KRANJ, torek, 28. 8. 1984                       CENA 18 din	Št. 66
GLAS Glavni urednik Igor Slavec Odgovorni urednik Jože Košnjek Ob 35-letnici izhajanja odlikovan z Redom zaslug za narod s srebrno zvezdo	LETO XXXVII GLASILO SOCIALISTIČNE ZVEZE DELOVNEGA LJUDSTVA ZA GORENJSKO
Planinski krst pri Prešernovi koči — Rekreacijski klub večno mladih fantov iz Radovljice je minulo soboto organiziral že 10. pohod svojih članov na Stol. f dcležilo se ga je 89 pohodnikov, katerih večina se je povzpela do Prešernove koče na Malem Stolu. Tod so za več kot desetino novih članov kluba pripravili tradicionalni sprejem, med katerim so jih krstili z žlahtno kapljico. Manj prijetno močo je zakrivil dež, vendar to ni moglo ugnati vedre družbe. Po vrnitvi v dolino je bilo veselo tudi na Linhartovem trgu t-' Radovljici, kjer so Večno mladi uprizorili za množico obiskovalcev mikavno prireditev ob 10-le-tnici delovanja kluba in svečanem razvitju klubskega prapora. Več o tem v reportaži na 9. strani! — Foto: S. So je
Koliko smo naredili v prvem polletju
Rast industrijske proizvodnje je bila v prvih šestih mesecih letošnjega leta na Gorenjskem nekoliko višja kot lani, a julija zaradi kolektivnih dopustov manjša kot junija
Po podatkih Zavoda za statistiko je bila v prvem polletju industrijska proizvodnja na Gorenjskem višja kot v enakem lanskem obdobju. Julija se je industrijska proizvodnja zmanjšala v primerjavi z junijem za 34 odstotkov, v primerjavi z lanskim julijem pa se je povečala za 3 odstotke.
V primerjavi z lanskim julijem se je za 19 odstotkov povečala v Tržiču, za 12 odstotkov na Jesenicah, za odstotek v Radovljici, medtem ko Je bila industrijska proizvodnja v Skofji Loki enaka, manjša pa le v Kranju. V jeseniški občini rast beleži prevladujoča črna metalurgija z železarno, kovinsko predelovalna dejavnosti strojna industrija in proizvodnja tekstilnih izdelkov. V kranjski občini je rast proizvodnje v predelavi kemičnih izdelkov, tekstilni industriji, usnjarski industriji in proizvodnji živilskih proizvodov. V radovljiški občini je v primerjavi z lanskim julijem porasla industrijska proizvodnja v proizvodnji električnih strojev, proizvodnji žaganega lesa in tekstilni industriji ter proizvodnji raznih izdelkov, v škofjeloški občini pa v predelavi nekovinskih rudnin, strojni industriji, proizvodnji žaganega lesa in plošč, .tekstilni industriji in proizvodnji živilskih proizvodov. V tržiški občini beležijo rast v kovinski predelavi, predelavi kemičnih izdelkov, proizvodnji končnih lesnih izdelkov in proizvodnji usnjene obutve.
Po podatkih Narodne banke Slovenije je gorenjsko gospodarstvo v prvih šestih mesecih skupaj izvozilo za 18 milijard dinarjev, od tega na kon-
vertibilno področje za 12 milijard dinarjev in na klirinško za 6 milijard dinarjev. V primerjavi z enakim lanskim obdobjem se je izvoz na konvertibilno tržišče za 51 odstotkov povečal na Jesenicah, za 15 odstotkov v Kranju, za odstotek v Radovljici, za dva odstotka v Škof j i Loki in za pet odstotkov v Tržiču. Klirinškega izvoza pa je za 32 odstotkov imela več občina Kranj in za dva odstotka občina Škofja Loka, medtem ko so ostale občine izvozile na to tržišče manj kot lani.
V prvem polletju je gospodarstvo uvozilo za 16 milijard dinarjev, od tega s konvertibilnega področja za 13 milijard dmarjev in iz klirinškega za 3 milijarde dinarjev. Od celotnega uvoza odpade na uvoz reprodukcijskega materiala 15 milijard dinarjev ali 92 odstotkov, za opremo 1 milijarda dinarjev in široke potrošnje odstotek vsega uvoza. Največ je v primerjavi z lani povečala uvoz s konvertibilnega tržišča Radovljica, najmanj pa Jesenice in Tržič.
Na Gorenjskem beležimo boljše pokrivanje uvoza z izvozom na klirinškem tržišču, slabše na konvertibilnem. Gorenjska je za 11 odstotkov več izvozila kot je v prvih šestih mesecih uvozila. D. Sedej
Zdravstvena šola mora ostati na Jesenicah
Predstavniki izobraževalnih skupnosti gorenjskih občin vztrajajo, da zdravstvena usmeritev na Jesenicah ostane, saj Gorenjska zdravstveni kader potrebuje — Drago šolanje izven domačega kraja — Ob ukinitvi zdravstvene šole bi imela dekleta še manj možnosti srednjega izobraževanja
JESENICE — Izobraževalna skupnost za zdravstveno usmeritev Slovenije je ugotovila, da na Jesenicah srednja zdravstvena šola ni več potrebna. Meni, da je »glede na kadrovske potrebe gorenjske regije in zaradi dobrih možnosti dnevne migracije učencev v Ljubljano najbolje, da v naslednjem šolskem letu center usmerjenega izobraževanja na Jesenicah ne vpisuje več učencev v vzgojno izobraževalni program zdravstveno varstvo. Šola v Ljubljani z obstoječimi kapacitetami lahko vpiše po šest oddelkov L letnika.«
Ta predlog, poslan na Jesenice, je dvignil precej prahu ne le v jeseniški občini, ampak tudi na Gorenjskem. Tako Zavod za šolstvo v Kranju kot predstavniki izobraževalnih skupnosti gorenjskih občin so se na nedavnem sestanku, ki ga je sklicala občinska konferenca Socialistične zveze delovnega ljudstva Jesenice, odločno izrekli proti predlogu in vztrajali, da zdravstvena šola na Jesenicah kot edina zdravstvena šola na Gorenjskem ostane.
Jeseničani skupaj z Radovljičani poudarjajo, da so se ob novem usmerjenem izobraževanju nadvse racionalno obnašali, vendar se enostavno ne morejo več sprijazniti s tem, da od republiške izobraževalne skupnosti prihajajo zdaj takšni, zdaj drugačni predlogi, več ali manj enaki v tem, da se ukinjajo radovljiške in jeseniške posamezne izobraževalne usmeritve in programi. Zdaj se postavlja pod vprašaj obstoj ekonomske, zdaj elektrotehniške, zdaj spet zdravstvene usmeritve; vse skupaj vodi k temu, da se domače šolstvo siromasi. Srednje šolstvo ali usmerjeno izobraževanje se koncentrira v republiškem središču, znano pa je, da je šolanje izven rojstnega kraja drago in le redkokdaj učinkovito za združeno delo, ki kader potrebuje.
Razlogi za obstoj zdravstvene šole kot edine zdravstvene šole na Gorenjskem so očitni, saj zdravstvo kader potrebuje. Zato ne bodo dopustili, da se ukine, obenem pa se predstavniki gorenjskih izobraževalnih skupnosti sprašujejo, koliko časa bodo morali sami dokazovati, ali šolo potrebujejo ali ne. Nesprejemljivo je, da sami iščejo argumente in kriterije, po kate rih je obstoj šole upravičen, medtem ko tisti, ki šolsko mrežo načrtujejo, le predlagajo, da se določena smer ukine. Delegatsko je potem v skupščini silno težko dokazovati in se boriti, saj delegati iz ostalih območij navadno niso prav nič zainteresirani ali prizadeti ob problemu druge regije. Prevlada in zmaga argument moči in ne argument smotrnosti, upravičenosti in širšega družbenega interesa.
V gorenjskem izobraževanju so nezadovoljni, ker se kar naprej planira šolska mreža, ki ni sprejemljiva, posebno za manjše kraje ne. Vse analize kažejo, da se učenci vpisujejo v domače šole in da se je v zadnjem času socialna diferenciacija zaostrila — če pa se šola oddalji, bo nizek standard še bolj vplival in potrjeval analize, da se vedno bolj šolajo otroci staršev visokošolske izobrazbe.
Če gre prizdravstveni usmeritvi za racionalizacijo, potem bi jo v slovenskem merilu morali iskati vse drugje kot na Jesenicah, saj imajo nekatere slovenske regije odločen suficit šolanega zdravstvenega kadra. Takšna šola kot je zdravstvena pa pred ukinitvijo zasluži zares temeljit premislek, kajti zdravstveni kader se ne da izšolati ali prešolati kar čez noč, saj medicinsko sestro lahko zamenja ali nadomesti le medicinska sestra!
D Sedej
Blejska čolna na balkaniado
Bled — Strokovni svet jugoslovanske veslaške zveze je določil kandidate za nastop na balkanskem veslaškem prvenstvu, ki bo 15. in 16. septembra v Bukarešti. Med kandidati sta tudi dva blejska čolna: članski dvojec brez krmarja in mladinski četverec brez krmarja. Kandidati za nastop na veslaški balkaniadi bodo morali norme še enkrat potrditi na bližnji regati na Adi Ciganliji v Beogradu.
V SREDIŠČU POZORNOSTI
Otroška igra ob smetnjakih
V času devete svetovne konference Mednarodnega združenja za pravico otrok do igre sem prebrala: »Igra otroka ni luksuz, igra otroka je njegova razvojna potreba, eno izmed 'sredstev', s katerim se socializira, vstopa v svet odraslih, pridobiva delovne navade in izkušnje, razvija svojo domišljijo in ustvarjalnost, se potrjuje kot osebnost.«
Lepo in prav zapisano. Otrok se mora igrati. Pa smo se kdaj vprašali, kje se igra naš otrok? Se igra med stolpnicami in bloki, kjer so zelenice le za vzorec? Se igra na teh zelenicah, od koder ga podijo, zato da ne bo uničil trave? Res je, za zelenice je treba skrbeti. Toda, če otrok v bližini doma nima primernega igrišča, bo zelenica zanj zelo vabljiva. Otrokovi iznajdljivosti ni konca. Misli si: »Če ne smem na travo, grem pa drugam.« To je prostor za smeti, kar pa ni prav nič higienično in otrokovemu zdravju škodljivo. Toda, tu je še parkirišče — pa kaj, ko je žoga okrogla in ne izbira cilja. Prileti v avtomobilsko šipo in že je tu vik in krik. Preostane še cesta, ki je zelo vabljiva, kajti tudi v naselju je moč videti voznika, ki preizkuša svoje sposobnosti v hitri vožnji in obračanju avtomobila.
V bližini večjih naselij so postavljena igrišča, ki kaj hitro izgubijo svoj namen. Peskovniki so namesto mivke polni kamenja, igrala so polomljena, saj se na njih »igrajo« mladinci. Otroška igrišča najdemo tudi ob šolah in vrtcih. Nekatera izmed njih so prav lepo urejena, vendar — samo nekatera. Pa kaj nam pomagajo ta igrišča, saj vsak otrok, nima te sreče, da bi stanoval v njihovi neposredni bližini.
Otrok naj se igra. V igro pa sodi skrivanje in skakanje po travi, plezanje po igralih, igra z žogo, odrgnjeno koleno in jok. Za vse to je potreben primeren prostor, urejeno in čisto otroško igrišče. Samo od sebe se postavlja vprašanje, če je mestni otrok za vse to prikrajšan.
Družba in starši niso nikoli imeli tolikšno odgovornost glede svojih in vseh otrok, kot jo imajo danes. Otrok mora imeti hrano, obleko in obutev. Potrebuje pa tudi rekvizite in prostor za igro. Prav na to nekatri očitno pozabljajo. Da je temu res tako, pričajo otroška igrišča, ki propadajo; nikjer ni nikogar, ki bi jih rešil propada. Mogoče so, samo njihov glas je prešibak, pesti jih pomanjkanje finančnih sredstev.
Pa vendar nekaj bo treba spremeniti. Ali kulturno raven, zlasti tisto, ki se tiče čistoče na otroških igriščih ali pa mnenje, da otrok ne potrebuje drugega kot hrano, obleko in obutev.
Igra ni luksuz. Zanemarjena, propadajoča igrišča s polomljenimi igrali pa nam pričajo ravno nasprotno .. .
T. Bilbija
Vzhodna obvoznica po programu
V njenem podaljšku, od priključka na brniško cesto, naj bi Cestno podjetje Kranj že sredi septembra začelo graditi regionalno cesto do Britofa
Kranj — Po projektih Projektivnega podjetja Kranj oziroma inž. Stanka Rebolja gradi Cestno podjetje Kranj od križišča pri Mlekarni oziroma od Delavskega mostu do
Predvidoma v drugi polovici prihodnjega meseca bodo položili asfalt na vzhodni obvoznici, sredi meseca pa naj bi se od priključka na brniško cesto začela tudi gradnja regionalne ceste do Britofa.
priključka na brniško cesto tako imenovano vzhodno obvoznico. Dela na 1,6 kilometra dolgem odseku potekajo po programu in ni bojazni, da nebi bilakončanado pogodbenega roka — do 1. novembra.
Na celotni trasi so že opravljena zemeljska dela. Nasut je tampon na vozišče in hodnik za pešce ter kolesarsko stezo, ki bosta potekala na levi strani ceste v smeri proti brniški cesti. Položene je tudi že 600 metrov kanalizacije za odvodnjavanje meteorne vode in kanalizacije, ki bo kasneje priključena nanjo s Ceste talcev. Po programu jih čaka še ureditev priključka na brniško cesto po spremenjenem projektu. Prestaviti bo treba tudi telefonski kabel. Asfalt bodo začeli polagati v drugi polovici septembra.
V začetku minulega tedna je bilo odločeno, da se od priključka vzhodne obvoznice na brniško cesto v.smeri do Britofa že sredi septembra začne graditi nova regionalna cesta, ki bo v končni izvedbi povezovala Preddvor s Kranjem. Na odseku do Britofa je okrog 70 odstotkov zemljiških zadev že urejenih, ostale pa bodo zdaj pospešeno urejali. Če se ne bodo mogli v vseh primerih sporazumeti za sklenitev ustreznih pogodb, se bodo morali poslužiti postopka za razlastitev, saj čas priganja. Hkrati bodo začeli izdelovati katastrski elaborat in pripravljati projekt za nadaljevanje izgradnje regionalne ceste od Britofa do Hotemaž.
A. Žalar
V spomin požgane Radovne — Pred 40. leti je v podivjanem nemškem besu v Srednji Radovni zgorelo 24 vaščanov. Vsako leto je ob koncu avgusta ob spomeniku proslava, letošnje so se udeležili poleg borcev tudi izseljenci in predstavniki pobratene občine Varaždin. — Foto: D. Sedej
O LAS 2. STRAN
NOTRANJA POLITIKA, GOSPODARSTVO
TOREK, 28. AVGUSTA
PO JUGOSLAVIJI
UGODNO TRGOVANJE S TUJINO
Zvezni sekretariat za zunanjo trgovino ugotaiilja, da je dosegla vrednost izvoza v letošnjih sedmih mesecih 5,5 milijarde dolarjev. Še posebej razveseljivo je, da se je zunanjetrgovinski primanjkljaj v menjavi s konvertibilnim področjem zmanjšal in nič več ne narašča, kot je bil običaj v preteklosti. Ugodno trgovanje ni le rezultat omejevanja uvoza, ampak predvsem posledica uspešnejšega izvoza. Naše trgovanje s tujino bi bilo lahko še uspešnejše, če se ne bi v teh mesecih za 24 odstotkov zmanjšal izvoz nekaterih izvozno pomembnih  panog: ladjedelništva,    proizvodnje železniških transportnih sredstev, električnih strojev in  aparatov, kovinskih konstrukcij in strojev za obdelovanje kovin.
VENDARLE TURISTIČNA MILIJARDA
4.
Turizem bo letos le izpolnil pričakovanja, pravijo V splošnem združenju za turistično gospodarstvo Jugoslavije. Doslej je bilo tujih turistov za okrog 15 odstotkov več. Njihov obisk je bil največji na višku s.ezone, manjkalo pa jih ne bo tudi jeseni, ko bodo cene nižje od 20 do 30 odstotkov. Devizni prihodek od tujskega prometa bo znašal okrog 1,1 milijarde dinarjev, kar je za 18 odstotkov več kot lani. Turistično gospodarstvo bo torej izpolnilo svoj devizni načrt. Letos nas je obiskalo naj več gostov iz Zvezne republike Nemčije. Največ se je povečal obisk turistov iz Velike Bintanije, Francije pa tudi iz Združenih držav Amerike. Glede domačih gostov je spomladi vladal pesimi zem,  vendar je sedanje stanje razve se Ij i vejše.
GNOJILA ČIM PREJ KMETOM
Jugoslovanski štab za spremljanje kmetijskih del je pretekli teden ugotovil, da so proizvajalci umetnih gnojil med začetkom junija in sredine avgusta dobavili kmetijcem 443.000 ton umetnih gnojil, kar je približno 30 odstotkov količin, predvidenih za jesensko setev. Na zalogi je še okrog 170.000 ton umetnih gnojil. Porabniki naj čimprej prevzamejo gnojila, da bo imela industrija dovolj sredstev za nadaljnjo proizvodnjo. Ocenjujejo, da so doslej odkupljene količine gnojil normalne za to obdobje.
Ribarnica Delfin z bistrojem je bila že v prvih dneh zelo dobro obiskana. — Foto: I. Kokalj
Ribarnica Delfin že odprta
Presenetljivo velik obisk v prvih dneh kaže, da so Kranjčani resnično pogrešali takšen lokal — Poleg prodaje zamrznjenih in svežih morskih ter sladkovodnih rib v bistroju pripravljajo tudi ribje malice in jedi po naročilu
KRANJ — »S precejšnjo negotovostjo in dokaj mešanimi občutki smo v četrtek popoldne začeli poskusno obratovati, v petek pa smo potem dejansko odprli novo ribarnico Delfin v Tavčarjevi ulici 1 v Kranju. Otvoritve namreč nismo točno napovedali, pa tudi sicer nismo vedeli, kako bodo Kranjčani sprejeli novi lokal. Zdaj že lahko rečem, da je obisk in zanimanje zanj presegel vsa pričakovanja. Že prvi dan smo na primer prodali kar 70 malic. Tudi nekatere vrste rib so zelo hitro pošle. Skratka, kaže, da so Kranjčani resnično pogrešali takšen lokal,«
J
Srečanje borcev slovenskih železarn
Jesenice — Letošnje srečanje borcev NOV slovenskih železarn bo v soboto, 1. septembra, na Poljanah nad Jesenicami. Srečanje se bo začelo ob 11. uri s kulturnim programom.
Udeleženci srečanja, ki bodo prišli iz drugih slovenskih železarn, si bodo dopoldne ogledali tehnični muzej Železarne, nato pa se z avtobusi odpeljali na Poljane. D s.
Ocena in odprava poškodb
Kranj — V začetku minulega tedna so se v Kranju sestali predstavniki graditelja avtoceste, izvršnega sveta občinske skupščine, Cestnega podjetja Kranj in Projektivnega podjetja Kranj, ki so med drugim razpravljali o pripombah ter pritožbah posameznih krajevnih skupnosti v občini v zvezi s poškodbami, ki nastajajo predvsem na cestah pa tudi na nekaterih drugih objektih, zaradi izgradnje avtoceste. Takšne pripombe in pritožbe so bile doslej predvsem v krajevnih skupnostih Vodovodni stolp, Britof, Šenčur in Voglje.
Dogovorili so se, da si bodo predstavniki izvajalca avtoceste ogledali vse poškodbe, na katere so opozorili v krajevnih skupnostih in se s krajevnimi skupnostmi dogovorili za popravilo. V prihodnje pa naj krajevne skupnosti vse pripombe in ugotovitve glede poškodb zaradi gradnje avtoceste naslavljajo neposredno na izvajalca. Le-ta bo v dogovoru s krajevnimi skupnostmi seznanjal pristojne organe v občini glede ukre-
A. Ž.
nam je razlagal direktor Živilne temeljne organizacije združenega dela Delikatesa Franci Zavrl.
Za novo ribarnico v Kranju so se v Delikatesi skupaj z Drogo iz Portoroža odločili, ker sedanja na tržnici vsekakor ni ustrezala. Tako so se lotili preureditve Česnove hiše v Tavčarjevi ulici 1. Čeprav je prostor sorazmerno majhen, meri namreč okrog 110 kvadratnih metrov, so bila dela zahtevna. Po načrtih inž. Marka Šenka iz Arhitektbiroja Koper je bilo izvajalec Komunalno obrtno gradbeno podjetje Kranj Tozd Gradnje. Za notranjo opremo sta poskrbela Šenk in LTH. Celotna dela so veljala okrog 13 milijonov dinarjev.
V novi ribarnici Delfin imajo zamrznjene in sveže morske ter sladkovodne ribe. Seznam je kar dolg: brancin, oslič, zobatec, škarpena, skuša, šargi, morski golob, kalamari, sardele, šuri, morski pes, raža ... Od sladkovodnih pa seveda postrvi. Lokal je urejen tako, da ima poleg prodajalne tudi bistro, kjer je prostora za 12 oseb, nekaj pa se jih lahko okrepča stoje. V njem bo poslej vsak dan na voljo ribja malica. Ribe pripravijo tudi po naročilu in sicer sar-delice, kalamare, morskega psa, postrv n režejo _
pijačami in nekaj izbranimi vini; ple
Delegatski vprašanji
Koliko bo veljala razveljavitev prostorskega plana
• Delegacija Verige iz Lesc je v zboru združenega dela radoi\ ške občinske skupščine postavila delegatsko vprašanje, koliko znti jo stroški priprave kartografskega gradiva v ustreznem merilu in fo» ko bo stala ponovna obravnava prostorskega dela družbenega ph za tekoče srednjeročno razdobje.
Tudi družbenopolitični zbor je zahteval, naj izvršni svet porn kakšne so finančne posledice zaradi razveljavitve prostorskega 2 družbenega plana. «*
• Na vprašanji daje izvršni svet naslednji odgovor:
» V spremembe in dopolnitve prostorskega dela smo vključili i tri kartografske dokumente: kategorizacijo kmetijskih zemljišč, / kaz površin trajno namenjenih kmetijski proizvodnji in namensko* bo površin z načinom urbanističnega urejanja.
Grafično obdelavo kategorizacije kmetijskih zemljišč, pripra\{ no v kmetijsko zemljiški skupnosti, je po pogodbi iz leta 1983 faM Geodetski zavod Slovenije. To delo je stalo 850 tisoč dinarjev. Pra\ * ko je Geodetski zavod izdelal prikaz površin trajno namenjenih kt? tijski proizvodnji (pregledni katasterski načrt) po pogodbi iz leta Jf v vrednosti 300 tisoč dinarjev. Za izdelavo obeh kartografskih gnJ smo se odločili že precej pred pričetkom postopka o ponovni obnovi in sprejemanju prostorskega dela družbenega plana in sta bili \ votno zamišljeni kot strokovni gradivi za izvajanje odločitev o ti prostora v prvotnem planu. i|
Prav tako je bila že prej predvidena izdelava grafičnega prih namenske rabe površin z načinom urbanističnega urejanja, kin* služi za izvajanje sprejetih odločitev v prostoru in kot strokovna of va za pripravo dolgoročnega plana. Dokument je izdelal Zavod aS banizem Bled. Delo je stalo 498 tisoč dinarjev. \ Vsi trije dokumenti bi bili izdelani tudi, če do ponovne obran ne bi prišlo in zato te stroške ne moremo šteti za dodatne stroške novne obravnave in sprejemanja prostorskega plana. V Vsi stroški ponovne obravnave prostorskega dela niso ugoto\i Za sprejemanje prostorskega dela družbenega plana bo eno zased/ občinske skupščine več kot je bilo v programu predvideno. To bikf šteli v neposredne stroške ponovne obravnave. Stroški za eno zadnje so različni in odvisni od obsega gradiv (Obzornika, ki predsi več kot 90 odstotkov vseh stroškov). Povprečno je eno zasedanje^ ščine v letošnjem letu stalo 192.789,50 dinarjev. Upoštevati pa je** da plan ne bo nikoli edina točka dnevnega reda in da bodo del} istočasno reševali tudi nekatera druga vprašanja. Stroške ostahnt večanega dela upravnih organov in delegatov ni možno usctl' Upravni organi to delo opravljajo v okviru rednih zadolžitev in s} čanimi napori.
Drugih finančnih posledic doslej ni bilo. Lahko bi nastooik gradnji stanovanjskega objekta v Bohinjski Bistrici S takoišnio usmeritvijo gradbene operative na nova delovišča (treovski CN) so bili zastoji v delu m finančne posledice preprečene Pol dosedanjih predlogih bi se gradnja nadaljevala po sprejetju pričakujemo večjih finančnih posledic«
pov.
r
Javno vprašanje
1
Ob zaprtju ožjega mestnega jedra za promet, s katerim smo vsi soglašali, pa se pojavlja nekaj vprašanj. Na eno od njih pa bi želel tudi odgovor.
Oldhamska cesta in Cesta Staneta Žagarja sta zaradi zapore mesta postali verjetno najbolj prometno obremenjeni cesti v Kranju. Razen gostega tranzitnega in lokalnega prometa se zadnje čase od jutra do večera na cestah pojavljajo težki tovornjaki, ki pomagajo prigrad-nji nove avtomobilske ceste. Upoštevanja cestnoprometnih predpisov ni. Vsak vozi kakor se mu pač zljubi. Niso redki primeri brezobzirnega divjanja.
In tretjega septembra bomo približno 350 otrok, predvsem iz Vodovodnega stolpa, poslali v to prometno džunglo. Skoraj vsi učenci od prvega do četrtega razreda z območja Vodovodnega stolpa namreč obiskujejo staro osnovno šolo Simona Jenka in morajo obvezno najmanj dvakrat dnevno prečkati obe tako prometni cesti. In čez cesto bodo otroci hodili, ogroženi od brezobzirnih voznikov, povrhu vsega je prav tu cestna signalizacija slaba. Prav na teh mestih so bile nesreče z najhujšim izidom, pa se do danes ni ukrenilo NIČESAR!
Veliko je sicer opozoril in dobronamernih člankov v časopisju, učnih in vzgojnih ur v šoli, pa tudi miličniki so prve šolske dni na kritičnih mestih.
Potem pa nič!
Ali borno morali čakati na naslednjo nesrečo? Ali se prometna signalizacija na noben način ne da urediti tako, da bo na omenjenih cestah prehod res varen?
Ali moramo res vse podrejati njegovemu veličanstvu avtomobilu?
Boris Jalovec, Kranj,
Valjavčeva 4
deuce, Kiiiaiumv, .... hano ali postrv na žaru in drugo. K jedem postrežejo z brezalkoholnimi pijačami in nekaj
terski sadjevec, slivovko ali brinje-vec je tudi moč dobiti.
Za novo ribarnico, v kateri je šest zaposlenih, ki so bili na priučevanju v Kopru in Ljubljani, se zanimajo tudi nekateri prehrambeni obrati iz delovnih organizacij. Po želji bodo le-te prav tako oskrbovali s pripravljenimi jedrni.
Nova ribarnica je že v prvih dneh pokazala, da je lepo popestrila ponudbo po nedavni zapori prometa v starem delu mesta. Odprta bo vsak dan od 7. do 19. ure, ob sobotah pa od 7. do 13. ure. Poslovodja Brane Ga-brič je še posebej poudaril, da si bodo prizadevali, da bodo ribe čimbolj poceni, čeprav se je morska bela riba prav v zadnjem času zelo podražila. Droga bo ribe dobavljala trikrat
A. Ž.
na teden.
r
Pohvala, ne graja Mercatorju!
V Glasu smo 10. avgusta na 1. strani objavili sliko s podpisom o gradnji nove trgovine na Planini v Kranju. Slika in besedilo sta pohvala Mercatorju, da je začel graditi tako potrebno trgovino na Planini. V besedilo pa se je vrinila tudi napaka. Nova trgovina ne bo imela 13.000 kvadratnih metrov površine, kot je bilo pomoto ma napisano, ampak 1300 k"a dratnih metrov. Mercatorju opravičujemo!
kvase
Nevarno
samozadovoljstvo
O!    AS Ustanovitelji Glasa občinske konferenco SZDL Jesenice, Kran  Radovi .ca. Skotja Lok, H A       Trti" - izda,. Časopisno podjotje Glas Kran) - Glavni urednik Igor Slavec _ Odgov. ......ik inim Kolnlek - Nov nar,: Leopoldi«. Bogata!. Danica Dolenc. Dusan Humer Helena Je lovčan.
Kran). Radovljica. Škofja Loka in >vornl
urednik Jože Kosnjek — Novlnarj: Leopoldina Bogataj, Danica Dolenc, uusan nuni«.. ... ,v„n \_%n
Mencinger, Stojan Saje, Darinka Sedej. Marija Volčjak. Cveto Zaplotnlk. Andrej Žalar in Danica Žleblr -1 Fotoreporter Franc Perdan — Tehnični urednik Marjan Ajdovec — Oblikovalci: Lojze Erjavec, Slavko Hain In Igor Kokalj — Predsednik izdajateljskega sveta Mirko Blrk (Radovljica) — List izhaja od oktobra 1947 kot tednik, od januarja 1958 kot poltednik, od januarja 1960 trikrat tedensko, od januarja 1964 kot poltednik ob sredah in sobotah, od julija 1974 pa ob torkih in petkih — Stavek TK Gorenjski tisk. tisk ZP Ljudska pravica Ljubljana. Naslov uredništva in uprave lista: Kranj, Mote Pijadeja 1 — TekočI račun pri SDK v Kranju številka 51500-603-31999 — Telefoni: direktor in glavni urednik 28-463. redakcija 21-860, odgovorni urednik 21-835, tehnični urednik 21-835, komerciala, pripaganda, računovodstvo 28-463, mali oglasi, naročnina 27-960 — Oproščeno prometnega davka po pristojnem mnen|u 421-1/72 — Naročnina za II polletje 585 din
Praznik Blejske Dobrave
Blejska Dobrava — V krajevni skupnosti Blejska Dobrava so praznovali svoj krajevni praznik v soboto, 25. avgusta, ko so pripravili po-, hod krajanov do športnega središča Elan, kjer je bilo streljanje z zračno puško. V nedeljo, 26. avgusta, so sprejeli delegacijo iz pobratene krajevne skupnosti Ravne Bate in organizirali gasilsko vajo pri trgovini. Krajevni praznik so počastili s proslavo na Blejski Dobravi.
D. S.
34. mednarodni gorenjski sejem v Kranju, M je potekal v času 100-let-ne tradicije tovrstnih avgustovskih sejmov v Evropi, je v primerjavi z nekaj leti nazaj nedvomno pokazal nekaj več tako na področju že včeraj skoraj povsem osiromašene ponudbe, kakot tudi pri obisku. Vendar bi bilo zaradi napredka kakršnokoli samozadovoljstvo nevarno.
Še vedno lahko ugotovimo, da prav nekatera domača večja podjetja ta sejem podcenjujejo. V isto vrsto bi lahko postavili tudi kranjske gostince, ki raje čakajo zaprti v svoje lokale na goste, ki bodo prišli zaradi sejma v Kranj. Sejem pa je presenetil nekatere predsednike poslovodnih organov večjih slovenskih delovnih organizacij. Torej za zdaj samo veliki poslovneži že razmišljajo o pomembni vlogi tovrstnih sejmov in jutrišnjem dnevu.
Pripombo bi lahko naslovili na dokaj skromerl ali veliko premajhen razvojni napredek pri kmetijski in gospodarski mehanizaciji pri nas. Če smo na sejmu videli dobršen del tistega, kar pri nas doma danes delamo in je več ali manj dosegljivo kupcu, potem povejmo, da bi morda vsaj za vzorec lahko uvozili tudi kakšen sodobnejši in predvsem (glede porabe goriva) ekonomičnejši stroj. Morda bi se na takšnem primeru lahko tudi kaj naučili in posneli. Tehnološki razvoj je namreč v zadnjem času na tem področju naredil velik korak.
Kar prijetno pa so na sejmu presenetili zasebni razstavljalci oziroma obrtniki. Ponudba .kupcu oziroma obiskovalcu je bila zanimiva, marsikdaj celo izvirna, vendar malce manj dosegljiva za povprečen žep. Pohvala tudi zato, ker so si »vzeli čas« in iz svojih butikov prišli na
sejem. Ne pa tako kot nekatere delovne organizacije, ki so za neudeležbo na sejmu krivile svoj lastni dopust. Sicer pa bi lahko rekli še to, da marsikje v tujini trgovina in delovne organizacije takšne sejme in priložnosti na njih dobesedno razgrabijo.
Vsiljuje se tudi ugotovitev, da nas je še včerajšnje veliko pomanjkanje najrazličnejših iskanih izdelkov na trgu kar nekako zazibalo v trden spanec. Že res, da so se do nedavne-
ga zelo iskani barvni tetafe cej podražili. Čudno pa fc| nihče več ne seže po njih. \\ vseeno naredili še kaj več.i zgolj nalepili ceno nanje. Sw se, da smo včasih kakšno srf predstavili — demonstrirali mirali. .. Pa tudi določena nost nekaterih kranjskih p* referentov je najbrž slaba os| kaznica zanje, za sejemsko n\(" nevarnost za jutrišnji posl zultat delovne organizacije Primeren trenutek za razn je bil sejem tudi za prirediti prat1 gre nedvomno za dene! vseeno veljalo zamisliti na šibkim   kulturnim popoln programom. Prireditveni otof Srcem logu bi morali celovite \ V tem prostoru je že precej ni ga; razviti bi ga veljalo še b*f danjih ekonomskih izhodik\\ Če je beseda o pohvak morda še ta, da je bil na 1 sodelovanja s koroškim ocr: strijskim  gospodarstvom I tem sejmu storjen nov usp^ rak. In nenazadnje velja, i\ prireditvi  in  dogajanju ^ trudile tudi inšpekcijske v organi varnosti. ^
Mladi o problemi
Jesenice — Mladi so v iu jeseniškem delovnem kolei jeseniški železarni, organi; ko, da delajo po osnovnih or$ j ah ZSMS v vseh temeljnih zacijah združenega dela, ns železarne pa delo usklajuje nacijski svet ZSMS Železarn
V želji, da bi spodbudili a* osnovnih organizacij ZSMS zarni so organizirali raz$ predsedniki osnovnih orjj ZSMS. Na njih so poudanij treba v prihodnje obravnava vsem polletne poslovne rezu! lezarne in posvetiti pozom« pom za boljše poslovanje.de delegatov in delegacij, pripra programske konference v osi organizacijah. Mladi so opo:! občasna nesoglasja mladih ir> ših delavcev in na disciplino, j katerih delovnih okoljih sen voljiva.
TOREK. 28. AVGUSTA 1984
GOSPODARSTVO   NOTRANJA POLITIKA
.3. STRAN O
Rahlo zadovoljstvo z rezultati
Vse kaže, da bodo v radovljiški občini uresničili poglavitne naloge letošnje resolucije — Investiranje v gospodarstvu je še naprej preskromno, pestijo jih ovire pri uvozu opreme — Te dni se odločajo o gradnji prizidka pri radovljiški osnovni šoli
Radovljica — Polletni rezultati gospodarjenja v radovljiški občini vlivajo optimizem, da bodo poglavitne naloge letošnje resolucije uresničene. Resda gospodarski rezultati niso blesteči, saj jih mračijo predvsem visoke cene, toda rahlo so z njimi vendarle lahko zadovoljni. Zadovoljstvo pa vsekakor ne sme ohromiti korenitejše korake od sprememb delitvenih razmerij in povečevanje cen k zniževanju stroškov, večji produktivnosti, ekonomičnosti in učinkovitosti.
Fizični obseg industrijske proizvodnje je v letošnjem prvem polletju porasel za 6,1 odstotek, kar je bistveno vplivalo na povečanje družbenega proizvoda, v katerem ima industrija dvotretjinski delež. Ocenjujejo, da se bo ob koncu leta rast družbenega proizvoda gibala med 2 in 2,5 odstotka. Vse kaže, da kmetijska proizvodnja ne bo dosegla 3,5 odstotne rasti, vendar računajo, da rast ne bo manjša od 3 odstotkov. V gradbeništvu na oživljanje ne računajo, posebej, ker imajo težave s prostorskim planom. Boljše rezultate pričakujejo v turizmu, saj ugotavljajo, da tujih nočitey za 10 odstotkov več, domače pa bodo porasle za največ 2 odstotka.
Med dobre rezultate lahko štejejo tudi 15,9 odstotni porast konvertibilnega izvoza, celotni izvoz pa je v polletju porasel za 9,4 odstotke. Uvoz je blago porasel, pri čemer je seveda treba vedeti, da bi njegovo zmanjšanje slabo vplivalo na oskrbljenost proizvodnje ter seveda na izvoz.
Slej ko prej ostaja problematična skromna stopnja investiranja, kar upočasnjuje uvajanje rentabilnejših, dohodkovno intenzivnejših in izvozno prodornejših proizvodnih programov v večini organizacij združenega dela. Nominalno je bil obseg sredstev za investiranje sicer večji, vendar je njegov delež v družbenem proizvodu upadel, saj je znašal 10,3 odstotka, kar je v primerjavi z lanskim prvim polletjem za 18 odstotkov slabše. Vse kaže, da 15-odstotna rast investiranja ne bo dosežena, tudi zaradi zapore uvoza opreme.
Še naprej bo upadalo negospodarsko investiranje, celo pri stanovanjski dejavnosti, čemur botrujejo prostorske težave. Politika skrčenega investiranja na področju negospodarstva se bo vlekla tja do izteka srednjeročnega razdobja, vendar ocenjujejo, da je ni smiselno povsem zavreti Tako se v radovljiški občini prav zdaj dokončno odločajo ali bodo zgradili prizidek pri radovljiški osnovni šoli ali ne.
Skoraj 19 milijonov dinarjev :a ceste
Občinska skupnost za ceste Kranj je ta denar namenila za šest >rojektov
rešene še vse zemljiške oziroma lastninske zadeve. V cestnem podjetju so povedali, da bodo tudi ta dela končali še letos.
Za asfaltiranje pločnika v Britofu je namenjenih 350 tisoč dinarjev. Asfalt bodo položili v roku štirinajst dni. 1,8 milijona dinarjev je namenjenih tudi za popravilo mostu v Zabijah. Z deli bi sicer že začeli, vendar še ni odločeno, po kateri varianti naj bi potekala. Prav tako še ni znana varianta ureditve odvodnjavanja pri gostilni Marinšek v Naklem. Projekt je sicer izdelan, vandar obstaja tudi varianta, da bi namesto ponikovalni-ce uporabili staro kanalizacijo. Za ta dela je namenjeno dva milijona dinarjev.
Za ureditev zemljišča pri Mlekarni, kar naj bi veljalo 1,6 milijona dinarjev, se projekt še dela.
A. Žalar
Kranj — Po programu del občin-:e skupnosti za ceste v Kranju je enutno na voljo 18,7 milijona di-arjev. V strokovni službi samoupravne interesne skupnosti so povedali, da se je do polletja iz rednih sredstev po samoupravnem sporazumu nateklo 49 odstotkov vsega denarja za letos, iz čistega dohodka delovnih organizacij pa le dvanajst odstotkov.
18,7 milijona dinarjev je razdeljenih na šest projektov v občini. Za obnovitvena dela na cesti Kranj—Tr-x>je na odseku v Prebačevem bo pobijenih okrog 10 milijonov dinar-v. Cestno podjetje Kranj bo z deli ja tem odseku začelo predvidoma v štirinajstih dneh do treh tednih. Za ureditev dela v podaljšku lani bnovljene ceste v Zgornji Besnici je -ia voljo nekaj manj kot 3 milijone dinarjev. Projekt je izdelan, niso pa
Oktobra bodo začeli graditi elektrojeklarno
V jeseniški železarni bodo gradili novo elektrojeklarno na Beli po terminskem planu — Začetek oktobra, začetek poskusne proizvodnje pa februarja 1987. leta
Jesenice — Na minuli seji delavskega sveta jeseniške železarne so največ pozornosti posvetili gospodarjenju v šestih mesecih letošnjega leta. Rezultati kažejo, da so si železarji kljub težjim pogojem gospodarjenja prizadevali, da bi dosegli kar največ, vendar so še vedno pod udarom cenovnih neskladij. Stroški za surovine in energijo naraščajo, medtem ko jih cene njihovih končnih izdelkov še vedno ne dosegajo.
V šestih mesecih so bili poslovni rezultati slabši od planiranih tudi zato, ker je predstavljal bluming stekel ozko grlo, medtem ko so v hladni valjarni na Beli dosegli dobre finančne in izvozne rezultate.
V šestih mesecih letošnjega leta so izvozili na tuja klirinška in konvertibilna tržišča skupaj za 11 milijonov 600 tisoč dolarjev, kar je več od plana ali za 24 odstotkov več kot v enakem lanskem obdobju. Uvozili so precej manj kot so planirali in se preusmerili večinoma na domače materiale, zato so v polletju dosegli 106-odstotno pokritje uvoza z izvozom.
Izguba ob polletju znaša milijardo 570 tisoč dinarjev. Če izgubo analiziramo, jo je bilo v prvih treh mesecih za milijardo, medtem ko je bilo do polletja izgube le za 570 tisoč dinarjev več. Razveseljivo je tudi, da so z nekaterimi notranjimi tehničnimi izboljšavami zmanjšali izgubo za okoli 220 milijonov dinarjev.
1. avgusta letos so železarji prijavili naložbo v elektrojeklarno Službi družbenega knjigovodstva Kranj. Na seji delavskega sveta so se zahvalili vsem tistim, ki so nekaj let delali načrte za veliki objekt in pri tem ni bilo nikakršnih zastojev. Nova elektrojeklarna na Beli se bo gradila po planu, oktobra letos pa bodo zasadili prve lopate. Februarja leta 1987 naj bi po terminskem planu začeli s poskusno proizvod-
njo.
D; Sedej
Elektrarna Solkan
bo kmalu nared
V novi vodni elektrarni Solkan na Soči tečejo zadnja dela in 9. septembra, ob občinskem prazniku Nove Gorice, bodo poganali prvi od treh agregatov. Vsak ima po 10 megava-tov moči.
Ob občinskem prazniku bodo prvi agregat le začeli vrteti, do konca septembra bodo njegovo vrtenje sinhro-nizirali in generator bo dal v omrežje prvo količino električne energije.
Na gradbišču vodne elektrarne Solkan sta glavni zapornici že vgrajeni, zmontirani sta prvi dve turbini, Litostroj pa je že dobavil tudi drugi turbinski generator. Medtem ko je prvi generator že montiran, se ukvarjajo z montažo drugega. Dokončane so tudi že vse zaščitne in merilne naprave, kompletne naprave za lastno rabo energije že poskusno obratujejo. Zadnja dela opravljajo na napravah za avtomatsko vodenje elektrarne.
Med gradnjo elektrarne so se izogibali nevarnostim visokih soških voda in so zato namenoma — za sedanja zadnja gradbena dela — odložili zbetoniranje praga v desnem pretočnem polju. Zadnje tedne tudi odvažajo odvečni material iz druge gradbene jame in urejajo brežine.
Če bo šlo po načrtu se bo kmalu za prvim agregatom zavrtel tudi drugi. Računajo namreč, da bo ob koncu septembra drugi generator že zmon-tiran. Jašek tretjega agregata bo nekaj časa še prazen; računajo, da bo oprema dobavljena in zmontirana prihodnjo pomlad. Za vgraditev tretjega agregata so se namreč odločili kasneje in tako dopolnili prvotne načrte, ki so predvidevali dva agregata.
Vse kaže, da na samem gradbišču vodne elektrarne Solkan ne bodo imeli posebnih težav z lovljenjem postavljenega roka — 9. septembra. Veliki napori pa bodo potrebni, da bodo v območnem centru vodenja v Novi Gorici ob tem času nared naprave za daljinsko vodenje vodne elektrarne Solkan. Prav tako napet je tudi rok za rekonstrukcijo vodovodnega črpališča Mrzlek. Šele po končanju del na črpališču bodo namreč lahko začeli z vodo polniti elek-trarniški akumulacijski bazen.
Obetavne številke
Radovljica — Resda gole številke ne povedo vsega, posebej v turizmu ne, kjer je zaslužek krepko odvisen od petičnosti gostov, kakor tudi od spodbud, da odpro denarnice.
Vendar kijub temu poglejmo prve številke o letošnji turistični žetvi v radovljiški občini. Znane so za prvih šest mesecev, torej glavne poletne sezone še ne zajemajo.
Rečemo lahko, da so številke dobre. V šestih mesecih so našteli 117.248 gostov, od tega 73.334 tujih. Obisk tujih gostov se je povečal za 30,2 odstotka, domačih zmanjšal za 11,4 odstotke. V blejskih hotelih je bilo gostov toliko kot lani, kar pomeni, da so bili polni. Domačin gostov je 15,2 odstotka manj, tujih pa kar 23,3 odstotka več. Tudi v bohinjskih hotelih je bilo gostov nekaj več in sicer za 0,7 odstotka, pri čemer je bilo domačih za 11,1 odstotka manj, tujih pa kar za 78,1 odstotka več. Draginja je torej med domačimi gosti opravila svoje.
Zanimivo je, da je obisk gostov najbolj porasel v gostiščih, kjer jih je bilo za 35,6 odstotka več. V kampih je bilo 27,1 odstotka gostov več, v zasebnih sobah za 7,8 odstotka, v počitniških domovih je ostal obisk na lanski ravni, v planinskih domovih pa je padel za več kot polovico, kar je zaradi slabega vremena seveda razumljivo.
Število nočitev je upadlo za 1,6 odstotka in sicer domačih za 12,7 odstotka, tuje pa so porasle za 23,5 odstotka.
J
Izguba v zadrugi
Bled — Kmetijska zadruga Bled je imela v letošnjem prvem polletju 1,8 milijona dinarjev izgube. Kot poglavitni razlog navajajo manjši celotni prihodek, saj jim ga je izpadlo za okoli 20 milijonov dinarjev. Na to so zlasti v letošnjih prvih mesecih vpli^ vale neurejene gospodarske razmere, posebej na področju cen. Vsled tega so v blejski kmetijski zadrugi prodali kar 75 odstotkov manj močnih krmil. Pri umetnih gnojilih, ki so bila zagotovljena, pa je poraba zaradi visokih cen za 40 odstotkov manjša.
Spominska plošča Albinu Grajzerju v Smledniku — V soboto, 25. avgusta, popoldne je bila v krajevni skupnosti Smlednik v občini Lju-bljana-Siška osrednja svečanost v počastitev letošnjega krajevnega praznika. Na domu krajevne skupnosti so odkrili spominsko ploščo domačinu in narodnemu heroju Albinu Grajzarju. O življenjski poti revolucionarja in narodnega heroja je spregovoril predsednik organizacije zveze združenj borcev MOV Smlednik Drago Vobovnik, v imenu krajevne skupnosti pa je ploščo sprejel v varstvo predsednik skupščine KS Ivan Vrtnik. Poleg svojcev padlih talcev — žalostni dogodek pred 43 leti so si krajani izbrali za krajevni praznik — so se svečanosti udeležili tudi borci, predstavniki občine Ljubljana-Šiška in sosednjih krajevnih skupnosti, vojaki vojašnice Borisa Kidriča, pihalni orkester milice, učenci osnovne šole Albina Grajzarja iz Tržiča in krajani. V kulturnem programu, ki se je potem nadaljeval na prostoru Vzgojnega zavoda Frana Milčinskega v Valburgi, je poleg učencev osnovne šole sodeloval tudi Moški pevski zbor iz Medvod. Letošnje praznovanje v krajevni skupnosti Smlednik bodo sklenili v petek, 31. avgusta, ko bo ob 17.30 na programu tradicionalni tek dvojic Po stezah partizanov. Na sliki: Svečanost pred domom krajevne skupnosti Smlednik. — A. Žalar
Podrti les v skladiščih
Pri Gozdnem gospodarstvu Bled so s precejšnjimi napori pospravili večino lesa, ki ga je podrlo februarsko neurje — Lesa bi bilo v skladiščih še več, ko ne bi letos nagajalo vreme
Bled — Na poslovne rezultate obeh gorenjskih gozdnih gospodarstev, tako Gozdnega gospodarstva Kranj kot Gozdnega gospodarstva Bled, je v prvem letošnjem polletju hudo vplivala naravna katastrofa, ki je v začetku meseca februarja polomila okoli 250.000 kubičnih metrov drevja, predvsem iglavcev in povzročila škodo v vrednosti 800 milijonov dinarjev. Sanacija škode je zahtevala od delavcev obeh Gozdnih gospodarstev veliko delovnih in organizacijskih naporov, rezultati pa so v ugodnem spravilu polomljenega lesa. Delavci v gozdarstvu in kmetje kooperanti so pospravili že večino lesa na tleh, zadnje ocene o škodi pa so precej večje.
Večinoma je naravna katastrofa zajela gozdove v zasebni lasti, zato je bilo sodelovanje z lastniki gozdov še toliko bolj pomembno. V takih razmerah sta obe Gozdni gospodarstvi dosegli v prvem polletju dobrih 213.000 kubičnih metrov blagovne proizvodnje, kar je za 22 odstotkov več kot v enakem lanskem obdobju. Močno povečanje je pri oddaji iz zasebnih gozdov, saj je bila pri Gozdnem gospodarstvu Bled za trikrat večja kot lani.
Pri Gozdnem gospodarstvu Bled intenzivno delajo pri spravilu lesa vse od februarja, les pa obdelujejo na mehaniziranih skladiščih v Bohinju in na Bledu. Zmogljivosti obeh
skladišč so seveda omejene; količina oddanega lesa lesni industriji bi bila še večja, če bi bilo v spomladanskih mesecih boljše vreme. Samo zaradi slabih vremenskih razmer so v šestih mesecih izgubili 30.000 delovnih ur ali v šestih mesecih kar trideset dni.
Les vozijo tudi na zalogo, na začasna skladišča, kjer jih zavarujejo pred škodljivci. Vse od aprila jim pomaga dvajset delavcev iz gozdnega gospodarstva Tolmin, medtem ko delavcev iz drugih gozdarskih območij niso mogli dobiti, saj so vse gozdnogospodarske delovne organizacije zaradi letošnje hude zime v zaostanku pri poseku lesa.
Čeprav so se po vetrolomu vsi izrazito zavzeli, je primanjkovalo težke mehanizacije predvsem kmetom-ko-operantom. Številna so gozdna območja, kjer brez traktorjev ne morejo ničesar opraviti. Gozdarji so morali v tem obdobju zgraditi sedem kilometrov novih gozdnih cest na nižinskem področju, osem kilometrov cest so obnovili. Če prištejemo še okoli deset kilometrov vlak za traktorje, je približna investicijska vrednost zgrajenih gozdnih komunikacij 40 milijonov dinarjev na nižinskem področju. Tudi z Mežakle in s Pokljuke so les večinoma že pospravili, na njem pa ni nobenih tehničnih ali drugačnih poškodb.
D. Sedej
Jekleni odpadki po morju
Jeseniška železarna bo skupaj z ostalima slovenskima železarnama vložila 110 milijonov dinarjev za modernizacijo in razširitev koprskega pristanišča
Na minuli seji delavskega sveta sestavljene organizacije združenega dela slovenskih železarn, v okviru katere so z Gorenjske jeseniška železarna, Plamen Kropa in Veriga Lesce, so govorili o proizvodnih rezultatih sestavljene organizacije v prvih šestih mesecih letošnjega leta in največ pozornosti namenili proizvodnim problemom v posameznih delovnih organizacijah. Poudarili so, da je v prihodnje treba nameniti več pozornosti izdelavi kvalitetnih jekel, ki jih tržišče potrebuje, več izvažati in težiti za združevanjem deviznih sredstev s kupci kot jih zavezuje samoupravni sporazum.
Največ izgube v sestavljeni organizaciji ima jeseniška žefezarna, ki mora do septembra izdelati sanacijski program pokrivanja izgube. Člani delavskega sveta so se strinjali z investicijskim programom Verige Lesce za obnovo strojne opreme za izdelavo rudarskih verig.
V Verigi bi radi nabavili Sest strojev za izdelovanje rudarskih verig, po katerih rudarska industrija povprašuje. Vrednost naložbe znaša 304 milijone dinarjev, sedanji stroji pa so povsem iztrošeni in proizvodnja rudarskih verig upada. V nekaj letih bi s sedanjimi stroji zmanjšali
proizvodnjo od sedanjih 850 ton na 240 ton letno, medtem ko se tržne potrebe izkazujejo v višini 1.200 ton brez tega, da so tu še možnosti izvoza. Naložba je v skladu s preusmeritvijo proizvodnje v Verigi, saj načrtujejo večjo proizvodnjo rudarskih verig, za katere pri nas ni drugega proizvajalca, obenem pa bi rudarske verige zlahka lahko tudi izvažali.
Za nove stroje bi zbrali lastni denar in del tujih kreditov.
Na seji delavskega sveta so spregovorili tudi o sovlaganju v razširitev pristanišča Koper, kjer pretovarjajo in skladiščijo jeklene odpadke. Slovenske železarne bodo kmalu prešle na elektrometalurški proces izdelave jekla in bodo potrebovale več jeklenega odpadka, ki ga je treba precej tudi uvoziti. Računajo, da bodo slovenske uvozne potrebe znašale 400 tisoč ton letno, zato je posodobitev pristanišča v velikem interesu slovenskih železarn. Zmogljivosti naše luke bi se povečale od 100 tisoč ton zmogljivosti na 500 tisoč ton, slovenske železarne naj bi vložile 110 milijonov dinarjev; polovico železarna Jesenice, ostalo polovico pa v enakem deležu ravenska in štorska železarna.
D. Sedej
O L, A 8 4. STRAN
GORENJSKI KRAJI IN LJUDJE
TOREK, 28. AVGUST
4i
Radovna
je večni opomin
Slavko Staroverski
Franc Arh
Na proslavi ob 40-letnici požiga Radovne in 40-letnici zbora aktivistov jeseniškega okrožja so se zbrali tudi izseljenci in predstavniki pobratene občine Varaždin. Lepo proslavo je pripravila krajevna skupnost Gorje.
Radovna — Med drugo svetovno vojno so prebivalci Zgornje, Srednje in Spodnje Radovne aktivno sodelovali s partizani in partizanskimi enotami na Mežakli in Pokljuki. Vrata domačij v Radovni so bila vedno na stežaj odprta partizanom, tu so se često najedli, napili ali pogreli. Dobro so vedeli, da so v Radovni varni.
Sodelovanje s partizansko vojsko in aktivisti, terenci, pa so leta 1944 plačali vsi prebivalci Radovne s svojimi življenji. Manjša partizanska enota je na cesti ubila dva vojaka, ki se nista vrnila v svojo enoto. Nemci so v opomin minirali Pangrčevo hišo, prebivalce pa odgnali na kraj napada in jim zagrozili: če se v osmih dneh ne vrneta v enoto, bodo pobili vse prebivalce vasi! Zgodilo se je najhujše: 20. septembra leta 1944 je v zgodnjih jutranjih urah vas obkolilo 400 Nemcev in belogardistov, ki so v podivjanem besu Radovno zažgali, z ljudmi vred. 24 vaščanov, med njimi najstarejši Jakob Smolej, star 75 let, Jožefa Rekar, stara 74 let in osemmesečni Primož Rekar, je zgorelo .. .
Gorenjska iz medvojnih let ne pomni strašnejšega zločina nad civilnim prebivalstvom, zato je Radovna večni opomin, spomin, ki ga obeležujeta oba občinska odbora ZZB NOV jeseniške in radovljiške občine ob obletnici požiga Radovne. Radovna pa bi morala biti naša česta pot, vsem, ki se zavedajo njenega sporočila. V zadnjih letih so končno obnovili spomenik in organizirali proslave, ki so bile tako kot letošnja nadvse lepe, z obiskom borcev in domačinov ter sorodnikov pred štiridesetimi leti požga-nih Radovničanov.
Ob počastitvi takega spomina, tako tragičnega dohodka, ki je v opomin vsemu človeštvu, pa niti ob pomembni obletnici ne najdejo poti na kraj dogodka predstavniki mladine, Socialistične zveze, Zveze komunistov in Skupščin občin Jesenice in Radovljice. Na letošnji ni bilo nikogar..
Kako so doživljali proslavo nekateri udeleženci?
Slavko Staroverski: »Radovna je eden izmed pomembnih dogodkov V naši medvojni zgodovini, tragičen, da bolj ne more biti. Vas je imela pomembno vlogo pri organiziranju partizanske oblasti, tu je bil ustanovljen okrožni odbor OF, tu so se snule akcije.«
Franc Arh: Pred štirimi leti smo se odločili, da se spomenik v Radovni ohrani in da ne propada, zato smo ga zaščitili. Prihodnjim rodovom naj bo v svarilo in v opomin.«
Vinko Repe: »Prebivalci krajevne skupnosti Gorje smo postavili spomenik, letos organizirali proslavo. Popotnike, ki hodijo tod mimo, naj Radovna spominja na grozote vojne.«
Franc Kravanja: »Vsako leto pridem na proslavo v Radovno in četudi med vojno kot aktivist nisem delal v Radovni, ampak večinoma na Pokljuki, so zame požgana vas in žrtve med prebivalci vredne največjega spoštovanja in globokega spomina.«
Anton Čuden: »Srednjo Radovno so požgali iz maščevanja, pogoreli so vsi, ki so se tedaj mudili v njej, tudi moja nečakinja. Po vojni se zato njihovemu spominu vsako leto poklonim.«
Mihela Jelene: »Še se spominjam, kako smo se terenci zbirali v Radovni, tedaj sem prihajala kot sekretarka okraja. Leta 1944 pa smo partizani in aktivisti na terenu obstali ob pretresljivi vesti, da so Radovno požgali. Poizvedovali smo, če je še kdo živ, če lahko pomagamo, a veliko nismo mogli narediti.«
D. Sedej
Franc Kravanja
Anton Čuden
r
ALPETOUR SKRIVA CENE
Zdaj, ko so nam podražili avtobus, za nekako 25 odstotkov so višje cene avtobusnih prevozov, nastopajo na medkrajevnih linijah, kjer ni žetonov, drugačne tegobe na avtobusih kot sta običajno nered in gneča in samovolja vseh vrst.
Prve dni po podražitvah so sprevodniki vztrajno gledali na svoje cenike in če so se zmotili, smo se stalni potniki pač sprijaznili. Upam si trditi, da so se prva dva dni zmotili pri cenah vsaj pri vsakem desetem potniku, za nekaj dinarčkov in nihče se ni pritoževal, kaj šele, da bi terjal denar, ki so ga zaračunali v potnikovo škodo. Bilo je najbrž tudi obratno, zato je razliko stvar že nekako »zglihala«.
Mesec dni po podražitvi, natanko, v ponedeljek, 26. avgusta, pa je odpeljal z Jesenic v Kranj ob 5.45 minut zjutraj avtobus KR 124-211. Razumljivo je, da je »šihtarski«, vozi skozi vasi Begunje do Kranja in Ljubljane, na njem sedijo delavci in potniki, ki se vozijo v Kranj sleherni dan. Vse tja od Mojstrane pa do Kranja pa smo čutili silovito nejevoljo sprevodnika, ki smo jo sprva opravičevali z njegovo nevednostjo in nerodnostjo, ko pa je začel še nesramno žaliti, je bila stvar v hipu drugačna.
Potnici, ki je vstopila na Koroški Beli, je računal pet dinarjev več kot je običajna cena; potnik, ki je vstopil na Jesenicah, je vplačal spet pet dinarjev več, da ne govorimo o potniku, ki se je peljal iz Mojstrane v Ljubljano in prvič plačal doslej največ: več kot 130 dinarjev.
Ko smo ga prosili, naj pokaže cenik, je zabrusil, da on ni »ti«, za kar se mu pač moram opravičiti. V redu, ni »ti«, je »vi« sprevodnik ali zaradi mene »oni« sprevodnik, ki pa si ne bi smel dovoliti, da potnici mirno zabrusi, da se bo pač peljala le do Nakla, kjer jo bo vrgel ven ... in podobne besedne lepotije.
Pri denarju se vse začne in vse neha, tudi potrpljenje potnikov. Predlagam, da Alpetour javno objavi cenik v vseh avtobusih, kajti sprevodniki jih očitno skrivajo. Če je ta sprevodnik goljufal v prid podjetja, mu vseeno ne bi smeli pogledati skozi prste. Goljufal pa je na široko, vso pot in vse potnike in pri tem neznansko 1 užival . . .
PISMA BRALCEV
KAJ PA PROMETNA VARNOST?
V Radovljici in na Bledu so letos pripravili številna praznovanja, srečanja in prireditve. Na nekaj pa so očitno pozabili. Vsako leto so namreč na novo prebarvali prehode za pešce, letos pa tega še nisem opazila. Mogoče zmanjkuje bele barve...
Na komaj opaznih prehodih moraš biti zelo previden, kje prečkaš cesto, pa tudi vozniki bi varneje vozili, če bi bili prehodi za pešce bolj vidni. Menda ne bomo čakali, da bo prehode pobelil sneg!
M. Gril, Cankarjeva 15, Radovljica
i;
POPOTNI UTRINKI
IZ KRAJEV NA PODROČJU
ŠKOFJELOŠKE OBČINE Črtomir Zor
(91. zapis)
Najbrž so zgolj naključja, da se mi obiski najlepših in najbolj zanimivih krajev loškega pogorja kar nekako odmikajo — za na konec teh zapisov, ki se res že iztekajo. Tako sem bil že v Sorici, Davči, Martinj vrhu, Lesko-vici — le na Goro nad Malenskim vrhom me pot še ni pripeljala. Zdaj pa se že vzpenjam v Bukov vrh in v Vin-harje. Spet kar pravi gorski deželici pod Vasjo ravnijo in okrog partizanskega Črnega vrha v Polhograjskih Dolomitih.
POLJANCI IN GORJANCI
Ko tako, v soncu, spešim iz doline Poljanske Sore v gozdnate strmine Bukovega vrha — se pravi, da se iz ravnice ob Sori Na Logu moram povzpeti kar 432 m navzgor! Tako velika je razlika v nadmorski višini — a le na trikilometr-ski cestni razdalji.
Visoko poletje je, prav hiteti v hrib ne zmorem več — a kot nalašč za pogovor (ali le za premišljevanje?) o teh mojih že skoraj dveletnih poteh po dolinah in višinah loškega pogorja.
Med gorjanci sem se vselej bolj znašel in počutil. Kot bi prihajal k prijateljem, a so me poznali in spoznali le iz teh bežnih zapisov. Povsod so bili veseli mojih obiskov, vabili so me pod svoje gostoljubne strehe in
se radi pogovarjali o svojem 1 i o časih, ki so jih preživeliV vsem tem, visoko nad dolino,'; kakšni omejeni ljudje; dom«"* razgledani, v hišah sem se eipi lepim domačim knjižnicam; ^ so navadno tudi vsi sodobno V zirani — imajo osebna vozila pj kmetijske stroje z vsemi priio: Niso izolirani od napredka, leW', čni so. Bolj dostopni, bolj mo^l vljudni, celo časa imajo več ki jih obišče v njihovi sami''; Angleži bi rekli, da je to isolation« (bleščeča, odlična of. nost) >
Poljanci ali dolinci pa nim» i časa niti volje za prijaznost iiVi besedo ... Tako se jim mudi*, za zlatom«. i j
Ko spešim v hrib, mi je v . pred očmi tudi legendarno m naše polpretekle zgodovine, m prav na teh hribih razvnela^", oboroženega upora proti okupri
Bitko za Črni vrh in za vse jk:
je tu naokrog je organizator \ ske vstaje Maks Krmelj-Mp svojih spominih natanko M Branje le-teh mi je omogoči^ znati tudi kraje okrog Bukovi*1 ha, v katere se podajam s tetfl som. A prej — še mikavno z#
VSAK TEDEN
DVAKRAT PRI VAS DOMA ZVEST PRIJATELJ GLAS
Dan narodnih noš v Kamniku
Kamnik — Od 6. do 9. septembra bo v Kamniku potekala tradicionalna prireditev »Dnevi narodnih noš, folklore in obrti«. Prireja jih Turistična poslovna skupnost, Turistično društvo in Zveza kulturnih organizacij Kamnik.
Prireditve se bodo začele v četrtek, 6. septembra, ob 16. uri s prome-nadnim koncertom kamniške godbe na pihala na Titovem trgu. Ob 17. uri bodo odprli razstavo obrti in izdelkov kamniškega drobnega gospodarstva v razstavišču nad kavarno Veronika. Ob 20. uri bo na Titovem trgu recital pivske poezije v izvedbi mladinskega kulturnega društva Pe-denj možic.
V petek, 7. septembra, bodo ob 20. uri na Titovem trgu nastopili ljudski pevci in godci, ob 21.30 pa bo sledilo ljudsko rajanje.
V soboto, 8. septembra, bodo ob 10. uri nastopile folklorne skupine, ob 17. uri bodo pripravili srečanje folklornih skupin iz Lendave, Mengša, Most in Kamniške Bistrice. Ob 19. uri bo zabava na Titovem trgu in Trgu prijateljstva.
V nedeljo, 9. septembra, bo ob 11. uri narodne noše in folklorne skupine sprejel predsednik skupščine občine Kamnik, gostujoče folklorne skupine pa bodo nastopile na Titovem trgu. Ob 15. uri se bo sprevod narodnih noš, začel viti po ulicah starega kamniškega mesta, ob 15. uri bodo nastopile folklorne skupine iz Slovenije in zamejstva, ob 17.30 pa se bodo začele veselice po kamniških trgih-
Gobarski srečnef
Javorniške rovte — Antor^ niču s Koroške Bele se je L razlezel v širok nasmeh, i nekje nad Pristavo v Javori rovtih pod smrekovo vejo ujjr jurčka velikana. Anton je« gobar že od mladih nog. Te«' se je z družino namenil do\ ga vikenda v rovtih, spototl je seveda pogledal še za gol; Se sanjalo se mu ni, da mf takšno srečo. V znani plaj. postojanki so jurčka predi/ nimi pričami najprej stehta«' smo mogli verjeti, da je bilaj težka 4 kilograme! Za nantj blizu velike trofeje našel M veliki: prva je tehtala 1,9?' grama, druga pa nekaj mi. kilograma. \ »Gobe nabiram od mb Najprej so bili moji teren* Koroško Belo, sedaj pa ve& hodim v Javorniški rovt tir sem bil izredno vesel jurtfav kega kilogram in 20 dekagri1 sedaj pa naenkrat takseni, kan. Bil je povsem zdrav, v je ob smreki. V njegovi i sem našel še 22 gob,« je pri doval srečnež. — J. Rabiti 1. Dolenc
Mihela Jelene
PRAVNIK SVETUJE
DOKAZOVANJE OČETOVSTVA S. T. iz Tržiča
Pred leti sem bil na ugotavljanju očetovstva po podobnosti. Pri ugotavljanju so bili narejeni tudi odtisi dlani. Takrat nisem bil izključen. Pozneje sem zvedel za drugega strokovnjaka, ki na podlagi potez na dlaneh ugotavlja očetovstvo in njemu že nakazal predplačilo. Sodiše za to ugotavljanje predloga ni sprejelo. Ali imam možnost v nepravdnem postopku priti do originalnih ali preslikanih odtisov dlani (fotokopije niso dobre) direktno pri ustanovi ali v nepravdnem postopku preko sodišča, ki bi jih potem temu strokovnjaku poslal na vpogled?
Odgovor: Vsekakor lahko pridete do originalnih oz. preslikanih odtisov dlani, saj ste bili stranka v postopku in si spis lahko ogledate. Ker pa želite odtise posredovati naprej, je mogoče najenostavneje, da se obrnete na ustanovo oz. strokovnjaka, ki je preslikal vaše dlani, saj dokumentacija obstaja verjetno v
dvojniku. Možno je tudi, da se vaš novi strokov^ direktno obrne na sodišče, kjer je vaša zadevaj in prosi za pregled spisa oz. preslikanje odtisov dl|
POT
I. V. iz Kranja
Čez 60 let ste na svojo njivo vozili deloma preko sosedovega sveta. Zdaj ste to parcelo prv sosed pa novemu lastniku odreka pravico vožnje ko svojega sveta. Ali ima pravico novemu lastnik odpovedati?
Odgovor: V tem primeru gre za stvarno sluh ki obstoji v korist zemljišča. Vsakokratni lastnik tudi služnostno pravico vožnje preko sosedovega ta. V primeru sodnega spora bo vaš kupec uspel
KUPOPRODAJNA POGODBA T. L. iz Kranja
Pred letom ste kupili staro stanovanje. Pk ste vso kupnino in se v izpraznjeno stanovanje vselili. Prodajalec pa noče podpisati kupoprod pogodbe in pravi, da je tudi ne bo, ker bo moral p ti davek Vi pa bi radi imeli zadevo urejeno.
Odgovor- Vi kot kupec morate pri pristojne«« dišču vložiti tožbo na podpis in overitev podpisa dajalca na kupoprodajni pogodbi.
M3REK, 28
AVGUSTA 1984
KULTURA
5. STRAN GLAS
knjižne police
kupacija avornika
JKnjižno novost Pavleta Zidarja z na^aslovom Okupacija Javornika se-ČvPtavljajo tri novele, med seboj po-;#ezane kot poglavja. Med njimi o^ravzaprav ni vsebinske ločnice, araj se izražene osnovne misli lepo tWi skladno dopolnjujejo. Okupacija javornika pa je vendarle v prvi vr-lOfi^ti »knjiga spominov«. w Na to v prvi vrsti seveda kaže tujinam način in sporočilo avtorjeve »šifripovedi, iz katere zvemo, kako je OfP-lovenski Javornik nekoč obstajal kako je čas njegov obstoj prakti-nu no povsem izničil. Seveda to niso ■ ifisto navadni, bežni spomini, saj v idi'jih zlahka razločimo vsebino, na-vin in sporočilo pripovedi avtorja, i je tam preijjvel svoje otroštvo in
ias vojne vihre. S spomini, ki jih azlaga seveda iz osebnega, subjektivnega stališča in gledišča tako jprazodeva najprej sebe, šele nato tu-efi ljudi in zunanji svet. )if V prvem poglavju tako zvemo, uUako je Slovenski Javornik pred vojno obstajal in kako ga danes ni J/eč; avtor je, kot smo dejali, tam ^»reživel svoje otroštvo in tako je ta Jjipomin lahko še toliko bolj subjektiven.   Drugo   poglavje zadeva 'spremembe ljudi med vojno in vpli-e teh sprememb tudi na njega sa-flBga. Morda najbolj pretresljiv pa tretji del knjige, v katerem opi-ije zadnje leto vojne in kjer raz-išlja o smiselnosti atentata, v ka-*em je sodeloval in zaradi kate-pa je bil obsojen na smrt, pa ga pred tem rešil konec vojne. Jasna in preprosta pripoved odli-Uje to Zidarjevo knjižno novost in Talec se skozi branje zlahka prelje. Nekateri kritiki mu sicer za-i*erijo. da je pri svojem pisanju to-»t nekoliko prešibko orisal usod-* sile v človeku in v svetu, ki člo-?ka kot posameznika dandanes 4ijo. Navkljub tej »pomanjkljivo-i« pa je vseeno mogoče reči, da je [kupacija Javornika več kot zgolj ijiga  spominov, čeprav gre za >bne, lirične spomine, ki razkrilo  povsem privaten, lasten in seben pogled na delček dogajanja |H^em velikem svetu dogodkov in ' [Ove.ških usod.
,j Boris Bogataj
M
j Laz stava
eilikarskih
jolonij
S Jesenice - Minuli petek, 24. avgu-loU, so v likovnem salonu DOLIK na ■j-senicah s krajšim kulturnim pro-amom odprli razstavo slik udele-Cev planinskih slikarskih kolonij uvšič 1983 in 1984 in Vrata 1984. Planske slikarske kolonije sta organi-J/ali planinski društvi Jesenice in i]]|>vje-Mojstrana.
^Planinske slikarske kolonije niso ijpkost. saj jih Planinsko društvo pšenice organizira že vse od leta n*|70, ko je bila na Vršiču prva slikar-la kolonija. Doslej se je štirinajstih d. karskih kolonij, udeležilo že 46 sli-S^rjev z vse Slovenije. Planinskemu ^iiUštvu Jesenice se je deset let kas-Jfje pridružilo še planinsko društvo 'aapvje-Mojstranu in pripravilo v Vra-
tpet slikarskih kolonij s skupaj likarji-udeleženci. reba je omeniti tudi hotelskogo; ■ko organizacijo Gorenjka, ki pri^a posluh za likovno ustvarjalnost liti pripravi srečanja slikarjev-ama-fjev v Podkorenu. Na skupni razstavi na Jesenicah "Idelujejo likovniki z Jesenic in dru-~% krajev Slovenije. Predstavljajo 2 deli v akvarelu in risbi ter odkri-?vi jo lepote gorske pokrajine. Raz-a bo odprta vsak dan do vklju-5. septembra
D. S.
ia,ober obisk w|abelarskega muzeja
vARadovljica — Muzeje v radovljiški l5ini je v letošnjem prvem polletju »*4 skalo 38.412 ljudi, kar je dober odlitek več kot lani v lanskem prvem |fttju. Obisk je bil torej dober, iar predvsem zaradi veliko več-števila obiskovalcev v Čebelar-muzeju v Radovljici, kjer so riU 8.458 domačih in tujih obiralcev, kar je dobro tretjino več lani. V drugih muzejih je obisk lel; Kovaški muzej v Kropi si je ialo 6.866 ljudi, Muzej talcev v injah 18.094 in. Muzej Tomaža v Bohinjski Bistrici le 703. Pose torej vse dražji prevoz in Hj izletniškh, zlasti šolskih sku-Obisk muzejev v radovljiški ob-pa se julija in avgusta krepko " i, saj jih obiščejo številni turi-
Kranj — Še nekaj dni in počitnic bo konec. Učenci in dijaki, pa tudi starši, imajo že sedaj dosti dela. Treba je nakupiti knjige, zvezke, svinčnike in druge šolske potrebščine. Zato imajo te dni prav prodajalke v knjigarnah največ dela. Foto: F. Perdan
Angela Pozderac-Mlakarjeva
v avli Skupščine občine Radovljica
Tapiserije in makrameji
V avli Skupščine občine Radovljica je do 3. septembra odprta razstava tapiserij in makramejev Angele Pozderac-Mlakarjeve. Domačinka, ki danes živi in dela v Cazinu v Bosni, je razstavo priredila za občinski praznik, občina pa jo je ob tej priliki nagradila s svojo medaljo.
Zdi se, da je ustvarjalnost Angele Pozderac-Mlakarjeve tesno poveza na z njeno življenjsko usodo. Kot mlado dekle je bila med vojno odvedena v taborišče, kjer je poleg trpljenja doživljala stalno bližino smrti. Kasneje, sredi življenja, jo je bolezen ponovno soočila s krutim bojem za življenje. Kot bi ponovna slutnja bližine konca obudila tudi spomin na taboriščna leta, je v tapiserijah, ki se jih je oprijela kot odrešilne bilke, izrazila najprej tri desetletja stara doživetja in se z njimi odrešila težke more.
Med skupino razstavljenih del na temo taborišča je izredno sugestivna in likovno pretehtana tapiserija z naslovom Arbeit macht frei. Prirojen likovni čut jo je vodil v niansira nje rjavih in sivih tonov, taborišče pa se je pod njenimi rokami spremenilo v nagrobne kamne — stečke. Je avtorica našla likovni izraz za svojo izpoved popolnoma sama? Bogastvo idej v njenih kasnejših delih govori za to. Likovno svežino daje tapiseriji tudi dvigajoča se kompozicija. Debela volnena nit, zadržana barvna skala v naravnih barvah rastlinskega porekla, monumentalna kompozicija, predvsem pa neposredno snovanje v materialu so značilnosti, ki kompozicije Angele Pozderac-Mlakarjeve približujejo gotskim tapiserijam kot samostojnim umetniškim stvaritvam.
Ko so v podzavesti skrita pretekla doživetja dobila likovno izrazilo, Angelina ustvarjalnost še daleč ni bila izčrpana. Zdaj so njene tapiserije postale odraz veselja nad življenjem. Oblikovalka črpa motive iz narave ali ustvarja povsem svobodne kompozicije. Njeni Cvetovi, Razpotja, Drevesa itd. so polna liričnega
Tabor pihalnih orkestrov
Minuli teden je v prostorih Osnovne šole v Zrečah potekal šesti tabor Združenja pihalnih orkestrov Slovenije, za organizacijo pa je skrbel tudi pihalni orkester iz Slovenskih Konjic.
Tabor je osrednja akcija pri vzgoji in izobraževanju godbenikov in združuje dva seminarja: za instrumentalno igro in za vodenje pihalnih orkestrov.
V orkestru, ki je delovna oblika prvega seminarja, je sodelovalo letos več kot 80 glasbenikov, članov pihalnih orkestov iz Slovenije in iz zamejstva. V tednu dni so pod vodstvom dirigenta Jožeta Hriberška in ob pomoči asistentov Alojza Zupana (pihala), Jožeta Žitnika (trobila) in Josipa Mihelčiča (tolkala) študirali obsežen program skladb jugoslovanskih in tujih avtorjev, v katerem je bila tudi noviteta Draga Lorbeka, ki prav letos slavi svojo 80-letnico. Program so predstavili na treh koncertih v Zrečah, Dobrni in v Slovenskih Konjicah.
Vzporedno je potekal seminar za dirigente. Tokrat je bil namenjen predvsem začetnikom, vodili pa so ga Tomaž Faganel, Ervin Hartman
razpoloženja in skoraj sakralnega občutenja narave.
Kakor je tapiserija Streha kompozicijsko in barvno pretehtana in nudi s svojo dekorativnostjo prijetno estetsko ugodje, tako je kompozicija, ki jo je zelo značilno poimenovala Predvečer, polna skrivnostnega, sur-realističnega razpoloženja. Ciklam-no rdeči oblaki vise nad krajino, v kateri gori sveča. Niansiranje različnih zelenih tonov tal v kombinaciji z rdečimi oblaki, ki vise na belih nitkah, je daleč od same okrasnosti, zato nas ne čudi, da je tudi nam, Slovencem, dobro znani bosanski slikar in grđfik Dževad Hozo, v katalog ene od njenih razstav v Bosni zapisal, naj ljubosumno varuje in neguje svoj likovni dar v imenu tistih del, ki pomenijo njeno življenjsko izpoved in so zato umetnine, pri čemer še posebej omenja Taborišča in Predvečer.
Če je Angela Pozderac-Mlakarje-va v tapiserijah navezana predvsem na svet narave, čeprav črpa iz nje le posamezne elemente in jih preoblikuje zelo svobodno, pa v makrame-jih lahko opazujemo čisto likovno igro in podoživljamo veselje, ki spremlja njeno igro s konopljo ali sisalom. Tudi tem kompozicijam naša ustvarjalka daje imena, vendar se zdi, da šele tedaj, ko spontano potekajočo igro zaključi. V makramejih je tako Angela Pozderac-Mlakarjeva bolj dekorativna kot izrazna in morda se v njih bolj približuje bosanskemu slikovitemu likovnemu instinktu, ki ima svoje korenine v Orientu. ' V bogastvu vozlov je neizčrpna, kar še posebej dokazuje njena Zavesa. V zadnjem času se v tapiserijah in v manjših onakramejih poslužuje ubrano žive in kontrastne barvitosti, za kar najdemo zgovoren primer v Predvečeru in Ptici.
Številčen in kvaliteten razstavljeni opus je nastal po letu 1978, ko je Angela Pozderac-Mlakarjeva prvič razstavljala v domačem kraju. V primerjavi z njenimi začetnimi stvaritvami doslednejša in natančnejša tehnično-dekorativna izvedba novejših del v ničemor ne krni njihove izraznosti; nasproi.io: tapiserije in makrameji Angele Pozderac-Mlakarjeve niso samo krasilne, temveč lirično razpoloženjske, mestoma celo dramatične. Maruša Avguštin
Festival domače zbavne glasbe v Ptuju
Ptuj — Na letnem prireditvenem prostoru v Ptuju bo 7. in 8. septembra potekal že petnajsti festival domače zabavne glasbe »Ptuj 84«. Pripravlja ga Zavod Radio-Tednik iz Ptuja s sodelovanjem Zveze kulturnih organizacij Slovenije, Radia Ljubljana in Harmonije Maribor, ki je tudi pokrovitelj letošnje prireditve.
V petek, 7. septembra, bo v tekmovanju za bronasto, srebrno in zlato Orfejevo značko nastopilo 26 ansamblov, med njimi ansambel Rupar iz škofje Loke, Rž iz Kranja in Oglarji iz Škofje Loke.
V soboto, 8. septembra, bodo pripravili posvetovanje na temo: domača zabavna glasba v slovenski kulturi. Podpisali bodo samoupravni sporazum o programskem, strokovnem in organizacijskem sodelovanju na področju zabavne glasbe. Uvodne misli bo podal predsednik republiškega komiteja za kulturo dr. Mat-
Mladen Radojčič in Viljem Jakopin razstavljata v Kranju
Abstraktno in Konkretno
Prizadevanja kranjskega slikarja Mladena Radojčiča, ki so bila vrsto let usmerjena v oblikovanje krajine, so se v zadnjem času sprevrgla v razgibano igro abstraktnih oblik, ki polnijo slikarsko ploskev.
Radojčičeve oblikovne igre v akvarelu, s katerimi se te dni srečujemo v kletnem razstavišču Prešernove hiše, nastajajo povsem spontano, brez kakršnihkoli priprav in razmišljanj, so neke vrste zapis trenutnega razpoloženja, ki ga ni mogoče — kot se zdi — vkleniti v okove iz vidnega sveta vzetih form. Vendar imajo tudi Radojčičevi abstraktni liki svojo »konkretno« govorico, ki je zdaj živa, polna poleta, drugič zopet ujeta v ograde brez izhoda alt vpeta v dinamično rast okolja.
Svetla ozadja razstavljenih slik vzbujajo vtis neskončnega prostora, v katerega le boječe posegajo posamezni izrastki barvnih gmot, kot bi jih nevidna sila hotela obdržati v svojem dosegu.
Barve Radojčičevih akvarelov so v svojih tonskih razsežnostih zadržane, morda prav zato vplivajo na trdnost kompozicije in na resnost njenega izraza.
Če je za zgodnja slikarska dela Viljema Jakopina iz Ljubljane, ki se predstavlja v Mali galeriji Mestne hiše, značilna skrbnost in natančnost pri slikarski obdelavi določenega objekta, se kasneje slikarjev odnos do predmeta bistvo spremeni. Njegova naravi zvesta podoba začne vedno bolj dobivati osebno obarvan značaj tako v koloritu kot v samem oblikovanju, detajlov, dokler kasneje ne razpade v pisano množico slikanih ploskev, ki kljub svoji, v barvnem spektru razkrojeni pojavnosti še vedno sestavljajo razpoznaven izsek iz naravne resničnosti.
Te bistvene lastnosti slikarjevega upodabljanja so se ohranile do danes, le da je Viljem Jakopin začetne poskuse razvil v poseben sistem oblikovanja, ki ga s pridom uporablja pri svojih likovnih realizacijah.
Medtem ko nekdanjo Jakopinovo, v ploskev transponirano pred-metnost stilno lahko opredelimo z oznako ploskovitega, je za kasnejši umetnikov razvoj značilna izrazito plastična obravnava vidnega sveta. Prehod iz ploskovitega v plastično ima svoje korenine v umetnikovih kiparskih delih, ki že od nekdaj spremljajo njegov likovni razvoj. Čeprav sta se v sočasnem oblikovalnem krogu znašli dve povsem nasprotni stilni prvini, si vendar ene brez druge ne moremo predstavljati. Tako je v ploskev usmerjeno Jakopinovo slikarstvo s svojimi analitičnimi zasnovami vplivalo na podobne procese v njegovem plastičnem oblikovanju. Tudi tu se že kmalu srečamo z razstavljanjem oblik na njihove osnovne sestavine. Kasneje se sprevrže vplivanje v obratno smer. V Jakopinovem slikarstvu se ploskev spremeni v sferični lik in tako proces nastanka slike ali plastike steče po dveh povsem vzporednih tirih.
Medtem ko je osnovno oblikovalno izhodišče Jakopinove plastike več ali manj »gol« sferični lik, se plastične sestavine Jakopinovih slikarskih del združujejo v prave kaleidoskopske nize barvitih elementov, ki po svojem slikovitem izrazu spominjajo kar na archimboldov-ske kompozicijske kreacije.
Cene Avguštin
Vinko Hlebš v Festivalni dvorani na Bledu
Rože mogote
Dolgoletna likovna iskanja in prizadevanja so pripeljala slikarja Vinka Hlebša od začetnih več ali manj realističnih poskusov, do vsebinsko in oblikovno vedno bolj zrelega in poglobljenega slikarskega izraza, s kakršnim se te dni srečujemo v Festivalni dvorani na Bledu.
Z nenavadno upornostjo se je Vinko Hlebš pred leti lotil obvladovanja anatomskih ugank in zapletenosti rastlinskega sveta. Počasi se je razvil v pravega mojstra slikarskega oblikovanja rastlin, od tistih, ki jih spoznamo na prvi pogled, do tistih, ki so dostopne našim očem le s pomočjo mikroskopa.
V velikanskih povečavah zaživi na Hlebševih platnih najbolj pisan rastlinski svet, kakršnega si komaj more predstavljati človekovo oko. Nenavadne dimenzije odvzemajo slikanim objektom realistični značaj in jih stavijo v neko drugo, fantastičnemu stilnemu izrazu sorodno sfero. Vendar niso ta raznolika rastlinska bitja samo fantastična; v njihovih barvah, v prostoru, ki jih obdaja, se večkrat skriva nekaj globljega, nekaj z bistvom stvari povezanega, včasih kar mističnega in obenem poetičnega. Te rože mogote Vinka Hlebša se nam nemalokrat kažejo kot nevsiljive, a večne sopotnice; tiho strmijo v nas in spremljajo naša pota.
Naravno okolje rastlinskega sveta se v slikah Vinka Hlebša spreminja v neskončni prostor. Svetloba, ki prihaja od nekod daleč, se lepi na cvetove in stebla rastlin, ki žarijo v skrivnostnih, zdaj toplih, zdaj kovinskih barvah. Mehka barvitost in kovinski
Izobraževalna slikarska šola
Novo mesto — Minuli teden je v Novem mestu potekala začetna izobraževalna slikarska šola, ki jo je s sodelovanjem Zveze kulturnih organizacij Slovenije pripravilo Združenje likovnih skupin Slovenije. Enaindvajset mladih likovnikov je delalo pod mentorskim vodstvom akademskega slikarja Lojzeta Zavolov-ška.
V soboto, 25. avgusta, so v Krki nem hramu na Trški gori pripravili
soj barv kot njeno nasprotje je pogosto odmev slikarjevih razpoloženj, ki se kot pomembne sestavine vključujejo v ustvarjalni proces Hlebševega slikarstva. Pri vsej odmaknjenosti in neoprijemljivosti avtorjeve slikarske predmetnosti, so prav pestre menjave barvnih tonov tisti element v sliki, za katerim slutimo slikarjevo toplo človečnost, njegovo iskanje stika z nami in svetom.
V nekaterih novejših delih slikar povezuje dvoje rastlinskih svetov — arhaičnega z mahovi in lišaji in tistega našega, vsakdanjega, ki ga ni treba iskati pod drobnogledom. V tej povezavi vidi slikar neločljivost starega in novega, rojevanje sveta iz praoblik.
Cene Avguštin
Priprave na odkritje spominskega obeležja
Gorice — Minulo sredo, 22. avgusta, se je v krajevni skupnosti Gorice sestal družbenopolitični aktiv s predstavniki krajevnih skupnosti Golnik, Tenetiše in Trstenik. Na sestanku so imenovali pripravljalni odbor za odkritje spominskega obeležja NOB v Kamenjaku pri Letencah in za pripravo proslave. Spominsko obeležje v spomin na herojsko dvodnevno borbo Kokrškega odreda v Udin borštu bodo v Kamenjaku (kjer je- bila borba končana) odkrili v soboto, 15. septembra, popoldne. V nedeljo, 16. septembra, bo odkritje podobnega obeležja v Kapniku (kjer je bil začetek junaškega boja).
Člani družbenopolitičnega aktiva in predstavniki vseh štirih krajevnih skupnosti so se tudi dogovorili, da bodo že v prihodnjih dneh oziroma v začetku septembra imenovali iniciativne oziroma gradbene odbore za pripravo programa in akcije za razširitev telefonskega omrežja na območju krajevnih skupnosti. Iz posameznih odborov v krajevnih skupnostih bodo potem sestavili skupni gradbeni odbor za celotno območie
OLA8   STRAN ,
REPORTAŽA
TOREK, 28. AVGUSTA
Tekmovanje harmonikarjev na Pokljuki
Najbolj domač je glas harmonike
V skupini, kjer je bil Matevž Hudovernik (na sliki s klobukom), so bili skoraj zatrdno prepričani, da lanski zmagovalec Ivo Puh ne bo obdržal pokala.
Za Vilija Hafnerja, ki je bil lani tretji, je navijala cela družina — žena Marta, hčerka Damjana in sin Vili, pa še sosedov 1'roš.
»Žajfa« za 58 ribičev
Krapi, linji, ščuke, smuči, amurji, kleni in drugi ribji drobiž v ba-jerju Bobovek se minulo soboto niso pustili premamiti ribičem-tekmovalcem v ulovu najtežje ribe
Bobovek — Vreme v soboto popoldne je bilo kilavo. Ponujal se je dež. Na ribiškem koledarju je bil ta dan v avgustu označen kot sorazmerno dober za ulov rib. Tudi luna se je bližala mlaju, kar je prav tako napovedovalo dober prijem. Pri ba-jerju Bobovek na Kokrici pri Kranju so se že kmalu po četrti uri popoldne začeli zbirati prvi tekmovalci. Skrbno so pregledovali pribor, se posvetovali o debelini vrvice, številki trne-ka, o najprimernejši vabi, o načinu ulova ... Eni so se zavzemali za polento, drugi za krompir, tretji za kruh s cimetom. Nekdo je prisegal na črve. Slišati pa je bilo tudi, da bo morda še najboljša blestivka ...
Prireditelj meddružinskega tekmovanja v ulovu najtežje ribe v Bo-bovku je bila že drugič Ribiška družina Kranj. Najboljšega je čakal prehodni pokal, najboljše tri pa zlato, srebrno in bronasto odličje. Lani se je podobnega tekmovanja udeležilo 81 ribičev. Takrat je bil najboljši Ivo Puh, ki je tudi tokrat branil prehodni pokal.
Vodja tekmovanja Tone Borišek, gospodar   Ribiške  družine Kranj
Olga Puhar je obžalovala, da ni izžrebala lovilno mesto pod vrbo.
Franc Carl, čuvaj Peter Komovec in Viktor Gašperin so menili, da bo tudi tokrat udeležba dokaj številčna. Od časa do časa je bilo slišati ugibanja, ali bo Ivu Puhu tudi tokrat še za eno leto uspelo obdržati prehodni pokal. Večina je menila, da se bo med 55 tekmovalci in tremi tekmovalkami prav gotovo našel kdo, ki mu ga bo vzel. Napovedi o največji ribi oziroma teži so bile bolj previdne. Večina je pričakovala, da bo srečnežu prijel kakšen kilogram ali dva težak krap. Nekdo je sicer vsem obljubljal »žaj-fo«, vendar ga ni nihče poslušal. Da bi ob takšnem vremenu, takšni luni, takšnem koledarju in toliko ribam nobena ne prijela; saj to ni mogoče.
Tekmovalno razpoloženje je naraščalo bolj ko se je kazalec bližal šesti uri popoldne. Mislim, da sta bila še najbolj tekmovalno razpoložena in vsa predana skrbnim pripravam Brane in Matevž. Celo ključe sta pustila v vratih odklenjenega avtomobila. Vili, ki je bil lani tretji, je tudi tokrat prišel z družino. Vsi bodo še bolj navijali; morda mu bo uspelo osvojiti pokal. Olga se je nekako težko sporazumela s startnim mestom. Pogrešala je mesto pod vrbo, ki je menda najbolj zanesljivo. Božo, vodja revirja Bobovek, pa ni kaj dosti komentiral. Prepričan je bil v dobre prijeme na tekmovanju, saj v tej vodi dobro gospodarijo. Spomladi so namreč vložili dve toni krapov in le bore malo so jih doslej ujeli.
Dveurno tekmovanje se je ob šestih začelo s tremi žvižgi. Vabe, ki so bile tokrat dovoljene vse, so se potopile. Ni bilo slišati, da bi kdo protestiral zaradi neuspelega starta. Začelo se je mučno in nestrpno čakanje ter pričakovanje.
Nekako sredi tekmovanja sem se z Viktorjem Gašperinom sprehodil med štartnimi mesti. Povsod je bila tišina. Tekmovalci so bili bolj radovedni kot zadovoljni. Vse je zanimalo, kako je drugje in upali so, da bo riba začela delati tik pred mrakom. Ko se je tekmovanje prevesilo v drugo polovico, je upanje vse bolj naraščalo. Tu in tam je bilo slišati prve pripombe; češ, saj ni rib. Gospodar
Čeprav je gospodar Ribiške družine Franc Carl predčasno zapustil tekmovanje, je bil vodja revirja Bobovek Božo Bašelj prepričan, da je v Bobovku dovolj rib. Največje oziroma najtežje ribe, ki so jih doslej ujeli v Bobovku so bile: 10-kilogramska ščuka (Viktor Gašeprin), devet in pol kilograma težka ščuka (Janez Velkavrh), 9 kilogramov težak krap (Matevž Hudovernik) in 8 kilogramov težak amur (Vili Hafner).
družine Franc Carl se s takšnimi pripombami ni strinjal. Nekdo je v šah pripomnil, da so spomladi vložili samo samce, tem pa ni za ribiče. Vendar se tudi trem tekmovalkam ni godilo nič bolje. Ivo Puh, lanski zmagovalec, je z rokami dajal znake, da je prav tako nemočen.
Ob osmih, ko je bilo tekmovanje končano, je bilo že precej temno. Drug za drugim so ribiči tekmovalci prihajali praznih rok. Bil je slab dan. 58 ribičev je skupaj 116 ur poskušalo,' vendar se krapi, linji, ščuke, smuči, amurji, kleni in drugi ribji drobiž niso pustili premamiti. Vsem bi prišla prav »žajfa«, da bi si umili roke, ker so »en drek« ujeli. Nekdo je ugotovil, da gospodarja Ribiške družine ob koncu tekmovanja ni bilo več; menda je že vedel, zakaj je prej odšel...
Vodstvo se je odločilo, da bodo tekmovanje ponovili.
A. Žalar
pa so dobili Janez Plestenjak iz Škofje Loke, Ljuba Vester iz Tržiča in Francka Kosmač iz Hotavelj.
1. Kinološko-lovsko srečanje
Lovec brez psa je kakor jezdec brez konja!
Ribno pri Bledu — Kljub malce Lovsko kinološko društvo Gorenj-muhavemu vremenu je bilo v nede- ske je bilo ustanovljeno v začetku le-ljo v Ribnem pri Bledu zelo živahno. ta 1979. Danes to društvo deluje na Zbrali so se namreč lovci-kinologi s področju Zveze lovskih družin Go-svojimi štirinožnimi prijatelji z Go- renjske in šteje preko petsto članov, renjske, prišli pa so tudi iz Italije in ki imajo okrog tristotrideset lovskih Avstrije. psov vseh pasm. Dejavnost društva
je namenjena vzgoji kinologov za vzrejo, vzgojo, šolanje in vodenje lovskih psov za delo v loviščih, kakor tudi prirejanju kinoloških prireditev.
Prvo kinološko-lovsko srečanje je bilo organizirano v počastitev pete obletnice LKD Gorenjske. Ob tej priložnosti so razvili tudi prapor društva, ki naj v prihodnje simbolizira lovsko kinologijo, krepitev njenega društvenega življenja in plodnejše sodelovanje kinologije in lovstva. Podelili pa so tudi prva priznanja društva. Tako so plaketo prejeli Miloš Kelih, častni predsednik LKD Gorenjske, Stane Hribernik, predsednik strokovnega sveta LKD, Triglavski narodni park — boter prapora LKD, Kozorog Kamnik — boter prapora LKD, Lovska zveza Slovenije, Zveza lovskih družin Gorenjske, Kranj, Živinorejski — veterinarski zavod Gorenjske Kranj in KŽK — TOZD Mesoizdelki — obrat Klavnica Škofja I^oka. Posebno priznanje
V domu Lovske družine Jelovica so v okviru prve prireditve lovske kinologije na Gorenjskem odprli razstavo slikarja Janeza Plestenjaka — kinologa iz Škofje Loke. — Foto: I. Kokalj
S svojo štirinožno prijateljico Piko se je srečanja udeležil tudi Zvone Novoselec, član Lovske družine Bohinjska Bistrica. Pika, ki ima telesno oceno odlično, je neizprosen gonič, zlasti na lisice in zajca, sedi pa med vestfalske brak jazbečarje.
Pokljuka — Tekmovanje harmonikarjev na diatonični harmoniki za prvenstvo Slovenije je bilo preteklo nedeljo že šestnajstič na Pokljuki. Letos so tekmovanje posvetili spominu umrlega pobudnika te prireditve Francu Jernejcu-Milče-tu. Pokrovitelj prireditve je bila tovarna Melodija iz Mengša. Organizatorji, Turistično društvo Pokljuka in Alpetourova delovna enota Šport hotel Pokljuka, so poskrbeli, da je prireditev uspela. Štiriintrideset harmonikarjev iz vse Slovenije se je številnim obiskovalcem predstavilo s partizansko in narodno pesmijo. Po več kot štiriurnem igranju so morali izbrati najboljše, čeprav so vsi po vrsti trdili, da so na prireditev prišli predvsem zaradi veselja do igranja in ne zaradi nagrad. Večina jih je na pokljuškem tekmovanju že nastopila, nekaj pa jih je prvič zaigralo pred občinstvom. Kot so povedali, si prste urijo doma, preizkušajo pa se na različnih veselicah, ohcetih, izletih in domačih zabavah, saj zvok harmonike vedno ustvari domače vzdušje.
»Nastopam predvsem zato, ker sem rada med ljudmi. Nagrade res niso pomembne. Meni bi bilo čisto vseeno, če bi bila zadnja. Na tekmovanje se .nisem posebno pripravljala, kar prišla sem in zaigrala to, kar znam. Zadnja leta redno nastopam na tej prireditvi, čeprav na harmoniko igram šele nekaj več kot deset let,« je veselega obraza pripovedovala Angela Sterk iz Zgornje Bele, ki so jo za nedeljo vabili tudi na drugo prireditev, pa se vendar ni mogla odpovedati domači Pokljuki.
Ker je tekmovanje pač teki nje, so na koncu najboljšim li priznanja. Kip partizani harmonikarja sta za najboljše^ tizansko skladbo prejela brati! ble iz Kočevja. Gorjuško čedV najboljšo izvedbo narodne n1?, je prejel Milan Resnik iz Bla^ ce. Skupno so se najbolje Milan Resnik, Marjan Kode^-iz Moravč in Janko Rotar i2V bljane. L
V. Primo^
Angela Šterk
Alojz Jelene
Janko Simončič
Tudi Alojz Jelene iz Kranja je reden tekmovalec na tej prireditvi. Že več kot petinštirideset let igra harmoniko in privadil se je biti med ljudmi: »Preteklo noč sem igral na ohceti, zjutraj sem prišel domov in sedaj sem tu. Čeprav ne igram zaradi nagrade, se vseeno rad kosam z ostalimi.«
Vsi harmonikarji so veseli ljudje. Če slučajno postanejo slabe volje, samo raztegnejo meh in veselje je spet pri hiši. Večina radi hodijo v gore, Alojzu so gore še posebno všeč, saj je doma iz hribov.
Tudi komaj devetletni,Janko Simončič iz Brezij pri Dobravi rad pride na Pokljuko. Letos je tekmoval že četrtič: »Ko sem bil star šest let, sem prvič zaigral na harmoniko. Kar sam, brez učitelja. Poskusil sem in je šlo. Tako še danes igram kar po posluhu.«
Največ dela so poleg harmon jev tmeli Bohinjci, saj so k sproti rezali sir za številne lju Ije te bohinjske dobrote
TOREK. 28. AVGUSTA 1984
KRONIKA
7. STRAN GLAS
Železniški tiri niso bližnjica
Občasne akcije delavcev Postaje milice so omejile nevarne prehode prebivalcev preko železniških tirov iz železarne na magistralno cesto — Vsak delavec železnice ima pravico prepovedati prehod preko tirov — Vagon je dvakrat pregledan
Jesenice — Lani so na obmejni jeseniški železniški postaji prevzeli iz sosednje Avstrije kar 113 tisoč vagonov ali skupaj 3700 vlakov, v Avstrijo pa so na obmejnih tirih poslali 4.200 vlakov. Železniška postaja je preozko železniško grlo za letno 3700 vlakov, njihovo število pa iz leta v leto narašča, saj ugotavljajo, da je bilo letos za 10 odstotkov več tranzitnega prometa kot lani.
Promet na železniški postaji Jesenice pa tvorijo še vlaki in vagoni za delovne organizacije, predvsem bližnjo železarno ter lokalni promet, ki se prav tako povečuje.
- »Zaradi občutne preusmeritve na železniške prevoze in zaradi modernizacije železniškega prometa smo se že pred leti odločili za temeljito rekonstrukcijo in povečavo železniške postaje Jesenice,« pravi šef postaje Janez Medja. »Težave so nastale predvsem zaradi gneče pred starimi blagajnami, ki smo jih letos obnovili in jih pripravili za termi-nalsko obdelavo vozovnic. Obnove
so bile posebno vesele blagajničar-ke, saj so doslej delale v nemogočih delovnih pogojih. Kljub temu so pred blagajnami še precejšnje dnevne konice, nezadovoljstvo, zato med potniki pričakujemo strpnost tedaj, ko je pred blagajno tudi do sto ljudi.
Kadar ocenjujemo varnost na železniški postaji, ugotavljamo, da je kljub številnim preventivnim ukrepom še precej sprehajalcev na železniških tirih. Prehodi preko proge so se deloma zmanjšali zaradi učinkovitih akcij delavcev postaje milice Jesenice, ki so delavce, ki so preko tirov uhajali iz železarne, kaznovali s prijavami sodnikom za prekrške in disciplinski komisiji železarne.
Vedeti je treba, da sta železniška proga in železniška postaja med precej velikim naseljem pri Savi in Jesenicami in da so se prebivalci navadili najkrajše poti v mesto, četudi je silno nevarna. Sleherni delavec že-
Janez Medja, šef železniške postaje Jesenice: »Na železniški postaji dobro dela svet za samozaščito, saj rešuje marsikatere težave v zvezi z varnostjo. Miličniki z mandatno kaznijo kaznujejo vse tiste, ki se neupravičeno zadržujejo na območju obmejne železniške postaje."
Franc Kogoj, štirideset let pri železnici, zdaj dela kot nadzorni kretnik: »V letih, kar sem na železnici, sem doživel le manjša iztirjenja vlakov večjih nesreč ni bilo. Vidim pa ljudi, ki brezbrižno prečkajo železniške tire, ne da bi se zavedali, da vsak hip lahko pripelje vlak. Več pozornosti bi morali posvetiti svoji lastni, osebni varnosti, kajti sleherni hip se lahko zgodi najhujše.«
VARNA HOJA V GORE
Vrv pomaga
na izpostavljenih mestih
Včasih je za varno gibanje v gorah potrebno, da planinec pozna osnove uporabe vrvi. Za potrebe hoje v gore se mora naučiti vsaj šest vozlov.
Najlonski vozel se uporablja za prsno navezovanje prvega in zadnjega udeleženca ture na vrv. Prsno vezavo z najlonskim vozlom je moč narediti tudi s pomožno vrvico. Varovalni vozel ščiti najlonski vozel in nekatere druge vozle oziroma vezave pred odvezovanjem. Osmica se uporablja za pritrditev vrvi na skalne roglje, drevo in druga trdna mesta za privezovanje ter za druge potrebe. Bičev vozel se uporablja za pritrjevanje vrvi, izdelavo vrvne ograje, samozavarovanje, izdelavo transportnih pripomočkov in drugo. Podaljševalni vozel služi za povezavo dveh, lahko tudi različno debelih vrvi, izdelavo neskončne zanke in podobno. Prusikov vozel je vrvna zadrga, ki se uporablja za zavarovanje na vrvni ograji, pri vzpenjanju ob vrvi in drugem.
Vozle mora planinec delati vedno kar se da preudarno in skrbno. Ko jih naredi, jih mora še natančno pregledati. Da ga ne bi površnost privedla v nevaren položaj, je dobro, da za obnovitev znanja in spretnosti občasno ponavlja navezovanje in izdelavo vozlov tudi izven planinske sezone.
Kot osnovno varovalo na nevarnih in drugih izpostavljenih mestih mu lahko služi planinska vrv. Vodnik jo uporabi glede na zahtevnost terena za navezovanje in varovanje, spust ob vrvi, izdelavo vrvne ograje in drugo. Najpogosteje izbere vrvi 9 in 10 milimetrov debeline in različne dolžine. Tanjše, tako imenovane pomožne vrvice debeline 6 do 8 milimetrov uporablja gornik za podredne namene; na primer, za prsno povezavo, ki jo nato z vponko poveže z glavno vrvjo (prvi in zadnji se privežeta na glavno vrv z osmico, vsi vmesni pa z bičevim vozlom), za samozavarovanje, za izdelavo transportnih pripomočkov itd. Pomožne vrvice nikdar ne uporablja za varovanje!
Planinci se navežejo vselej, kadar to zahtevajo terenske in druge razmere. Navezava več ljudi na eno vrv pomeni za slehernega od njih veliko odgovornost do sebe in drugih. Vsi člani naveze se morajo zavedati nuje izpolnjevanja vseh varnostnih in varovalnih ukrepov, sicer je bolje, da se ne navežejo. Drobna pomanjkljivost ali napaka kogarkoli v navezi bo ogrozila življenje vseh navezanih. Prihod naveze na lažji teren ni razlog, da se varovanje opusti, pač pa se je treba varovati naprej, ali se takoj razvezati.
Umetno nadelane poti v gorah privedejo planince često v tako zahteven svet, kamor sicer mnogi ne bi nikoli stopili. Mnoge poti so zelo izpostavljene; na primer, Jubilejna pot na Prisojnik, pot na Mangart z italijanske strani idr. Za zavarovanje na taki poti se morajo planinci prsno navezati, pri čemer potrebujejo dodatno še dva, približno pol metra dolga konca vrvice, pritrjena na sprednjo stran prsne vezave, v katera vpnejo vponko. Ko napfedujejo po taki poti, kjer so vponko vpeli in je ostala za njimi ali pod njimi, jo izpnejo šele, ko poprej vpno drugo vponko. Če jih doleti padajoče kamenje ali jih zaloti poledica, slabost, izčrpanost in podobna nevarnost, so na ta način zavarovani. Tako zavarovanje lahko uporabijo povsod, kjer so na poteh klini, jeklene vrvi, lestve in drugi varovalni pripomočki.
Na izpostavljenih, poledenelih in strmih grebenskih ter drugih poteh je pomoč vrvi zelo dobrodošla. V takih in drugih primerih vodniki izdelajo vrvno ograjo. Po vsej dolžini zahtevne poti pritrdijo planinske vrvi, ki jih pritrdijo na kline, drevesa, skalne roglje ipd. Udeleženci izleta hodijo ob vrvni ograji; pri tem so zaradi prej opisane prsne vezave in drseče vponke po vrvni ograji zavarovani.
S. Saje
Milan Srndojč, enajst let zaposlen kot kretničar: »Skrbim za uvoze in izvoze vlakov na postaji; delamo po dvanajst ur, 24 ur smo prosti, nato delamo spet dvanajst ur in smo 48 ur prosti. Delo je naporno, posebno zato, ker moraš biti sleherni trenutek nadvse pozoren. Ljudem pa, ki prečkajo tire, varnost kaj posebno ni mar in zgoditi se mora res najhujše, da potem ne ubirajo več tako množično bližnjic prek tirov.«
leznice ima pravico opozoriti in prepovedati prehod preko tirov, a ta opozorila so redkokdaj učinkovita. Železniška postaja tudi nima nobene ograje, ki bi preprečevala nevarne prehode, predvidevamo pa, da jo bomo zgradili. Zdaj za temeljito rekonstrukcijo primanjkuje denarja, vendar se protihrupna ograja v projektu načrtuje.
Železničarji bi si želeli, da ljudje bolj pazijo na svojo varnost in da ne podcenjujejo nevarnosti, ki grozi pri prehodu železniških tirov. Prekršek pomeni tudi zadrževanje v območju, kjer je mejni prehod, zato bi morali biti na peronu le tisti, ki se odpravljajo na pot.
Železničarji stalno skrbimo tudi za tehnično varnost vozil, saj je na postaji vsak vagon temeljito pregledan. V kakšnem stanju so naši železniški vagoni najbolje pove podatek, da mora dnevno s tirov tudi do 50 vagonov, ki niso tehnično brezhibni. Pošljemo jih v našo delavnico. Sleherni vagon vedno čaka tudi revizijski pregled, dosleden in natančen. Vedeti je treba, da naši železnici manjka vagonov, kar presneto dobro ve naše gospodarstvo, saj znaša dnevna najemnina za tuji vagon kar 4.000 dinarjev v devizah.
K večji varnosti na železniški postaji bo prispeval tudi centralni stolp, ki ga zdaj gradimo. V njem bo mogoče nadzorovati vso postajo in ves železniški promet na postaji.«
D. Sedej
GORENJSKA NOČNA KRONIKA
NEVARNO PREPEVANJE NA OKNU
Pred dnevi je 45-letni prebivalec Retenj ves dan vztrajno obiskoval gostinske lokale v okolici. Ko se je naveličal veseljačenja drugod, se je odpravil v domačo spalnico. Zaklenil se je vanjo in zlezel, ne bodi len, na okensko polico namesto v posteljo. Tod je uprizoril pevski koncert, med katerim je nagovarjal otroke — le kaj so počeli ob deveti uri zvečer pod njim — naj mu prineso kaj tekočine, da bi si z njo ovlažil grlo in lažje pel. Ker ga niso prav preveč poslušali, se je najbrž nagnil nižje in pristal še bolj nizko, na tleh; na žalost na glavi, zato so ga morali zaradi hudih poškodb odpeljati naravnost v ljubljansko bolnico.
KRAVJI SAMOMOR
Zasebni rejec živine z Mišač je ondan pasel zadružne krave na travniku ob železniški progi Jesenice—Ljubljana. Pravzaprav jih ni pasel sam, ampak jih je zaupal v varstvo električnemu pastirju, s katerim je ograjen travnik. Tri krave so se odločile preskočiti prek ograje na tire prav v trenutku, ko je mimo pripeljal potniški vlak. Kljub zaviranju lokomotive sta dve kravi storili bridko smrt pod njo, ena pa pozneje v klavnici. Vzroka kravjega samomora niso mogli odkriti. Po vsej verjetnosti je krave premagalo domoto-žjc po rodnem hlevu, ali pa so se naveličale čakati na novo povišanje cen govejega mesa.
Za večjo prometno varnost
Staršem ob začetku šolskega leta
Še nekaj dni in začelo se bo novo šolsko leto. Prav zato vas želimo opozoriti na potrebo po povečani skrbi za varnost vaših otrok v prometu; kajti, otrokovi prvi vzgojitelji so starši.
Vaše otroke morate poučiti o varni hoji v šolo in jih opozoriti na nevarnosti, ki jim pretijo na cesti. Kasneje bodo tudi v šoli deležni prometne vzgoje, med katero bodo zvedeli marsikaj o pravilnem obnašanju v prometu.
Otroci morajo biti posebno pozorni v teh zanje nevarnih situacijah:
• pri prečkanju ceste na prehodih za pešce ali izven njih;
• pri hoji skozi semaforizirana križišča;
• pri hoji ob voziščih brez pločnikov;
• pri vožnji s kolesom, kjer ni posebej označene poti za kolesarje;      • pri prečkanju železniške proge.
Starši, opozorite otroke, da morajo stalno opazovati promet okoli sebe in biti pozorni nanj! Hodijo naj po pločnikih; kjer jih ni, se morajo gibati po levi strani ceste v smeri hoje, po možnosto vselej izven vozišča.
Najmlajši naj nosijo rumene rutice, da bodo na cesti bolje opazni. Ko se bo skrajšal dan, naj vsi učenci uporabljajo tudi odsevne znake, kresničke..
Otroci naj hodijo v šolo peš. Le kadar imajo do šole dolgo poi. in ni druge možnosti za prevoz, lahko uporabljajo kolo, če so že opravili kolesarski izpit. Drugi pogoj za varno kolesarjenje je seveda brezhibno kolo. Za to in za primerno vedenje otrok na kolesu in cesti nasploh so najbolj odgovorni starši.
Vsem otrokom želimo v novem šolskem letu varno pot v šolo. Zadovoljni bomo, če se jim bo pripetilo čim manj nezgod.
Mrak
NESREČE
VINJEN PEŠEC PO SREDI CESTE
Kranj — V nedeljo, 26. avgusta 1984, ob 22. uri je Janez Boštnar z Zlatega polja v Kranju, rojen 1911. leta, hodil pod vplivom alkohola po sredini vozišča na lokalni cesti Pre-doslje—Kokrica. Ko je prišel približno 150 metrov iz naselja Predoslje proti Kokrici, je iz nasprotne smeri pripeljal s hitrostjo približno 70 km/h voznik osebnega avtomobila KR 114-014 Janez Povšnar, rojen 1961. leta, doma iz Kokre pri Preddvoru. Pred srečanjem s pešcem se je srečal z neznanim voznikom osebnega avta, ki je z daljšim intervalom vključil dolge bleščeče luči. To je voznika Povšnarja oviralo pri nadaljnji vožnji, zato ni opazil pešca, ki je hodil po sredini vozišča. S prednjim delom vozila je zadel pešca in ga zbil po tleh na nasprotni vozni pas, kjer je Boštnar obležal hudo poškodovan. Trčenje je povzročilo za okrog 2500 dinarjev škode na vozilu.
IZSILJEVANJE PREDNOSTI V KRIŽIŠČU
Kranj — Voznik osebnega avtomobila KR 765-97 Vid Bulovec iz Kranja, rojen 1928. leta, je 24. avgusta 1984 ob 16. uri in 15 minut vozil
CENEJE BI GRADILA
Tak namen bržkone sta imela zakonca M., ki sta na enem od kranjskih gradbišč neko noč kradla material za gradnjo. Čeprav ju je zalotil nočni čuvaj, sta vztrajno tajila, da bi kaj vzela. Menda sta šla le na nočni sprehod.
S SINOM PRENOČILA NA MILICI
Na oddelku milice v Bohinjski Bistrici so zadnjič prenočevali mater s 5-letnim sinom. Mati se gaje namreč napila, zato sojo vrgli z avtobusa za Bled in jo napotili na milico. Tam sta oba pričakala prvi jutranji avtobus: mati v prostoru za iztreznenje, fantu pa je miličnik odstopil svojo samsko sobo.
USMERJAL PROMET
Na kranjsko postajo milice so sporočili, da jim nekdo konkurira pri. usmerjanju prometa. Bil je to vinski bratec, ki je menil, da gre pred Iskro promet brez miličnika vendarle prepočasi. Ko je zapazil prihajajoči miličniški avto, je sodil, da ga bodo zamenjali, zato se je jadrno umaknil.
MIŠI PLEŠEJO
Starši so odšli na morje, mladoletniku pa so doma pustili v varstvo vse nepremičnine. Do zadnjič je kar dobro upravljal .z njimi, neko noč pa si je s prijatelji privoščil. Tako so veseljačili, da se je slišalo po vsem Bledu. Nevoščljivci, ki mladim niso privoščili malce zabave, so klicali milico.
po ulici XXXI. divizije proti križišču s cesto Moše Pij ade. Zapeljal je na prednostno cesto, ne da bi upošteval prometni znak »Ustavi«; izsilil je prednost vozniku osebnega avta KR 364-96 Dimitriju Dolinšku iz Kranja, rojenemu 1960. leta, ki je v tem trenutku pripeljal po cesti M. Pijade. Pri trčenju se je voznik Dolinšek lažje telesno poškodoval.
NEPRAVILNO PREHITEVANJE V NASELJU
Zgornje Bitnje — Voznik osebnega avta KR 832-08 Stanko Boškovič iz Kranja, rojen 1956. leta, je 25. 8. 1984 ob 11. uri in 35 minut vozil od Škofje Loke proti Kranju. V Zgornjih Bitnjah je dohitel voznika osebnega avta KR 123-186 Franca Kural-ta iz Žabnice, rojenega 1962. leta. Začel ga je prehitevati po levi strani kljub temu, da je Kuralt zavijal levo na parkirni prostor pri gostilni Stra-hinc. Boškovič je s prednjim delom vozila trčil v zadnji del Kuraltovega avta in ga odbil v zid hiše številka 32 v naselju. Pri trčenju se je lažje poškodoval Boškovičev sopotnik Ranko Ovčina iz Kranja, rojen 1954. leta.
GRK PODLEGEL POŠKODBAM
Jesenice — Grški državljan Vait-sis Leontaridis, stanujoč v ZRN, je 25. avgusta 1984 ob 8. uri in 35 minut vozil od Jesenic proti Kranjski gori. Ko je pripeljal v dvojni ovinek na Belem polju, ga je zaradi neprimerne hitrosti na mokri cesti začelo zanašati. Zaneslo ga je na drug vozni pas v trenutku, ko je nasproti pripeljala nemška državljanka Margit Dotzaur. Kljub zaviranju je čelno trčila v desno bočno stran Grkovega vozila.
Pri trčenju sta bila voznik Leontaridis in njegova sopotnica Zitsa Leontaridis hudo telesno poškodovana. Prepeljali so ju v jeseniško bolnico, kjer pa je grški voznik podlegel poškodbam. Na obeh vozilih je nastalo za okrog 800 tisoč dinarjev škode.
Smrt na tirih
Godešič — V noči od 22. na 23. avgust 1984 je neugotovljen vlak, ki je vozil iz Ljubljane proti Kranju, v bližini čuvajnice pri naselju Godešič do smrti povozil Huseina Barjaktarevi-ća, rojenega 1950. leta, doma iz Peči-grada v občini Cazin. Na kraju nesreče so preiskovalci ugotovili, da je pokojni po vsej verjetnosti hodil po progi in preslišal oziroma spregledal prihajajoči vlak, ki ga je nato povozil.
LA8 8 STRAN
ŠPORT IN REKREACIJA
TOREK, 28. AVGUSTA 1984
f—
2. septembra na Brdu vsi najboljši kasači
Med favoriti tudi tokrat Fegrina
Predstavniki NK Triglav med pogovorom v uredništvu Glasa — Foto:
M. Ajdovec
Nogometaši kranjskega Triglava prvič zmagovalci tekovanja za pokal maršala Tita v Sloveniji
Jutri v Kranju beograjski Partizan
S presenetljivo zmago nad drugoligašem Mariborom v Mariboru pretekli teden so se nogometaši Triglava iz Kranja uvrstili med 32 najboljših nogometnih moštev v Jugoslaviji v pokalnem tekmovanju. Jutri popoldne igrajo na stadionu Stanka Mlakarja z enim najboljših nogometnih moštev v Jugoslaviji, Partizanom iz Beograda. Začetek tekme ob 16.30
Kranj — Ko je sodnik preteklo sredo na igrišču v Ljudskem vrtu v Mariboru odpiskal konec tekme, so nogometaši Triglava iz Kranja Peteh, Gros, Doljak, Vigec, Jakara, Tkalec, Grubic, Belančič, Pavlin, Eržen in Česen ter trener Ibrašimovič zmagoslavno zapuščali igrišče. V gosteh so nepričakovano premagali moštvo Maribora, člana II. zvezne nogometne lige, česar se nihče, niti največji optimisti, ni nadejal. Triglav je zmagal s srčno, borbeno in požrtvovalno igro. S tem je sedanja generacija nogometašev dosegla največji uspeh v zgodovini moštva. Najvišja lavorika tekmovanja za pokal maršala Tita je njihova. Triglav je tako med 32 najboljšimi moštvi v Jugoslaviji v tem tekmovanju, med moštvi, od katerih vsi tekmujejo v višjem rangu tekmovanja kot kranjski republiški ligaš.
Ze lani je Triglav izjemno dobro igral v pokalnem tekmovanju. Prišel je do finala, kjer je, tako kot letos, igral z Mariborom, vendar so Kranjčani v odločilnem srečanju klonili z 2:1.
Kranjski nogometaši so pričakovali, da jim bo žreb namenil v 16-finala kvalitetnega tekmeca. Telegram tekmovalne komisije Nogometne zveze Jugoslavije, ki jim je obenem tudi čestitala k nepričakovanemu uspehu, je domnevo Triglava potrdil in presenetil obenem Za tekmeca v 16-finala je določil beograjskega Partizana, ki že vsa povojna leta sodi med štiri najkvalitetnejša nogometna moštva v državi.
»S Partizanom bomo jutri igrali tako kot smo pretekli teden z Mariborom. Srčno, požrtvovalno in borbeno, čeprav se zavedamo, da je kvalitetna razlika med nami in Partizanom velika. Hočemo ponovno dokazati, da je Triglav moštvo dobrih nogometašev in da naš uspeh ni bil naključen,« so ob novici, da igrajo doma s Partiza-
Dragocen pokal za zmago v pokalnem tekmovanju za področje Slovenije
nom, pripovedovali predsednik izvršnega odbora nogometnega kluba Triglav Milovan Cikič, sekretar kluba Rudi Gros, Stane Ječnik, predsednik kranjske občinske nogometne zveze, in Džordže Sretenovski, član izvršnega odbora. »Fantje resno delajo. Štirikrat tedensko trenirajo in igrajo tekme brez kakršnihkoli nadomestil, ki so običajni pri drugih klubih. Radi imajo šport in to je tisto, da se marsikateri stvari odrečejo. Razumejo, da posluje klub v težkih pogojih, da največkrat ni denarja za najosnovnejše stvari. Enako ravnamo tudi člani uprave. Ni dnevnic, ni kilometrin. Naše poslovanje je skromno in vzorno, kar je lani ugotovila tudi inšpekcija Službe družbenega knjigovodstva.«
V nogometnem klubu Triglav v Kranju menijo, da bi ob 1500 nogometaših, kolikor jih igra v vseh ligah kranjske občine, lahko, ob izdatnejši družbeni pomoči oblikovali kvalitetno moštvo, ki bi redno privabljalo na stadion od 1000 do 2000 ljudi. Interes za nogomet med ljudmi je, tako med
mladino za igranje, kot med gledal-stvom. Tega potenciala ne znamo izkoristiti, ne bomo pa ga toliko časa, dokler ne bomo oblikovali družbenega odnosa do nogometa in potem zagotovili osnovnih tehničnih, finančnih in kadrovskih pogojev, nujnih za dosego kvalitetnega selektivnega nogometa.
Pogoji delovanja kranjskega nogometnega kluba Triglav so še daleč od tega. 200 starih milijonov, kolikor bi jih klub potreboval za normalno delovanje, so za zdaj le sanje. Težko je igralcem po tekmi zagotoviti vsaj skromen prigrizek, težko povrniti potnino na trening in tekme, problem je nenazadnje tudi oprema. Nogometna žoga stane 950 starih tisočakov, oprema nogometaša pa 100 tisočakov manj.
Zato je sedanji uspeh nogometašev Triglava še vrednejši. Triglav je na poti do uspeha premagal Naklo, Savo, Podbrezje, Triglav B, Jelovico, Slovana, Elana, Koper in nazadnje Maribor.
Jutri ob 16.30 prihaja v Kranj Partizan. Triglavu želimo dobro igro, ljubitelje nogometa pa vabimo na stadion Stanka Mlakarja, saj se tako kvalitetna nogometna srečanja ne igrajo pogosto na Gorenjskem!
J. Košnjek
Velika konjeniška prireditev, ki že četrtič vključuje spominsko dirko maršala Tita, se bo začela ob 14.30 pod pokroviteljstvom skupščine gorenjskih občin
gi preteče v eni sekundi okrog 12,5 metra in da znaša avstrijski rekord 1.16,9.
Po spominski dirki in krajšem koncertu pihalnega orkestra jeseniških že-lezarjev bo na programu še dirka občine Škofja Loka in sicer s kasaškimi dvovpregami. S koncertom pihalnega orkestra se bo prireditev končala po programu ob 17.40.
Prireditelji so na tiskovni konferenci povedali, da je bilo za to veliko konjeniško prireditev med kasači veliko zanimanje. Slišati je bilo pripombe, zakaj ne bi dali možnost tudi nekoliko slabšim konjem. Vendar je to po koledarju kasaških prireditev pač najkvalitetnejša in zares elitna dirka. Pričakujejo velik obisk gledalcev, saj postajajo od prireditve do prireditve tovrstna tekmovanja pri nas vse bolj obiskana. Sicer pa si je že prvo tovrstno prireditev na Brdu pri Kranju pred tremi leti ogledalo med 15 in 20 tisoč obiskovalci.
Za ljubitelje tega športa povejmo, da bo že'konec prihodnjega meseca, in sicer v soboto, 29. septembra, tudi v Ljubljani velika konjeniška prireditev. Ta-
Vstopnice že v prodaji
Uprava Nogometnega kluba Triglav iz Kranja obvešča ljubitelje nogometa, da bo pričetek jutrišnje tekme s Partizanom iz Beograda ob 16.30. Da bi lahko čim več ljudi prišlo do vstopnic, je Triglav organiziral predprodnjo vstopnic. Prodajajo jih v poslovalnici Kompasa v Kranju in v blagajni na stadionu Stanka Mlakarja v Kranju med 9. in 12. uro in med 16. in 19. uro!
pripravlja društvom reševalno
Železarji na Stol
Žel ezarna Jesenice skupaj s Planinskim Jesenice in Gorsko službo Jesenice v nedeljo, 2. septembra, peti spominski pohod delavcev slovenskih železarn na Stol. Spominski pohod pripravijo v spomin na Janeza Jenka. Na Stol odhajajo v smeri Završnice, Valvasorjevega doma na vrh Stola in se po isti poti tudi vračajo.
Pohodniki se bodo ob zaključku pohoda zbrali v Završnici
D.S.
Ljubljana — Prireditelj — Konjeniški klub in Vzgojni center Brdo pri Kranju skupaj s predstavniki Konjeniške zveze Slovenije — je na tiskovni konferenci konec minulega tedna poudaril, da bo letošnja četrta najelitnejša in najkvalitetnejša kasaška prireditev v Jugoslaviji, ki bo v nedeljo, 2. septembra, na Brdu, potekala nekoliko drugače od dosedanjih treh. Povabili so namreč 38 konj iz slovenskih in jugoslovanskih klubov, ki sodijo v sam vrh, saj je njihov čas na 1600 metrov 128 in boljši. Tokrat bo uporabljen nemški vzorec tekmovanja z dvema kvalifikacijama po sedem enakovrednih kasačev in finalom s šestimi, ki bodo hkrati tudi spominska dirka maršala Tita. Kot tehnična posebnost pa bo prvič na tej prireditvi uporabljen tudi fotofiniš.
Prireditev    pod pokroviteljstvom skupščine gorenjskih občin se bo začela ob 14.30 na Brdu pri Kranju. Po uvodnem koncertu pihalnega orkestra jeseniških železarjev bo tekmovalce in navzoče pozdravil predsednik predsedstva skupščine gorenjskih občin Boris Setina. Takoj nato bo sledil prikaz plemenske črede kobilarne Brdo. Prva dirka, poimenovana po skupščini občine Kranj, se bo začela ob 15.15. Tej bo sledila druga dirka skupščine občine Tržič oziroma Radovljica. Ob 15.45 je po programu predviden prikaz plemenskih žrebcev Davosa in Wellerja Konjeniškega kluba Krumperk. Sledili bosta tretja in četrta dirka, ki bosta hkrati pomenili kvalifikacije za spominsko dirko maršala Tita. Pred peto dirko skupščine občine Jesenice bo še prikaz enoletnikov kobilarne Brdo, takoj po njej pa propagandno preskakovanje zaprek konj vzrejnega centra Krumperk.
Ob 17. uri bo veliki finale — spominska dirka maršala Tita. Med favoriti je tudi tokrat Fegrina, last 80-letnega Ludvika Slaviča iz Ljutomera, ki je z Alojzom Slavičem že na treh dosedanjih prireditvah na Brdu pri Kranju zmagala. Mimogrede, povedali so, da bo tekmovala še dvakrat do trikrat, nakar bo odšla na pripust. Za njena žre-beta je že zdaj veliko zanimanje. Fegn-nin čas iz leta 1982 je 1.18,8 na 1600 metrov dolgi progi z avtoštartom. Vendar pa se ji je lani zelo približal Parnas s Samom Selinškom s časom 1.18,9 in Eni z Borivojem Cocičem s časom 1.19,9. Med 14 najboljšimi ima zadnji Palmira z Rudijem Gregorinom čas 1.22,1. Za ilustracijo povejmo, da konj s časom 1.18,0 na 1600 metrov dolgi pro-
Hokejski novici
Jesenice — V jeseniški športni dvorani so že usposobili ledeno ploskev. Prvi so na njem vadili igralci Jesenic, nato še hokejisti Kranjske gore.
Otvoritev hokejske sezone na Jesenicah bo v soboto, 1. septembra, ko bosta igrala Jesenice in Kranjska gora, člana I. zvezne hokejske lige. Petega septembra bo prvi hokejski derbi med Jesenicami in Olimpijo v okviru tekmovanja za pokal Alpe-Adria.
Ljubljana — Iz Ljubljane prihaja novica, da nekdanji hokejist Jesenic in sedaj Olimpije, 36-letni Gorazd Hiti, odhaja v Italijo, kjer bo trener in igralec pri nekem drugoligašu.
Rokomet
Medveščak gostoval v Tržiču
Tržič — Na rokometnem igrišču pred osnovno šolo heroja BračiČa v Bistrici pri Tržiču je bila pretekli teden zanimiva rokometna tekma med domačim Pekom in Medveščakom iz Zagreba, članom I. zvezne rokometne lige. Srečanje, ki ga je gledalo veliko ljubiteljev rokometa, so brez težav dobili gostje iz Zagreba s 37:24 (19:6).
Tržičani so bili le na trenutke enakovreden nasprotnik zveznemu ligašu, vendar je bilo srečanje za Peko koristno. Tržiški rokometaši se namreč resno pripravljajo na kvalifikacije za I. slovensko republiško ro-. kometno ligo. Na njih morajo nastopiti, čeprav so lani osvojili peto mesto, vendar so se tekmovalni sistemi spremenili, precej slovenskih moštev pa je izpadlo iz višjega ranga tekmovanja. Tržičani upajo na uspeh. Tako bodo lahko Tržičani jeseni spet gledali kvalitetna rokometna srečanja.
Medveščak je nastopil brez repre-zentanta in olimpijca Zdravka Zov-ka ter dveh standardnih igralcev Križaniča in Laliča. Najuspešnejši strelci za Peko so bili Maje, Škrope-ta in Čimžar s po petimi goli.
krat bo namreč jugoslovansko prvet stvo triletnih konj kasačev, na prc gramu pa bo tudi kasaški maraton^ i 4000 metrov. Med različne zanimivo^ in posebnosti bo prireditelj takrat H stil tudi stave na tekmovalce.
Nazadnje še omenimo, da bodo^ prireditvi na Brdu nastopili tri dodv^ najstletni kasači, rojeni v JugoslavS Med drugim bodo pokazali tudi ^ mensko čredo osmih enoletnih žrebi^ kobilarne Brdo. Te bodo pokazale, kot ko so se že naučile, kako se pelje vo^ ček-sulki. A.2a!at
Izlet na Kofce in Veliki vrh
Kranj — Planinsko društvo Krti organizira v nedeljo, 2. septembra,pij ninski izlet na Kofce in Veliki vrh.A*| tobus bo odpeljal ob šestih zjutraj k pred hotela Creina v Kranju, v Krn; pa se bodo planinci vrnili okrog 17.ur Hoje bo skupno približno tri ure iap Tura ni zahtevna in je zato potrebna«' običajna planinska opreme. Izlet bost vodila Meta in Jože Sparovec. Prija« sprejemajo v pisarni Planinskega dr; štva Kranj do zasedbe avtobusa.
Košarkarji Olimpije v Škof ji Loki
Škofja Loka — Košarkarski klub Lokainvest iz Škofje Loke vabi ljubitelje košarke na košarkarsko srečanje za pokal maršala Tita med Olimpijo iz Ljubljane, članom II. zvezne košarkarske lige, in domačim Lokainvestom. Tekma bo v petek, 31. avgusta, ob pol osmih zvečer v športni dvorani na Podnu.
A v Milan Špendal (št. 24) na starti
AvtO motO Sport - Foto: M. Jenkole
Uspeh Renduliča in Čuka
Lenart v Slovenskih goricah — Tamkajšnje Avtomoto društvo je pripravilo mednarodno tekmovanje v motokrosu v razredih 80, 125 in 250 ccm. Sodelovali so tekmovalci iz Avstrije in Jugoslavije. Tudi tokrat sta se odlično odrezala mlada tekmovalca AMD Kranj Robi Ren-dulič in Zeljko Čuk. V kategoriji do 80 ccm je bil Robi prvi, Zeljkopa drugi. Oba sta tekmovala na motorjih suzuki. Rendulič je vozil tudi v kategoriji do 125 ccm, vendar zaradi okvare črpalke za vodo dirke ni končal.
Janez Pintar drugi
Kraljevo — Tu je bila druga dirka za državno prvenstvo motoristov v cestnohitrostnih dirkah. Na dirki sta sodelovala tudi člana kranjskega AMD Milan Špendal in Janez Pintar. Špendal je vozil v kategoriji do 50 ccm junior, Pintar pa v kategoriji do 125 ccm. KamnK čan Božo Janežič pa je nastopal v kategoriji do 250 ccm.
Mladi 14-letni Milan Špendal je na motorju Tomos med 27 tekmovalci zasedel solidno 7. mesto, Pintar pa je bil drugi za Robertom Hm«* ljakom iz Novega mesta. Božo Janežič je imel ponovno smolo, saj je* motorjem armstrong-rotaks padel. Božo jo je odnesel brez poškodb, stroj pa je utrpel več poškodb.
Naslednja dirka je bila v nedeljo v Slavonski Požegi.
M. Jenkole
Tekmovanje za pokal krajevne skupnosti — V počastitev krajevnega praznika je TVD Partizan v krajevni skupnosti Trboje v nedeljo do-] poldne organiziral tekmovanje v malem nogometu. Za pokal krajevni skupnosti so se pomerila moštva: NK Hrastje, Barcelona Trboje, .Vode Trboje, Maja karanfil Planina, ekipa Trboj in Koren iz tri s Primskoiv-ga. Zmagalo je moštvo Koren iz tri s Prirnskovega in osvojilo pokal, drugo je bilo moštvo Maja karanfil s Planine in tretje moštvo .\'K Hrastje. — A. Ž.
J
Kolesarstvo
Prvenstvo v ekipni cestni vožnji
Kranj — Kolesarski klub Sava iz Kranja bo organiziral v četrtek. 30. avgusta, kolesarsko državno prvenstvo v ekipni cestni vožnji. Dirka bo potekala na 20 kilometrov dolgi progi P^edoslje—Kokrica—Golnik-Ko-krica—Predoslje. Člani bodo vozili pet krogov. Prvi start bo ob pol štirih popoldne na avtobusni postaji v Predosljah, potem pa bodo starti sledi!; n vsaki dve minuti. Za člani bodo vozile ekipe starejših mladincev in sicer3 Pj kroge (60 kilometrov), nato pa moštva mlajših mladincev 40 kilometrov^ k roma dva kroga. Zadnja ekipa bo prišla na cilj predvidoma malo pred 18. uro.
Ljubitelji kolesarstva vabljeni!
ži
Kolesarji, Vršič vas pričakuje!
Ljubljana — Kolesarski klub Rog Franek iz Ljubljane prirej« skupaj s Kranjskogorci v soboto, 8. septembra, množično kolesarske \\ tekmovanje na Vršič. Septembra in oktobra, po dopustih, vsako leto začenja jesenska kolesarska aktivnost. Vršiška prireditev je že tradicionalna. Tudi letošnja bo imela dva dela: najprej bo na sporedu I. gorsko mednarodno tekmovanje veteranov, potem pa množični juriš n* Vršič.
Veterani bodo začeli tekmovanje ob devetih dopoldne. Veterani bodo razdeljeni v šest starostnih skupin, veteranke pa v dve. Ob 11. uri pa bo_ začetek VI. kolesarskega juriša na Vršič, ki se ga bodo lahko udeležili vsi, ne glede na starostne kategorije. Merjenje časov bo letos sodobnejše. Prevzela ga je mojstranška časomerilska ekipa. Startnina za veteransko dirko znaša 400 dinarjev, za vršiški juriš pa 200 dinar-jev.
Razpis so že prejela vsa društva. Organizatorji prosijo, da se udeleženci veteranske tekme prijavijo vnaprej na Turistično društvo Kranjska gora, udeleženci juriša pa se bodo lahko prijavili na dan reditve v Kranjski gori.
TOREK, 28. AVGUSTA 1984
ŠPORT IN REKREACIJA _ ZANIMIVOSTI
9. STRAN OLA8
Srečni in mladi v zavetju planin
Rekreacijski klub večno mladih fantov iz Radovljice je minulo soboto priredil 10. pohod na Stol — Vedra prireditev ob razvitju klubskega prapora na radovljiškem Linhartovem trgu — Člane družita prijateljstvo in humor
^ Med pohodom proti Prešernovi koči kljub kislemu vremenu ni zmanjkalo j, dobre volje '
*     Stol, Radovljica — V ranem so-
"* botnem jutru je po Radovljici od-
" me vala pesem:
• »Fantje smo z Gorenjskega, zmagujemo, življenje kujemo, sežemo čez hrib in dol, najrajši gremo pa na Stol...«
Večkrat je morala izzveneti, da so približno osemdesetim zbranim pripeli Rdeč nagelj, podelili pohodno značko in opravili vse potrebno za organiziran odhod proti najviš-! jemu vrhu Karavank.
Kolona vozil se je vila skozi vasi pod Stolom mimo Završnice in se zagrizla po gozdni cesti v breg proti Valvasorjevemu domu. Tod so jekleni konjički postali odveč; saj, na goro je treba peš! ' Veličasten je bil pogled na kolono mladih, mlajših in nekoliko manj mladih. S trdno odločnostjo, povzpeti se na vrh, pa vedro voljo so ugnali čemerno vreme. Tudi neprijeten dež in hladen veter višje na pobočju Stola nista mogla do živega  pisani planinski družbi.
»Šestič sem danes s klubskimi tovariši na Stolu,« se je pohvalil 73-letni Lojz Šušteršič s Črnivca, ^najstarejši med pohodniki, ki je jdodal: »Veliko gora sem že preho-
navdušenih obiskovalcev. Vsem je izrekel dobrodošlico predsednik Rekreacijskega kluba večno mladih fantov, ki je ob predstavitvi klubske dejavnosti med drugim dejal: »Za današnji čas je značilno, da zaradi hitrega tempa življenja ljudje premalo gojimo družabnost, prijateljstvo in zdrav humor. Vse to je osnovni cilj združevanja v našem klubu. Več kot 400 članov v njem je trdno zagotovilo, da smo na pravi poti in da z našim delom prispevamo k utrjevanju družbene zavesti.«
Svečanost je dosegla vrhunec z razvitjem prapora kluba, ki ga je Slavko Mali kot pobudnik kluba in prireditve izročil praporščaku Zdravku Knificu. Na prapor, ki ga krasijo žebljički 230 darovalcev, so pripeli tudi 25 spominskih trakov, slovesnost pa je zaokrožila podelitev priznanj zvestim pomočnikom kluba. Prireditev je popestril nastop okteta A. T. Linhart iz Radovljice, orkestra pod vodstvom domačega glasbenika Andreja Arno-la in humorista iz vrst kluba.
Večno mladih nista utrudila niti
).f-\o. ker imaš koš, boš nesel na Stol io ie mojo malico!
Aktivna
planinska skupina
1
■v   Planinska skupina podjetja za ptt promet Kranj deluje že petindvajseto leto in redno organizira planinske izlete,pohode in vzpone. Lani so organizirali sedem izletov, ki se jih je udeležilo 336 članov. 130 članov se je udeležilo k različnih pohodov in zborov na Stol, » Snežnik, Po poteh partizanske Ljublja-o-ne, Po stezah partizanske Jelovice, bili ihso na zboru planincev PTT Slovenije iS na Kureščku. Dva člana planinske sku-3 pine sta se udeležila tudi planinske sli-•;. karske kolonije na Vršiču, eden pa slini karske kolonije v Vratih.
Planinci podjetja za ptt promet Kranj so imeli svojega udeleženca celo na zahtevnem Gandijevem pohodu v Julijcih.
Pozimi so organizirali predavanja s planinsko tematiko, ki se jih je udeležilo 40 članov. Planinci so sodelovali Npri organizaciji več kulturnih večerov, 50 Skratka, pri raznih akcijah je sodelovati k) 570 članov planinske sekcije. *m Letos poleti so pripravili več izletov ^ in pohodov, septembra pa se bodo pr-W vič podali na Stol v spomin na tragično preminulega člana in sodelavca Vlada m Žveglja.
ij    Na minulem občnem zboru so podelita li tudi priznanja planinske skupine za dobro sodelovanje. Priznanje so prejeli w lok loma skupina KPD Svoboda Prim-. skovo, moški pevski zbor podjetja za Ptt promet, Martin Fodvratnik in Henrik Petemelj. Knjižico in značko za ^ opravljene transverzalne poti so preje-v H Matevž in Ivanka Šuštar in Marija * Cipe.
D. S.
Odslej bo klubovce na vseh pohodih spremljal novi prapor
dil, a najprijetnejši so izleti z Večno mladimi. Ni mi žal, da sem se jim pridružil; po eni strani veliko pomeni zavest, da človek v poznih letih še ni za v staro šaro, po drugi strani pa tudi to, da se zna v družbi poveseliti.«
Lojzu sta pritrdila tudi njegova prijatelja 71-letni Stanko Meglic s Črnivca, ki se je pohoda udeležil četrtič, pa 72-letni Rudi Debevc z Dobrega polja, ki se je s klubovski-mi tovariši že devetič povzpel na goro. Nad pohodom ni bil nič manj navdušen 10-letni Jože Pavlic z Ljubnega, ki ga je oče prvič vzel s seboj na tako visok vrh; vseeno je priznal, da bi bilo lepše hoditi v soncu.
Živahno kramljanje v koči je pretrgala kratka slovesnost, med katero je predsednik kluba Franc Globočnik iz Radovljice pozdravil vse pohodnike; od 89 udeležencev se je glavnina povzpela do Prešernove koče. Kot je v nagovoru na-glasil, so člani kluba srečni, da živijo v zavetju planin, v katere se vedno znova vračajo z idejo družabnosti in prijateljske povezanosti, kar posebej odlikuje njihov klub.
Bolj bučen je bil zatem pozdrav novemu društvenemu praporu, ki so ga sklenili razviti za deseti pohod. In še obvezen krst dobrega ducata novih pohodnikov je sledil; resda ni bil nihče od njih navdušen nad udarcem vrvi po zadnji plati in še manj nad pranjem glave z vinom — vsak bi ga raje spil, a pravilom kluba se ni nihče izneveril.
Čeprav je vedno najtežja vrnitev z gora, so tokrat Večno mladi radi pohiteli v dolino. Tod jih je pravo veselje šele čakalo.
Začelo se je ob treh popoldan s svečanim sprevodom pohodnikov od parkirišča pri radovljiški avtobusni postaji do središča Linhartovega trga, kjer je vrle fante ob zvokih godbe pozdravljala množica
Predsednik kluba Franc Globočnik iz Radovljice pohod niti vedra prireditev za Ra-dovljičane in druge goste, zato so se pozneje zbrali še na tradicionalnem srečanju v gostišču Turk na Črnivcu. Tod smo si ogledali velike lesene simbole, ki so jih pohodniki leto za letohi nosili na Stol, pa od njihovega izdelovalca Boža Bana iz Radovljice zvedeli, da je zanje porabil veliko prostega časa in truda. Pokramljali smo s 53-letnim Stane toni Jerebom iz Lesc, ki je skupaj z Jožetom Kvedrom dobil priznanje za udeležbo na vseh desetih pohodih; kot je dejal, se je imel na njih vsakič zelo lepo. Od predsednika kluba smo tudi slišali, da je med članstvom dovolj pripravljenosti za delo, zato se ni bati, da bi njihova dejavnost zamrla.
Kar težko se je bilo posloviti od prisrčne družbe. V ušesih — in tudi naši notranjosti — pa še vedno odzvanja refren klubovske himne: »Mi vsi smo večno mladi fantje, naj živi mladost, na zdravje vseh veselih let, dokler bomo na svet'!«
Besedilo in slike: Stojan Saje
Skupina učencev iz Nagolda, ki je letovala skupaj z jeseniškimi vrstniki
Vedro razpoloženje jeseniških otrok ob morju
Razna šaljiva tekmovanja so pripravili v Novigradu. Med drugim tudi takšno, kdo bo prinesel iz morja na obalo v kozarcu največ vode
Pineta — V današnjih časih je pravo bogastvo imeti svoj prostor za letovanje, še posebno ob morju. Tega se očitno vse bolj zavedajo tudi v jeseniški občini, kjer so v preteklosti zaradi takšnih ali drugačnih vzrokov pustili vnemar več letovišč. Vse višje cene letovanja in padanje realnih osebnih dohodkov so vzroki, da se manj ljudi odloča preživeti dopust ob morju. Pri tem so seveda najbolj prizadeti otroci, ki se morajo odreči vsem radostim, ki jih prinašajo morje, plavanje, igre in drugo. Otroško letovišče v Pineti, nedaleč od Novigrada, je postalo resnično dragocen prostor, ki jeseniškim otrokom zagotavlja, da tukaj preživijo nekaj brezskrbnih, in kar je najvažneje, poceni počitniških dni. Pred leti je usoda tega letovišča že visela na nitki, končno pa so z občino Buje le našli soglasje, da prostor obdržijo, le novih objektov ne smejo graditi. Letovišče leži na idiličnem kraju — ob borovem gozdičku. Na obsežnem prostoru so postavljene hišice in jedilnica. Do morja je le nekaj korakov. V avgustu smo letovišče obiskali in skušali ujeti delček poletnega utripa jeseniških otrok.
»Naša poglavitna naloga je, da vsem, ki tukaj preživljajo počitnice, ponudimo kar največ,« pravi upravnica letovišča Hilda Zgonc. »Vseh otrok se bo letos zvrstilo kar okoli 1500. Najprej je bila tukaj izmena predšolskih otrok, sedaj se do konca avgusta vrstijo izmene šolskih otrok, v septembru pa bodo še štiri izmene šole v naravi. Z nami bo letos letovalo tudi 80 otrok iz občine Postojna. Zvedeli smo, da nimajo ustreznega prostora ob morju pa smo jih povabili. Za nas je predvsem pomembno, da je letovišče zasedeno, da uspešno poslujemo.«
Kakšna je cena letovanja za otroke?
»Če primerjamo vse cene, ki jih slišimo, potem lahko upravičeno trdim, da cena letovanja za jeseniške otroke le ni pretirana. V časih, ko je vse dražje, je ta celo nizka. Predšolski otroci plačajo 3900 dinarjev, šolski pa 4450 dinarjev. To je cena za 11 dni letovanja, vračunan pa je tudi prevoz z Jesenic do Novigrada in nazaj. Poleg prenočišč seveda skušamo, nuditi tudi dobro prehrano, saj vemo, da so otroci po kopanju in igrah še kako lačni. Mnogi hrano pohvalijo, najdejo pa se tudi takšni, ki niso zadovoljni. Vse spore skušamo reševati sporazumno z vsemi, saj ne želimo, da starši otrok dobijo slabo-mnenja o letovišču. Zaenkrat s preskrbo nimamo večjih težav; bojimo se predvsem podražitev.«
Ta prostor je za vas resnično postal dragocen. Kakšni so vaši nadaljnji načrti v letovišču?
»Predvsem moram tukaj izreči pohvalo vsem v jesniški občini, ki so skupaj z Občinsko zvezo društev prijateljev mladine začeli bolj načrtno skrbeti za letovišče. V zadnjem obdobju smo uredili več hišic, nabavili novo opremo, opravili več nujnih del v jedilnici, uredili okolico in plažo. Načrtov nam ne manjka; najprej bo treba menjati dotrajano opremo.
Ob tem naj omenim nekaj težav. V Pineti imamo ustanovljeno počitniško skupnost, ki jo sestavljajo predstavniki vseh počitniških domov na tem območju. Vodstvo zveze smo sedaj prevzeli Jeseničani. Kot že dalj časa ugotavljamo, je premalo sodelovanja z občino Buje in krajevno skupnostjo Novigrad. Velik problem je, ker v Pineti ni telefona. Radi bi sodelovali tudi v organih skupščine občine Buje, predvsem takrat, ko obravnavajo problematiko naših letovišč.«
Med našim obiskom je bilo v letovišču 175 otrok, predvsem učencev osnovne šole Prežihov Voranc z Jesenic. Lepo sončno vreme je omogočalo, da so bili veliko v vodi, kjer so plavali. Nekateri so ob pomoči plavalnega vaditelja delali prve plavalne zamahe. Celodnevni program je bil zapolnjen tudi s športnimi tekmovanji V času letovanja so pripravili zanimive »igre brez meja«, kjer so se pomerili v šaljivih spretnostih, različna športna tekmovanja, mladi so se vključili v likovno-obli-kovni krožek, kjer so iz usnjenih ostankov izdelali različne ogrlice, paso-
ve in podobno. Pripravili so tudi modno revijo, Pokaži kaj znaš in še bi lahko naštevali.
»Prizadevamo se, da naše letovanje z učenci tukaj ob morju le ne .diši* preveč po šoli«, pravi pedagoška vodja Minka Pesjak. »Zadnji dan šolskega leta smo se dogovorili z učenci, kakšen bo program in kaj bomo delali. V času letovanja dajemo poudarek učenju in utrjevanju plavanja, počitku, pa tudi pripravi na novo šolsko leto. Povedati moram, da je letovišče vzorno urejeno, za kar zaslužijo vse priznanje pri Občinski zvezi DPM Jesenice. Imamo odlične kuharice, ki nam pripravijo obilne obroke, tako da otroci niso lačni. Povedati moram, da v naši izmeni letuje tudi sedem otrok iz Nagolda v Zvezni republiki Nemčiji. Jeseniška občina je začela sodelovati z društvom naših delavcev v tem mestu. Prva skupna akcija je prav letovanje otrok teh delavcev v Novigradu. Z jeseniškimi sovrstniki se prav lepo razumejo; podelili smo jim pionirske značke in jih sprejeli za častne člane pionirskega odreda Matija Verdnik-Tomaž na osnovni šoli Prežihov Voranc, občinska konferenca SZDL Jesenice pa jim je poklonila knjige.«
O počutju na letovanju smo vprašali tudi učence. V Novigrad že vrsto let prihaja Mojca Gubane, ki ji je tukaj zelo všeč. »Dan hitro mine, saj imamo pester program dejavnosti. Veliko plavamo, igramo namizni tenis, malo starejši pa gremo včasih že lahko na ples. Seveda imamo v letovišču tudi obveznosti. Po zajtrku moramo pospraviti hišice. Tukaj smo kar prizadevni, saj hišice vsak dan ocenjujejo. Če se ne držimo reda, moramo za kazen čistiti ali pa smo prikrajšani za kakšno uro plavanja.«
V letovišču smo srečali Romana Or-saga, ki je v skupini učencev iz Nagolda. Z njim je prišel tudi njegov mlajši bratec Benjamin. Roman, ki je že zaključil osemletno šolanje, se je hitro vživel v novo okolje z jeseniškimi sovrstniki.
»Prve dni je bilo sicer malo težje, ker se še nismo poznali med seboj. Vesel sem, da je lepo vreme, da se lahko veliko kopamo in plavamo. Spoznal sem nove prijatelje, obiskal sem disco; skratka lepo je tukaj ob morju.«
Takšnega mnenja je tudi ena najmlajših v tej izmeni, Silvija Lazar, ki je prav tako prišla iz Nagolda. »Lepo je tukaj, tovarišica je dobra z nami. Spoznala sem prijateljice. Učila sem se plavati. Še bi rada prišla.«
Občinska zveza DPM Jesenice organizira letovanje v Novigradu skupaj z društvi v krajevnih skupnostih in posameznimi šolami. Zelo prizadevno društvo je sedaj že leto dni v krajevni skupnosti Sava.
Predsednica Iva Faletič nam je pripovedovala:
»Sodelujemo z osnovno šolo Prežihov Voranc na Jesenicah, ki je v naši krajevni skupnosti. Skupaj se prizadevamo, da letovanje pripravimo tako, da je prijetno za vse. Ko smo zbirali prijave, smo se pozanimali, kdo ne bo mogel plačati cene letovanja. Zbrali smo 20 prijav otrok, socialna delavka je glede dogovora za letovanje obiskala tudi njihove starše. Veseli smo, da smo jim omogočili preživeti nekaj prijetnih dni tukaj v Novigradu, saj sicer letos ne bi videli morja. Ob tem moram kritično pripomniti, da dveh otrok starši niso pripeljali. Mislim, da je to njihova malomarnost, da ne pustijo otrok, še posebno, če zanje plača stroške družba.«
Tako je torej v letošnjih poletnih mesecih v otroškem letovišču v Novigradu. Marsikaj bi lahko še napisali, dodali kakšno veselo dogodivščino. Naj še zapišemo, da v letovišču pripravijo proslave ob različnih praznikih. Letos je bilo še posebno slovesno za 1. avgust — praznik občine Jesenice, ko so pripravili proslavo s kulturnim programom; o pomenu praznika jim je spregovoril član predsedstva občinskega odbora ZZB NOV Jesenice Fran Pesjak. Zaželimo vsem veliko prijetnih dni do konca septembra, ko bo zaključila z delom zadnja izmena šole v naravi. Janko Rabič
GLAS 10. STRAN
OBVESTILA, OGLASI
TOREK, 28. AVGUST
OSNOVNA ŠOLA DAVORIN JENKO CERKLJE NA GORENJSKEM
Svet osnovne šole Davorin Jenko Cerklje na Gor.
razpisuje prosta dela in naloge:
za nedoločen čas: UČITELJ razrednega pouka
— nastop dela predvidoma v oktobru za določen čas:    UČITELJ razrednega pouka od 1. 9. 1984 do 20. 2. 1985 UČITELJ razrednega pouka
od 1.9. 1984 do 9. 4. 1985
in oglaša prosta dela in naloge: za nedoločen čas: SNAŽILKA
od 1. 9. 1984 dalje za določen čas:    POMOČNICA v kuhinji
od 1. 9. 1984 do 17. 3. 19^85
Pogoji so zakonsko določeni.
Za delo snažilke traja poskusno delo dva meseca.
Prijave z dokazili o usposobljenosti naj kandidati pošljejo v 8 dneh, o izbiri pa bodo obveščeni najpozneje v 30 dneh po poteku razpisa.
poslovno
prireditveni
center
gorenjski sejem kranj p. G.
vabi k sodelovanju:
1. DELAVCA KOVINSKE STROKE
2. UREJEVALCA PRIREDITVENEGA PROSTORA ZA DELO NA RAZSTAVIŠČU IN DRSALIŠČU
3. SERVISERKE
Pogoji: pod 1. KV delavec kovinske stroke, pod 2. dokončana osnovna šola,
pod 3. dokončana osnovna šola in vozniško dovoljenje B kategorije
Osebni dohodek po pravilniku.
Delo je za nedoločen čas s polnim delovnim časom, poskusni rok
2 meseca.
Interesenti naj pošljejo pismene prijave v roku 15 dni po objavi na naslov: PPC Gorenjski sejem Kranj, Stara cesta 25.
O izbiri bodo kandidati obveščeni v roku 30 dni.
Iskra
ISKRA
TOZD TOVARNA ELEKTROMOTORJEV IN GOSPODINJSKIH APARATOV »ELEKTROMOTORJI« n. sub. o. ŽELEZNIKI, OTOKI 21
Komisija za medsebojna delovna razmerja razpisuje naslednja prosta dela in naloge:
1. SAMOSTOJNI KONSTRUKTER (1 izvajalec)
Pogoji: — visokošolska izobrazba strojne smeri,
— 3 leta delovnih izkušenj na podobnih delih in nalogah.
2. KONSTRUKTER (1 izvajalec)
Pogoji: — višješolska izobrazba strojne smeri,
— 3 leta delovnih izkušenj na podobnih delih in nalogah.
Delo je za nedoločen čas s polnim delovnim časom. Stanovanj ni. Prijave z dokazili sprejema kadrovska služba ISKRA TOZD »Elektromotorji« Železniki, Otoki 21, v roku 15 dni od objave.
ilNEX
KOMISIJA ZA DELOVNA RAZMERJA OBJAVLJA
prosta dela in naloge
ORGANIZIRANJE IN VODENJE ODDELKA DELAVNIC (zaposliti želimo enega delavca za nedoločen čas)
Pogoji:
— visoka izobrazba elektro, strojne ali letalsko-tehnične smeri,
— 3 leta delovnih izkušenj pri vodenju in organiziranju večje organizacijske enote,
—- aktivno znanje slovenskega, srbohrvatskega in angleškega jezika,
— poznavanje širšega področja letalske tehnologije,
— izpolnjevanje pogojev za gibanje na letališču in obmejnem področju.
Prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev naj kandidati pošljejo na naslov: INEX ADRIA AVIOPROMET, Kuzmičeva 7, Ljubljana v 15 dneh po objavi. Prijav brez dokazil ne bomo upoštevali.
NOVO ŠOLSKO LETO JE PRED VRATI
bogata izbira zvezkov,
šolskih torbic, pisal, copat, oblači
in ostalih potrebščin,
ki jih vaš šolar potrebuje!
VELEBLAGOVNICA
jNj nama
J ŠKOFJA LOKA
BLAGOVNICA CERKNO
SREDNJA KOVINARSKA IN CESTNOPROMETNA ŠOLA ŠK. LOKA
vpisuje v programe za izobraževanje ob delu in sicer:
I. Program — Kovinarstvo in strojništvo (IV. stopnja zahtevnosti) 1.1. 3-letni program za pridobitev poklicev
1.2. Smeri:
13. Poklici:
1.4. Pogoji
A — oblikovalec kovin C — monter in upravljalec energetskih naprav D — mehanik vozil in voznih sredstev E — strojni mehanik
A — strugar, frezalec, vrtalec, orodjar, tehnični strojni risar, mehanik obdelov. strojev
C — monter hladilnih naprav, monter vodovodnih naprav, monter ogrevalnih naprav, monter klima naprav
D — avtomehanik
E —mehanik delovnih strojev in industrijskih transportnih naprav
— mehanik energetskih strojev in naprav
— rudarski mehanik
končana osnovna šola ali uspešno opravljen preizkus znanja
II. Program: VIP za obratnega strojnega tehnika (V. stopnja zaht.)
2.1. 2-letni nadaljevalni program
2.2. Smer: tehnik — tehnolog
2.3. Poklic: obratni strojni tehnik
2.4. Pogoj: končana poklicna šola ustrezne smeri in eno leto de-
lovnih izkušenj
III. Program: Pridobivanje, predelava in obdelava kovin
3.1. Izobraževanje za manj zahtevna dela
(II. stopnja zahtevnosti), ki traja 22 mesecev
3.2. Smer: obdelava kovin
3.3. Naziv, ki ga dobi udeleženec po končanem šolanju: — obdelovalec kovin t
IV. Program: Vožnja motornega vozila (skrajšani program, II. stopnja zahtevnosti)
4.1. Smer —- voznik
4.2. Izobraževanje 18 mesecev
Pogoji: — končana osnovnošolska obveznost in zdravniško spričevalo za voznika C kategorije
JUB198*
AIR 1984 — mednarodna letalska razstava in miting
CELOVEC, 30. 8—2. 9. 1984
Prijave in informacije v vseh poslovalnicah Kompasa
^ NO
i.
_ V
Obveščamo udeležence meta, da bo zaradi ekip fr kolesarskega državnegV* venstva, v četrtek, 30. } f sta 1984, med 15. in lg\f veljala popolna zapora • meta na cestah na relacPr PREDOSLJE—KOKRI# GOLNIK. V
Kolesarski klub Sava K,
OSNOVNA ŠOLA PADLIH PRVOBORCE! ŽIRI \
Razpisna komisija pri» OŠ Padlih prvoborcev wf
razpisuje
prosto delovno mesto
ČISTI LKE telovadnice NDČ — nočno delo.
Nastop dela je po dogo\ Poskusno delo 6 mesec«;'
Prijave za razpisno del/ mesto pošljite na nasloV Žiri. \$
MODNA KONFEKCIJA »KROJ« ŠKOFJA LOKij
objavlja prosta dela in naloge
DVEH SKLADIŠČNIH
DELAVCEV
Pogoji:
— osnovna šola, lahko nedokončana, ^
— 6 mesecev delovnih i šenj, '..
— poskusno delo 1 mes* Rok vložitve prijave j\" dni od dneva objave. Ki dati bodo obveščeni o }U v 10 dneh po sprejemu |b pa o izbiri. U
bomo skff/ delovno razmerje za nedol|,
DOM UČENCEV V IVO LOLA RIBAR Kranj, Kidričeva 53
Komisija za delovna razi* objavlja prosta dela in naloLv
ČISTILKE za določen čas '
Pogoji: PK ali NK delavka Pričetek dela takoj (delo > dopoldne, v primeru, da M, polno zasedeni, rn
čas).
KUHINJSKE POMOČNIC* za nedoločen čas
Pogoji:
- PK ali NK delavka
— poskusno delo 1 mesec.
VZGOJITELJA za določen čas
Pogoji: višja ali visoka izobh ustrezne smeri L
Pismene   prijave pošljite 8 dneh po objavi razpisa. V& formacije o delu dobe kandf < v domu (tel. 22-590). ^
DVAKRAT TEDENSKO PRI VAS — GORENJSk POLTEDNIK O LAS
NOVO   NOVO   NOVO   NOVO   NOVO   NOVO NOVO
Na Koroškem v Borovljah (Ferlach), Klagenfurter stras-se 15, je odprta nova specializirana trgovina priznane tovarne barv in lakov iz Beljaka, (pleskarski in malarski material, zaščita lesa in kovine, lepila, avtolaki in pribor). Nudimo: OB PREDLOŽITVI OGLASA PO EXPORTNIH CENAH ŠE 10% POPUSTA.
Lackfabrik Seebacher Allee42 A-9500 Villach
So7
30. JUBILEJNI MEDNARODNI VINOGRADNIŠKO VINARSKI SEJEM VINO 84
OD 27. AVGUSTA DO 1. SEPTEMBRA 1984
' POKUŠNJA NAGRAJENIH VIN IZ VSEGA SVETA, IZBRANE GASTRONOMSKE SPECIALITETE, ZABAVA, PLES
NA GOSPODARSKEM RAZSTAVIŠČU V LJUBLJANI ODPRTO: ZABAVIŠČNI PROSTOR OD 10. DO 24. URE RAZSTAVA IN MEDNARODNA DEGUSTACIJA OD 10. DO 19. URE
1
TOREK, 28. AVGUSTA 1984
MALI OGLASI, OBVESTILA, OGLASI, OSMRTNICE
11. STRAN GLAS
MALI OGLASI tel: 27-960 PRODAM
Prodam KRAVO po 1. teličku. Jere-ka 17 — Bohinj 10135
Prodam 6 tednov stare PUJSKU Kr-žan, Selo 23, Žirovnica 10157
Prodam KOLO maraton in MOTORNO KOLO avtomatic Rog. Informacije po tel.:(064) 22-314 10172
Prodam rabljen črnobeli TELEVIZOR. Marta Romšak, V. Vlahoviča 4, Kranj, Planina 10438
Prodam 90 kv. metrov smrekovega opaža, širine 10 in 12 cm. Sp. Brnik 47, Cerklje 10439
Poceni prodam črnobel TELEVIZOR, star 9 let, in BLATNIK za /usta vo 750. Vrbek, Okroglo 20, Kranj 10440
Prodam MIKSER (mlin za živinsko krmo). Pipanova 40, Šenčur 10441
Prodam večjo količino PŠENICE, OVSA in KORUZE. Milan Kučan, Ve-lesovo56 u 10442
Oddamo 4 mesece staro PSIČKO — mešanko. Eranc Sluga, Cerklje 139
10443
Prodam rabljena OKNA 70x 70 cm. električni ŠTEDILNIK na 4 plošče, RADIATOR 25 x25 cm, UMIVALNIK in 4 kv. metre KERAMIČNIH PLOŠČIC. Tel.: 21-165 po 15. uri 10444
Prodam MOTORNO ŽAGO homeli-te. Naslov v oglasnem oddelku 10445
Ugodno prodam PSIČKO nemško ovčarko z rodovnikom, staro 3 mesece. Svab, Leše 21, Tržič 10446
Prodam 2 kub. metra smrekovih PLOHOV 5 cm (suhih). Tršan, Hra-še 14, Smlednik 10447
Prodam PEČ za centralno kurjavo Stadler — 65.000 kcal, nerabljeno, 10.000 din ceneje od nove cene. Vinko Cizelj, Podkoren 53 D, Kranjska gora
10448
Prodam KRAVO pred telitvijo ali po izbiri. Ivan Benedik, Pozirno 2     10449
Prodam športni OTROŠKI VOZIČEK. Tel.: 75-734 10450
Poceni prodam RADIO-KASETO-FON — stereo, rabljen. Drago Ereiz, Frankovo naselje 74/A, Škofja Loka
10451
Prodam nemškega OVČARJA z rodovnikom, starega 10 tednov po ugodni ceni in globok OTROŠKI VOZIČEK. Stane Dolinar, Retnje št. 1, Tržič 10452*
Mladiče male srebrne KODRE z rodovnikom prodam. Kikel, Bečanova 21, Tržič 10453
Prodam 300 komadov KOMBI-PLOŠČ, debeline 5 cm. Tel.: 23-006
10454
Prodam JUNICO — simentalko v 6 mesecu brejosti in traktorske VILE ter 160 cm traktorski OBRAČALNIK, tel.. 79-449. Pegam, Mišače 4 10455
480 kg ŽELEZA premera 6 in novo panoramsko OKNO 210 x 180 — termo-pan ugodno prodam. Informacije po tel.: (064) 60-494 lfl45fi
Prodam SEDEŽNO GARNITURO (kavč - ležišče). Ogled Ožek, Jake Platiša 5, Kranj, po 19. uri 10457
Prodam mlado KRAVO - sivko, brejo 4 mesece. Podljubelj 63, Tržič
10458
Prodam PLINSKO PEČ in trajno ža-rečo PEČ ter ŠTEDILNIK na trda goriva. Kern, Zg. Dobrava 18, Kamna gorica 10459
Novo PEČICO in vgrezno PLOŠČO Iskra prodam. Ogled popoldne. Marjeta Frlič, Jezerska 70, Ziri 10460
Prodam ZLATO za zobe. Tel.: 25-137
10461
Prodam novo PEČ za etažno centralno kurjavo, 20.000 kcal. Informacije po tel.:82-889 10462
Zaradi selitve ugodno prodam novejšo SPALNICO. Ponudbe poslati na šifro: Poceni 10463
Mladega PSA — nemškega ovčarja, 8 tednov starega, z rodovnikom prodam. Tel.: (064) 49-114 10464
Prodam otroški — športni VOZIČEK za dvojčka. Danica Sotlar, Cankarjeva 16, Radovljica 10465
Prodam dobro ohranjeno SEDEŽNO GARNITURO. Vehovec, Valjavčeva 14, Kranj 10466
Poceni prodam GAJBICE za krom-pri. Podreča52 10497
Prodam žepni RAČUNALNIK M BO Alpha 1000-1 in M BO pretvornik 1.5 V—9 V. Naslov v oglasnem oddelku
10498
Poceni prodam kuhinjsko MIZO s 3 STOLI, GARAŽNA VRATA, STIRO-POR 19 kv. metrov deb. 5 cm, LEPILO za parket in lepilo za keramične ploščice. Tel. 50-702 10499
Prodam skoraj novo fantovsko DIRKALNO KOLO JUNIOR. Zupan, Tržič, Cesta 4. julija 11, telefon 50-736 10502
Prodam SURF ingrad D 2, rabljen tri mesece. Pave, tel. 26-803 10503
KUPIM_
Kupim večjo KLETKO za papagaja — Nimfo. Tel.: (064) 23-564 10467
Kupim ali izposodim si KNJIGE za 2. letnik usmerjenega izobraževanja tehnične smeri. Kožuh Irena, Kopališka 8, Škofja Loka 10480
VOZILA
Prodam BMW 2002.Oman, Škofjeloška 42, Kranj 10252
Prodam ZASTAVO 101, letnik 1978, v dobrem stanju ali menjam za FIČO-TA, starega do 5 let. Ivan Milinovič, Groharjevo nas. 7, Šk. Loka 10216
Prodam 126 P, letnik 1981. Gorenjska c. 23, Naklo 10221
Prodam RENAULT 16 TS, letnik 1974, registriran do avgusta l!)8r>. Te ran, Retnje l/A, Tržič 10228
Prodam RENAULT - 4, letnik 1974 in PONY EXPRES. Palovšnik. Cankarjeva 23, Radovljica 10256
PEUGEOT 204 - caravan. letnik 1967, poceni prodam. Tel.: 28-427 10257
SUNREAM 1600/1976, dobro ohranjen, registriran maj 1985, ugodno prodam. Tel.: 26-151 10468
Prodam ZASTAVO 750, letnik 1973. Zamenjani pragi in blatniki. Tel. (064) 50-826 10469
Prodam ZASTAVO 101 za dele ali celo. Tel.: 28-457 10470
Prodam OPEL KADET, letnik 1968, registriran do junija 1985. Sitar, Visoko 70, tel.: 43-100 10471
Prodam ZASTAVO 750, letnik 1974, Zg. Duplje 40/B 10472
Prodam ZASTAVO 750, letnik 1979 Zlato polje 2/C, Kranj 10473
Prodam LADO 1200 L, letnik 1977, garažirano, dobro ohranjeno. Talič! Ruparjeva 7, Jesenice. Ogled vsak dan
10474
Prodam karambolirano ZASTAVO 750, letnik 1976 v nevoznem stanju. Ogled od 16. ure 10475
Prodam SPAČKA z rezervnim motorjem. Janez Šubic, Ljubljanska 22, Škofja Loka, tel.: 60-119 10476
Prodam 4 nove GUME Radia! 165 x 13. Partizanska 27, Šk Loka
10477
Prodam avto NSU, letnik 1972, registriran do julija 1985. Tel.: 611-479, Zg. Senica 23 A, Medvode 10478
Prodam GOLF JGL, letnik 1980 tel.:62-716 10479
Prodam ZASTAVO 1300 lux, letnik 1976, obnovljena, registracija do maja 1985. Ogled vsak dari popoldne pri Ba-lohu, Loka 67, Tržič 10481
Prodam 126 P, dobro ohranjen, letnik 1977. Filipovič Feho, Cesta talcev 8/A; Jesenice 10482
GOLF, december 1980, ugodno prodam. Informacije popoldne pri Krčelj, Kajuhova 14, Bled 10483
Prodam avto FORD TAUNUS 6 GL, letnik 1979. Janko Ravnik, Brod 13^ Boh. Bistrica 10484
Prodam VW 1200, letnik 1974. Jeglič Ivan, Praproše 3, Podnart. Tel.: 70-131 dopoldne 10485
GOLF JGL, letnik december 1980 33.000 km, prodam. Tel.: (064) 57-063
10486
Prodam FIAT 132 GLS, dobro ohranjen, letnik 1975. Jože Dubravčič, Breg 172, Žirovnica 10487
Prodam ZASTAVO 101 de lux, letnik 1976, za 12 SM. Tel.: 50-130, Lom 12, Tržič 10488
Prodam ZASTAVO 750, po delih. Naslov v oglasnem oddelku. 10500
Prodam zastavo 850, informacije tel 28-925 popoldan
STANOVANJA
Garsonjero (opremljeno) oddam takoj za 1 leto, najraje samcu. PogOj predplačilo na šifro: GARSONJERA
10489
Oddam opremljeno sobo študentki. Emil Stern, Pot na Jošta 24, Kranj
10490
Dekle (uslužbenka) išče SOBO s posebnim vhodom, kar ni pogoj, v Kranju ali bližnji okolici, možna pomoč v gospodinjstvu. Naslov v oglasnem oddelku 10491
Resnemu interesentu oddam opremljeno GARSONJERO v Kranju na Planini za dobo 9 mesecev (od septembra do maja). Kličite na telefon: (064) 82-518 popoldne 10492
Zakoncema oddam skromno SOBO na Golniku, cena 130.000 S din na mesec. Predplačilo za 3 leta naprej. Tel.: 77-472 ali Bled, Partizanska c. 9 ' 10493
V Spodnjih Gorjah oddam v najem nedograjeno STANOVANJE ali POL HIŠE. Naslov v oglasnem oddelku
10494
V najem vzamemo DVO ali TRO-SOBNO STANOVANJE v Šk. Loki, lahko tudi starejše. Naslov v oglasnem oddelku 10495
Ženski oddam SOBO. Tel. 25-520
10501
POSESTI_
Kupim HIŠO z večjim vrtom ali gradbeno PARCELO v okolici Radovljice, tel.: 74-696 10373
ZAPOSLITVE
Takoj zaposlim KV in PKV PLESKARJA. OD po dogovoru. Rihteršič, Golniška c. 13 Kranj (064) 23-143 10379
OBVESTILA
VODOVODNO INSTALACIJO na novi hiši ali manjša popravila vam opravi OBRTNIK. Tel. 28-427 10388
HITRA in KVALITETNA NAPELJAVA ELEKTROINSTALACIJ. Kličite tel. 60-584 10389
Napeljujemo CENTRALNE in VODNE instalacije. Tel. 61-440 od 15. do 18. ure ali na domu Poljane 66 10496
Na zalogi imamo CEMENTNE CEVI premera od 100 do 400 mm. Brečko Jožefa, Sebenje 67, Zasip Bled. Tel. 77-756 10007
NAJDENO
Našel sem DIRKALNO KOLO. Ur-bančič, Predosl j e 5 10497
NEPREVIDNO PREHITEVANJE MOTORISTA - Črnivec - Voznik motornega kolesa Manfred Ambmster iz ZRN je 25. 8. 1984 ob 17. uri in 15 minut vozil od Podtabora proti Podvinu v daljši koloni vozil, ki jo je začel prehitevati na ravnem odseku ceste pri naselju Črnivec v trenutku, ko mu je nasproti pripeljal pravilno po desni strani voznik osebnega avtomobila KR 826-24 Emil Kos iz Tržiča, rojen 1953. leta. Motorist je s prednjim delom motornega kolesa trčil v levi bočni del Kosovega vozila in padel po vozišču. Kosovo vozilo se je prek desnega boka prevrnilo na streho, drselo na levi vozni pas in oplazilo po levem zadnjem bočnem delu osebni avto, ki ga je od Kranja proti Jesenicam pripeljal Gerhard Dieter iz ZRN.
Pri trčenju, do katerega je prišlo zaradi nepravilnega prehitevanja motorista, so se huje telesno poškodovali motorist Ambruster in njegov sopotnik Gunter Peter Koch iz ZRN ter voznik osebnega avtomobila Kos. V nesreči je nastalo za okrog 251 tisoč dinarjev materialne škode.
Sporočamo žalostno vest, da je v 83. letu starosti umrl oče
FRANC STRNIŠA
Od njega se bomo poslovili danes, 28. avgusta 1984, ob 16.30 izpred domače hiše v Preddvoru 36 na tamkajšnje pokopališče.
ŽALUJOČI: sinova Franci z družino in Marjan ter hčerka Marica z družino
ZAHVALA
Ob prerani in boleči izgubi naše drage hčerke, žene, mame, stare mame, sestre in tete
MARIJE GORIČNIK
se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, znancem, dobrim sosedom in vaščunom, ki so nam v težkih trenutkih pomagali in stali ob strani. Zahvalo smo dolžni še dr. Černetu, pevcem Zupan za lepo petje, gasilcem, g. župniku za lepo opravljen obred ter vsem, ki so darovali cvetje in sveče ter jo v tako velikem številu pospremili na zadnji poti.
VSEM ŠE ENKRAT ISKRENA HVALA.
ŽALUJOČI VSI NJENI
Poljče, 21. avgusta 1984
ZAHVALA
Ob boleči izgubi našega dragega moža, očeta in starega očeta
ANDREJA HLADNIKA
Pristava 7
se zahvaljujemo vsem, ki ste nam v težkih trenutkih priskočili na pomoč, izrekli sožalje, darovali vence in cvetje ter ga spremili na njegovi zadnji poti. Hvala govorniku za tople poslovilne besede, duhovniku za poslovilni obred in bratom Zupan za zbrano petje. VSEM ŠE ENKRAT PRISRČNA HVALA VSI NJEGOVI
ZAHVALA
Ob boleči izgubi naše drage žene, mame, stare mame, prababice, sestre, tete in svakinje
IVANE BAJŽELJ
roj. Malovrh
se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, znancem in vsem, ki so jo pospremili na zadnji poti in nam izrekli sožalje. Posebej se zahvaljujemo dr. Pavlinu in vsemu osebju Instituta Golnik in dr. Novaku za dolgoletno zdravljenje. Hvala tudi govorniku za poslovilne besede, g. duhovniku za lep pogrebni obred in pevcem za pesmi slovesa.
VSI NJENI
Kranj, Struževo, 14. avgusta 1984
ZAHVAIJV
Ob smrti naše drage mame
MARIJANE DEMŠAR
iz Predmosta
se iskreno zahvaljujemo vsem, ki ste darovali cvetje, nam izrekli sožalje in ste jo pospremili na njeni zadnji poti. Zahvala tudi gospodu župniku za pogrebni obred.
ŽALUJOČI VSI NJENI
Poljane, Ljubljana, Škofja Loka, 18. avgusta 1984
ZAHVALA
Ob smrti naše drage sestre in tete
FRANCKE OVSENIK
se najlepše zahvaljujemo zdravstvenemu osebju bolnice Jesenice za zdravljenje, prijateljem in znancem za izrečena sožalja, podarjeno cvetje in spremstvo na njeni zadnji poti. Hvala tudi duhovnikoma in pevcem za lep pogrebni obred.
ŽALUJOČI VSI NJENI Zg. Dobrava pri Kropi, Tenetiše, 24. avgusta 1984
>
GLASOVA ANKETA
Krvodajalska akcija na Jesenicah
JESENICE - Od 28. avgusta do 5. septembra bo na Jesenieah redna vsakoletna krvodajalska akcija, ki jo v dogovoru z Zavodom za transfuzijo krvi v Ljubljani organizira občinski odbor Rdečega križa na Jesenicah.
Odvzem krvi bo tako kot ponavadi v delavskem domu pri Jelenu od 7. do 14. ure. Kri, ki jo bodo dali prostovoljni krvodajalci, je namenjena za potrebe Splošne bolnice Jesenice. Da bi jo dobili toliko, kot jo potrebujejo, bi se moralo vsak odvzemni dan odzvati 300 prostovoljnih krvodajalcev.
V jeseniški občini so bile krvodajalske akcije vsako leto nadvse uspešne, posebej med železarji. Že dolgo ima železarna v svojem pravilniku o delovnih razmerjih določeno, da imajo delavci, ki dajo kri,prost dan. D. S.
2 in pol milijona
telefonov
v Avstriji
Ko so v sosednji Avstriji vključili v telefonsko omrežje telefonsko številko, ki je po vrsti nosila številko dva in pol milijona, je avstrijska pošta dostojno proslavila jubilej.
Jubilejnemu naročniku, občinskemu delavcu s Tirolske, so izročili najmodernejši telefonski aparat, za nadaljnjih pet let so ga oprostili plačila najemnine, tri leta pa ne bo-plačeval osnovnih telefonskih pristojbin. Telefon so mu priključili ob prisotnosti zveznega kanclerja, ki se je z novim naročnikom tudi pogovarjal.
Avstrijski poštarji so poiskali tudi tista dva, ki sta za las »ušla« veliki časti, naročnika, ki sta po vrsti telefonskih naročnikov na 2,499.999. in na 2,500.001. mestu. Obdarovali so ju z modernima telefonskima aparatoma, ju oprostili najemnine za dve leti in osnovnih telefonskih pristojbin za eno leto.
Velika izbira sadja in zelenjave
Škofja Loka — Čeprav je jesen vedno bliže in z njo tudi večja ponudba sadja in zelenjave na tržnicah in v trgovinah, pa se le malokje lahko pohvalijo s tako veliko izbiro najrazličnejšega sadja in zelenjave kot v Škofji Loki. Nasproti avtobusne postaje je namreč Danica Nimani postavila stojnico, na kateri je res marsikaj videti. S sočnimi hruškami, breskvami, grozdjem, lubenicami, jabolki, paradižnikom, fižolom, paprikami, bananami, limonami in še marsičem lahko ustreže najbolj zahtevnim kupcem. Prodaja pa tudi kavo, če jo je le kje dobiti. Cene sadja in zelenjave so podobne kot v trgovini in odvisne od kvalitete. Vendar Danica prodaja le najboljše sadje. Pa še to se v poletnih mesecih rado pokvari in ga je treba veliko zmetati proč. Trenutno so hruške po 70 do 100 dinarjev, grozdje 100 dinarjev, slive 80, paradižnik 60, lubenice po 50 dinarjev za kilogram, paprika po 80 dinarjev, banane pa po 220 dinarjev.
Daničin mož Kadri, ki je doma iz Makedonije, je pred leti sam prodajal domačo zelenjavo na tržnici. Ko je Danica končala trgovsko šolo in si pridobila nekaj prakse v trgovini, sta se odločila začeti na svoje. Prostor za majhno trgovinico s sadjem in zelenjavo sta našla v novo zgrajeni tržnici v Škofji Loki. Ločani so se kmalu navadili na bogato ponudbo v njuni trgovinici in bi jo po štirih letih resnično težko pogrešili. Kadri, ki skrbi za nabavo, se vsak dan od-
pelje po skladiščih Merkurja, Emone, če je treba pa tudi v Zagreb ali še dlje. Če so kje banane, če so kje pomaranče ali limone, potem so prav gotovo pri njih. Kadar jih Ločani tam ne najdejo, jih ne iščejo drugje.
Ko so pred dnevi zaradi gradbenih del zaprli šolsko ulico kjer je tržnica, je Danica dobila dovoljenje, da postavi stojnico na parkirišču nasproti avtobusne postaje. Tam bo do konca sezone moč kupiti dovolj sočnega sadja in zelenjave, pa tudi za ozimnico bo poskrbljeno, obljublja Danica.
V. Primožič
Obvestilo kranjskega sekretariata za notranje zadeve
Odvoz in dovoz blaga po novem
Kranj — Na podlagi 6. člena Odloka o ureditvi cestnega prometa v delu mesta Kranja (Uradni vestnik Gorenjske, številka 10/84) je po novem dovoljen dovoz in odvoz blaga v coni za pešce v starem delu mesta v de-lovnikih med 5. in 12. uro, odvoz neprodanega blaga s tržnice pa med 16. in 18. uro poleti in med 13. in 15. uro pozimi. Dostavna vozila v tem
PRIREDI
XVI.TRAD1CI()NALN()
C*1
ŠUŠTARSKO NEDELJO
TRŽIČ>2,9B4
času ne potrebujejo dovolilnice, morajo pa imeti parkirno uro, saj se smejo na tem območju zadrževati največ pol ure. Ob kontroli prometa bodo morali vozniki dostavnih vozil dokazati dostavo blaga s potnim nalogom, računom, dobavnico ali prejemnico oziroma potrdilom uprav-ljalca tržnice. Dovolilnice za ustavljanje, ki so bile izdane na osnovi starega odloka (sedanje), po 15. septembru ne bodo več veljale, zato jih je treba tega dne vrniti kranjskemu sekretariatu za notranje zadeve v stavbi občinske skupščine, soba 177, II. nadstropje.
Za dostavo blaga, ki ni mogoče med 5. in 12. uro, lahko izda pristojni občinski upravni organ za notranje zadeve v soglasju z upravnim organom, prostojnim za gospodarstvo, dovoljenje za dostavo blaga izven tega časa. V vlogi za izjemno dovoljenje je treba nadrobno opisati vzroke za izjemo.
Sekretariat za notranje zadeve opozarja na prometno ureditev Prešernove ulice. Le-ta je enosmerna v smeri od Maistrovega trga "proti Titovem trgu. Vožnja je dovoljena samo v primeru dostave za poslovne in stanovanjske potrebe v tej ulici.
V gorah je zdaj najlepše
Pokljuka — Jeseni gore oživijo. Ko so zrele borovnice, brusnice, ko začno rasti gobe, takrat tudi tiste, ki niso navdušeni planinci za-srbijo pete. Tisti, ki planinskih poti še ne zmorejo ali pa ne zmorejo več, vendar so jim hribi prav tako všeč, se lahko visoko pripeljejo z avtomobili. Takšen kraj je Pokljuka, zato ni čudno, da se je na nedeljski prireditvi, tekmovanju harmonikarjev, zbralo toliko ljubiteljev gora in zvoka harmonike.
je dobro; všeč nam je povezoval^ sporeda s svojimi domislicam; Le gostinska ponudba na Poklji; ki ni več, kar je bila, saj jo je pr^ malo in tudi ni dosti domača«
Lovro Strgar iz Bohinja: »Po
poklicu sem gozdar in so mi gozdovi in gore takorekoč drugi dom. Sem tudi nadzornik Triglavskega narodnega parka, zato sem reden gost na Pokljuki. Danes sem s seboj na izlet pripeljal 160 upokojencev iz Bohinja. Vsem nam je tu zelo všeč. Poleg današnje har-monikarske prireditve, na kateri so mi všeč predvsem narodne pesmi, je tu vedno moč najti kaj zanimivega. Če ne drugega, je tu mir, ki se dostikrat prileze.«
Majda Klemenčič iz Kamnika: »S prijatelji že več kot deset let hodimo na počitnice na Pokljuko. Prihajamo pozimi in poleti, saj nam je tu res všeč. Veliko smo hodili v hribe, po borovnice in po gobe. Letos smo prvič na harmo-nikarskem tekmovanju. Vzdušje
Slavko Butlovič iz Bohinjsk|
Bistrice: »Na tekmovanju harnu\ nikarjev na Pokljuki sem leb> prvič, čeprav sem včasih velik| hodil v hribe. Bil sem tudi tajr.; in blagajnik planinskega društv, in gore so mi bile vedno všeč. 1\ di gobe in borovnice rad nabiran čeprav letos gob še nisem dob;! Če bo še kdaj prilika, bom na K kljuko rad prišel, pa tudi na te> movanje harmonikarjev, saj fc je še vedno najljubša domao. glasba.«
V. Primožič
Pionirji-brigadirji radi delajo
Kranj — V soboto se je vrnila PDB dr. France Prešeren, ki je sodelovala v tretji izmeni na MDA Ljutomer '84.
Brigadirji so se z akcije vrnili z mešanimi občutki. V razgovoru s Sašo Benedičič, mentorico, in Sandi-jem Zelnikom, komandantom brigade, je poleg pohvale bilo slišati tudi precej graje. Z nabijem in šolo, v kateri so bivali so bili zadovoljni, prav tako tudi s hrano. Povsem dru gače je bilo z deloviščem. Niso imeli določene trase, zato je bilo precej »seljenja s trase na traso«; vožnja do delovišča je bila dolga, primanjkova-
SOBOTA, 1. ob 10. url
od 10. do 20. ure ob 18. in 20. uri
september 1984
otvoritev razstave »Ex tempore Tržič 84«
v Kurnikovi hiši s koncertom kvinteta bratov Zupan
razstava obutve Peko v paviljonu NOB
modni reviji obutve Peko pri paviljonu NOB
NEDELJA, 2. september 1984
od 8. ure      »ŠUŠTARSKI SEMENJ« na Trgu svobode
dalje
ob 8.30 ob 9.30, 11.30 in 14 url ob 16. uri
koncert godbe na pihala z nastopom mažoretk modne revije obutve Peko pri paviljonu NOB razstava obutve Peko v paviljonu NOB
na parkirnem prostoru ob skupščini velika Šuštarska veselica z bogatim srečelovom
Igral bo narodni" ansambel RŽ in zabavni ansambel Romana in 12. NADSTROPJE
Na vesehčnem prostoru bo od 8 ure dalje poskrbljeno za hrano in pijačo
Ves dan je odprt oddelek usnjarstva in čevljarstva v muzeju v ulici n. Grajzarja Razstava ptic v domu družbenih organizacij
CDetel ica sss
na
DETELJICA
bo odprta v soboto, 1. septembra od 8. do 13. v nedeljo, 2. septembra od 7. do 16. ure.
in
J)
Sumadijski dnevi
v Škofji Loki
Škofja Loka — Prejšni teden so glasbeniki, plesalci in kuharji iz Smederevske Palanke obiskali Škof jo Loko in Kranj. Škofjeločani, ki so pobrateni z občino Smederevska Palanka, so svoje goste prisrčno sprejeli. Po lanskem nastopu, ki je navdušil domačine, so se v hotelu Transturist odločili, da letos pripravijo večdnevno srečanje s člani kul-turno-umetniškega društva Abraševič, ansamblom Sinkope in kuharji hotela Kiseljak iz Smederevske Palanke. Kuharji so od srede do sobote pripravljali šumadijske specialitete v restavraciji Transturist, na sredini in sobotni prireditvi pred hotelom Transturist pa so pevci in plesalci poskrbeli za prijetna večera ob sumadijski glasbi in plesih.
»V Škofji Loki smo bili vedno dobro sprejeti, kar kaže tudi resnično velik obisk. Tu se dobro počutimo in upamo, da bo naše sodelovanje postalo tradicionalno,« je dejal Branislav Stanič, vodja skupine iz Smederevske Palanke.
Dnevi šumadijskih plesov, pesmi in glasbe so le ena od prireditev, ki so jo letos pripravili v škofjeloškem hotelu Transturist. Vse poletje so bili na terasi hotela plesi ob sobotah in nedeljah, za naslednji mesec pa obljubljajo, da bo zabave še več. Direktor hotela, Srečo Kuri, že v naslednjem mesecu obljublja zabavni večer z modno revijo, kasneje pa še ribiške, gobarske in druge zabavne prireditve. V kavarni hotela bo ob večerih od torka do petka igral ansambel Mlaj iz Ljubljane, ob sobotah pa bo za ples v restavraciji hotela skrbel ansambel Sibila.
V. Primožič
lo jim je orodja, tako da so jit>
pomoč priskočili domačini. Deli na izkopu kanala za vodovod v\f pu kanala. Čeprav pionirji, SO gradbene norme iste kot mladij
V popoldanskem času, ki je bjt menjen interesnim dejavnosti^ se lahko vključili v tečaje lokoi stva, cestno-prometnih predp:> tečaj računalništva in aerobiko akciji je najbolj zaživelo športa ljenje, saj je bilo največ zanima: igre z žogo. Tudi večere so s s ■ programi zapolnili v glavnem \ , nirji  sami,  saj ostali brigadir) t pokazali pravega zanimanja. (
Pogovor je stekel tudi o v:; na akciji, o odnosih med brigaf . Saša in Sandi sta malce žalost:-; ^ vedala, da pravega brigadir^ t vzdušja ni bilo, da so se s Štabom " cije kar dobro ujeli kar se tfe ^ žabnega življenja, vendar sam*i 4 žabnost s strani »štabovcev«nicij
PDB dr. France Prešeren a akcije resda vrnila z najvišjir znanjem — trakom akcije in:l tirni udarniškimi značkami. T« grenka kapljica pelina ostaja (t vzdušje). Pionirji so tudi brigi pa čeprav fizično slabotnejši 0l| dincev.
Za konec sta mi Saša in S&M jala, naj zapišem še naslednje:-| sko leto smo sodelovali na m kjer je bila organizirana pior.j izmena. Po našem mnenju sej«' bro obnesla, pionirji so bili z n\ dovoljni, saj so bili med sebiej mi, razvili so pravo prijateljst\| tekmovalni duh. Vendar — leto* ke izmene ni bilo.«
Vemo, da je mladinsko prosto no delo v krizi. Zdi se mi pa, da a bij amo na to, da so pionirji bm ji tisti kadri, ki se čez leto, dvev| čijo v mladinsko delovno brigad ne bomo slišali njihovega »za pionirsko izmeno, uredili m med mladinci in pionirji, nam A biti jasno, da bomo izgubili bi mlade brigadirje. *j\ gj|
Tekmovanje kranjskih gasilcev
Kranj — Občinska gasilska^ Kranj bo organizirala v nwl 2. septembra, veliko gasilsko tel vanje na kranjskem stadionu.| prvo večje srečanje gasilcev po gresu v Mariboru. Vsa društva, | žena v občinski zvezi, so že i vabila za udeležbo na tekraom Nastopile bodo pionirske, m!| ske, članske in veteranske dest obeh spolov.