TRGOVSKI LIST Časopis z« trgovino, industrijo in obrt. Uredništvo in upravništvo je v Ljubljani v Simon Gregorčičevi ulici. — Dopisi se ne vračajo, -f St. pri čekovnem uradu v Ljubljani 11.953. jQ[ Naročnina za ozemlje SHS: letno 120 D, za pol k 30 D, mesečno 10 D, za inozemstvo 150 D. — Plačo _a čeirt leta .oži se v Ljubljani. LETO VI. LJUBLJANA, dne 15. februarja 1923. ŠTEV. 19. Pomanjkanje gotovine. Kot neizogibna posledica zadnje nizke nolacije naše valute na tujih borzah in vsled tega draginje tujih valut pri nas in visokih cen živil in blaga je nastalo zadnje tedne pri naših denarnih zavodih veliko pomanjkanje gotovine, ki se po poročilih časopisov še vedno bolj zaostruje. Ze ko so se pojavile prve vesti o pomanjkanju gotovine, je mnogo trgovcev zadržalo denar v blagajnah doma, da ga porabi za tekoča plačila, ker pri bankah niso mogli dobiti zadostnih vsot gotovine na razpolago in to dejstvo je situacijo le še bolj poostrilo. Morda je tudi psihologično vplival dopis finančnega ministra dr. Stojadinoviča, ki ga je vposlal upravi Narodne banke in v kateri se pohvalno izraža o politiki deflacije, ki jo vodi Narodna banka zadnje mesece s tem, da stremi po redukciji menjičnega kredita. Minister izraža v svojem dopisu direktno željo, da Narodna banka v tem oziru vstraja in da naj ne daje lahkih rok kreditov niti trgovini, niti industriji, marveč, da naj stremi za tem, da se že odprti krediti zmanjšajo, kjer bi to ne šlo na škodo produkcije in da naj se vsako novo zahtevo otvoritve kredita skrbno preišče ali je zadostno utemeljena ali ne. Minister naglasa nadalje v dopisu, da bi se dalo s celokupno svoto že pri Narodni banki dovoljenih kreditov, doseči še ugodnejše rezultate, ako bi bili ti krediti malo drugače razdeljeni. Priporoča Narodni banki, da naj jemlje ozir na različne kategorije gospodarske podjetnosti ter jih z ozirom na njih značaj v gospodarskem življenju naroda eno bolj in drugo manj podpira, odlučujoč pri dajanju podpor po principu pojačanja domače produkcije. V imenu državnih financ obljublja finančni minister, da bo skrbel za to, da se državni dolg ne bo več povečal, marveč po možnosti manjšal, ter upa, da bo po programu odplačal potrebne obroke na dolg za zamenjavo kronskih bankovcev ter tudi znatno zmanjšal redni dolg države, ki znaša še eno milijardo dinarjev, še pred novim proračunom. Pismo finančnega ministra je dalo povod k raznim komentarjem. V »Slov. Narodu« smo čitali nedavno v članku »Naše denarne razmere« svarilen protest proti politiki deflacije, ki bi tudi po našem mnenju brez dvoma zadela posebno nas v Sloveniji, kjer naša industrija že od lanske jeseni trpi na pomanjkanju kreditov. Centrala Narodne banke je skrbela predvsem za potrebe Beograda in Srbije in ko ^ se pojavili predstavniki naše industrije v Beogradu z zahtevo, da se jim dovolijo večji obratni, odnosno sezonski krediti, je bil menični kredit Narodne banke že tako napet, da se njih prošnji ni ugodilo. Poprej so si vsa leta naši denarni zavodi in gospodarski krogi v Sloveniji pomagali večinoma sami in niso od Narodne banke nikdar zahtevali znatnejših denarnih vsot, oziroma sploh nič. Naše mnenje je, da je danes pri nas neumestno govoriti o inflaciji ali deflaciji in zahtevati eno ali drugo kot sredstvo, da najdemo izhod iz momentalnega neprijetnega položaja, v katerem se nahajamo vsled pomanjkanja gotovine, ali pa videti v deflaciji sredstvo za zbolj- šanje denarja. Mi vidimo pri vseh državah, ki so se vrgle na inflacijo, da čim več so tiskale bankovcev, tem večje je bilo pomanjkanje gotovine. To smo doživljali lani in predlanskim neprenehoma v Avstriji in to se poraja tudi sedaj v Nemčiji. Vsi stroji in vsa velikanska tehnična oprema ni bila v stanu zadostiti rastočemu povpraševanju po gotovini. Izhod torej ne more biti v tem, da se število krožečih bankovcev poveča ali zmanjša, marveč v tem, da izpopolnimo našo denarno organizacijo in da pospešimo cirkulacijo denarja. Po zadnjem izkazu Narodne banke imamo 5.012,756.020 Din v carkulaciji in bi prišlo pri sedanjem Številu prebivalstva okroglo 420 dinarjev na glavo prebivalca. Ako primerjamo to kvoto z drugimi državami, vidimo, da pride v Italiji na glavo prebivalca 390 lir, na Češkem 800 čeških kron, v Švici 200 švicarskih frankov in v Belgiji 780 belgijskih frankov. Ker pa je naša denarna organizacija za pretežni del države nezadostna in denarna inozemska in tuzemska špekulacija na baisso dinarja tako močna, da notira naš dinar globoko pod svojo faktično vrednostjo in se po tej notaciji vsled prostega izvoza ravnajo cene za naša živila, je jasno, da mora pri teh cenah nastati skrajna napetost za gotovino. Vpoštevati moramo, da se najmanj 10% cirku-lujočega denarja nahaja v inozemstvu in da velik del, najmanj 20%, vsebujejo državne javne blagajne, ki na ta način odtegujejo denar prometu, trgovini in industriji in pospešujejo krizo. Najmanj cirkulira denar, ki pride v roke kmetov, in kmet, ki je baš na jesen prodal svojo žetev, obdrži povečinoma denar in ga ne vklada, kakor v mirnih časih, v denarne zavode. Obrestna mera ni taka, da bi navajala kmetske sloje, ki razpolagajo z velikim denarjem, k štede-nju, poleg lega pa vpliva kvarno na mentaliteto štedenja tudi vedno spreminjanje vrednosti našega denarja in skakanje blagovnih cen. Pri tem ne mislimo špecijelno na slovenskega kmeta, marveč na velike kmete žito- in živinorejce po Vojvodini in Sremu, ki sta najaktivnejši postavki v celem našem kmetijstvu. Tudi je napetost med aktivno in pasivno obrestno mero postala tako velika, da vzbuja nevoljo med najširšimi poslovnimi krogi. Sicer pa smo v tem oziru Slovenci še precej tradicijonelno solidni in smo se daleč od zloglasnih balkanskih razmer v Beogradu in od zelena-štva po notranjosti Srbije, katere pa imajo vendarle vpliv na naše denarne prilike in ki silijo tudi naše denarne zavode k temu, da se morajo do gotove mere prilagoditi novim razmeram. Obreste mere za posojila do 30%, ki so v Beogradu dandanes popolnoma v navadi in ki ne vzbujajo niti najmanjšega ogorčenja in proti katerim se ne upajo velikopotezni ministri za socialno politiko s famoznim zakonom o brezvestni špekulaciji in oderu-štvu ter pobijanju draginje niti s prstom ganiti, se zdijo pri nas naivnost neverjetne in nemogoče. Proti njim ni do sedaj nihče nastopu; zato je eno gotovo, če bodo te razmere trajale naprej, da se bodo tudi nase kreditne prilike le še bolj poslabsale. Predaleč bi nas vodilo razmotrivati vse podrobnosti posledic teh oderuških kreditnih raz- mer, ki tudi v Beogradu ne bodo izostale in ki morajo prej ali slej voditi k polomu. Rekli smo, da je najuspešnejše sredstvo za izhod iz sedanje krize pospešitev cirkulacije denarja. Največ gotovine pobere iz prometa v Sloveniji carina, katere se plača na vseh carinarnah v Sloveniji dnevno skupaj okrog enega milijona dinarjev. Dalje odteguje monopolna uprava in davčni uradi zadnje čase, posebno z izterjevanjem davka na vojne dobičke prometu znatne vsote, ki obležijo dolgo časa po državnih blagajnah in ne krožijo tako, kakor bi bilo z ozirom na malo število bankovcev potrebno. Poleg tega se v zadnjem času vedno bolj deluje na direktni in indirektni način na to, da se odteguje čim večje vsote javnega denarja iz Slovenije. Tu so predvsem dajatve za razne socialno-politične namene, kjer se denar centralizira v Zagrebu in v zadnjem času se je napravil tudi poizkus, da se nam odtegne še pne rezerve, ki jih imamo na gotovini pri poštno-čekovnem uradu. Ker so državne banke v Beogradu prišle vsled forsirane stavbene akcije v denarne neprilike, naj sedaj mi izvlečemo voz z našimi borimi prihranki iz blata. Naš čekovni urad dobiva zaporedoma od finančnega ministra ukaze, da mora razpoložljive vsote pošiljati v Beograd Hipotekarni banki, odnosno Upravi fondov, medtem ko je naša industrija v največji nepriliki, kje dobiti gotovino, da izplača delavcem mezde. Denarni promet v Sloveniji je dobro organiziran in gotovina pri denarnih zavodih cirkulira izredno hitro. Ne moremo pa tega trditi o primitivnem upravljanju državnih blagajn, ki se držijo v tem oziru predpotopnih predpisov in kjer proglaša gospod blagajnik: »Brate, ja hoču da vidim pare«, kjer vladajo ljudje, ki nimajo pojma o kliringu, o brezdenamem obračunu, o čekovnem in žiro-prometu. Da morajo postati taki ljudje, ki s svojo omejenostjo terorizirajo cel poslovni svet in vse gospodarske kroge, strašna ovira vsemu gospodarskemu napredku, je jasno. Vidimo tudi kako primitivna je v celem poslovanju naša Narodna banka, ki ne stori ničesar, da bi olajšala brez-denarni obračun, da bi razvila žiro-promet v potrebnem obsegu in skrbela za organizacijo ostalih sredstev, ki bi olajšali sedanjo krizo. Kakor se nam poroča, je dosegla Zveza denarnih zavodov z intervencijo pri Narodni banki, da se jim dovoli enomesečni moratorij za dospele dolgove ter da se jim podaljšajo v februarju zapadajoči sezonski krediti, s čemur je pa kriza le odgodena, nikakor pa ne rešena. Zato je treba med tem mesecem misliti na druga pozitivna sredstva, kako naj se ublaži situacija. Tu bi morala Zveza denarnih zavodov prevzeti inicijativo. Odobravamo vztrajnost vseh merodajnih faktorjev, da se ne tiska nekritega denarja, vendar pa je nedopustno, da bi se vsled par sto milijonov, ki jih potrebuje naša industrija na meničnem in lombard-nem kreditu za svoje obratovanje, odklonilo njene zahteve po sezonskih obratnih kreditih pri Narodni banki. Teh par sto milijonov ne bo na naši valutni situaciji prav ničesar spremenilo, ako se jih posodi privatnikom, industriji in trgovini, vplivalo bi le, ako bi si jih izposodila država, ki je bila do sedaj največji klijent Narodne banke in ki ji je še danes skoro tri milijarde dinarjev dolžna na razne račune in naslove. Država mora gledati, da dobi za plačanje svojega dolga pri Narodni banki s primerno prireditvijo davkov od onega, ki ga ima, to je od kmeta - producenta in izvoznika. Finančni minister sam poudarja, da se more kredite omejevati le v toliko, v kolikor se ne povzroči s tem škode domači produkciji, in upajmo, da bo ta opomin našel pri Narodni banki polno razumevanje. V ostalem bi bila že davno dolžnost finančnega ministra, da izplača protipostavno odtegnjenih 20% pri kolkovanju kronskih novčanih, s čemur bi bila situacija brezdvomno najbolj olajšana. Tozadevne določbe so bile že trikrat sprejete v finančni zakon, a vedno se je našel kak jalov izgovor, da se obveze ni izpolnilo. Pravna pomoč med Jugoslavijo in Italijo. V prošlem mesecu je izšel v tržaškem »Piccolu« o pravi pomoči med našimi in italijanskimi sodišči članek, ki očita jugoslovenskim sodiščem, da nočejo priznavati italijanskim sodbam izvršljivosti, doči italijanska sodišča jugoslovenske sodbe liberalno eksekvirajo. Če bi bil navedeni očitek utemeljen, bi se po načelu reciprocitete utegnilo pripetiti, da bi začela tudi italijanska sodišča odrekati jugoslovenskim sodbam izvršljivost. Odrekanje pravne pomoči pa bi imelo za obe strani izredno škodljive posledice na gospodarskem polju. Že od nekdaj zelo živahni medsebojni trgovski promet, posebno med obmejnimi pokrajinami, bi občutno trpel, ako bi se eksekucijsko likvidiranje obojestranskih terjatev otežkočalo ali celo onemogočalo. Kdor pozna našo sodno prakso, posebno v Sloveniji, po vedel, da so naša sodišča doslej redno priznavala izvršljivost tudi italijanskim sodbam, če so bili le izpolnjeni za izvršljivost predpisani pogoji. Zato je treba v obojestranskem interesu zgorajšnji neopravičeni očitek odločno zavrniti. Kako je postopati, da se doseže izvršba na podlagi naše sodbe proti dolžniku v Italiji in obratno, določa konzularna pogodba, sklenjena leta 1879. med Italijo in kraljevino Srbijo ter razširjena s sanžermansko pogodbo^ na celo kraljevino SHS. Praktično in tudi za nejurista umljivo pokaže način postopka sledeči primer: Trgovec I. iz Postojne toži trgovca Juga iz Kamnika pred tržaškim zbornim sodiščem na plačilo terjatve. Jug se razprave udeleži, je obsojen, da mora plačati vtoževa-no vsoto in ker se ne prizove, postane sodba pravomočna. Vzlic temu terjatve še ne poravna. Da pride do plačila, prosi I. pri deželnem sodišču v Ljubljani, ki je za Kamnik pristojno zborno sodišče, na podlagi v tržaške sodbe za dovoljenje izvršbe proti Jugu. Čim je to sodišče ugotovilo na podlagi izvršilnega predloga in priklopljenih listin, da je bil Jug k razpravi v Trstu pravilno vabljen, da se je razprave on sam ali njegov pravni zastopnik udeležil, da je bilo tržaško sodišče, ki je izreklo sodbo, za to pristojno, da je sodba pravomočna in da se njena vsebina ne protivi javnemu redu ali javnemu pravu naše države, dovoli I.-ju izvršbo proti Jugu tako, kakor vsakemu našemu državljanu. Na podlagi tega dovolila našega deželnega sodišča opravi nato izvršbo okrajno sodišče v Kamniku, kjer jug biva in ima svoje premoženje. Enako bi v obratnem primeru Jug, ki bi hotel na podlagi sodbe našega sodišča eksekvirati l.-ja v Italiji, moral zaprositi za izvršilno dovoljenje zborno sodiš e v Trstu, v katerega področju je Postojna, nato pa opraviti izvršbo potom okrajnega sodišča v Postojni, kjer 1. biva. Kdor bi postopal drugače ali pri komur bi gori označeni predpogoji za izvršbo ne bili dani, ta bi moral računati z zavrnitvijo od strani zaprošenega sodišča. Tudi se more pripetiti izjemen primer, da kako sodišče bodisi zaradi nezadostnega poznanja predpisov ali iz katerihkoli drugih razlogov izvršilno zaprosilo neupravičeno zavrne. Tu pa je na mestu intervencija pri nadrejeni oblasti, kar se je pri dosedanjih dobrih medsebojnih pravno-pomožnih odnošajih izkazalo še vedno za najuspešnejše. Gospodarsko življenje potrebuje red in mir. Komur je res na tem, da se razvija redna, za obe strani potrebna in koristna kupčija med Italijo in našo državo, ne bo vznemirjal javnega mnenja s krivimi sklepi na podlagi posamnega slučaja. To je prav tako kvarno, kakor je bilo v tržaških listih pogrešeno pisanje onih specialnih dopisnikov iz naše države, ki so resnično ma-losrečne devizne predpise gospoda Plavšiča hoteli tolmačiti tako, kakor da so naperjeni specialno proti Italiji v ta namen, da laški liferantje v Jugoslaviji ne pridejo do plačila. In vendar je vsakomur,, ki je gospodarsko informiran, znano, da je naša industrija in trgovina sama najbolj trpela pod devizno zaporo v novembru in decembru prošlega leta. (Po »Slov. Narodu« z dne 7. febr. 1923.) Ivan Mohorič: Vprašanje jadranskih zveznih tarif. (Konec.) Obremenitev s prevoznino v relaciji Ljubljana—Trst znaša pri rezanem lesu pri sedanjih lokalnih tarifah okrog 10% vrednosti blaga, ako računamo 4000 lir kot povprečno ceno, in pri tesanem in drugem lesu pa celo do 20% od vrednosti blaga. Vidi se, da je škoda, ki nam jo je provzročila dosedanja izolacija, v katero nas je zapletla spretna italijanska gospodarska politika, za največjo panogo naše industrije in za naše gozdno bogastvo velikanska. Vsled tega so naši gospodarski krogi že pri opetovanih prilikah zahtevali od našega prometnega ministrstva, da stori poirebne ukrepe, da bodisi z znižanimi izvoznimi tarifami ali pa potom refakcij paralizira konkurenco avstrijskega in češkega blaga v izvozu preko Trsta in da poskrbi, da bo imela naša industrija v tem oziru enake konkurenčne pogoje kot jih imajo Avstrijci in Cehi. Sedaj, ko so sprejete St. Marge-ritske konvencije in ko se bliža Vprašanje južne železnice polagoma definitivni odločitvi, je nujno potrebno, da prične naše ministrstvo z interesiranimi železniškimi upravami tozadevna pogajanja, da se to vprašanje čimpreje reši. Jadranske tarife pa obsegajo razen za les še celo vrsto drugih izjemnih tarif, kakor n. pr. za riž, kavo, cement, pšenico, petrolej, loj, lepenko, alkohol, železo, surove kože, nabiralno blago itd., itd., ki pridejo za našo industrijo in trgovino v veliki meri v poštev. Tudi za vse te predmete, kakor tudi za celo vrsto drugih izvoznih predmetov iz nase države preko Trsta bi bilo treba v novi jugoslovansko - jadranski tarifi izdelati posebne izjemne tari le. B. Jadranska tarifa za Kvarner. 2e tekom lanskega leta so gospodarski krogi v našem Primorju vsled zavlačevanja izvršitve Rapallske pogodbe opetovano sprožili pri Ministrstvu saobračaja v Beogradu vprašanje vzpostavitve jadranske tarife za Bakar. Za to vprašanje so skušali zainteresirati tudi vse korporacije iz pokrajin, ki gravitirajo na kvarneski zaliv in ki bi prišli pri vzpostavitvi take tarife v pošlev. Odziv gospodarskih krogov je bil očividno slab, posebno onih iz Slovenije, ker bakarska luka za večino naših tovorov pri sedanjih železniških razmerah, kakor tudi z ozirom na izredne stroške, ki jih provzroča prevoz blaga iz. luke na železniško postajo odnosno obratno, ni bila praktično uporabna. Zalo se je začelo forsirati zgradbo spojne do-vlačne železnice s postaje k bakar-skemu pristanišču, za kar je bilo ministrstvo že v investicijskem programu 7-odstoinega notranjega železniškega posojila določilo potrebne vsote. Kakor se je tudi od strani slovenskih udeležencev na tozadevni konferenci interesentov v Bakru v januarju 1923 pravilno poudarjalo, je zgradba te dovlačilne železnice tudi po izpraznitvi Sušaka na vsak r.-ičin važnega pomena, ker nas napravi znatno neo Ivisne od Italijanov pri uporabi reškega pristanišča in ker nam pn bodočih pogajanjih z Reko zelo olajša stališče. Z ratifikacijo St. Margeriiskih konvencij in z evakuacijo Sušaka ter razmejitvijo na Delti, Brajdiči in v Baroševi luki pa postaja vprašanje zvezne tarife za kvarnerska pristanišča zelo aktualno. Naši gospodarski krogi so vsi v načelu za vzpostavitev take zvezne tarife, odnosno izvozne tarife, ki naj bi tvorila konkurenco Trstu in favorizirala domača pristanišča ter domače parobrodarstvo. Uresničitev tega načela ne bode težka, posebno v sedanji situaciji ne, ko vlada med našo valuto in liro taka napetost. Sestava take tarife pa bi bila po mojem mnenju izvrstno sredstvo za trgovska pogajanja z Italijo in bi nam pripomogla glede Trsia k mar-sikaki koncesiji, ki je sicer ne bomo dosegli. Za konkurenco kvarnerskih pristanišč Bakra, Sušaka in Baroša s Trstom bi bilo treba, da se prevzame za le relacijc z vseh postaj južne in državne železnice, kakor tudi lo-kalk v Sloveniji, tržaške vozarine. Tarifska vozarina iz Maribora v Bakar znaša sedaj n. pr. za žito in mlevske produkte v količinah po 12 ton 2.484 Din, za rezan les 2.568 Din, za fasonsko železo, plošče in pločevino po 10 ton 2.750 Din in za surovo železo 2.140 Din, medtem ko znaša voznina za iste produkte od Maribora do Postojne transi! za žito in mlevske produkte 1.332 Din, za rezan les 1.256 Din, za fasonsko železo 1.470, Din, a za surovo železo 1.130 Din. K temu je še prišteti za progo Postojna transit — Trst še drago voznino v lirah. Iz tega vidimo, da je konkurenca Trsta odvisna predvsem od tečaja lire in da bi bil momentalno izvoz preko naših luk mnogo ugodnejši, kakor pa izvoz preko Trsta v lokalnem prometu. Vsekakor bi bilo za industrijo v Sloveniji potrebno tarife z Gorenjske, kakor tudi 5 Štajerske za izvozni promet znatno znižati, ker morajo voziti sedaj po belokranjski železnici preko Karlovca, odnosno preko Zidanega mosta in Zagreba, kar pomeni znaten ovinek. Ako se uresniči zgradba direktne zveze iz Kočevja na reško železnico, bo tarifni položaj cele Slovenije v tem oziru mnogo ugodnejši. Ob priliki gospodarskih pogajanj z Italijo bo treba reših t :di vprašanje tranzitnega prometa iz l.jubljape preko Postojne — Št. Petra na Reko v podobnem smislu, kakor je bil že urejen tranzitni promet med našo državo in Avstrijsko republiko, in sicer iz Špilja preko Maribora v Celovec, kakor tudi iz Marlboia prt ko Špilja v Radgono. Upali je. da se bo s pametno in previdno ureditvijo vseh teh vprašanj položaj naše trgovine znatno olajšal, ker bomo v prijetnem položaju, da si bomo izbirali konkurenčna pota ali v Trst ali v Reko ali pa s sosedno jugoslovansko luko. Potreba smernih tarif. Kakor že omenjeno, so sedaj razmere za industrijo v okolici Maribora, v Dravski in Savinjski dolini v tarifnem oziru za promet s postajami železniške direkcije Beograd in Subotica, kjer imajo ta podjetja mnogo odjemalcev, radi lomljenja tarife v Zagrebu, odnosno Sisku in pri prehodih na lokalke in radi konkurence./ avstrijskimi, še bolj pa z madžarskimi in čehoslovaškinvi industrijami, zelo neugodne. Madžarske industrije iz okolice Budimpešte, Temešvara itd imajo krajšo pot za dovoz konkurenčnih izdelkov v Vojvodino, tako da vkljub avtonomni uvozni carini, ki jo morajo sedaj Madžari za svoje izdelke plačevati pri uvozu v našo državo, uspešno pridobivajo na odjemalcih v Vojvodini in Srbiji. Poleg tarifne diference, ki nastaja že vsled tega, da je madžarska valuta mnogo nižja kot naša dinarska valuta, so stalne prometne omejitve odnosno prometna blokada preko Zagreba in Siska za prevoz blaga iz Slovenije v Vojvodino otežile položaj tako, da grozi našim industrijam popolna izguba teh najvažnejših tržišč. Te konkurenčne industrije pa imajo vedno prost dovoi blaja v našo državo, ker na omrežju su-botiške direkcije ni prometnih omejitev, in ako bi jim tudi grozil kak prometni zastoj na železnici, imajo vedno po Donavi odprto prosto vodno pot ter lahko v smeri po vodi navzdol poceni odpremijo svoje izdelke v ogromnih množinah v našo državo. Uvidevajoč oomen naših tržišč za njih industrijo, ki se nahaja v veliki krizi, so na spreten način osnovali tovarniška skladišča, da bi mogli tem uspešnejše konkurirati naši industriji. Že sedaj vpiiva ta konkurenca zelo kritično na naša podjetja, ki ležijo ekscentrično k svojim glavnim tržiščem, položaj pa se bo le še poslabšal, ko stopimo z Madžarsko v pogodbeno slavje, kar se lahko zgodi v najkrajšem času, in ko sc bo za vse k izdelke plačevala samo minimalna uvodna carinska tarifa. Naloga naše prometne in tarifne politike je, da ščiti domače delo in LISTEK. Gustav Fre\1ag. Dati - Imeti. (Nadaljevanje.) »Videli bomo, ko odslužiš štiritedensko dobro preizkušnjo. Po tem času bom govoril s teboj glede tvojega zaslužka. — Prenočišče si lahko poiščeš pri l.obeI-u Pinkus-u tu na oglu, da vem, kje te lahko najdem«. Po teh besedah odpre Ehrenthal vrata in zakliče: »Zena, Bernard, Rozalija, pridite ven«. Vrata dveh sob in kuhinje se odpro in prikaže se rodbina gospodarjeva za njo pa zvedava kuharica. Madame Ehrenthal, oblečena v črno svilo, je bila ženska polnih udov, z močnimi obrvi in črnimi lasmi, štela se je še vedno lepim in hotela ugajati moškim. In ugajala je tudi, vsaj kakor so trdili razni mladi gospodje, ki so prihajali v hišo v svrho sklepanja kupčij z gospodom Ehrenthalom. — Njena hči pa je bila v resnici krasotica, velike, plemenite postave, blestečih oči, čiste polti in le malo zakrivljenega nosu. — Toda kako je prišel sin v to družino? Bil je skoro majhen, bledega, nagubanega obraza in sključene postave. Da je bil še mladenič, so pričala samo njegova usta in njegov jasni pogled. Tudi je bil malo- marnejše oblečen, kakor bi se spodobilo sinu gospoda Ehrenthala. Družina in Itzig se molče spogledajo* dočim pripomni gosp. Ehrenthal s samozavestnim glasom: »To je Itzig; sprejel sem ga k nam v službo«. Bistro oko Itzigovo je v tem hipu pazljivo motrilo izraz na obličjih svojih bodočiti zapovedo-valcev; ni mu ušel dostojanstveno-ponosni pogled materin, zaničljivi pogled hčerkin in razmišljeno oko sinovo. Na mestu je sklenil, obnašati se napram materi zelo, zelo podložno, v hčerko se hoče zaljubiti, Bernardove čevlje slabo čistiti in pri krtačenju njegove obleke pregledati žepe, ni-li po malomarnosti lastnika ostalo kaj v njih. Po tej predstavi izjavi gospod Ehrenthal, da lahko Itzig odide in naj se drugo jutro ob šestih javi v hiši; nato se vrata pred mladeničem zapro. Bodoči trgovec je bil očividno zadovoljen s svojo kupčijo, kajti z zadovoljnim smehljajem na ustnih je stopal po stopnjicah navzdol in mirno korakal s culico pod ramo proti krčmi, ki mu jo je nakazal gospodar. Lobe! Pinkus je bil hišni posestnik in se je obenem bavil s prodajo žganja na drobno. Pri tem je tako udobno živel, da so si njegovi sosedje ubijali glave z razmišljanjem, odkod dobiva toliko dohodkov, da si privošči lahko vsak dan najdražjo gos in da se more njegova žena lišpati z zlatnino in dragimi kameni; bilo je namreč očividno, da mu trgovina z žganjem ne more toliko nositi, dasi je imel vedno dosti gostov. Toda očitati mu ni mogel nihče ničesar slabega. Plačeval je redno svoje davke in veljal je kot prijatelj, da celo kot zaupnik varnostnih oblasti. Stražniki so radi pohajali mimogrede v njegovo prodajalno na kozarček likerja, za katerega ni nikoli hotel denarja sprejeti. — V prvem nadstropju svoje hiše je vzdrževal tiho prenočišče, ki so ga posečali večinoma možje krivonosega rodu, ubožni skromni krošnjarji, ki so prihajali pozno zvečer in izginjali zopet rano zjutraj. Hišni gospodar ni bil toliko radoveden, da bi pregledoval njih potne liste, in zahteval je od njih tildi le malenkostno odškodnino za prenočišče. Razen teh gostov so se pojavljali od časa do časa še drugi neredno kakor kometi, vsake starosti, spola in vere, ki so se pogajali z gospodarjem v največji tišini in niso mogli prenašati, da bi kdo v bližini njihovega obraza užgal luč. Stalni gostje Pinkusovi so imeli sicer v tej posebnosti svoja mnenja, toda ni se jim zdelo umestno, da bi izgubljali glede tega dosti besed. Mladi jtzig je bil že prej večkrat v tej hiši in zato ga ni stalo dosti truda, najti v temi umazane stop- ; njice ter se splaziti po njih v prvo nadstropje. Tam odpre s sunkom težka hrastova vrata in vstopi v velik prostor, ki je zavzemal skoraj celo dolžino hiše. V sredi je stala stara miza s slabo oljnato svetilko, okrog nje par stolov. Nasproti vratom so bile pravokotno na zid postavljene povprečne lesene stene, ki so tvorile več razpredelkov, namenjenih prenočevalcem za shrambo oblek. — Ker je bilo že pozno, ni Itzig nameraval več oditi iz hiše. Da bi si pregnal dolgčas, začne s tresenjem in trkanjem preiskovati lesene stene. Z začudenjem dožene da je tudti zadnja stena zgrajena iz lesa, in da votlo doni, ako se potrka na njo. Ker bi se moral nahajati na tej strani zid, ki naj bi ločil hišo od sosednjega poslopja, se mu je zdel ta votli glas nenaraven. Ravno se je pripravil, da bi natančneje pregledal steno, se-li ne nahaja v njej kaka razpoklina, s pomočjo katere bi razrešil uganko, kar zasliši za seboj neki neprijazni glas, ki ga opozori, naj ne kali nočnega miru. Ozre se in opazi v drugem kotu ležati na slamnici nekega gališkega trgovca, zavitega v kaftan. Ker torej ni bil več sam, je moral za danes premagati svojo radovednost. V temi si poišče ležišče, potegne iz žepa košček suhega kruha, ki ga mirno povžije ter slednjič zaspi, odet s svojim starim jopičem. -domačo produkcijo in da ohrani posebno pri nas v alpskih krajih vso obstoječo industrijo, ki izkorišča vodne sile. Zato ie nujno potrebno, da se za industrijo v Sloveniji, kakor tudi za glavne trgovske predmete, ki jih izmeniuiemo, odnosno dovažamo iz vzhodnih pokrajin, vzpostavijo smerne tarife, ki bi omogočevale, odnosno olajševale konkurenco naše induslriie z madžarsko, avstrijsko in čehosiovaško industrijo. Ena takih smernih larif bi morala obsegati posiaie v Sloveniji v prometu s postajami, ki ležijo vzhodno od Broda na omrežju ' subotiško-beograjske in sarajevske direkcije. Baza teh tarif bi morala biti povprečna konkurenca s sedaj veljavnimi tarifi za konkurenčne predmete iz Madžarske, predvsem iz -okolice Budimpešte, iz Nižje Avstrijske in iz Bratislave, odnosno za vodni prevoz po prekladalnih tarifah iz Regensburga, Deggendorfa in Passau-a. Ako se vprašanje južne železnice reši sedaj pri definitivnem sporazumu tako, da bi se s prevzetjem južne železnice v najem od strani države vpeljala v celo omrežje državnih in južne železnice enotna kilometraža in vsled tega tudi nelomljeno računanje tarif, bi se situadja štajerske industrije mnogo zboljšala in bi bila vzpostavitev take smerne tarife tudi znatno olajšana. Krošnjarstvo. INadaljevanje.) Zgornji momenti so imeli tudi v mesnici za posledico v nekaterih pokrajinah prepoved krošnjarjenja, pri nas pa njega omejitev. Ta omejitev pa je izzvala takoj viharne proteste, posebno iz kočevskega političnega okraja, kjer se cele vasi in cele generacije od nekdaj pečajo s krošnjarjenjem. V gotovem oziru so ti protesti razumljivi in kolikor toliko opravičljivi, kajti kočevska zemlja je nerodovitna in po večini ne nosi zadostnega donosa za preživljanje. Tovaren in drugih večjih industrijskih podjetij ni, vsled česar je možnost dela ze- lo omejena ali pa je sploh ni. Zato so si ljudje že od nekdaj pomagali na ta način, da so posebno v zimskih mesecih, ko ni doma poljskega dela, po svetu krošnjarili in si s tem nekaj prislužili. Naravno je, da bi jih odtegnitev te pridobitne možnosti hudo zadela. Velja pa to le za starejše ljudi, ki ne znajo in se tudi ne morejo več naučiti kakega obrta, in za poročene, ki se težko ločijo za delj časa od rodbin, dočim mladih ljudi nič ne zadržuje, da si poiščejo zaslužka drugje, n. pr. v tovarnah, pri sezonskih delih in po ‘raznih službah. To se deloma tudi zgodi In. pr. kočevski delavci po hrvaških šumah), vendar je razpoložljivi rezervar delavnih moči le premalo izčrpan. S tega vidika izhaja tudi vlada, ki prehodno omejuje krošnjarjenje razen na vojne invalide, ki so vsled težkih poškodb nezmožni za vsako delo in bi sicer padli v breme občini ali pa morali beračiti, na starejše prebivalce siromašnih krajev, katerim je bilo krošnjarjenje že od nekdaj bistven vir dohodkov in katerim bi do priložnosti drugega zaslužka odtegnitev teh dohdkov pomenilo ogrože-nje ali uničenje eksistence. Na to, menimo edino pravilno stališče, pa nočejo pristati mnogi mladi ljudje, ki reflektirajo zase krošnjarsko pravico, kakršno so imeli njihovi očeti in dedi, bodisi iz konservativnosti, bodisi vsled bojazni do dela in nagona po pohajkovanju in lahkem Zaslužku. Da bo razvidna pomembnost krošnjarstva in potreba dosedanje omejitve, kakor tudi nadaljnjih korakov, prinašamo statistiko krošnjar-stva za leta 1920., 1921. in 1922. Statistika za leto 1920. Ta statistika nam kaže, da je bilo teta 1920. v Sloveniji na novo iz-2ji:2J132Jt23L2jl2!12Jt£lt2ll2J121i2Jt2j Razno. Tožbe na sodišče delavskega zavarovanja. Okrožni urad za zavarovanje delavcev v Ljubljani objavlja: Delavci in nameščenci, ki utrpe obratne nezgode, katere imajo za posledico več kakor 10 % izgubo zmožnotsi za delo, imajo pravico do nezgodnih rent, katerih višino določa ravnateljstvo, odnosno rentni odbor okrožnega urada. Na podlagi te odločbe izda okrožni urad ponesrečenim zavarovancem odloke o odškodnini. Proti tem odlokom je v roku 15 dni dopustna kolka prosta pritožba na sodišče delav- skega zavarovanja, v kateri morajo biti poudarjene one točke odloka,, proti katerim je tožba naperjena. V večini slučajev bo tožba mogla biti naperjena le proti prenizko odmerjenemu letnemu zaslužku ali pa proti prenizki ocenitvi izgubljene zmožnosti za delo. Ker zakon o zavarovanju delavcev za omenjene tožbe ne zahteva nikakih-, formalnosti in zadošča zanje naveden dopis, more tako tožbo sestaviti in vložili vsaka ponesrečena oseba sama, ne da bi iskala pravne pomoči drugod. Na-, ta način se ponesrečenec izogne nevarnosti povrnitve nastalih stroškov za sodni postopek, katere predvideva § 168. zakona o zavarovanju delavcev^, ki pravi, da stroške za pravnega zastopnika plača vselej stranka, ki izgubi pravdo. Pri tej priliki se ponovno opozarja, da so vsi dopisi, vloge in priloge, ki so v zvezi z delavskim zavarovanjem, poštnine in kolka proste. Najboljše peči sedanjosti so emajlirane LUC-ove PECI Glavna zaloga, prodaja in zastopstvo za Slovenijo in južne kraje pri F. P. Vidic & Komp. trgovina stavbnega materijala Prešernova ulica LJUBLJANA Prešernova ulica Priporočamo: galanterijo, nogavice, potrebščine za čevljarje, sedlarje, crojače in šivilije, gumbe, sukanec, vezenine, svilo, tehtnice decimalne in balančne najceneje pri Raznovrstne šolske zvezke m m za srednje, obrtne in osnovne šole, kompendije, dnevnike in beležnice, raznovrsten papir in vse šolske in pisar, potrebščine dobavlja najceneje m TISKARNA „SAVA“, KRANJ. 1 Pozori Za trgovce posebno ugodne cene! jjjjp SBasssEasssBaEaBasssESBaEassasi =111=111=111=111=111=11 »J. BALOH S jj galanterija, drobnarije, papir, = pletarski izdelki II II - — Na debelo in drobno Jj D MARIBOR, Grajski trg 3 S ii=iii=iii=iii=iii=iti= Sauer v najboljšem stanju. Prime ren za prevažanje lesa, do 5 m dolgega. Cena ugodna. Naslov se izve v uredništvu ^Trgovskega lista,, v Ljubljani d. d. v Ljubljani prodaja iz slovenskih premogovnikov velenjski, šentjanški in trboveljski premog vseh kakovosti, v celih vagonih po originalnih cenah premogovnikov za domačo uporabo kakor tudi za industrijska podjetja in razpečava na debelo inozemski premog in koks vsake vrste in vsakega izvora ter priporoča posebno 1“ čehoslovaški in angleški koks za livarne in domačo uporabo, kovaški premog, črni premog in brikete. Naslov: Prometni zavod za premog d. d. centrala v Ljubljani, Miklošičeva cesta 15./II. Podružnica v Novem Sadu (Bačka). jubljana, Sv. Petra nasip 7. Prodam tritonski , Veletrgovina A.Šarabon v Ljubljani priporoča špecerijsko blago raznovrstno žganje, moko in deželne pridelke, raznovrstno rudninsko vodo. Lastna pražarna za kavo in mlin za dišave z električnim obratom. Ceniki na razpolago. I GUMENE PETE in GUMENE POTPLATE cenej« In trajnije so kakor usn«n«I Najbolj« varstvo proti vlagi I mrasa I EN-GROS! EN- GROS! Galanterija, drobno in norimberško blago, nogavice, trakovi, vezenine ter bombaži. GASPARI & FANINGER MARIBOR, Aleksandrova cesta 48. EN-GROS! E N - G R O Sl Čebula domača, garantirano zdrava in debela v vrečah po 50 kg brutto za netto i kg Din 4.— Priporočamo se za cenjena naročila Hmelak i drug, Maribor Slomškov trg štev. 6. Poslovne knjige kupite najceneje pri tvrdki LINEA tovarniška zaloga Alfonz Škof Ljubljana, Gosposvetska cesta 10 (nasproti protestantovske cerkve) Špecijalna naročila raznih journalov itd. dobavi v najkrajšem času. Za trgovce znaten popust. Inseraii v »Trgovskem listu“ imajo največji uspeh. =|||Šll|=||l=|||=lllS8lll*lil=lll=IIISSlllSlllSSl||=|||=lllSl,,=,||=,,,=,,,=l|l=||,=|,,S,,,=,,,=,,,=,,,S,,,=,,,=,,,S,,,=,Jf- | Ljubljanska kreditna banka v Ljubljani | jj Ustanovljena 1.1900 Delniška glavnica in rezervni zakladi cca K 150,000.000'— Ustanovljena 1.1900 jj 5 Čekovni račun št. 10.509. — Brzojavni naslov: Banka, Ljubljana. — Telefon št. 261 in 413. H !1 Se priporoča za vse v bančno stroko spadajoče posle, no Obrestuje vloge najugodneje, »ca Prodaja srečke razredne loterije, jj jj Podružnice: Brežice, Celje, Gorica, Kranj, Maribor, Metkovič, Novi Sad, Ptuj, Sarajevo, Splif, Trst. 5 iii=iu=ni=m=iii=iii=iu=iii=ni=iu=in=iii=iii=ni=m=in==in=ni=ni=m=i||=lll=:lll==lll=ni=lll=iii=:=lll==lll==l11 Lastnik: »Merkur« trgovsko-industrijska d. d., Ljubljana. — Glavni urednik Robert Blenk. — Odgovorni urednik: Franjo ZebaL — Tisk tiskarne »Merkur« trgovsko-industrijske d. d.