PBIHORSKI DHEVKIK GLASILO OSVOBODILNA FRONTE SVOBODNEGA TRŽAŠKEGA OZEMLJA V NEDELJO 11. T. M. OB 16 v PADRIČAH PROSLAVA PETDESETLETNICE PROSVETNEGA DRUŠTVA ..SLOVAN" Na sporeda »overi, recitacija in pevski zbori. Vabljeni so vsi is še po»ebno pevski zbori. Leto IV - Ceng 10 lir - 5 jugolir - 2.50 din TRST sobota 10. julija 1948 Speoižioa* in »bbsn. »ostale Poitnina piacana v gotovini Štev. 9i5 Resolucija tajništva okrožnog a odbora OF m a Istro Enotna borba proti imperializmu za očuvanie naših pravic in pridobitev Ufrsi! M Ml Kasno poaoii «no prejeli »eleloa-sko sporočilo n Ljcbiiaae, da je v tamkajšnji bolnici po težki op«r»ctji umrl znani javni delavec in totrud-nik našega dnevnika ter bivši poslanec v rimskem parlamentu tovariš VJRGflL SCEK. Sl?.v» nte*ove«u spoioiou! V zadevi nesoglasij, ki sq nastala ig eitto partijskih gledišč med Informacijskim birojem in CK KP Jugoslavije in ki so povzročila po premišljenem načrtu ne-kaUrih tovorite v tudi med našim ljudstvom znatne prelete, s# je dne 9.VII.1948. sestalo tajništvo okrožnega odbora OF na svoji redni seji in naglasno sprejelo stereo resolucijo: 1. Naš najvišji cilj nam je bil in nam bp tu4< v bodoče borita Proti imperialističnim nakanam, fci idiri hočejo odvzeti v borbi priborjene pralce, čuvan j t svobode, čuvanj« in podpiranje ljudske oblasti jn bratstvo med našimi narodi. 2. Neizprosno bmio vodili borbo proti vsem notranjim in zunanjim poizkusom cepljenja naše enotnosti in naših sil. 3. V interesu naše borbe, naše enotnosti in očuvanja naših pridobitev bomo ostali v sporu, ki M nastal med Informacijskim birojem. in CK KPJ, nepristranski opazovalci vse do končne rešitve spora, prepričani, da bomo na ta način najbolj slutili interesom demokratičnih množic Tržaškega ozemlja in s tem tudi interesom HP Jugoslavije in Informacijskega biroja. 4. Odklanjali bomo vsako na-1 Ver no izzivanje v svrlw opredelitve v navedenem sporu, ker bistva spora ne poznamo in ker fcofemo ohraniti dosedanjo struje-nost naših vrst. 5. Obsojamo vse one, fci namerno zasledujejo tovariše in jim hor Žejo vsiliti svoje mišljenje in s tem povzročiti razdor med našimi množicami, ki visoko penijo In. formacijski vrad s CJC VKP (b) odreči spoštovanju do K P Jugoslavije. 6. Z ato obsojemo one tovariše, ki so se poslvšili nepoštenih in netova riških načinov za dosego SV0jih ciljev, in jih smatramo zato za krivce tedanjih kvarnih posledic. Smrt fašizmu - svoboda narodu! Protest zena zaradi aretacije tovarniških odborov ASiZZ je poslala Svetovni žveči demokraticaia žena Medečo brzojavko: Obsojamo postopanje »njloameri-Ške vojaške oprave na Tržaškem ozemlju in aretacijo elanov tovarniških odborov tovarn velike industrije, sneti katerimi je tovarišica AI»ta Reschitz, članica izvršilnega odbora ASIZ55. Prosimo po Svetovni zvezi demokratičnih žena posredovanje OZN in razkrinkanje proiidemokra- učae politike aagioamcriskc vojaške uprave pa Tržaškem ozemlju. $ * ASJZZ iz Milj j; poslali Organizacij; združeni)) narodov brzojavko sledeč: vsebine: Obsojano pred vsem demokratičnim »vetom spletko vojaške okupacijske uprave, ki teži za tem, da izloči predstavnike sindikalnih orga-Bizacij v WM.mli 7. areiacua«u predstavnikov delavcev na podlagi starih italijanskih tssističniji zakonov. Protifašistične žene pozivajo 025«, naj nujno posreduje v zaščito naših organizacij, demokratičnih pridobitev in detovsMft* razreda. Madžarska srtuia vabilo m ptavsk hanferesso I BUDIMPEŠTA. S. — V uradnih j krogih izjavljajo, jjia se bo madžar-j sk« vlada i'.deJ*oia pcKtenavstee | : konierence, kj bo v Beo#rafU>. Meška Mm # fraoi j JjDUDON. S). -• Deaet dru- štva- _za angleško-ee3kosloyažko pri-j jpteljstvo ie danes z letalom odpo-! tovalo iz Londona v Prag«. DeLeja-|cija. ki jo vodi laburistični poslanec Barnet Stross, bo preučila obnovo v CSR. Ostala bo v Prati leskih deset dni. ™-“'BipO KRIVDI IMPIRIALISTOV V PALESTINI ZOPET TEČE KRI ni]i se opažajo prvi znaki težke g o. spodarske krij«. Brezposelnost na-raSte, trgovski tečaji ya so se izdvojili V primeri z lanskim letom in predvideva se, da se bo položaj še poslabšal. Številni industrijski izdelki, kakor na primer radijski aparati, kuhinjske potrebščine, električni material itd., se kopičijo v skladiščih in proizvajata« družbe beležijo zgube prvikrat po kvizi iz leta 1930 V sveži z zadnjo stavko pristaniških delavcev, ki je prenehala samo, ker je vlada uvedla izjemno stanje, je zavladalo med angleškimi delavci veliko nezadovoljstvo jn razočaranje nad. sindikalnimi zvezami, ki so zadnji čas postile orožje vlade proti njim. Posebno ostro kritizirajo glavnega tajnika zveze delavcev za transporte Drastični ukrepi v zapadnih sehtorjih Berlina Objavili so vsebino treti set - Omejitve za potrošnjo plina in električnega toka - Svet nemškega ljudstva zahteva nav relerendum BERLIN, 9. — Oojavili so besedilo ameriške, angleške in francoske note Elede Berlina- Ameriška *»ota predlaga sovjetski vladi, naj se spor glede Berlina sporazumno reši. Kol prvi ukrep predlagajo ZDA štiristransko konferenco okupacijskih oblustj v Berlinu pod po- nost demokratičnih ctldelkov po vsej Grčiji. Diverzantska skupina je uničila električno centralo Glai-ko.sa, ki oskrbuje z elektriko mesto Patras. Jasno je, da je popolnoma neuspela «poslednja» ofenziv^ monarho-faši.-tov. ki so v svojih brezupnih Sojenj, da ge vzpostavi reden pro-1 °>et med vsemi štirimi sektorji j poizkusih imeli na tisoče mrtvih ^erlina. Dalje poudarja nota, da imajo ZDA pravico ostati v Berlinu in da ne bodo umaknile svojih čel iz onjii krajev, ki so del sovjetske okupacijske cone, ter za-^jučuje, da želijo ZDA nadaljevati štiristransko nadzorstvo Berila na podlagi prijateljskega sodelovanja. Tud; angleška in francoska nota navajata, da sta obe vladi pri-: Pravljenj začeti štiristrar.ska pogajanja pod pogojem, da se prej vzpostavi reden promet med vsemi sektorji Berlina Francoski poveljnik v Berlinu je izdal proglas na prebivalstvo, v katerem navaja, da ni mogoče v zadostni meri oskrbovati z letali •nesta $ premogom in z živili. Zato bodo za sedaj dali prednost prevozu živil. Prevoz z letali pa zelo °vira slabo vreme in veliki nalivi, ^edtein so v vseh treh sektorjih odredili 30 odst. zmanjšanje potroš-nie plina. Potrošnja premoga za Proizvodnjo plina «e bo tako zni-*ala od 1100 na 600 ton dnevno. V britanskem sektorju so določili kazen do 10.000 mark globe in leto dni zapora za vsakogar, ki bo čezmerno uporabljol nlin in električ-r‘i tok. Civilna in vojaška policija pravico nadzorovati izpolnjevanje izdanih ukrepov vsak čas tudi v privatnih stanovanjih. Kakor v Berlinu, se tudi drugod čutijo hude posledice denarne re-Jorme. 2upan mesta Monakovo na hvarskem je izjavil, da je finančr ni položaj mesta obupen in priča, kovati je. da se bo še posjabšal. ker mora občina podpirati celo vrsto ljudi, ki nimajo nobenih do, hodkov V Btconiji se na splošno 5uti tudi pomanjkanje surovin za Izdelovanje mila. ’ Danes je 11 deželnih predsednikov izdelalo skupni osnutek odgovora na predloge treh zapndnih S>1 slede ureditve zapadne Nemčije. Toda nemško ljudstvo odločno nastopa proti vsem tem spletkam In Svet nemSkega ljudstva je nu Podlagi zadnjega referenduma za enotnost Nemčije zahteval nov referendum s posredovanjem več drž,-iv in težke materialne izgube. Vedno bolj jasno postaja vsemu svetu, da je demokratična vojska stopila v odločno ofenzivo. Razne demokratične edinice uspešno napadajo so-viražne postojanke in osvobajajo vedno nove vasi. Atensko vladno poročilo omenja hude boje v osrednji Makedoniji in na Kreti. V Atene sta prispela podtajnik ameriškega vojnega ministra Dra-per ter podnačelnik glavnega štaba Vedemeyer, ki sta bila pred dvema dnevoma v Trstu. Grški desničarski list «Etnikos Kirix» je kritiziraj novo grško ameriško pogodbo za Marshallovo pomoč. List piše, da so Američani dejanski gospodarji Grčije. Ce oni zalitevajo odpust 15.000 deiavcev. se jim želja mora izpolniti, kakor se jim bj morala izpolniti želja, če bj zahtevali «odpust)) 345 grških poslancev. List se vprašuje, če je parlament potreben ali ne, ko Ame. ričani vsiljujejo take zakone, ki so njim pogodu. Radio Svobodna Grčija poroča, da so ZDA in Turčija sklenile pogodbo, ki bo dopuščala uporabo turškega nacionalnega ozemlja za oskrbovanje grških fašističnih edi-nic. ..Posredovalec" Bernardoite je še bolj razdvojil Žide in Arabce in s tem zadovoljil pričakovanja angloameriških imperialistov TEl. AVJV. 9. — Kakor, da bi li kale na dano znamenje, so bojujoče se sile v P«iestini zopet začele s sovražnostmi. Medtem ko so se pričele sovražnosti na južni in na severni ironti Palestine še pred potekom premirja, je predjadnik židovskega ministrskega sveta Ben Gurion izjavil pred narodnim svetom v Tel Avivu, da se z jutrišnjem dnem pričenja poslednja faza bo;’-be Zidpv. ca sj zagotovijo košč«.k zemlje za syobodno življenje, izjs-vii je tudi, da bo vojna v vsakem kotičku palestinske zemlje in da je gotov požrtvovalnost? židovskega ljudstva. Največ ja aktivnost se opaža na južni fronti Palestine, kjer so egiptske čete zavzele vasi Kaukaba in Houleikait. Istoč3šn.o pa so židovske enote izvršile protinapad in so zasedle tri vasi na cesti Hebroft-Majdal. Zidovski opazovalci menijo. da je prišlo na pomoč egipt-skim četam veliko število sudanskih vojakov. Neznano letalo je as-nes bombardiralo Tel Aviv. Poročilo glavnega stana židovskih čet pravi, da %o židovske enote odbile egiptski napad na področju Gaze. V času. ko se končuje premirje v Palestini, je egiptski kralj Faruk naslovil poziv na egiptsko vojsko, ki operira v Palestini. Faruk je pozval vse bojujoče se sile na trdnost in neomajnost in se je zahvalil tistim državam, ki so se izkazale «dobrohotne» ob reševanju palestinskega vprašanja. Vse komisije, ki so spremljale delo ((nepristranskega posredovalca* Bernadotta, se selijo. Francija je za sedaj prepovedala vsakršni promet s Palestino. Velika Britanija pa je v El Kahiru zahtevala, naj se premirje podaljša še za tri dni. Znano je. da so Arabci odločno odkionili podaljšanje premirja. Jasno je, da so Arabci dobili direktivo s strani neke velesile, da naj na vsak način nadaljujejo vojno in naj si zagotovijo z vojnimi operacijami najboljše položaje v Palestini. Ko si vsi vojaški komandanti arabske legije predstavljajo, da se bo vojna v Palestini končala hitro in s popolno zmago arabskih edinic, je Azzam Paša na tiskovni konferenci izjavil, da je nemogoča hitra zmaga Arabcev zaradi velike moči Zidov, ki imajo zelo dobre položaj". Zanimivo je dejstvo, da se Arabci in Židje drug drugega obtožuje-jo kršenja premirja. Dejstvo pa je le to, da je imperialistična politika najbolj zainteresiranih držav v Palestini, in to so ZDA in Velika Britanija, uspela za sedaj onemogočili podaljšanje premirja in sklenitev miru. ((Posredovalec# Bemaitotte je naslovil državi Izrael in arabskim deželam nujni poziv za podaljšanje premirja. Novi rok premirja naj bi trajal 10 dni in naj bi stopil v veljavo v soboto ob 12. Z*prosil je obe striinki. paj mu takoj odgovorita Medtem, ko so vsi prepričam, z Bernardottom v red, da se bo premirje podaljšalo — o tem je preoričan celo generalni tajnik Trigve Lie. so Arabci koncentrirali veliko število novih edinic pri vasi Mižmar Hajarden in se domneva, da bodo začeli z veliko ofenzivo na tem p.oriroc.ni. Val terorja v kolonialnih krajih HONG KONG. 9 — Preganjanje večine kitajskega prebivalstva v Siamu in Indokini se nadaljnjo s celo vrsto arrtncij, s pretepanji in z deportacijami sindikalnih voditeljev in predstavnikov dijaškega gibanja, potem ko so popolnoma ukinili kitajske šolske zavode in demokratične organizacije. Teiepress poroča, da dejansko vodijo ta preganjanja konzularni funkcionarji kuomintangove vlade. V zvezi z valom protikomunističnih akcij, ki se je razširil na Malajskem polotoku, se dogodki v Siamu in Indokini lahko postavijo v okvir splošnega načrta angloameriških imperialistov, kj hočejo utrditi svoje pozicije v južnovzhod-ni Aziji, ker grozi kitajski fronti popoln poraz. 500 kitajskih šol so zaprli, 3000 učiteljev ;-o vrgli na cesto in 300 tisoč kitajskih dijakov je zgubilo moinust obiskovati Sojo. V Indokini so ukiniij kitajski list «Chung Jih Pao». Po direktivah kitajskega glavnega konzula v Nankingu so sestavili črne listo 400 demokratov in so jo izročili francoskim oblastem. Kuomintangovi agenti se pri vseh teh akcijah poslužujejo tudi terorističnih tolp, ki st> same nazivajo «črne družbe«. Tudi po vsej južnj Indiji »e nadaljuje policijski teror proti komunističnim voditeljem, delavcem in kmetom. V okraju laniore je bilo aretiranih v enem samem dnevu 509 kmetov. Posebna protikomunistična policija požiga na svojih nočnih pohodih na stotine mirnih vasi. = Sklepi okrožnega aktiva K P STO v Kopru Odločna ofenziva Brske demokratične vojske ATENE, 9 — Radio Svobodna Grčija poroča, da so uti nsk« vlad rir> čete napadle položaje demokra. lične vojske na področju Vuoka. odletel. Hkrati pa »e opaža velika aktiv- Včeraj popoldne ob 4 se je sestal v Kopru Okrožni aktiv KP STO, ki ga je sklical Okrožni ko. mitet sporazumno s elani, ki zastopajo različno stališče Znano je, da je Okrožni koniitet na svoji seji v ponedeljek 5. t. m. razpravljal o resoluciji tov. Babiča in tov, Vidalija. Po večurni debati in diskusiji, ki so se je udeležili vsi člani, je prišlo do glasovanja za eno in zn drugo resolucijo Za resolucijo tov. Babiča je glasovalo 11 članov, in sicer: Kralj Franc-Petek, Gobbo Nerlnn-Gino, Beltram Julij-Janko, Gurjan Antonio, Laurenti Kugenio, Buje Ivan, Medica Erminio, L,azar Fani, Sorta Giordano, Stoka Franc. Peterin Stanko; za resolucijo Vidalija so ««i»sovaIi naslednji: Semilli Emilio, Loretta Burlini, Babič Teodoro (Balbit, Carini Ttalo. Na tem sestanku je bilo domenjeno. da se skliče Okrožni aktiv Aktiv, ki ga sestavljajo vsi sekretarji celic, oba okrajna komi-teta in inštruktor,ska skupina, se je zbral v svojem polnem številu 122 ljudi. Upravičeno odsotnih 5 inštruktorjev in nekaj sekretarjev celie. Diskusija se je zavlekla pozno v noč in je trajala nepretrgoma 9 ur. Po referatu tov Beltrama, ki je zastopal stališče resolucije tov. Babiča, ter referatu tov. Jak-setiča. ki je zastopal stališče Vidalija, se je razvila široka diskusija glede ene in druge resolucije. Končno je zagovornik Babičeve resolucije predlagal, naj aktiv diskutira o našem neposrednem delu, o konkretni akciji za delo. Na podlagi tega predloga je prišlo do sledečih sklepov, ki jih je aktiv sprejel kot svojo konkretno nalogo in •ikcijski program. Za program dela, ki ga je predlagal tov Beltram, je glasovalo J14 Vzporedno s tem terorjem ne opažajo sistematični poizkubi naklonjenosti fašističnim političnim or gani^acjjain. Vsi voditelji znaiM-’ organizacije «Himriu Mahasabha«, ki je bil« zapletena v Gandijev umor so bili izpuščeni Drugi dokaz ((demokratičnih* teženj vlade je ve.-;t, d« namerava zgraditi nov centralni zapor v okviru »obno-novltvenega pro^ramaji. Delegati odpora za zaupniško upravo OZN so ostro kritizirali slabo postopanje Angležev s prebivalci ozemelj ki so posvetlejše pru | doftitve naše borbe, to je bratstvo med naredi, ki žive na tem ozesiljo. V ' borbi prati imperializmu obnavljamo našo s krvjo obuto zemljo ter z napori enake kat narodi Jugoslavije, Sovjetske zveze in ostalih dežel ustvarjamo pot v socializem. Včeraj borci na tronu, danes borci Zi obnovo, pozivamo vse, da napeejo v*« svoje sile, da se spor med VKP (b) in KPJ ne prenaša na naš teritorij i» *ta st s tem ne razkrajajo tiste sile, ki so zrasle iz žrtev našiti padlih bratov. Prepričani smo, da »e bodo vsa nesoglasja med VKP (b) in KPJ rešila tn ktteemo vsem borcem, da poostre budnost in ne dopuste vrivanja provo-katoj-rtdh elementov v naš > družino ter da izločijo Iz svoje srede vse Šoviniste .provoknterje tn a«ente imperializma. Ko; borci, ki smo v borbi kovali našo Partijo, odločno zahtevano d« te tadi ta očisti vseh iatrigantov in frakcionasev. Dosledno zahtevamo na se ukine vsako polemiziranje, katero prinaša v naše vrste, med Ijudutvo in naše organizacije samo nezaupanje in razkrej. ki naj »Itijo nesramnim imperialističnim načrtom. Naj it strnejo naše vrste v coni A v borbi zvper imperializem, v obnovi ia gradnji naj se krepijo naše vrst* pod zastava bratstva in e#in«tva za velike ideale Lenina, Stalina in T(ta ! Naprej v borbo do končne zmage and imperialif mom ! Živela enotnost borcev za svobodo 1 Živela komunistična partija botjševlkov ! Živela komunistična partija Jugoilavije ■ TRŽAŠKEGA OZEMLJA ZA ISTRSKO OKROŽJE OKHOZN5 ODBOR ZVEZE PARTIZANOV Solidarnost s Primorskim dnevnikom Za plačilo globe, na katero je vojaško sodišče obsodilo oaSega odgovornega urednika, so danes prispevali: Prebivalci vasi Bertoki . Sv. Tomaž 3«.«»« (lir; iz ostalih sektorjev Istrskega okrožja so do sedaj poslali 4X332 jllr Nabiraina akcija se nadaljnje. Cunder Frančiška 19t, Jaklič Jožet 1»», Rešeta Ralael 500, K ar it francesco 200, Cesar Jagoda j«*, siau jv. okraj ieoo, Cibic Filip 3*9, Sodomacco Attllio 580, Sancin Jožef 500, OF Sv. Jakob 43S0, N. N. IM«, Skupina N. N. 1I.M0. Brezovec Uršula 1000, Brezovee Jolanda 2M. SIAU tovarna strojev Sv. Andreja 5#W. Poteg prispevkov' prejemamo tudi prepise številnih protestov, ki jih naše ljudstvo pošilja vojaški upravi zaradi krivične obsodbe in zahteva spoštovanje določb mirovne pogodbe. Milanski delavci zasedli tovarno Breda HIM, 9. — Komunistični poslanec Pesenti je označil Fantanijev načrt kot velikansko prevaro. Dejal je tudi, da je nesramno zahtevati od delavcev, naj s svojimi mezdami ustvarijo fond. medtem ko bi te lahko ustvaril ta fond. če se bi ustavil italijanski kapital, ki ne-prehotna uhaia v inozemstvo. Celo Corbino in Tupini sta kritizirala ta načrt, toda vlada bo najbrž vztrajala za sprejem tega predloga. Najvažnejši dogodek na sindikalnem področju je 'zasedba vseh poslopij in delavnic tovarne Breda v Milanu po 16.000 delavcih in uradnikih. Delavci so blokirali vse cests in so napravili barikade. Nihče ne more tako priti do tovarne. Delavci so se odločili za ta korak, ker je ravnateljstvo javilo bližnji odpust 2120 zaposlenih delavcev. Zaradi tega je tovarniški odbor odredil takojšnjo stavko, kateri je sledila okupacija tovarne. Policija je dospela na mesto in kontrolira uliee, ki so okoli tovarne. Do sedaj ni bilo incidentov. Glede problema o dvigu mezdne vrednosti je Confindustriji sprejela predlog CGIL, ki zahteva takojšnji začetek pogajanj. V tem času pa so pričeli svoje kategorijsko gibanje državni uslužbenci in jutri se pričakuje začetek gibanja poštnih in telegrafskih uslužbencev. Veleposestniki pa so po svoji atrani organizirali v Viterbu napa-»ie na neke sindikalne voditelje, delavce in na komunističnega senatorja Meccija. V kratkem bo odpotovala v Sovjetsko zvezo italijanska delegacija, ki ji bo «ačeJoyal poslan«; La Malfa. Delegacija se bo pogajala v Moskvi za obnovo prijateljske pogodbe, 7ji pogodbo o trgovski izmenjavi in za določitev obrokov reparacij, ki jih Italija dolguje Sovjetski zvezi. B. Shalui u si/oliodi tiska v Angliji LONDON. 9. — Znani pisatelj Bernard Shaw je izjavil, da je bila svoboda tiska v Angliji najbolj priljubljen argument v legendah zud-niih petdeset let. Dejansko pa me obstaja v nobeni državi na »vetu popojnejš« cenzure, ki je v Angliji možna zaradi tega, ker je angleški tisk v privatnih rokah. Preganjanje demokratov v Čileju NEW YORK, 9. (Tass) — Glasil« Delavske zveze Latinske Amerike ’e objavilo izjavo Čilskega senatorja Salvadorja Ocampo, ki opisuje teroristični režim v Cileju. Ocampo poroča, da je bilo več sindikalnih voditeljev, učiteljev in novinarjev aretiranih in da je nad 3 tisoč oseb v koncentracijskih taboriščih. Na tisoče družin je bilo deportiranih v samotne kraje. Senator govori ludi o težkih gospodarskih pogojih v Cileju in ugo. tavljs, da ameriiki monopoli večajo svoje dobičke ter bodo v kratkem nopolnoma nadzorovali jeklarne v Wachipate, vodne vire in petrolejska ležišča, ki so bila pred krntk.m odkrita pri ožini Magelia-no. Ocampo zatrjuje, da vod. čilska vlada drf.avo do propada v interesu ZDA. Jugoslovanski študentje v Moskvi maršal n Titu Pozdravna brzojavka Jugoslovanske akademije znanosti VISOKA BORBENOST FRANCOSKEGA DELAVSTVA Duclososo poročilo o pripravah za pokrajinske volitve - Monul tov. Jaksetič, pa 8 ljudi. Ne- j sti razšli. katere točke so bile sprejete soglasno. Sklepi so naslednji: 1. Da se neha diskusija o dveh resolucijah, ki povzroča razdor v partiji in demokratičnem gibanju; 2. da se pozovejo množice, naj strnejo svoje vrste v borbi za izvajanje programa SIAU; 3. da se obsodijo frakeionaši in razbijači naše partije in da se zahteva njihova izločitev: 4. da »e takoj začne preučevati stanje na našem teritoriju ter da se podvzamejo ukrepi, da s® načrti frakcionašev in razbijačev preprečijo ter da se v smislu programa SIAU poglobi bratstvo med Italijani in Slovenci: 5. da se mobilizirajo vse sjle za izgradnjo ljudske oblasti in našega gospodarskega programa. To so neposredne konkretne naloge. ki jih je trebp uresničiti. Aktiv se je zaključil s petjem Internacionale, nakar so se aktivi- PARIZ, 9. — Tajnik komunistične partije Francije Duclos je danes predložil centralnemu komite-tu poročilu o pripravah za prihodnje pokrajinske volitve. Najprej je govoril o .jfcnzm, ki so ;o pod-vzeli kapitalisti v jttniiu ameriSJtih direktiv protj delavskemu razredu. Ugotovil je med drugim veliko bor-joenpnt francoskih delovnih množic, ki go dokazale v zadnjem času svojo strnjenost in enotnost. Duclog je tudi jasno orisal položaj Francije tik pred pokrajinskimi volitvami, ki jih je vlada pripravila na tak način, da se lahko reče, da bo Francija izročena De Gaullu. Jasno postaja pa, da je Montgo. mer,v prišel v Francijo za mobilizacijo /raneoske vojske z« tabor imperialistov, ker je izjavil, da «ni pravilno mnenje nekaterih ljudi, naj se ohrani mir za vsako ceno«. Rekel je tudi. da je zločin vojskovati se in zgubiti vojno, kar «je jasno doka/.al nuemberški proces« Govoru Montgomeryja je sledil odgovor Bidaulta. S svojim navadnim diplomatičnim izvijanjem je Bidault hotel poveličati angleško-franeosko prijateljstvo. Toda kar ZD/l m« priih/arjiijo m policijski) (li’/.avi) WASKINGTON. H. - Znani nem ški pisatelj Thomas Mann, ki je bil prisiljen zapustiti Nemčijo, ko so nacisti priili na oblast, je izjavil, 'i:io v Moskvi, Vi študiramo pri iz/iru veliki nauk marksiznta-leninizana, ] pričanje smo globoko užaljeni r. tietveno kritiko ciela našega vodstva.in naše jiavne Partije. Se bolj nws pu teži ta zgodovinska krivica, ker prihaja od slavne Boijševiške partije ki smo vanjo neomajno zaupali. Prepričani snjo, da bo resnica o delu našo Partije napos^d le sanagaJa. Kljub vsemu ne izgubljamo zaupanja v slavno Boljševiiko partijo, v neporušljivo prijateljstvo narodov Sovjetske zveze in Jugoslavije, v nesmrtnega voditelja najirednega človeštva — senial-nega Stalina, ki nam ja bil zmerom zvezda vodnita in to V naši veliki narodno-osvebodilni borbi v osvobodilni poriši vsega delovnega člOvečMifrivu. Verujemo, da bo tudi v tem vprašanju ^ejfiij velikega Stalin« našel resnico. Niti za tre nutek ne dvomimo dn i^otte vi, naš Centralni komite z ljubljenim tov. Titom na ečiu. kakor doslej, vodili naše narode v socializem pod nepremagljivo zastavo Marx-I?ngel-sa-Lenina-Stalina, v neporušeni zvezd s Sovjetsko zvero jn z vsemi na. prednimi silami sveta. V Zagrebu pa .ie zasedala izretl na skupščina Jugoslovanske Aka demije znanosti in umetnosti, ki je poslala maršalu Titu kot častnemu članu pozdravno brzojavko, v kateri je rečeno med drugim: ((Jugoslovanska akademija je mnenja, da so neminljive vyše zgo dovinske zasluge, zaradi katerih vas je Akademija znanosti in umetno sti izvolila za svojega častnega čia-na in da so navodila, ki jih uresničujeta Centralni komite KPJ pod vašim vodstvom in vlada FLRJ pod vašim predsedstvom, edino zanesljivo jamstvo naše socialistične zmage ki je nujen pogoj za gmot- ni in kulturni napredek naših narodov ter za politično neodvisnost naše države. Jugoslovanska Akademija vam obljublja, da boste pri tem delu dobili najširšo podporo in brezpogojno pomoč vsah članov te Akademije. Jugoslovanska Akademija ob tej priliki poudari« svoje preda nas. našo državo :n naše Iji-d.tvo ne more nič Iztočiti iz. skupnosti z deželo leninskega socializmu, ki je pod vodstvom velikega Stalina edino poroštvo svobode malih narodov* nova železniška prosa Kuršumlija-Priština BE(X31\*.D H Železniška proga Kuršumliia • Priština, ki je bila včeraj otvorjena, je dolga približno 70 km in je velike gospodarske važnosti za razvoj kosovske pokrajine. ker veže center te pokrajine Prištino i. glavnimi železniškimi progami Srbije. Omogočala bo intenzivno izkoriščanje velikih gozdov na Kopaonlku Gradnja pro-"e Kuršumliia - Protinu se je pri. Čela v letu 1937, toda delo je začelo napredovati šele po osvoboditvi. Veliki uspehi jugoslovanskega gospous • zelo lepo izrazilo a sprejemu, Iti so jim ga priredili hrvaški pienirji. Bili so presrečni, ■'a ;poznali tudi hrvaško mladino ter so kljub dolgi vožnji veselo pripovedoval* o vseh »vdih doživlj.r m iCL KKJIDE - GLEDALIŠČU - KONCERTI RAZSTAVE -FiLMl-KRITIKE-DROETINE Izid literarnega natečaja Osvobodilne fronte Tajništvo Osvobodilne fronte Je razpisalo ob sedemletnici ustanovitve Osvobodilne fronte slovenskega naroda lite.ami natezaj za najboljšo politično - zgodovinsko razpravo iz osvobodilnega gibanja; za najboljšo novelo ali črtico iz partizanskega življenja, iz življenja tržaških Slovencev med narodnoosvobodilno borbo ali pod okupacijo; za najboljšo epično ali lirič-np pesem. Ocenjevalni odbor so tvorili dr■ Vladimir Bartol, dr. Andrej Budal in Miroslav Ravbar. Odbor se je sestal !). julija in odločil: Natečaja se je udeležilo 7 avtorjev z H) deli. Štiri dela niso ustrezala pogojem natečaja. V prvi skupini (pol.-zgod- razprava) ni tekmoval nihče. V drugi skupini (novele in črtice) je dobil nagrado 15.000 lir Boris Pahor za črtico «Nepošteni vojaki» V tretji skupini (pesmi) je bil nagrajen s 5000 lirami ciklus pesnH Crtomira Šinkovca. Odbor predlaga, da se objavijo tudi sledeča n-nagrajenn dele■ Od'ovk’ i- rn-;ipe- Fr Preir. ■ aTržaiki heroj«, «Obljubljena dežela« m »?ideca roza a, ter crticu Zorka bona uMarjnnka«. Nagrajenca naj dpigneta nagrado pri tajništvu OF, Ponterosso 6. Šesta številka »Obzornika" V svoji 6. številki IU. letnika prinaša »Obzornik«, ki je glasilo Ljud ske prosvete za Slovenijo, na uvodnem mestu »Resolucijo« IV plenuma Ljudske prosvete Slovenije CK KPJ«. Dalje imamo v njem Titov govor «0 nalogah akademije zna nosti in umetnosti«, ki ga je imel na zagrebški Akademiji znanosti in umetnosti, ko je bil ob njeni 80-let-nici imenovan za častnega člana V posebnem članku razpravlja Boris Ziherl o «Kulturnih vezeh med 1 FLRJ in ZSSR« France Kimovec se v članku »Po drugem kongresu OF Slovenije« dotika vprašanja kulturnega in idejnega dviga ljud-duh množic. Milena Babičeva v svojem članku »Pred nami raste nov rod« toplo pripoveduje o vzgoji mladincev na gradilišču Nove Gorice. V tej vrsti naj omenimo še spominski članek «Ob obletnici Belinskega« in pa Krakerjevo pe sem s pionirske proge v Ljubljani. V rubriki »Za boljše prosvetno delo« je mnogo koristnih nasvetov za podeželsko prosvetno življenje, med njimi zlasti praktična navodila za odre v zadružnih domovih. Sledijo poročila o kulturno prosvetnem delu v raznih okrajih, o filmu, bibliografiji in za zaključek imamo še Simonittijevo skladbo «Prvomajska kolednica«. Roggero: „Z onega zveta Sinoči ob 22 je priredil dramat-ski odsek kulturnega krožka iz Izole v dvorani »Slavko Škamperle« pri Sv. Ivanu predstavo, pri kateri so predvajali Roggerovo komedijo »Z onega sveta«. Igralci so se precej potrudili, vendar se jim je zlasti na kretnjah poznalo, da so še novinci na gledališkem odru. Najboljši je bil prof. Panere, ki se mu je tudi poznalo, da ima naiveč odrske vaje. Vsekakor so pokazali igralci dovolj dobre volje in, če bodo vztrajali, bodo odpravili marsikatero napako, ki je navadna pri novincih. V tej zvezi bj priporočali tudi več točnosti pri začetku predstave. Natečaj Centra za ljudsko prosveto Center za ljudsko prosveto je razpisal, kot smo že poročali, natečaj za #diletantsko uro«, ki je imel namen mobilizirati vse one, ki ge zanimajo za različne panoge kulture. V kulturnih krožkih, kjer so natečajniki nastopili j svojim programom, so pokazali veliko kulturno raven teh prireditev, na katerih so nastopali talenti, ki so se vse doslej skrivali med našim ljudstvom. Center za ljudsko prosveto za Trst in ozemlje je določil številne nagrade za one, ki se bodo izkazali kot najboljši v posameznih panogah kulturnega udejstvovanja. Prav glede na to ker so pri teh prireditvah ljudje napolnili dvorane do zadnjega kotička ter so zlasti s kritiko sodelovali v velikem številu vsi oni, ki se zanimajo za kulturno življenje, je Center za ljudsko prosveto pozval vse demokrate, naj prispevajo svoja darila za nagrajence. Vendar pa ne poziva samo privatnike, marveč tudi tvrdke, ki hočejo sodelovati pri tej kulturni manifestaciji. Dobrodošla so darila različne vrste, ki pridejo lahko v poštev kot nagrada kulturnim delavcem, denar, itd. Pionirji iz Izole m Sičijol so priredili majhen izlet, ki je po njihovem navdušenem pripovedovanju prav dobro uspel. V vseh krajih se pionirji pripravljalo na odhod v počitniške kolonije. Nekateri, ki so že odpotovali, so poslali svojim staršem že tudi pošto ter svoje vesti. Bolj nestrpni so pa že tisti pionirji, ki šele čakajo, da bo njihova skupina odpotovala. Preteklo nedeljo je okrog 70 pionirjev iz Ižole udarniško delalo, da bi s svojim delom pripomogli pri gradnji »pionirskega doma«. Otvoritev tega dcma naj bi bila 25. julija, zato so pionirji sklenili, da bodo naredili še več udarniških ur ter s tem pripomogli k pravočasni otvoritvi. Zahtevamo raz])is volitev v upravo Tržaškega ozemlja! V nedeljo vsi v Padriče k proslavi 50-leinice »Slovana" SLOVENSKO - HRVATSKA PROSVETNA ZVEZA VABI VSA PROSVETNA DRUŠTVA IN PEVSKE ZBORE, DA SE UDELEŽE PROSLAVE SO-LETNICE USTANOVITVE PROSVETNEGA DRUŠTVA »SLOVAN« V PADRICAH V NEDELJO 11. T. M. OB 16. PROSVETNA DRUŠTVA, ORGANIZIRAJTE SKUPNE IZLETE V PA-DRICE 1 ZARADI STAVKE AVTOBUSI NE MOREJO VOZITI IZ MESTA, PAC PA BODO VOZILI Z OPČIN DO PADRIC IN OBRATNO. NIHČE NAJ NE IZOSTANE 1 Opozorilo Dijaške Matice Dijaki in dijakinje, . - nameravajo v prihodnjem šolskem letu prositi Dijaško Matico za kakršno koli podporo (za knjige, šolske potrebščine, za zdravljenje, za vožnjo i d.) bodo morali izpolniti posebno tiskovino, ki jo dobijo v upravi doma v ul. Buonarroti 31 za 15 lir. Prošnje za sprejem v dom morajo izročiti prosilci krajevnemu odboru Dijaške Matice odnosno prosvetnega društva najkasneje do 15. julija. Po tem dnevu se prošnje za sprejem v dom ne bodo več sprejemale. Tržaški čebelarji so kljub spletkam DZ odpeljali svoje čebele na pašo v Jugoslavijo Pred šestimi meseci se je pod okriljem Enotnih sindikatov ustanovil odsek za čebelarstvo, ki je imel predvsem povezati vse čebelarje na Tržaškem ozemlju ter se baviti z njihovimi vprašanji. Eden izmed najvažnejših problemov, ki jih je ta sindikak v zadnjem času izvršil, je bil v tem. da izposluje pri jugoslovanskih oblasteh dovoljenje, da bi tržaški čebelarji lahko odpeljali, svoje čebele na pašo v Jugoslavijo. V tej zvezi so se vršila pogajanja med pristojnimi jugoslovanskimi oblastmi ter tukajšnjim sindikatom čebelarjev. Pri tem pogajanju jim je šla na roko zlasti Zveza čebelarjev v Sloveniji. Jugoslovanske oblasti pa niso dale tržaškim čebelarjem le dovoljenja za to, da lahko vozijo čebele na pašo v Jugoslavijo, marveč so jim celo dovolile, da jim ne bo treba plačati carine pri prevozu medu na Tržaško ozemlje. Tako je bilo to vprašanje povoljno rešeno za tržaške čebelarje, ki so odpeljali svoje če- Rešimo našo mladino pred brezposelnostjo da ne zaide v kriminal in prostitucijo! eHangar Club«, tako imenujejo Američani hišo, kjer je pristanišče za vodna letala. Kdor se ob poznih urah sprehaja mimo* te hiši, je lahko priča raznim žalostnim prizorom. Ob poznih urah prihajajo dekleta v skupinah ter se izgubljajo za vrati te hiše. Potem se začne ples in zabava. Ko se vračajo ta dekleta ob zgodnjih jutranjih urah, vsa neprespana na svoje domove, se prav gotovo marsikatera spomni na čase, ko je še delala kot strojepiskat v pisarni, ali Pa kot delavka v tovarni. Res je, da takrat še ni imela prekrasnih prstanov, tudi obleke in čevlji so bili mnogo bolj skromni, a vendar koliko bolj mimo, urejeno in pošteno je bilo takrat njeno življenje. Danes pa si služi kruh na tako sramoten in nizkoten način. Depo je bilo' takrat življenje, čeprav nekoliko bolj trdo in revno, si moi-a prav gotovo vsaka priznati. Pred tem poslopjem navadno postopajo fantje, ki so oblečeni napol v ameriške uniforme in katerih služba obstaja v tem, da preskrbijo ameriškim vojakom dekleta za večer. Kaže, da posel dobro nese, ker je namreč, teh fantalinov iz dneva v dan več Povsod jih lahko že vidimo, kako čakajo na nove žrtve, ki jih bodo lahko potem za določene nagrade ponudili ameriškim vojakom. Ves ta obupen položaj, v katerem se danes nahaja mladina, ki je stopila zaradi nevzdržnih gospodarskih razmer na pot prostitucije in moralne propalosti, je v glavnem rezultat politike, ki jo je že od prvega trenutka vodila vojaška uprava in ki se je v zadnjem času spremenila naravnost v pogubno politiko. Medtem ko se Enotni sindikati borijo, da bi ustavili nadaljnje odpuste z dela. vojaška uprava še vedno omahuje in premišlja, razna podjetja in manjše tovarne morajo prenehati z delom. Naraščanje brezposelnosti je prvi vzrok, ki vodi našo mladino na napačna pota. Ce ostane danes mlada delavka brez službe, je skoraj 50 odst. možnosti, da zaide med prostitutke. To je edina rešitev, ki jo obupano dekle vidi v svojem položaju. Takrat pač vsaj za nekaj časa pozabi na vso revščino in na obupne razmere, ki vladajo v njeni družini in zato se zabava, ni važno kako; samo da pozabi. Zabava postane njen glavni cilj. Prav isto se danes dogaja tudi z mladimi delavci. Ker so odpuščeni z dela ter ne vidijo možnosti, da bi lahko dobili novo zaposlitev, pričnejo z raznimi nedovoljenimi kupčijami, ki jih počasi privedejo do tatvine in zločinov. Ce p omislimo, da se danes vse to dogaja v našem mestu, in da se ni ukrenilo še prav ničesar, da bi se ta položaj izboljšal, lahko res obupamo. In kakšen je danes položaj tistih mladih delavcev, ki so še zaposle- ni? Dnevno živijo v strahu, da bodo tudi oni izgubili delo. Prav zato, da bt rešili našo delovno mladino iz tega obupnega položaja, je danes borijo Enotni sindikati in mladinske organizacije In v tej borbi jim pomaga vsa poštena mladina, ki hoče preprečiti še hujše zlo. Vsaj tej mladini je jasna pot, katero morajo hoditi; toda njena dolžnost je pokazati tudi drugim upravičenost te borbe, ki bo lahko zagotovila vsej mladini resnično, srečnejšo in boljšo bodočnost. Odhod otrok na počitniške kolonije Za BOVEC bo odhod DANES 10. OB 6 ZJUTRAJ izpred Doma prista-niškib delavcev, Korso Cavour. Za ST. PETER PRI GORICI iu BUKOVICO pa bo odhod DANES 10. T. M. OB 11 PREDPOLDNE izpred Doma pristaniških delavcev. Ljudska veselica občinsKih delavcev Odbor kulturnega krožka občinskih delavce** organizira v nedeljo 11. t m. veliko ljudsko veselico v prostorih gostilne «Alla Vittoria« (kulturni krožek «Cebulec»). Vabljeni so vsi občinski uslužbenci, da se j svojimi družinami in prijatelji udeležijo te veselice, na kateri bo izvoljena tudi kraljica prireditve. Preskrbljeno bo za zabavo in ples. Prirejena bo tudi tekma v plesanju valčka med mladeniči in ženami starimi nad 50 let. ŽRTEV STARIH FAŠISTIČNIH ZAKONOV so postaIi, ker so se zanje potegovali Se preden se je začelo obravnavanje dnevnega reda, se je predsednik sveta ing. Forti v kratkih bese.dah spomnil pokojnega bivšega župana dr. Saljsma. Obenem so svetniki sprejeli predsednikov predlog, da bodo poslali delegacijo občinskih svetnikov na pogreb pokojnega župana. Takoj za tem pa se je začelo dolgotrajno obravnavanje o razmerah med IACP-om (avtonomni inštitut za gradnjo stanovanjskih hiš), mestno občino in conskim svetom. Svetnik Rinaldini v svojem dolgem poročilu naj prvo bičal samovoljno postopanje VU, ki je brez predhodnega sporazuma spremenila šta-tut te ustanove, čeprav pred časom ni imela nič proti njemu in ga je celo sama odobrila v taki obliki kot sta ga predložila občinski in conski svet. Dalje je svetnik še izrazil svoje nezadovoljstvo, ker je departman za javna dela izdal u-kaz, naj mestna občina na podlagi nekega starega fašističnega zakona izroči veliko število hiš, ki jih je imela do sedaj v svoji posesti in katere jim je tudi sama zgradila, IACP-u. S tem dekretom bo prešlo v posest te ustanove kar 95 hiš in vil. Vse to je občinski svet seveda oznevoljilo in začel; so protestirati, da se danes VU opira pri tem kar na fašistične zakone. Vsi ti gospodje, ki v teh svetih zastopajo tukajšnje italijanske šovinistične stranke, so pozabili, da so se prav ti krogi potegovali za raztegnitev stare italijanske zakonodaje na našem ozemlju. Veliko veselje pa tudi kažejo, kadar to fašistično zakonodajo uporablja VU proti demokratičnim množicam. Zato naj ne bodo ti gospodje tako razburjeni, če so prav oni postali žrtev t{f zakonodaje. V debato sta se vmešala še svetnika Cattelani in Bonetti. Prav Tzetnik Cattelani je ves čas operiral s fašističnimi zakoni, katerih Conski svet zvest svoji politični smeri „Sindihalist“ Mislej proti solidarnosti z aretiranimi čiani ES Ker v četrtek popoldne niso svet- jezične napise. Odgovoril je dr. Pin- niki conskega sveta končali z ob ravnavanjem vseh tekočih zadev in ker so to zadnje ure tega posvetovalnega organa, so se svetniki ponovno sestali včeraj ob desetih zjutraj. Tudi v teh zadnjih urah je ta svet še enkrat potrdil vso svojo šovinistično politiko, ki ji je sledil med svojim triletnim delovanjem. Svetnik Pincherle je namreč opozoril predsedstvo cone na aretacije članov tovarniških odborov ES in obenem vprašal, ali ne predstavlja ta korak oviro sindikalnega življenja in vprašal, ali bo predsednik sveta podvzel korake pri VU. Po teh besedah dr. Pincherla je nastal v dvorani globok molk, le svetnik Mislej, sindikaist Delavske zbornice se je •oglasil. Izjavil je, da aretacije ne predstavljajo nobene omejitve sindikalnih pravic, temveč da spada vse to v okvir incidentov, ki so nastali v ladjedelnici Mislej, sindikalist Delavske zborni-nice je seveda ostal zvest načelom svojega sindikata, ki vztraja na tem. da bi v obratih prepovedali dvo- cherle, ki je trditve sindikalista Misleja pobil s citiranjem uradne izjave vojaške uprave, ki obtožuje tovariše člane tovarniških odborov, da so uprizorili protizakonite stavke. Toda Svetnik Mislej ni več govoril, pač pa se je oglasil podpredsednik cone dr. Schifrer, ki.je socialist, ki je previdno izjavil, da je boljt počakati na konec sodne preiskave glede aretacije članov Enotnih sindikatov. Izjave svetnika Misleja pa je potrdila Delavska zbornica, ki je včeraj v svoji izjavi odklonila solidarnost z Enotnimi sindikati in še enkrat pokazala, da je to pač sindikat delodajalcev in trgovcev, nikakor pa ne sindikat, ki bi zastopal koristi delavcev. Sledilo je nato izčrpno razpravljanje o IACP-u (avtonomni inštitut za gradnjo stanovanjskih hiš). Svetnica Monti je protestirala proti odredbi VU, ki je spremenila štatut lAPC-a brez poprejšnjega razpravljanja s tukajšnjimi lokalnimi up ravnimi organimi. se VU poslužuje za to, da jemlje mestni občini imovino. Za to je predlagal, naj raje zopet podredijo ICAM, ki je predhodnik IACP-a, katerega je finansirala mestna občina, zopet njej, kakor je to bilo do fašističnega ukaza, ki je to stanje ukinil in ločil ICAM od občine. Na koncu je padel predlog, naj VU to svojo odredbo prekliče. To resolucijo so nato tudi sprejeli, čeprav se je svetnik Bonetti potegoval, da b; poslali kar posebno komisijo do generala Gaitherja, ki bi protestirala proti temu odloku. Svetnika Bonettija je predvsem skrbela zadeva, kaj bo sedaj delala mestna občina brez svojih hiš, kako bo z njenim proračunom, kako bo krila izdatke. Na vsak način je VU praktično pokazala, kako plačuje svoje častilce. Upravitelji mestne občine, ki so se toliko zavzemali za raztegnitev stare fašistične zakonodaje, se lahko obrišejo pod nosom za 96 hiš, ki jih bo imela v lastni upravi ustanova, kateri je VU kar sama po lastni volji spremenila statut in ki bo delovala kakor bo VU hotela. bele na pasišča v postojnski okraj in v okolico Ajdovščine. Sedaj pa je nastalo drugo vprašanje. Tudi v tem primeru se Delavska zbornica ni mogla zdržati, ter je skušala na vsak način to preprečiti in je zahtevala, da morajo čebelarji položiti kavcijo za panje (temporanea esportazione), ki jih peljejo v inozemstvo. Tako bi moral vsak čebelar plačati za vsak panj čebel kavcijo 20.000 lir. Lahko si mislimo, da bi to bil velik udarec za naše čebelarje, od katerih je odpeljal vsak čebelar najmanj od 20 do 50 panjev. Naravno je, da so se temu postopanju Delavske zbornice uprli Enotni sindikati. Obenem so se pa tudi pritožili na vojaško upravo ter so izposlovali, da je urad za kmetijstvo pri vojaški upravi pristal na to, da naj Enotni sindikati zagotove, da se bodo panji, ki so jih čebelarji odpeljali v inozemstvo, tudi dejansko vrnili na Trža-čko ozemlje. S tem je bila Delavski zbornici zadana moralna klofuta. Toda s tem še ni bilo konec spletk Delavske zbornice. Na vsak način so gospodje okrog Delavske zbornice hoteli doseči, da bi preprečili čebelarjem odhod v Jugoslavijo. V svoji zagrizenosti so jim celo ponujali, naj odpeljejo čebele v Furlanijo, ter jim obljubljali najboljša pasišča. Kakšna so pa ta pa-sičča v resnici, tega naši čebelarji niso izvedeli. Tako so tržaški čebelarji kljub vsem spletkam odpeljali svoje čebele na znana pasišča v okolico Postojne, kamor jih že desetletja vozijo vsako leto na pašo. Vendar pa se letos obeta slaba letina, ker se čebele zaradi slabega vremena ne morejo pasti. Prihodnje dni bo sestanek čebelarjev. kjer bodo obravnavali vsa važna vprašanja. Ob tej priliki bi opozorili vodstvo sindikata čebelarjev in same čebelarje, naj bi oddali svoj odvišen med v prodajo kmetijski zadrugi, ki bi lahko s tem nudila svojim odjemalcem pristni zdravilni med po enotni ceni. VRTNA VESELICA ACEGATA V nedeljo 11. t. m. bo v gostilni v ul. S. Cilino 8 od 16 do 24 ure vrtna veselica/ kulturnega krožka ACEGAT. Na sporedu je pleš na prostem, šaljiva pošta in druge zabave. Vabljeni vsi. POPRAVEK Zaradi napačnih informacij smo v našem časopisu objavili, da so stavkali delavci ladjedelnice Sv. Roka, medtem ko. so stavkali v resnici delavci ladjedelnice Martinuz-zi. Prosimo vse čitatelje, da nam to našo napako oprostijo. „Uvoz" cigaret, papirčkov in nalivnih peres Tudi v četrtek je obmejna In carinska policija presenetila več tihotapcev, ki so hoteli «uvoziti» prepovedano blago v cono A. Tako so v Škofijah ustavili Štefanijo Cak iz Dekanov in ji zaplenili 1660 jugoslovanskih cigaret. Pri Bembiču Karlu iz Kopra pa so našli 24 tisoč zavojčkov cigaretnih papirčkov. Pri Dominis Ernesti, ki je doma iz Topolovca na Hrvaškem, pa biva sedaj \ Trstu v ul. Bazzoni 11 je policija našla 72 nalivnih peres ameriške znamke, ki so jih vtihotapili v Trst. Prinčič Karmeli in Po-lacco Bertoli iz ul. Valmartinaga so našli in zaplenili 3938 angleških cigaret in pri Ani Kocjančič iz Ankarana pa 11.300 jugoslovanskih cigaret. mimm Sobota 10. julija Ljubica Sonce vzhaja ob 4.22, zahaja ob 19.55. Dolžina dneva 15.33. Luna vzhaja ob 8.33, zahaja ob 22.41. Jutri 11. julija Olga, Zivoj Spominski dnevi 1945 se je pričel v Beogradu I. kongres antifašistične omladine Batkana. PRESKRBA Dvig odrezkov. Vsi trgovci na drobno II., IV. in VI. skupine naj dvignejo odrezke za prikuho za potrošnike od 19 do 65 let in sicer na mestnem prehranjevalnem uradu. Konec delitve. Sepral javlja, da bodo danes končali z delitvijo ječmena potrošnikom od 19 do 65 let, ki spadajo od X pa do XIII skupine. Izedna delitev testenin in konser-viranega mesa lastnikom nakaznic AVISS. Sepral javlja, da bodo danes začeli deliti vsem lastnikom nakaznic AVISS v mestu in na podeželju po 2 kg belih testenin na odrezek «33 e« te dodatne nakaznice, in po eno konservo mesa na odrezek «40 e« iste nakaznice. Delitev bo končana 30 t. m. V mestu bodo testenine po 53 lir kg, na deželi pa po 55 lir kg. Konser-virano meso v mestu po 70 lir kg, na deželi po 71 lir kg. ENOTNI SINDIKATI ČEBELARJI. V nedeljo 11. t. m. ob 9 zjutraj bo v prostorih ES v ulici Imbriani 5-1. važen sestanek. Sporočilo kategoriji tesarjev in ključavničarjev. Javljamo vsem članom, da se bo skupščina, ki bi morala biti v nedeljo 4. t. m. ob 10, vršila v nedeljo 11. t. m. ob isti uri. Zveza mešane stroke. V sredo 14. t. m. bo v ul. Conti 11 občni zbor. Kemijska prevozniška in lesna stroka. Upravni, tovarniški in za-upniški odbori naj se udeleže sestanka, ki bo v ponedeljek 12. t. m. 19. uri v ulici Imbriani 5. Mešana stroka: V sredo 14. t. m. ob 19 uri bo v ulici skupščina. Kolarji in železninarji. V nedeljo ob 10 uri bo glavna skupščina. Gradbena stroka. V ponedeljek ob 18.30 se sestane upravni svet. Prehranbena stroka. V ponedeljek ob 17 uri se sestane upravni svet. Peki: V torek ob 17 uri se sesta-tovarniških odborov te stroke. Prehranbena stroka. V sredo ob 19. uri bo sestanek zaupnikov in ne upravni svet pekovske stroke. IZLETI MOTGKLUB SV. JUSTA sporoča članom in prijateljem, da priredi II. julija izlet na Bled. Vpisovanje v tajništvu dnevno od 18 do 20 v ul. Vidali 4. Tržaški alpinistični klub priredi v nedeljo 11. t. m. izlet v Misurino. Vpisovanje in informacije daje tajništvo v ul. Conti 11. IZLET PDT NA JAVORNIK PDT priredi v nedeljo 25. julija izlet na Javornik in na Crni vrh. Vpisovanje se vrši v čevljarni Pirc ulica Settefontane 3 in v čevljarni Gec v Rojanu, trg Tra i Rlvi - št. 3, in v trgovihi Marcela Nadllška, ulica Gluliani 13. Vpisovanje do 13. t. m. Športni klub Sv. Ivan priredi v ne-del'Jo*Tl'. t*. m. izlet V pfariltfSki “koči Marinelli in na goro Colians. Vpisovanje v tobakarni v ul. S. Cilino 95. ROJSTVA, SMRTI IN POROKE Dne 9. julija 1948 se je rodilo 9 otrok, umrla sta dva človeka, porok pa je bilo 10. Cerkvene poroke: gradbeni inženir A. Barton Mc Kagan in uradnica Fiora Paronuzzi, industrijski izvedenec Aldo Scotti in zasebnica Adele Feruglio, uradnik Bruno Ba-ricehio in uradnica Stelia Longo, soboslikar Dominik Pelessoni in zasebnica Ernesta Carpani, geometer Aldo Lucchetti in zasebnica Ida De Pol, električar Jože Gregori in delavka Ivanka Gregori, težak Jože Piščanc in delavka Terezija Vatta, šofer Pasquale Pečar in zasebnica Alojzija Unušič, kemik Jože Pagani in profesorica Nerea Romano, mornar Libero Parenzan in delavka Eu-genija Nelli. Umrli: 55-letni Guido Magnani in 2-leti stara Lucijana Batt. Kolesarska dirka po Hrvatski in Sloveniji V sredo ob 15 so krenili dirkači na drugo poletapo Opatija - Postojna, ki je dolga 97 kilometrov. V nadaljevanju druge poletape, katere cilj je bil v Postojni, je prispelo na cilj 14 dirkačev v squpini. Vrstni red je bil naslednji: 1. Po-redski, 2. Prosenik, 3. Zrinjski, 4. Strain, 5. Sosič, 6. Chieroni, 7. Zorič. — V skupnem plasmanu je po-drugi etapi vrstni red tale: 1. Zorič (Srbija) 11:15.14, 2. Prosenik (Hrvatska) z 11:27.09. 3. Sosič (Slovenija) 11:37.37, 4. Strain (Hrvatska) 11:32.51, 5. Batoli, 6. Ješič itd. Veliko zanimanje pa je vladajo med dirkači samimi, kakor tudi med številnimi ljubljanskimi gledalci za poletapo III. etape, ki je imela cilj v Ljubljani. Vsi dirkači so se po startu, ki je bil ob 13. v Postojni, strnili v veliko skupino razen Bata (Hrvatska), ki ,se )e pdtrgal že nekaj km po cilju in vodil s 15 km naskokom. Ostala skupina, 25 dirkačev, pa je vozila z zmanjšanim tempom. Skozi Logatec so vozili še vedno skupaj, 500 m za njimi pa je bila še ena skupina ki jo je sestavljalo 7 dirkačev. Prva večja razlika med dirkači Pa, je nastala nekaj km pred Vrhniko, kjer se je vsa skupina zaradi slabe ceste raztegnila. Prav tako so se tukaj pričeli prvi defekti: Najboljši Slovenec Sosič je nevarno padel in je z naivečjim naporom nadaljeval dirko. Defekte pa so imel} še Chieroni in Borsi (Pulj) in Zorič, ki je tu izgubil na času 8 minut. Tukaj sta se odtrgala še Prosenik in Poredski. ki pa sta nato zopet počakala skupino in vozila skupno z ostalimi. 10 km pred Ljubljano pa je popustil tudi Bat. ki ga je oster tempo zelo upehal, toda prispel je na cilj še vedno prvi z naskokom, ki je znašal 1:20 min. Ostali pa so Prispeli na cili v skupini, ki je štela 14 dirkačev. Vrstni red je bil tale: 1. Bat (Hrvatska) 1:27.49; 2. Poredski (Partizan): 3 Prosenik (Hrvatska); 4. Varga (Srbija); 5. Kra- vos (Trst); 6. Abulnar, 7. Valant, 8. Podmiljšak (vsi Slovenija) itd. Velik uspeh je doseglo tudi slovensko moštvo, ki se je plasiralo v tej po-letapi na drugo mesto takoj za Hr-vatsko ter pred Srbijo, Trstom in Partizanom. Dirkači so po kratkem odmoru odšli na drugo poletapo, katere cilj je bil na Bledu. Boksarske tekme novincev ZDTV Danes ob 20.30 bodo dvorani S. K. Ivana (S. Škamperle) boksarske tekme novincev KDTV s sledečim sporedom: Mušja skupina: Brovedani (DSZ ES) - Podgornik (Tomažič); Petelinja skupina: Dinovič (Sv. Ivan) -Sparvlero (DSZ ES); peresna skupina: De Michele (Sv. Ivan - Mon-tuori (DSZ ES), Cattagnotti (Sv. Ivan) - Krečič (Tomažič). Lahka skupina: De Pellegrini (Sv. Ivan) - Banco (DSZ ES), Rocco (Sv. Ivan) - Križmančič (Skorklja), Got (DSZ ES) -Lizzi (Tomažič), Srednje lahka skupina: izzo (Sv. Ivan) - Sergio (Sv. Ivan). Srednja skupina: Jagodnik (Tomažič) - Šuster (DSZ ES). Sodniki: Renar, Pegan, Renko, Fragiacomo in C e lli, časomerilec: Kollia, tajnik tekmovanja: Koll- mann. Nedeljski špurlni spored Nogomet - okrožno nogometno prvenstvo: V Nabrežini ob 16 Aquila - OMMSA. igrišče CRDA ob 15 INAM - Kolonja, na Proseku ob 17 Primorje P. K. - Sv. Vid. Prvenstvo I. skupine: v Ižoli ob 17 Rocol - Col ILVA. Mladinsko prvenstvo: I. skupina igrišče CRDA ob 10.30 Rocol - Mag-dalena. ob 11.30 Opčine - Dinamo, ob 18 Rojan - Nabrežina. II. skupina: igrišče CRDA ob 13 Ponziana - Dinamo B, ob 14 Tovar- na sti'ojev - Milje, ob 16.45 Kolonja - Sv. Ivan, ob 19.30 Redivo -Greta. ODBOJKA. Prvenstvo I. vupine: igrišče Tomažiča ob 8 Sv. Marko -Arzenal, ob 8.30 Greta - Tiskarji, ob 9 Dijaško F. D. - Arzenal, ob 9.30 Tiskarji - Tovarna strojev, ob 10. Greta - Sv. Marko. Ob 10 na igrišču Tomažiča bo trening ženskih ekip odbojke. PLAVANJE. III. plavalne tekme ZDTV bodo v nedeljo ob 10 v Cedas Mare v Barkovljah s sledečim sporedom: moški pod 16 leti - 50 m prosto, prsno in hrbtno, 3x50 m mešano, 4x50 prosto. Moški nad 16 leti- 100 m prosto, 400 m prosto, 200 m prsno, 100 m hrbtno, 3x100 m prosto, 4x200 m prosto. BALINCANJE. V nedeljo ob 17 se bodo nadaljevale tekme na igriščih prvoimenovanih ekip: Standard - Konopljarna B, Magdalena-Sv. Ivan A. KOLESARSKA TEKMA DSZ ES Delavska športna zveza ES organizira jutri 11. t. m. kolesarsko tekmo za novince na progi Barkovlje - Devin - Trebče - Opčine - Faccanoni -Bazovica - Bol junec - Dazio s prihodom v Zavije. Zbor kolesarjev v Barkovljah nb 7.30. Start ob 8. SLOVENSKO------------- NARODNO ■ GLEDALIŠČE za Irž.isho ozemlju Danes 19. julija 1949 ob 21 uri JURČIČ-DELAK: „Deseti brat66 Gostovanje v dvorani prosvetne-(a društva na Kontovelu. V ponedeljek 12. Julija 1941 ob 29.39 JURČIČ-DELAK: „Deseti brat66 Gostovanje v Domu kulture v Skednju. Letno gledališče Nocoj ob 21 bo prva predstava Borisa Godunova. Režiser bo Aleksander Sanin, dirigent Antonino Votto, koreo-grafkinja Anita Bronzi in zborovodja Benaglio. Glavno vlogo bo igral Ni-cola Rossi Lemeni. Peli bodo Rino Corsi, Aleksander Ziliani, Fernando Coreno, Agneza Dubbini, Luciano Do-naggio, Fernanda , Cadoni in Aleksander Veselovskij. Vstopnice za to predstavo In za nedeljsko predstavo Rigoletta prodaja gledališka blagajna na Verdijevem trgu V nedeljo 21. t. m. ob 21 b0 druga predstava «Rigoletta». Uprava gledališča opozarja ob-činstvot da bodo vsako opero predvajali samo trikrat. Izgubljena osebna izkaznica Tov. Sodič Ivan iz Padne 27 (Ko per) je izgubil svojo osebno izkaz1 nico od Koprskega pomola do Trsta, verjetno na parniku »Itala«. DAROVI IN PRISPEVKI Za gradnjo porušenih domov ^ari v spomin svojega moža pokojnt Ludvika Medica, Modic Antonija 500. RADIO 7.30. Koledar 7.35. Jutranja glasb; 7.45. Napoved časa in poročila. 11 31 Reproducirana glasba. 12.00. Ljudje i nazori. 12.15. Melodije slovanskih n; rodov. 12.45. Napoved časa in poroč la. 13.00. Iz Schubertovih del. 13.31 Zdravniški vedež. 13.40. Partizansk pesmi. 14.00. Dnevni pregled tisk; 14.15. Pestra glasba. 17.30. Plesna gla: ba 18.00. Tržaški razgledi. 18.15. Gla; bena fantazija. 18.48. L. v. Beethover Prometejeva bitja. 19.00. Oddaja z najmlajše. 19.30_ Lahka glasba. 19 4; Napoved časa in poročila. 20.00. Spori na kronika. 20.10. Pevski ko*cm sr pranistke Slavice Batistute. 20.30. p poteh umetnosti. 20.45. Vedra glasb za soboto zvečer. 21.30. Slovenske n; rodne pojeta Andrej Jarc in Tone P< trovčič - prenos iz Ljubljane. 22.01 Plesna glasba. 22.45. Večeriti koncer 23.15 Napoved časa in poročila. 23.31 Citanje sporeda. 23.35. Polnočna gla; ba. 24.00. Zaključek. KINO SUPERCINEMA: «Skrivnost Don Ju na«, Gino Becchi. FENICE: »Vzemi moje življenje«, Gr ta Gynt. FILODRAMMATICO: aMeksikansi serenata«. Shirley Tempde. ITALIA: «Dr. Jekyll in Mr. Hyde», 1 grid Bergmann. ALABARDA: «Kitty», Paplette G dard. MASSIMO: «Kitajska», L. Young. NOVO CINE: «Trgovci s slonovo kostje KINO OB MORJU: «Slava Moskv (v barvah). ARMONIA: «Vihravost jazza«, Astaire. ODEON: »Pevec s krinko«, Ben; Fields. SAVONA: «Most pri Waterlooju», Taylor. IDEALE: «Hiša deklet«, J. Bennet. MARCONI; «Zelezna krinka«, L. Ha vvord. RADIO: «Beg», Madeleine Robinson VITTORIA: »Ceste greha«, J. Lauret BELVEDERE: «Pošteno dekle«, 1 Durbin.. GARIBALDI: »Velik festival Wt Disncyevlh oseb«. VIALE: «Ubežnik sem«, Tyrone Potvi VENFZIA: «Usodni pragozd«. ROSSETTI: »Pilot Misisipija«, Fred rik March. KINO V NABREŽINI: Danes in jut «M'ščevanje». AZZURRO: «To in vsako noč«, Hayworth. IMPERO: «Monsieur VerdQux», Chaplin. Odg urednik STANISLAV RENKO Tiska Tržaški tiskarski zavnd Ktno na Opčinah -pnz rja n« rVt* aš H film, „Beli Miramar** (Cesar Maksimiljan — osvajač Mehike) ki se bo pričel ob 19 V mraku predstave na prostem. MLADINA, IZRABI PRILIKO IN POSECAJ PRI PROSVET. DRUŠTVU PRI SV. IVANU šo terski Vpisovanje do 10. t. m., v SKEDNJU do 12. t. m. fouk bo ob ve čerih in ob praznikih. Patent dovoljen. Učenci, ki so polagali izpite 1. t. m., naj dvignejo vozno dov. (patent) 12 t. in. zvečer. PROSVETNO DRUŠTVO OPČINE ponovi DANES 10 t. m. ob 21 ljudsko igro v 3 dejanjih in 9 slikah 44 99 Sod el it j u jo pevNki /.bor | OHI4KSTKK IX BAI.IOT | Sedeži za prireditev v dvorani so razprodani — Ce bo lepo vreme, bo predstava na prostem Za predstiVo na prostem se nadaljuje prodaja vstopnic. Vozil bo poseben tramvaj.