo šest oseb. v vojaško uprego. Tri osebe so bile takoj mrtve, tri smrtno nevarno poškodovane. ESAD PAŠA V RIMU. Rim, 3. Danes pride sem Esad paša. Zadnji čas se je spravil z albansko provizorično vlado. POIZKUSEN ATENTAT NA ŠPANSKEGA KRALJA. Madrid. 3. Kralj Alfonz se je pripeljal danes dopoldne z avtomobilom v mesto, da bi se udeležil ministrskega posvetovanja. Ko je avtomobil zavozil v vežo, je skočil nekdo od za,-daj na voz. Policija je takoj prijela moža. Kralj ni zapazil ničesar. Mož se piše Paol Fernan-dez. v njegovih žepih, so našli vse polno steklenih čepinj. STAVKA. Lodž. 4. V Steinertovi tovarni je stopilo 1500 delavcev v stavko, ker podjetje ni izpolnilo plačilnih zahtev. SESTANEK V KIELU. Rim, 3. Vse tukajšnje časopisje se bavi s sestankom italijanskega kralja z nemškim cesarjem in uaglaša politični pomen tega dogodka. PONESREČENA LADJA. Newport (Severna Amerika), 3. Davi je v strojni oddelek križarke Luisiana udrla voda. Poškodovano ladjo so komaj spravili v pristanišče Marrogansett. D1NAMITNA EKSPLOZIJA. Petdeset mrtvih. Rio de Janeiro, 4. V Kurili tihi v državi Paranja ie eksplozija dinamita razdejala železniško skladišče. Prebivalstva se je lotila groza. Pod razvalinami mislijo, da je petdeset mrtvih. Zborovanje avstrijskih kon-sumnih društev. Dunaj. 29, junija 1913. I. 28. junija se je sešel na Dunaju zbor avstrijskih delavskih zadrugaaev. Osrednja zveza Avstr. kons. društev je imeia svoj redni letni občni zbor. Predsednik drž. posl. sodrug dr. K. Renner je v krasnem govoru pozdravil zbrane delegate, predvsem pa seve ljube goste, ki so se hoteli poučiti o delu avstrijskih sodru-gov-zadrugarjev. Angleži so poslali zadrugarja PIngstona in Grahama. Nemci iz rajlia sodruga Bartha (Monakovo) NViirfela in Behrenda (iz Hamburga); Ogrsko je zastopal sodrug Bu-chiuger iz Budimpešte. Pozdravna pisma so poslali: mednarodna zadružna zveza po tajniku dr. Mtillerju, zveza švicarkih kons. društev, stokholmska zadružna zveza, škotska velena-kupna-družba, francoska zadružna federacija bsgifski zadrugarji. Zbrane zadrugarje je jiozdravil za nemško avstrijsko socialno demokratično stranko sodrug dr. Viktor Adler in glavni tajnik drž. posl. s. Skaret. za državno strokovno komisijo drž. posl. s. Miiller. za nižje avstrijske sodruge Chalupka. za državno žensko zvezo sodružica Amalija Seidlova. Drž. posl. s. dr. K. Renner je v karakterističnih besedah narisal gospodarsko stran leta 1912. - nakar so gostie izročili jKizdrave. Znamenit je bi! pozdrav dr. Adlerja. Njegov govor ie vedno nekai posebnega. Naj govori na shodu ali v pa iamentu, na konfnrenci aii pa kadar pozdravlja! J udi to pot je pritegnil vso pozornost občnega zbora nase. Najpoprej je orisal kritični politični položaj monarhije, potem je prešel na važnost konsumnih društev. Dejal je: »Ni naloga kons. društev napravljati soc. demokratov, pač pa vsakega konsumenta vpogled v notranjost konsumnega društva polagoma. ali gotovo napravi iz zadrugarja sodruga. To ni nikakšna prekoračitev pravil* to ie nekai takega, kar ne da vkleniiti v §§! Je pač tako, da vsako smotreno delo delavskega razreda nujno vodi v skupnost hrepenečih, stremečih in zavednih delavcev. In taki delavci niso in ne morejo biti nič drugega kot socialni de-mokratie.« Adlcrjcva izvajanja ‘•e zbudila obilo aplavza. — Tudi drugi govorniki so povedali mnogo lepega, zlasti drž. poslanec sodr. R. Miiller. Pa bi predaleč zašli, ako bi navajali vse govore — eno je gotovo: vsakdo danes ceni velik pomen in važnost kons. društev! Poročilo tajništva Zveze je iiodal s. W. Wilchelm. Delegatom se je 14 dni pred zborom že vročila 120 str. debela knjiga s poročilom o delu zveze v letu 1912. V letu 1912 je imela Zveza 540 društev, od katerih je 434 ob pravem času poslalo poročilo. V teh 434 društvih je bilo včlanjenih 296.154 družin, ki so kupile za 97,711.948 kron blaga in ki so napravile 3,939.024 kron čistega dobička. — Zveza ima 11 revizorjev za revizijska dela. izdaja pet časopisov (dva nemška, dva češka in en poljski). — Na delegatom že vročeno poročilo je s. Wil-chelm navezal svoja izvajanja ter konstatiral, da se morajo društva ravnati po teh načelih: 1. skušati nabrati čim največ lastnega kapitala, s tem da se deleže kolikor mogoče visoko določi in vplača: 2. da se vsako leto po mogočnosti kar največ dotira rezervni fond: 3. da se povsod uvede sproti plačilo in odpravi kredit. Poročilo mednarodne Zveze zadrug je podal s. dr. Beno Karpeles. Za kontrolo je poročal s. Tobola. Sodrug \Vitzmann je izvršil poročilo mandatne komisije, ki je lcoiistatirala, da je navzočih 135 delegatov kons. društev. 7 delegatov produktivnih zadrug in 1 delegat kreditne zadruge iz Gradca ter vsi člani načelstva in kontrole. O sodelovanju žena v zadružnem gibanju je poročala s. Emy Ereundllchova. Njeno poročilo prinese v celoti »Zenski List«, na kar že v tem poročilu opozarjamo. Debata ie bila zelo živahna. Udeležili so se ie sodr. Sommer (Toplice), R. Bichl (Gradec), V. Pittonl (Trst). Anton Kristan (Ljubljana). Gammer (Brno). Fel-linghauer (Weipert), Hruška (Bregenz). Kar-(asch (Dunaj). Resolucija poročevalke ie bila soglasno sprejeta. A. K. Socialno politični pregled. = Posledico splošne gospodarske stagnacijo v državi občutijo zelo celo peki. Pekovsko glasilo »Pekaf a cukraf« navaja nekaj statistike. L. 1912. je pekovska zveza v prvih petih mesecih izplačala brezposelne podpore kron 57.000 letos v Istem obdobju pa 61.664 kroni Tudi na drugi strani se pozna kriza. Dohodki pekovske zveze so bili letos do konca maja V I. razredu 20.638 prispevkov (lani v istem času 24.223), v II. razredu 72.658 (lani 74.099), v III. razredu 50.923 (lani 46.743). Letos je v teh 5 mesecih pristopilo novih članov 1153, lani v istem obdobju 1608! Srečna res Avstrija! Odgovorni urednik Fran Bartl. Izdaja in zalaga založba »Zarje«. Tiska »Učiteljska tiskarna« v Ljubljani. Čevljarskega pomočnika za stalno mešano delo sprejme takoj Lovrenc Sajn, čevljar v Ilirski Bistrici. Ivan Mihelič gs* v Ljubljani, Križevniška ulica štev. 8 se priporoča slavnemu občinstvu za poslavljanje peči in štedilnikov v mestu in ljubljanski ckoiici kakor tudi na deželi v iz ršitev pečarskih del. DaaaaaaaDaaaaDaaaoaaaDaDaaciDaDDDDDDa a ° Od vis. c. kr. deželne vlade koncesiono- g g vano krojaško obrtno učilišče za prikroje- g vanje za moško in damsko delo. V _ » « * n D □ a n □ a a D rj a se prične s 1. In 15. vsakega meseca, v a nujnih slučajih se sprejmejo učenci tudi n z vsakim dnevom. Priporočam obenem vzorce za konfek-g cijo in po meri, za moško in damsko stroko. S g Imitelj: Teodor Kunc g d Ljubljana, Prešernova ulica 5, I. nadstr. g DDaaaaanaaDnaoaaaaDDDDanaaaaaaaDaDDa S Kavama Unione v Trstu ulica Caserma in Tone Bianca Velika zbirka političnih in leposlovnih revij in časnikov v vseh jezikih. Biljardi. Shajališče tržaških in vnanjih sodiugov. Postrežba točna. — Napitnina je odpravljena. Vabilo na redno zborovanje delegatov okrajne bolniške blagajne v Ljubljani ki bo v torek, dne 8. julija 1913 ob 8. zvečer v veliki dvorani Mestnega doma na Cesarja Jožefa trgu. DNEVNI RED: 1. Citanje zapisnika zadnjega občnega zbora, 2. Poročilo načelnikovo. 3. Poročilo blagajnikovo o računskem zaključku za leto 1912. 4. Poročilo nadziralnega odseka. 5. Nadomestne volitve: a) v upravni odbor (dveh članov in štim- .mn.crfnikov iz skupine delojemalcev ter enega člana in dveh namestnikov iz skupine delodajalcev); bV v nadzorstvo (šestih članov in štirih namestnikov iz skupine delojemalcev ter treh članov in dveh namestnikov iz skupine delodajalcev; c) v razsodišče treh članov in dveh namestnikov iz celokupnega občnega zbora. 6. Sprememba pravil. -7. Raznoterosti. § 30 blag. pravil: Občni zbor je sklepčen, ako je pričujočih vsaj 30 Članov, ki se po pravilih smejo udeleževati občnega zbora. Radar ne pride toliko udeležnikev, se vrši eno uro pozneje nov občni zbor z istim dnevnim redom; ta občni zbor je sklepčen ne glede na število udeležnikov. Okrajna bolniška blagajna ljubljanska. V Ljubljani, dne 28. junija 1913. Načelnik: Fr. Bartl. Opomba: Brez izkaznice pristop na zborovanje ni nikomur dovoljen. (§ 29 blag. pravil). Naglepša birmanska darila s katerimi razveselite svojce, si nabavite prav poceni, ce se obrnete takoj na največjo zalogo ur, zlatnine in srebrnine H. Suttner Blago najfinejše vrste. Cene najnižje. Ljubljana, Mestni trg št. 25. Lastna protokolirana tovarna ur v Švici. ,1K0 i Tovarniška znamka ,IKO‘ Naročite krasni veliki llustrovani cenik, ki . zastonj in poštnin? p-ost? Moderne srajce -- bele in barvaste, z 10°|o popustom v modni in športni trgovini tenniske, lovske, hribolazke, mrežaste, in vse druge vrste z ovratnikom in brez ovratnika, spalne srajce, trdi in mehki ovratniki, zapestnice, naprsniki, dolge in kratke spodnje hlače, majice, nogavice itd. vse v največji izbiri in najboljši kakovosti po zelo skromnih in ::: stalnih cenah ::: P. Magdič, Ljubljana, g„S$u, r? Potniki v severno in južno AMERIKO se voxijo sedaj le po domači avstrijski progi AVSTRO AMERKANA Trst-\ewyork, Buenos Aires-Rio de Janeiro najnovejSlml brzoparulkl z dvema vrtnicama, električno razsvetljavo, brezIUntm brzojnvom, na katerih Je za vsakega potnika preskrbljeno, Ca dobi dovolj domač* hrane z vinom, svež kruh, postelje, kopel] itd. S z s ^ n Msmsi Ya ss 8 e s Odhod parnikov: t sev. Ameriko vsako soboto, v južno Ameriko vsakih 14 dal. Trst-New-York, vsako soboto. Trst-Južrta Amerika, vsakih 14 dni. Trst-Kanada, vsak mesec. Vsakovrstna pojasnila daje drage volje brezplačno pri glavni agenturi za Kranjsko, Štajersko in Koroško: SIMON KMETETZ. Ljubljana, ------------Kolodvorska ulica štev. 26. ------- v. ti tc r Občno konsumno društvo v Idriji 08znnnja s tem, da je v svoji seji dne 9. svečana 1913 sklenilo, da se hranilne vloge članom obrestujejo od 1. januarja 1913 naprej po 5 odstotkov. Kredit dc 30* dni je obicsti prost. Cez 30 dni do 6 mesecev se imajo računali obiesti po 6 odstotkov Od kredita ned 6 mesecev p« po 7 odstotkov in sicer že od 30 dni naprej. Hranilne vloge sprejema društvo vsak dan med uradnimi urami od 8. zjutraj do 12. dopoldne ter 3d 2. popoldne do 6. zvečer. — Odpovedni roki so pri društvu najprimernejši in varnost vlog najboljša, kajti za varnost garantira premoženjska in blagovna vrednost. Vsak član najlažje zaupa svoje prihranke svojemu zavodu. Načelstvo. sini Sl ■ m m a m UBHBBH n g ■MHMBI9 Družinski kruh [ H E n m I E B ■ B ■ ■ 8 ■ ■ ■ m m B ■ B B iz pekarne »Konsumnega društva za Ljubljano in okolico* je najboljši in najcenejši. Hlebi po 1*75 kg veljajo samo 56 vin. Dobi se v vseh prodajalnah »Konsumnega društva za Ljubljano in okolico". — Člani, segajte po njem! BBBBBSSi o ■ m Produktivna zadruga ljubljanskih mizarjev v Ljubljani B=0 se m DC r. z. z o. z. H H m H m B ■ I ■ B ■ S m IHHRSB6B se priporoča cenjenemu občinstvu pri nabavi vsakovrstnega pohištva, ki ga izdeluje v lastni, najmoderneje opravljeni tovarni na Glincah pri :: Ljubljani. :: Priporoča se tudi za vsa druga v mizarsko stroko spadajoča :: dela. :: Delo \e vedno solidno, točno in prav poceni. Proračune se na zahtevo do-pošlje brezplačno v najkrajšem ča$u. :: tr . Mi 35 v. O Konsumno društvo za Ljubljano in okolico m registrovana zadruga z omejeno zavezo naznanja svojim članom, da glasom skupne seje nadzorstva in načelstva z dne 17. januarja 1913 obrestuje odslej 1 0 2 od dne vloge 0 do dne dviga. hranilne vloge članov po Dosedanje stanje hranilnih vlog 51.000K. Dosedanje stanje deležev 32.000K. Rezervni zaklad 8000 K. Denarni promet leta 1912.: 1,487.639 K 18 vin. Pisarna društva v Spodnji Šiški, Kolodvorska cesta. Prodajalne: v Ljubljani: Sodna ulica, Bohoričeva ulica, Krakovski nasip; v Šiški: Kolodvorska cesta, Celovška cesta; na Viču, v Tržiču, ... na Jesenicah, na Savi in na Koroški Beli. Pekarna v Spod. Šiški, Celovška cesta. Nadzorstvo. Načelstvo.