KI. letnik. V Gorici, dne lil. nvf/nsht t '>03. 34 številka. 1/liajn vsnki iVtrtek oh 11. mi dopoldne. Rukopisi sc uo vin-,.i|o. Nrii aiiktivaiia |ii;uin se ne spie-Ifinajo. Cetin listu znaSo /i celo leto 4 krone, M pol leta 2 kroni, /a in n n j ptuinožnc m celo lelo 3 krone, 13 pol letn K 1T)0 /.a Nertu'ijo je cena listu 5 K, 71! dinge dfJek' izven Av ;« f. K ^^Ise sprejema uredniilvo v (Jorici, dvuriSi' Ililari ja Sli-v /. vdnsKo <—**(§)%(jv«—- Naročnino in naznanila sprejema upravniStvo . Golici, Semeniikn ulica 5.1(1 Posamezne Številke se prodajajo v toba karnali v Šolski ulici, Nunski ulici, na Josip Verdijevem te-kališ'u nasproti mestnemu vrtu in na Korcnjskem bregu (Kiva Como) St. 14 po 8 vin. Oglasi in poslanice se račuiiijo po petit vrstah, iu sicer: it se liska enkrat 14 vin., dvakrat 12 vin., trikrat 10 vin. Vei'-krat po pogodbi. Izdajatelj in odgovorni urednik: Ivan Bajt v Gorici. Tiska »Narodna liskama*1 (odgov. J. Marušič) r Gorici. Za pravico in poštenost! Nuši naprednjaki hočejo ..Krojaško zadrugo" zadavili. — Nesebični rodoljubi so jo ustanovili v korist našemu ljudstvu, in zadruga mu tudi koristi, ker naši ljudje dobivajo v njeni prodajalniei dobro blago za pošteno stalno ceno, ter se jim ui bati, da jih pretkani trgovec ocigani in se jim potem še smeje. Dasi se je misel ustanovitve te zadruge rodila v naši sredi, so začetka tudi naprednjaki ta zavod podpirali, ker tedaj še niso bili tako zaslepljeni, da ne bi uvideli njegovega velikega pomena za ii.iroduo gospodarstvo. Žalibog je zadružna prodajal,il:a prišla v roke naprednjaku Avreliju Bisailu, kateri je imel kol zadružni poslovodja trgovino v njej vsestransko voditi in nadzorovati. Kar je ta možice!j kot poslovodja »Krojaške zadruge" počel, je vnebovpijoče! Vkljub velikanskemu prometu je zadrugo spravil v par letih na rob propada, Napred-njaček Bisail je v zadrugi tako gospodaril, da se ga je sramoval sam cvet naprednjakov, A. Gabršček! Toda naprednjaki so se svojega Avrelčka sramovali in se ga pač Še sramujejo samo med seboj, na tihem I — Kakor hitro se jim je zazdelo, da bi sc škoda, katero je provzročil zadrugi naprednjak Bisail, dala izkoristiti proti takozvani »klerikalni" stranki, so začeli divjo goujo proti „Krojaški zadrugi". Uprizorili so proti nji vse, kar si le more zloba iu škodoželjnost izmisliti. Posebno smešno - strastno se je v njo zakadil v zadnjem času A. G—k, včliki mogul naprednjaštva! Na eni strani se hlini prijatelja ..Krojaške zadruge", na drugi strani jo zmerja s „coklo“ in pravi, da jo hoče „mesariti z največjim mesarskim nožem". Pri vsem tem trdi, (la se on bori „v imenu pravice in poštenosti!" ... V imenu „pravice“ d o 1 ž e naši n a p r e d n j a k i sl e-p a r s t v a poštene m o že, ki se na vso moč prizadevajo p o- L1STKK. Skalnica. Psalmi v čast M. D. svetogorski. v. Pridite, pojdimo por k Gospodovemu hribu. Izaija 2. 3. Gore naše, od največje do najmanje, Zbrale složno so se na posvetovanje. Hteie so v ponižnosti se poklonili svoji dragi sestri S k a I n i c i častiti. Ker Marija jo za sedež je izbrala in med vsemi gorami odlikovala. Vsaka izvolila kaj je darovati: Drevja ponudili hribje so košati. Da povečale bi slavo svoje sestre, dale so planine jej ravnice pestre. Triglav, Krn in drugi naši velikani vode dali sestri so odlikovani. I gorice vinske so se ponudile, trtic, smokev, sadja so jej podarile. Lepa ko nevesta Skalnica je naša, po lepoti divni gore vse prekaša I Ljudstva zdaj iz daljnih krajev k njej hitijo, v trumah vrejo iri tako si govorijo; praviti š k o d o, k a t e r o j e p r o-v z r o č i I njihov pristaš A v r o I i j Bisail, in katero so oni skušali in še v c d no skušajo povečati! V imenu ..poštenosti" so pa snedli d a n o mož k o besed o, p o k a t c r i i ni a „ K r o j a š k a zadruga “ zagotovljeno pr o d a j a I n i c o v njihovi hiši za deset I e t, te r m e č e j o zadrugo že sedaj n a cesto! Poštenim možem, ki so po svoji najboljši vednosti in vesti ukrenili kar se jim je zdelo koristno za zadrugo in njene člane, — očitajo spletke in grdobije, katerih so sami polni! Proti zadrugi in proti vsem, ki jej hočejo pomagati, šuutajo občinstvo iu c. kr. oblasti: nobeno sredstvo jim ni prenizko, d n bi ga v tem boju ne uporabili. — Iz zadruge izbacnjeni A. G—k se pripravlja, da bi tudi na občnem zbe u ..Krojaške zadruge" zgago delal. Zadružniki, ki Vam je v resnici do tega, da 89 zadruga in Vi sami po možnosti obvarujete škode, pripravite se tudi Vi, da mu daste njegovim zaslugam za zadrugo primeren odgovor, — ako se osmeli prikazati se tam, kjer nima več pravice biti I Sramota bi bila — ne samo za našo stranko, ampak za vse poštene goriške Slovence, ako bi se mu posrečilo izvesti svoje čedue nakane................... A. G—k se pošteno trudi, da bi se v svojem boju proti »Krojaški za- drugi" -- osmešil. Videli smo, da je v tem pogledu že dosegel lepe uspehe. Ne zavi ajtno ga v tem hvalevrednem stremljenju — ampak pripravimo se na to, da bomo eventuelni novi komični predstavi hvaležno občinstvo!! Prirejajte ljudstvu veselice!? i. Brezverska „Soča“ kliče v št. f)4. vsem svojim somišljenikom, naj prirejajo ljudstvu veselice, ter povč, da veselice dandanes nimajo le namena buditi Ijud- „Pridite, pojdimo gor na hrib Gospodov, v hišo Jakoba, očeta vseh narodov; kjer izvoljena devica rajsko-mila pota svoja prava bode nas učila. Tum po njenih stezah bodemo hodili, Njo častili, z Njo se vekomaj združili*, E g i d i j. Na krivem potu. Slika. Večer je snival nad poljano, in mir je drhtel v porumenelem listju jablan; in jaz sem zrl v ta večer, tako skrivnosten, kot oko nedolžnega deteta, tako tih, kakor globok tolmun, ki zakriva stotisoč žrtev.. A zazdelo se mi je, da mi je neka roka zakrila vse to, mrak iu poljano in drevje, zazdelo se mi je, da me prestavlja neka nevidna moč v drug povsem neznan in tuj mi kraj. A la kraj je bil lep, diven, kakor raj.; Med palmami in cvetjem se je vil pot tja nekam v daljo, od kjer je prihajalo solnce, žareče in svetlo. Med palmami pa so snivale sence, in hlad je objemal moje ude, in solnčni žarki niso žgali stvo k narodni zavesti, ampak da imajo šo drug namen, namreč „čuvati ljudi prod vplivom k I o r i k a I i z m a“. bolj jasnimi besedami se pravi to po našo: Veselico, katero prirejajo liberalci, imajo namen ljudstvo odtujiti v p r i in nravnosti, kateri oznanjujejo duhovniki sv. katoliške cerkve, in je popravljali za liberalstvo. Pri zadnjih volitvah v državni in deželni zbor je liberalna stranka napela tudi na Vipavskem vse svoje moči, da hi zmagala; učiteljstvo je združeno šlo v volilni hoj zoper staro, pošteno narodno stranko, za katero je duhovščina zadavila svoj vpliv. Pa siloviti naskok združenih liberalcev in vseh nezadovoljnežev so jo razbil ob značajno*^,T(y}ine vipavskega ljudstva. Zato je trelia zdaj drugače začeti in ljudstvo že zdrj odtujiti duhovščini ter je privabiti v liberalni tabor. Vinarska in sadjarska društva ne zadostujejo. Bralna in pevska društva ne vlečejo ne z branjem, ne s peljem, ker ga večinoma ni. Pač pa morajo pomagati pl«si, kateri so glavna privlačna moč za m\adino; bralna društva še obstajajo, ker jih vzdržujejo nekateri mladeniči, ki upajo, da s posredovanjem društva najlepše dosežejo dovoljenje za ples. Treba je tedaj vspešnejšega sredstva, to so veselice v velikem slogu, s petjem, dekla-movanjem in glavno točko: javnim plesom. Lastnik „Soče“ se še gotovo spominja, kako je v prejšnjih časih po pravici odsvelaval javne plese iz narodnogospodarskega stališča. Zdaj pa mora ravno ista lahkomišljonost ljudstva.služiti svetemu namenu liberalcev. Liberalci imajo namreč le svete namene, pošteno vipavsko ljudstvo omamiti, ter je napojiti z liberalnim duhom. Ples naj bo tedaj za lahkoživno mladino vaba v liberalne mreže. Občevanje z liberalci bo pa že doseglo Hvoj namen, po pregovoru, da eno gnjilo jabelko okuži vse zdrave. Hes izborno sredstvo so si izmislili naprednjaki. Zalo je general napredne stranke ustanovil svojo gardo, pevsko društvo, mojega temena. In jaz sem stopal z neko čudno lahkoto med palmami in zdelo se mi je, da slopam v deželo miru in sreče .. Ln nekaj me je bolelo, da, sem bil tako sam, da nisem imel nikogar, komur bi razkril svojo radost, komur bi odprl srečno srce.. , Sam, sam! Ne toliko hoja, kakor ta misel me je utrudila, da sem sedet med evotje.. Cvetje je duh, telo omamilo in jaz sem bil že sit tega duha.. In ozrl sem se okrog, nikogar nikjer! Tačas pa so pohitele moje misli nazaj po potu, katerega sem prehodil, začutil sem, da se vzbuja v mojem srcu spomin, katerega sem bil sč silo zatrl.. Zdaj pa se je oglašal znova očitujoč in svareč.. Sam, sam! Da, tam nekje, daleč, daleč je bilo, kjer sem se ločil od svojih dragih in krenil sam na ta pot, v veliko bolest onih, ki so me ljubili.. A jaz sem šel, ker je bilo moje srce omamljeno od cvetja, ker je moja duša sni vala o sreči. Zato sem volil takrat ta pot, zato sem odšel sam po tem potu, brez sladke zavesti, da me spremljajo srca mojih dragih. In cvetje, ki me je od začetka tako mamilo, postajalo mi je od dne do dne ki naj po izgledu brhkih kozakov v ruski vojski hodi iz Gorico širit naprednjaško zavest in prosto moralo. Zato se je priredila lansko leto v Rihembergu veselica, ki naj bi komaj k liberalstvu spreobrnjene Hihemberžane kakor neka liberalna birma potrdila v naprednjaškem duhu. Ko so pripravljali narodno veselico v Ajdovščini, so vabili k udeležbi vsa narodna društva brez razločka stranke. Ne dvomimo, da bi prireditelji bili z veseljem sprejeli med se celo črno klerikalno dornberško katoliško izobraževalno društvo, ki pa jim ni šlo na limanice, kakor goško pevsko društvo „Nanos'‘. Ko so nekateri „klerikalci“ vihali nosove, češ, da veje iz te veselice liberalni duh, so znani naprednjaki iz volilne dobe svetu zagotavljali, da imajo le najboljši namen ljudstvo navdušiti za narodne svetinje in je zopet zjediniti v bratski ljubezni. Celč ajdovski župan, ki je sicer posvečen v vse tajnosti napred-njaških oficirjev, ni niti slutil, da ima ajdovska veselica kaj liberalno strankarskega namena. Zato je v znani svoji ljubeznjivosti hotel izposlovati od lamoš-njega župnika razobešenje zastav raz zvonik, kar je pa „klerikalni“ župnik odklonil, ter s tem dokazal, da nima smisla za liberalno ljubezen do ubozega ljudstva, ki ga denar tišči v žepih in ne ve, kje bi naložilo svoje kapitale. Ko se je pa zdaj dornberško katoliško izobraževalno društvo predrznilo napraviti veselico in sicer brez zapravljivega plesa, veselico, kakoršne ne zmore nobeno naprednjaško društvo na celem Vipavskem, pošteno veselico, ki resnično izobražuje ljudstvo in je povzdiguje do vzvišenih idejalov in je vodi h krščanskemu napredku, ne more „Soča“ več zadržati svoje nevoščljivosti in jeze, ter izdaja vso tajnost liberalnega vodstva in ves namen, katerega imajo liberalci s svojimi veselicami. Mislimo, da liberalci niso še le dne 8. julija t. 1. iznašli ta namen. Prav je tako ! Veseli nas, da vsaj vemo, s kom se bojujemo. Poznali smo neznosnejše. In palme, ki so se vspenjale nad menoj so se mi zdele od dne do dne bolj tuje, sovražne. Zdelo se mi je, da me tlačijo kakor orjaške roke v to osamelost, ki je romala ob meni, z menoj in v meni. In ko sem se ozrl v solnce pred seboj, zdelo se mi je, da se mi posmehuje škodoželjno in hudobno. A bil sem sam, zato me je bilo nakrat strah. In nikogar ni bilo, da bi me ojunačil. Šo cvetje ob meni me je strašilo in ko sem se ozrl pred se, šinil je pisan gad mimo mojih nog, da sem vstrepetal. In ves dolgi pot pred menoj in za menoj se mi je zazdel velikanska kača, pisana in lepa, a grozna .. In solnce pred menoj je iskrilo v glavi te kače, škodoželjno in hudobno. Zato sem viknil: „Pomagajte!“ A niti jek mi ni odgovoril. Moje duše pa se je polastilo isto čustvo, kakor je ono, katero občuti človek, ki so ga zagrebli v spanju, meneč daje mrtev. Čutil sem potne kapljice na čelu. V duši se mi je oglasil črv in začel škrtati in razjedati mojo dušo. Kesanje! O, isti hip sem se kesal, da sem šel po potu, ki je bil lep, a goljuliv. In toliko bolj sem občutil svoj greh, krivdo, da sem užalil svoje drage, ki so plakali vas sicer tutli vže prej, ko ste Se 8 krinko ljubezni in edinosti vabili ljudstvo; pa mttlokdo se je dal prepričati o vadi hinavščini, češ, morda pa le delamo krivico nedolžnim liberalcem. Lepo I Tedaj veselice so vam orožje v boju zoper klerikalizem, proti duhovščini, proti katoliški cerkvi. Vipavsko ljudstvo, dobro Bi to zapomni! To je povedal sam lastnik MSoče“, ki mu je sicer toliko verjeti kot kravjemu mešetarju. Pa tudi kravji me-šetar se večkrat spozabi t jezi, če mu je mešetarija v nevarnosti. Politični pregled. NaS notrnjul položaj je veleli riti^«‘ii. — Homatije na Ogrskem bo vedno večje. Opozicijonalcem redno bolj raste greben, vedno večje so njihove zahteve. Cesar se poda v Bud mpešto, kjer se razgovori z raznimi političnimi voditelji. Ako krona ugodi zahtevam Ogrov, pride kmalu do gole osebne zveze vladarja med Ogrsko in Avstrijo. Veliko pozornost vzbuja nenadni poziv predsednika ozir. podpredsednika gosposke zbornice knezov Windischgraetz in Au ersperg na Dunaj. Pripravljeni smemo biti na izredne dogodke. Ogri ne odnehajo, Avstrija se pa ne more udati. Zato tudi govorijo o odstopu cesarjevem. Cesar je v pondeljek sprejel nadvojvoda Frana Ferdinanda, ki se je takoj na to podal v vojno ministerstvo, kjer je bil nad eno uro. Mej tem časom j** bil sprejet od cesarja Korber, tik za Korberjem pa sta bila pozvana k cesarju načelnik generalnega Štaba Beck in vojni minister Pietreich. Ti sprejemi so v zvezi z ogrskimi zahtevami. Vojna uprava v prilog polje* delcem. — Vojna uprava je zopet ponovila svoječasni ukaz, da naj se kmetovalce kliče k vojaškim vajam v času, ko ni žetve, in je zapovedala, da Be rezerviste, ki so poljski delavci, odpusti. Rezerviste, ki so kmetovalci ali poljski delavci, se bo poklicalo k vojaškim vajam v času, ko ne bo na škodo njihovega dela na polju. Dogodki v Srbiji. — Listi z največjo gotovostjo trdijo, da je sedanji kralj Peter vedel za zaroto proti kralju Aleksandru. Kralj je baje pisal lastnoročno pismo, v katerem zagotavlja zarotnike, da ne bodo kaznovani, ako postane kralj. Listi trdijo, da je to pismo v rokah polkovnika Mašina. S tem pismom pritiske' sedaj zarotniki na kralja. Mej časimKi v garnizijah, ki se niso udeležili zarote, vre. Razmere so take, da se je bnti meščanske vojske. Kralj Peter vedno bolj uvideva, da je preslab, da bi ukrotil častnike, ki mu hočejo pri imenovanju in odstavljanju uradnikov ukazovati. — Dosedanje ministerstvo je odstopilo, novo ministerstvo sestavlja AvakumOvič. Vsti\ja ua Balkauu. — Makedonski vataši so vrgli v zrak železniški most pri Uievdielih. Sedaj je pretrgana zveza bč Solunom in Carigradom. Vstaši so zažgali mohamedanske vasi Bomsin, Dolenv, Obiednik in Marjačevo. V Smiljevu bo pobili vstaši 80 mož vojaške posadke. Mesto SL kič je v plamenu. V vasi Smilevo zažgali so vstaši mošejo, v kateri so se vojaki klanjali Allahu. Mnogo vojakov je zgorelo. — Vstaši so sklenili, da se nadaljuje boj do skrajnosti.' Boji med in zrli za menoj.. V mojr glavi pa je obvladala ena misel: „Vrnem se!“... Okrenil sem se na , t po katerem sem prišel.. Ta hip pa je zkvršelo krog mene, palme so pripognile svoje veje in mi za-slomile pot, cvetje se je nagnilo na pot, cvet ob cvetu, čaša ob čaši. Iz teh čaš pa je sikalo stotisoč gadjih jezikov. Ta čas sem spoznal, da sera zaSel brez rešitve v gotov pogim. Solnčne žarke sem čutil na svojem temenu. Bili so ognjeni, strupeni. In bilo me je strah, ha mojem obličju se je zrcalil obup in lista so mi drgetala: »Poginem, pomagaj Boglu A ni ga bilo rešitelja in ni je bilo pomoči. In jaz sem se Vil kakor črv v svoji osamelosti, v strahu, v svoji bedi in neskončni tugi. In čutil sem vest očitujočo in svarečo in strogo ln klel sem pot, po katerem sem hodil, klel samega sebe. A ko sem čul te svoje kletve odmevati in izgubljati se med cvetjem in gadi, sem zadrhtel novega strahu. „Neba si pozabil, zato ni rešitve zate, zato poginjaš sam, preklet kakor Kajnk .. In začutil sem svoj greh in ta je vstaši in vojaki ho obupni. Vstaši rabijo tudi v bojih dinamit. Morilec konzula Rostko\vskega orožnik lialim je bil obsojen k smrti in ustrelj' n. Isto tako je bil tudi vojak, ki je stal zraven straže, obsojen k smrti in ustreljen, ker ni preprečil umora. Obsojeni so bili tudi drugi v ječo. Dopisi. Iz Bo ven. — 15. avgusta 1902. Zadnjič smo poročali o prežalostnem položaju v Bovcu, ki je tudi po besedah samega c. kr. namestnika v Trstu ena sama velika — apnenica. Sloda, provzročena od požara, je bila cenjena nad 900000 K. Kakor se čuje, so ljudje siper menda do zadnjega zavarovani, toda žal, da imajo naši kmetje pogubno navado, da zavarujejo na svojih poslopjih le streho in Se kaj malega zraven, vse drugo pa puste nezavarovano, kakor n pr. seno, obleko, deloma tudi pohištvo. Zaradi tega bodo ljudje gotovo v velikih stiskah pri zidanju svojih poslopij. Do daneB sta bila od zavarovalnic samo zastopnika »Vz£yemneu i* Ljubljano in neke tržaške, kateri je pogorola sama ena hiša. Prizadet: »o z „ Vzajemno1* zelo zadovoljni, ker je izplačala ves zavarovani kapital, in na podlagi tega jako ugodnega in vseskozi pravilnega odškodovanja pričakujejo tudi zavarovanci „Slavije“ in „0bčne tržaške11, da dobe pravično in pošteno odškodnino. Sicer bi pa bilo želeti, da bi prišla zastopnika »Slavije-* in »Občne1* takoj na lice mesta in storila svojo dolžnost, ter ne pustila ubogega ljudstva čakati na milost cele tedne v skrajni bedi. Iz Podbrda. — Podbrdom in na projektirani železniški progi proti Huda--južni in dalje se začenjajo vedno večja dela. Delavcev prihaja dan za dnem vedno več. Žalibog, da se nahajajo med njimi tudi taki ljudje, ki provzročajo domačinom veliko skrbi in sitnosti. Še le pred par dnevi ao se zopet stepli in pri tej priliki je bil neki delavec štirikrat zahoden ter bo težko več okreval. Koj1 drugi dan je moral neki krčmar pretepajoči se druhali groziti sč samokresom,, da je obranil sebe in svojo hišo pred' večjo nevarnostjo. — Pri vsem tem pa se kaže vendar tudi Pobrdom napredek. Zgradba1 novega šolskega poslopja namreč vrlo napreduje, kar je tem veselejSe, ker je novo šolsko poslopje silno potrebno. Zgradba novega poslopja kaže že sedaj, da bo delala nova šola res čast in veselje vsem domačinom. To dejstvo pa bo morda potolažilo tudi živce podbrških naprednjakov, ki so tako na »nedolžen'1 način — kakor je obelodanila »Soča*1 — zahtevali od tamnšnjega kaplana, da se odpove izključni posesti kaplanije in prepusti še nadalje eno sobo v svojem stanovanju v šolsko porabo, dasi tudi vedd ih priznavajo, da je pri sedanjih razmerah to absolutno nemogoče. No, da g. kaplan ni delal z odpovedjo nikomur nikake krivice, kaže pač dejstvo, da je bilo očito naprednjaško žuganje s tožbo proti g. kaplanu in g. župniku brezuspešno. Ravno tako je bila zaman vožnja dveh naprednjakov v Tolmin, ki sta hotela to žuganje uresničiti in na stopiti pot pravice. Pa kjer ni krivice, bil tako silen, da je omagovala moja duša pod njegovo težo.. Trepetaje sem padel na obličje in molil po dolgem, dolgem času, in glej, nov pogum je lil v moje srce, in krivda se mi je zdela lažja in lažja Ta čas pa so bežali gadje, jezni in zlobni, dvigale so palme svoje veje in razgrinjal se je pot za,- menoj, ln tam iz dalje je prihajala stara žena, vsa sključena, izmučena. Hitro je šla, a težko, in videl sem valovanje njenih zasoplih prs... Bila je ona, ki ni pozabila sina — mati... „Moj sin, moj izgubljeni 8inlu Jaz sem plakat v njenih rokah in jo prosil oproščenja, in skupaj sva jokala in se ljubila in hvalila Boga .. Solnce nad nami je bilo jasno in svetlo, palme so drhtele ginjenja in cvetje je duhtelo sladko in mehko ... A to ni bilo solnce, ne palme, no cvetje, v*e je bilo le mučen sen.. Poljana je spavala in mir je drhtel nad njo in spanec se je zibal nad zemljo. Na moje oči pa se ni vrnil več isto noč.. I. M o h o r o v. molčijo paragrafi I — Prihodnjič nokaj o kaplanijskem beneficiju, katerega ni! Smo puč liberalci. Morda bo slavni »Pri moreč* z dne 29. maja s lem zadovoljen, tem bolj, ker biiio slišati, da že zna tamošnji »petelinček1 precej dosti kozjih molitvic. I/. hribov. — Kdor je le mogel, podal se je v nedeljo na Kamno, precej veliko vas ob levem bregu Sočo blizu Tolmina. Veselo pritrkovanje zvonov, streljanje, mnoge zastave in lep slavolok blizu cerkve — vse to je oznanjevalo, da se vrši danes tukaj nekaj posebnega. In res. Ob 10. uri se uvrsti pred vikargatskim poslopjem izbrana družba ovenčanih deklet in mladeničev sč šopki. Za njimi se pomika več parov duhovnikov v cerkvenih oblačilih; med njimi tudi preč. gg. Peternel, dekan v Kobaridu in mons. Kragelj, dekan v Tolminu. V slavnostnem sprevodu spremljajo danes častitega gospoda Jožefa Ivančič-a v prostorno in okrašeno cerkev, da prvikrat daruje Gospoda nekrvavo daritev. Sredi dveh duhovnikov stopa tudi novo-mašnikova mati, mirna in pobožna ženica, polna radostnih čutil. Ljudstva se je kar trlo in č. g. Leben, kurat na Libušnjem je skrbel za red. Vsi smo željno pričakovali novo-mašmkovega blagoslova, katerega je nam podelil na prošnjo slavnostnega govornika č. g. kurata sč Srpenice. Verno Ijadstvo pa je takrat gotovo goreče prosilo Boga, da bi bil novi Kristusov služabnik srečen ” svojem težavnem stanu. Po cerkveni slovesnosti je častita družba v lepem sporedu spremljala no-vomašnika zopet v vikarijatsko hišo, ozaljšam) se cvetjem in zastavami. Nazdravilo seje mod obedom g. novomašniku in potem tudi zapelo par domačih. Pr >ti večeru pa so se duhovniki razšli in spremljala jili je srčna želju, da bi dal Bog novemu sobratu potrebnih mil »stij za pravo in zvesto spolnovanje duhovskih dolžnostij. Novice. Cesarjev rojstni dan. — V torek so po vsi širni Avstriji narodi slovesno praznovali rojstni dan milega vladarja, presvitlega cesarja Franca Jožefa. Tudi v Gorici smo slovesno praznovali ta dan. V predvečer je mestna godba, svirajnč vesele koračnice, obhodila glavno mestne ulice. Ob 10. uri je prevzv. knez-nadškof daroval ob številni asistenci slovesno sv. mašo, katere so se udeležili zastopniki vseh oblastnij, kakor tudi vse polno drugega občinstva. Namestnik na potovanju. — Namestnik grof Goobs si je ugledal okrajno glavarstvo v Tolminu in potem razne cestne zgradbe. Bil je na Grahovem in Podbrdu, kjer si je ogledal naprave po 1 jetja Cecconi. Za »AlojzijeviAče": Nabralo se je na novi maši č. g. Franceta Lavrenčiča v Saležu 35 K (ravno toliko tudi za -Šolski Dom“); na novi maši č. g Ivana Podobnika v Otaležu 23 K 26 h; volilo pok. g. Neže Štraus iz Podbrda 20 K. V Št. Petru pri Gorici zbralo je slavno starešinstvo na predlog vrlega gospoda župana Iv. Bofulina pri slavnostnem obedu na cesarjev rojstni^ dan 11 K za »Alojzijevišče11 in 11 K za »Šolski Dom1*. — Poieg tega ste odstopili tudi Roza Silič in Justina Bofulin, kateri sto stregle pri mizi. njim nabrano nagrado 7*16 kron v isti blagi namen, namreč polovica za »Alojzijevišče11 in druga polovica za »Šolski Dom“. Vsa čast blagim darovateljem I Za slovevsko slrotlftfe v Gorici oziroma za kat. društvo detoljubov so darovali: P. n. Miha Brezigar 24 v. omizje v Furlanici v Rihembergu 7 K 92 v. Znani mož z mesarskim nožem, ali po domače A. G—k, hoče še vedno igrati vlogo nedolžnega jagnjeta, češ, da on edino le zagovarja koristi zadružnikov. Toda tega mesarja blagor zadružnikov ravno toliko briga ko lanski sneg. Njemn so na želodcu klerikalni zavodi in posebno »Centralna posojilnica1*. Edini, izključno edini namen njegovega mesar jenja je, da bi škodoval tem zavodom, če tudi vsi zadružniki škodo trpe. Napredna »poštenost1* je res vse tako vpeljala, da bi »Krojaška zadruga1* res morala ^ propasti. In znani človek je že pričetkom leta 1902. zapuSčino »Krojaške zadrjge11 obetal Avrelčku. Kazal je v prvih mesecih letošnjega leta v Hvojem listu veliko vesolja radi pretečega polomu. Ko pu je videl, da se jo h pomočjo ..Centralne posojilnico14 stališče »Krojaško zadrugo” zboljšalo in da si bode ista še opomogla, vskipela jo njegova „poštena“ duša. Znano jo, kaj je zadnji čas vse storil in pisal, da bi vničil »Krojaško zadrugo”. In ta mesar so 8edaj huduje, ko ga je načol-ništvo zadruge izbacnilo, kur je moralo že zdavno storiti. Moralna brca pa je še vse premalo za poštenjaka z velikim mesarskim nožem. Prepričani smo, tla hodo zadružniki na občnem zboru sklepali le v dobrobit zadruge, in tuko obvarovali sebe gmotne škode. Mož, ki okoli sebe mahajo z mesarskim nož^m pa se naj vsakdo izogiblje! Škodoželjnost se je zn enkrat osmeAiln! — Dnu 17. julija t. I. jo A. Gabršček vložil pri tuk. c. kr. okrožni sodniji imeniten plod svojo juristarije. Prilagajo št. 56. „Soče“ s prvim člankom o »Krojaški zadrugi11 (la članek jo imol kot drugi naslov šc: „Vrhunec klerikalnega švindla**, ki jo pa v poznejših člankih izginil — zanimivo bi bilo zve<’ /i, zakaj ?) — zahteval je A. G k v lej svojej vlogi, da naj sodnija preišče, ali so trditve omenjenega Članka resnične. — Čedno postopanje, kaj ne? Prej priobčiti članek, v katerem se pošteni možje dolžijo z vso gotovostjo »ostudne kupčijo11, sleparstva in drugih grdobij, potem pa - ne ponuditi sodniji dokazov za vse to, ampak zahtevati, da naj še-le preišče, aii ni pisec članka morda vendar lagal in obrekoval!!... To je boj za .pravico in poštenost", kajpada! — Koncem ovadbe je A. G—k svoje sreč popolnoma odkiil in iz sume ljubezni do »Krojaško zadruge'* zuhleval, da naj ,.c. kr. okrožna kot trgovinska sodnija ustavi v s h k o daljno poslovanje na ime »Krojaške zadruge"... No, »okrožna kot trgovinska sodnija11 ni vkljub mnogoštevilnim paragrafom, s katerimi je izvistni jurist Gabršček našpikal svojo ovadbico, ničesar preiskala niti ni ustavila daljnega poslovanja na ime »Krojaške zadruge11, temveč je načeiništvu samo naložila, da se v treh dneh izkaže, da se je priobčil računski sklep in bilanca zadruge za loto 1902. Ker se pa to ni izvršilo in tudi ni moglo izvršiti v tako kratkem roku, je okrožna sodnija udom načelništva in nad-zorništva naložila tisto strahovito kazen, o kateri čveka zadnja »Soča-1 — plačati bodo morali celih6K (beri: pet kron) globe! — Sicer pa ni ta sklep še niti pravokrepen, ker se je proti njemu vložila pritožba. — To je torej za enkrat klaverni tspeh C ,Lrščekovega delovanja na polju ovajanja — lovorike, na katere je v resnici lahko ponosen! Tudi A. (i—k se je sramoval Avrelija Bisnjla! —• Bilo je pa to že koncem minolega leta. Tedaj so je, Avrelčku pripetilo nekaj sličnega, kakor sedaj A. p—ku; izbacnili so ga bili namreč popolnoma iz prodajalnice »Krojaške zadruge1*, kjer je lako lepo gospodaril. Zato se je zatekel k dr. Trco-tu, ki naj bi »ranil nedolžno preganjanega proti klerikalcem, ker mu ti niso pustili, da bi »Krojaško zadrugo11 popolnoma spravil na boben. Kakor videli, je bil dr. Treo voljan prevzeti zastopstvo Avrelčka. A. G—ka je pa to spravilo po koncu. Moral je ravno imeti nekak »lucidum interval-lum11 in upil je na dr. Treo-ta v njegovi pisarni, kako da more prevzeti zastopstvo človeka, ki jim dela tako sramoto, ki je pustil pri špediterju Hvaliču blago »Krojaške zadruge1* ležati nad eno leto; ki ni niti odpiral pisem, naslovljenih na »Krojaško zadrugo11, v katerih so dolžniki prelili h tožbami, vsled česar je »Krojaška zadruga-1 potem bila res tožena in je morala plačevali občutne stroške itd. Tak človek — tako je tedaj kričal A. G—k —■ stori najbolje, ako izgine iz Gorice, da ga nihče ne vidi ild. Tako je A. G—k hrulil dr. Treola meseca decembra lanskega lota, pa precej dolgo; laku je tedaj sodil o lem uzornem poslovodju. — Kako pa sedaj piše!? Sedaj je Avrelček žrtev klerikalcev; krivi škode pri »Krojaški zadrugi'1 so členi načelstva in nadzorništva — iz čisto jednostavnega razloga, ker se je A. G -k mej tem vendar spomnil, da obstoja načelstvo in nadzor-ništvo iz »kavčev1* — Avrelček pa da je naprednjaček, istega duha kakor oni Sklep šolskega leta im deželnem zavodu ghthonemov v Gorici. — V petek bil je na tem zavodu sklop $ol- i. •ike^a o1» kal«‘ri priliki ho jo vršila Uidi javim skušnja, in so bili razpostavljeni eolski izil-lki. Navzočih jo hilo obilo Plovilo oseb. Kakor druga lota, tako n,, h(> čudili udeleženci lepemu napredku l(i|t|i zavoda. Posebno so si* čudili navzoči riJiiemu napredku govora, do katerega nripralja učiteljsko OHobjo tega zavoda s iiospbno potrpežljivostjo to nesrečno dečke in deklice, in ki se prikazuje od lota do lota vedno večji. Ta javna skušnja je pokazala, du so si gojenci in gojenke ti>ga zavoda pridobili lepega znanja v litarijn, računanju, zemljopmju v zgodovini in posebno pa v risuniu in v ročnih dolih. Tudi v poljedelstvu, v vrt-iirtrstvu in v čelieloroji so so podučevali gojenci posebno pa v čobeloreji, s katero so prav pridno in vspošno bavi g Ant. Rude ž, ki si je stekel na tem zavodu tudi v vsakem drugom oziru premnogo zaslug. — Število vseh gojencov in gojenk znašalo je v preteklem Šolskem letu 77, in sicer it) slovenske narodnosti in 87 italijanske narodnosti. Dočkov jo liilo 8H, deklic pa .‘58. Hilo je obdarovanih na slovenskem oddelku, obstoječem iz treh razrodov, 10 gojencev in gojenk. Sploh je pokazala skušnja, da so nahaja zavod prav v sprotnih rokah, ter da vršijo kakor g. vodja, tako tudi vse ostale učiteljske moči svojo dolžnost z občudovanja vredno požrtvovalnostjo in potrpežljivostjo. — Humarji. — V petek, v soboto in nodeljo je našo mesto kar mrgolelo romanov, idoči! in vrivajočih se s Sv. (i >re. Prihajali so od vseh stranij po železnini, peš in vozeč se na vozovih. 1’osebno nnogo jih je bilo iz Trsta in iz tržašKe okolice; pa tudi Kraševcev in Vipavcev in kakor tudi Furlanov ni manjkalo. Električna razsvetjava v (Jorlci. — V soboto zvečer začela je redna električna razsvetljava v Gorici. Električno razsvetljeno bodo ulice: Gorso Giuseppe Verdi, Šolska ulica, Raštelj in Gosposka ulica ter trgi: Travnik, Korenj in Stolni trg. — Javna drafcba. — Dne 23. t. m. se bo na javni dražbi, ki se bo vršila na tukajšnjem magistratu ob 11. uri pred-poludne, prodala pravica pobiranja divjega kostanja za letodnje leto, padlega z dreves, ki pripadajo mesta. Pod voz jo priSel včeraj ob 11. uri predpoludne v ulici Vetturini 8-letni Širok Štefan, ko je nesel svojemu očetu kosilo. Izvlekel ga je izpod voza čevljar Jakob Višin. Fanta so prenesli v bližnjo lekarno; k sreči pa se ni hudo poškodoval. Voznik je bil neki France Mozetič iz Renč. Zaprli ho v četrtek popoludne ob dveh urah čevljarja, Josipa Kaučiča, iz Lipe, a stanujočega na Gradišču št. 97. Kaučič je ukradel namreč z nekega voza 54 metrov kotonine in jeden zavoj ru-dečlh rut. Vse to je bila lastnina trgovca Jo9ip& Levpuščeka s Slapa pri Tolminu. Pri ti priliki je prišlo tudi na dan, da je bil oni sladkor, katerega je na Ueichovem dvoriščn vkradol Kaučič, last trgovca Ivana VVinklerja s Trnovega. Nesreča ua vipavski železnici. V petek popoludne okolo jedne ure, ko se je bližal popoludanski vlak Gorici, približal se je, tam kjer prereže železnica mirensko cesto, železniškemu tiru voz, pred katerega je bil vprežen jeden konj, in na katerem je sedela neka Štandržanka po imenu Ana Devetak s tremi nedoraslimi otroci, ravno takrat, ko seje približal vlak. Strojevodja je sicer žvižgal, a za to žvižganje se ni prav nič brigal ne konj, in tudi ne oni, ki ga je vodil. Vsled tega se je zgodilo da je hotel konj čez železnico v istem hipu, ko je imel vlak gdrčati čez mirensko cesto. Trčila sta torfj skupaj konj in vlak, ker ni bilo mogoče strojevodji vlaka tako naglo ustaviti. Prav, kakor da bi imela tu vmes kaka nevidna močv svojo roko, odtrgal je vlak konja od voza ter ga zalučil več m v stran, a samega, brez voza. Ko se je namreč vlak ustavil, in so popotniki izstopili iz železniških vozov ter se podali na mesto nesreče, našli so konja, ki je ubit ležal na tleh, dočim je žena z otroci na vozu ostala popolnoma nepoškodovana. Na šempeterskem kolodvoru, blizu Gorico, je zmanjkal potovalnemu agenta iz Gradca kovčeg, v katerem so so nahajali vzorci, nekaj denara in druge roči, vse skupaj vredno kakih 208 kron. V Dornbergu se bo vršila v nedeljo dne 30. t. m. veselica, kakoršne še ni bilo na Goriškem. Igrala se bo namreč Govekarjeva narodna igra t petih dejaniih »Deseti brat'1. To je gotovo redka prikazen na deželi. Da bo ljudstvu lažji prihod, prosilo se jo poseben vlak. Urnik objavimo pravočasno. V nodeljo dne 80. t. m torej vsi v Dornberg. „De-seii brat ima mnogo duševnega užitka za vsaki stan. — K obilni udeležbi uljudno vabi veselični odsek. Zgorel ,|tl v Ozeljanu hlev posestnika Koniča. Goreti je začelo, ko gospodarja ni bilo doma. Prišedši domov hotel je gospodar rešili kravo in svinjo iz ognja, a bilo je vso zastonj. Itevež se je pri tem tako opekel, da so ga morali prepeljati v bolnišnico. Konič jo udovec in ima 6 nedoraslih otrok. Hoče pač biti zaprt. — še ni pretekjo osem dni, odkar je zapustil 26 letni Štelan Arčon kopersko jetnišnico, v katori je bil zaradi nekega umora štiri leta. Arčon Štelan jo pristojen v Rihen-berg, in odgnali so ga tudi tje, ko je prišel iz jetnišnico. Ali Arčon nima v Rihenbergu ne znancev ne jrodnikov in dopade se mu la v Trstu, kjer je bil rojen in kjer jo do sedaj živol. Povrnil se je torej v Trst še isti dan, ko so gti pripeljali v Ribenberg. Ko so ga pa v Trstu zagledali redarji, so ga prijeli in hoteli odgnati v zapor. Mesto pa, da bi jih Arčon ubogal, začel se je z redarjj pretepati. Nazadnje so ga pa vendar spravili pod ključ, ko si je zopet pridobil pravico biti za nekaj mesecev brezplačno preskrbljen s stanovanjem in s hrano. Trtna uš v Brdih. — V Št. Ferjanu so zasledili trtno uš. Dolgo so se upirala Lidatemu največjemu sovražniku svojega glavnega pridelka. Naposled jih je torej vendarle obiskal. Brici so zasajali do sedaj svoje nove trtne nasade le z domačo trto, in ko se jih je svarilo ter se jim priporočalo, naj sadijo v nove nasade raje ameriško trto, odgovarjali so jedno-stavno, da trtna aš ne pride čez Sočo. Prišla je pa vendar, kakor se vidi. 15 ur In pol v propadu 25 metrov. — Iz Križa pri Sežani pišejo „Edinostiu 12. t. m.: Redek slučaj! — Ne pozna jih vsakdo, namreč kraških jam, ki se razlikujejo med seboj po svojih raznovrstnih oblikah. Danes so pasli pastirji v bližini take jame na križkem občinskem pašniku z imenom „V pečinah11. Gnezda skalnih golobov seveda ne dado takim mlečnozobim dečakom nikoli miru. Jeden izmed njih, imenom Fran Bezek, 13-letni predrznež, je bil pa tako nesrečen — oziroma srečen, da se je prevalil v globočino 26 metrov, česar menda- ne dela vsakdo za šalo. Ostali pastirji niso nikomur nič povedali o tem. Še le zvečer se je nekaternikom posrečilo, da so iztisnili iz njih težko izpoved. Na to so šli vaščani z lučmi in drugimi potrebnimi pripravami k jami tpr so tu enega izmed njih, imenom Alojzij Hlačar, spustili po vrveh v globočino. Hlačar je našel dečka — čemur se ni dovolj načuditi — pri žjvljenju in razmeroma malo poškodovanega. Pasti v tako grozno globočino ter tu prebiti v groznem položaju od 7. ure zjutraj do 10. in pol zvečer — to gotovo ni kar si bodi! Ponesrečenec je bil popolnoma pri zavesti. V strašnem padcu zlomil si je levo roko in nogo ter se tudi sicer deloma poškodoval po ostalem životu. Prepeljali so ga nemudoma ▼ tržaško bolnišnico. — To je pač pravi čudež med raznimi nozgodami. Vabilo na V. sestanek slovenskega krščansko-misleč.ega dijaštva dn6 24, 26. in 26. avgusta 1903 v Ljubljani. Vspored : Pondeljek, dn6 24. avgusta, ob 8. uri zvečer: Pozdravni večer v gostilni pri ..Zvezdi“ (Krisch, prej Ferlinc) na Cesarja Jožefa trgu. Torek, dne 25. avgnsta, ob 8. uri zjutraj: Tiha sv. maša, daruje preč. gosp. kanonik Andrej Kalan v cerkvi Jezusovega Srca. Ob 9. nri zjutraj: Otvoritev Bestanka v dvorani „Rokodelskega doma“ po predsednika pripravljavnega odbora. Nato: Predavanja: Dopoldne: 1. Identičnost nauka in cerkve Pavlove i nnnkom in cerkvijo, kakršno je zasnoval Kristus. Dogmatično historična razprava. Theol. Fr Terseglav, Girica; 2. Arheolo-gična raziskavanja na Kranjskem. Phil. Anton Rabuza, Gradec; 3. Električni tokovi visoke napetosti in frekvence. Cand. mech. Vladimir Remec. Popoldne ob '/«4. ari: 1. Slovensko vseučilišče. Phil. Vincencij Marinko, Dunaj; 2. Položaj in organizacija slovenskega katoliškega dijaštva. Phil. Ivan Grafenauer, Dunaj. Ob 8. uri ivečer: Komen v gostilni pri „Zve»di“ na Cesarja Jožefa trgu. Sreda, dnč 26. avgusta izlet na Grintovec. Pripravljalni odbor. Vsporetl občnemu zboru „Slom-hltove zveze": 24. avgusta: Pozdravni večer kat. dijaštva in učiteljstva (Gostilna pri „Zve?.di4‘ na cesarja Jožefa trgu). 26. avgusta: Ob 8. uri zjutraj: sv. maša v cerkvi presvetega Srca Jezusovega. Ob 9. uri: občni zbor „Slomškove zveze" (Alojzijevišče, I. nadstropje). 1. Pozdrav predsednikov; 2 Poročilo tajnikovo in blagajnikovo; 3. Zninstvena predavanja: „Šola v boju zoper alkoholizem11, poroča gosp. J. Štrukelj, učitelj na Robu; „Beseda in misel'4, predava prof. gosp. Evgen Jarc v Kranju; „Učiteljska zadruga14, poroča gosp. F Jaklič, učitelj v Dobrepoljah. Ob polu 4. uri popol. skupno zborovanje katoliškega učiteljstva in dijaštva v „Ro-kodelskomu domu'4. Program: Slovensko vseučilišče. Ob 8 uri zvečer: Komerz kat. dijaštva in učiteljstva (Gostilna pri „ Zvezdi14). Odbor. Dvorni svetnik Suklje kandidat za državni zbor. — V četrtek je bil v Ljubljani volilni shod zaupnikov kat. narodne stranke, katerih je prišlo nad 200. Dvorni svtjlnik Šuklje je imel znamenit kandidatni govor. Zaupniki so soglasno g. Šukljeja proglasili za kandidata za državnozborski mandat, katerega je odložil svčlnik g. Vencajz. Nekatere od* lomke Šukljevega govora priobčimo prihodnjič. ' . "i Slavnost 25-letnice okupacije Bosne in Hercegovine so obhajali v Ljubljani bojevniki iz I. 1878. t*o afe aa-’ stavami okrašenih ulicah je korakalo nad 400 bojevnikov iz bosensko hercegovske okupacije v uršulinsko cerkev, kjer so prisostovali slovesni sv. maši. O poludne so imeli banket, zvečer pa ljudsko veselico v „Novem svetu11. Dopoldanske in večerne slavnosti se je udeležil tudi nadvojvoda Jožef Ferdinand. Premeteni nasprotniki. — Dži-galice družbe sv. Cirila in Metoda so nekaterim nemškim špekulantom na poti. Zato so spravili v promet užigalice „Sla-viau. Škatljica je v slovenskih barvah, ime je slovansko — in tako vlečejo Nemci dobiček iz slovenske narodne zavednosti. Prav tako delajo Madjari. Hrvatje imajo užigalice svoje družbe sv. Cirila in Metoda za Istro Madjari pa so spravili v promet užigalice „Piros Salon gyufa“ — Stein es Rosenstrauss — Budapest, a so čez, madjarski napis prilepili listek, na katerem je tiskana znana hrvatska pesem: „Ja sam Hrvat dušom telom...“ In tako razpečavajo ta izdelek kot hrvatske narodne užigalice in delajo škodo Ciril-Metpdovi družbi. Torej — pozor 1 Plemenito dejauje poveljnika 3. voja, podinaršala pl. Snccowaty-a. — Na Vrhniki se je te dni mudil 97. pešpolk, in vojak Idričan bi rad obiskal še svoje stariše, predno odrine na Koroško. Dobil je dan dopusta, ter krenil peš proti svoji Idriji. Na cesti od Logatca ga doide mali voz, na katerem sedi pl. Succowaty in polkovnik generalnega štaba. Ko general pogleda vojaka, ki ima prašne noge, a ne puške, ne telečjaka, ustavi ga ter ga vpraša kam gre. „Za en dan na dopust v Idrijo pogledat svoje stariše 1“ bil je odgovor. „Prav, ti bom jaz prikrajšal pot, kar sedi k vozniku!1* Kako se je ustreglo to našemu fantu, si lahko mislite in ob enem še čast voziti se s podmaršalom. Ko privozijo do Idrije, in se naš rojak po vojaško zahvali, stisne mu še general dve kroni v roko, „da bode za priboljšek na kratkem dopustu.14 Kaj ne, plemenito dejanje visokega gospoda nasproti nizkemu vojaka prostaku, ki bode ta dan pomnil vse življenje. Tretji shod spodujedtigerskih mladeničev je bil v nedeljo v Petrovčah. Navzočih nad tisoč mladeničev. Cerkveni govornik dr. Medved vzbudil veliko navdušenje. Pri slavnostnem zborovanja je govorilo 8 mladeničev, katerim se je živahno pritrjevalo. Dva tambaraška zbora sla izvajala navdašene slovanske skladbe. (telo divje koze in zajel so nemško-nacijonnlnl. — Slovenska hri-bolazka znamenja, ki jih je napravila ziljska podružnica „Siov. planinskega društva* od Zajezera do Višary in od tamkaj do Ovčje vasi je dal sneti trbiški gozdar Veith, češ, da tablice in napisi škodujejo — divjačini. Dosedaj smo mislili, da so srne, divje koce in druge take živali mednarodne, kar naenkrat pa trbiški lovec pove, da so nemško-naoijonalne, kajti drugaCnih bi slovenski napisi ne bodli v oči. Cerkveni rop. — V Četrt#!' po noči so neznani lopovi v župni cerkvi sv. Vida v Gradcu, vkradli nonštranco, tri kelihe in več ciborjov. Vkradene reči se cenijo ua 12 tisoč kron. Avstrijski uradni dimelj. — Dalmatinske občine, v katerih vlada sedaj silna beda in lakota, so dobile od vlade navode za čiščenje zob. Kako si bodo neki čistili ondi ljudje zobe, ko pa nimajo uič jesti. Vlada naj jim pošlje kruha. Fonograf h cesarjevim glasom. — Akademiji znanosti na Dunaju je cesar Fran Jožef dovolil, da sme njegov glas porabiti za fonograf, ki je določen za fonograličen arhiv, ki ga je pred kratkem osnovala akademija in v katerem bodo zastopani »glasovni portreti11 historičnih osebnosti. V svrho, da se napravi po cesarjevem govoru fonografska plošča, sta dne 2. t. m. odpotovala de legata akademije znanosti dvor. svetnik Erner in umetnik Hauser v Išl. Cesar ju je sprejel z veliko prijaznostjo povdarjajoč, da ga po cesarski akademiji sprožena ideja zelo zanima, zlasti pa ga jo veselilo, ko je izvedel, da so bili vsi fo-nografični aparati napravljeni na Dunaju. Potres v Italiji. — V Neapelju, Kataniji in po celi vzhodnji Siciliji so čutili v torek zjutraj ob pol 6. uri močne potresne sunke. V Mineu, v pokrajini Katanija, je ljudstvo bežalo na prosto. Nekaj hiš je poškodovanih. Ure so obstale. Enaka poročilo dohajkjo iz Milazza, Mes-sine, Syrakus, Tatenta, Stabij in drugih krajev. Potresno tresenje je znamovala tudi ljubljanska opazovalnica. Prva podoba papeža, Pija X. — Prvo podobo novega papeža v velikosti (63:80 cm) je izdelala tvrdka G. Freytag & Bernat, na Dunaju VII/I. Podoba je v resnici lepa in stane 240 K ter se jo priporoča. Strašna nesreča na železnici. — Na podzemski železnici pri Menilmontant-nu, blizu Pariza, se je dogodila v torek strašna nesreča. Železniški vozovi so se namreč uneli, in ogenj in dim zadušila sta 90 oseb. Za rodbinsko mizo se je povsod izborno obnesla Kathreinerjeva Kneip-pova sladna kava. Kdor hoče piti dobro kavo in vendarle ščediti, zahtevaj le pristno Kathreinerjevo kavo v znanih izvirnih zavojih. Kar se odtebtuje in prodaja odprto, ni nikoli Kathreinerjeva kava; na to nAj častite gospodinje še parijo posebno. Če tudi izdado nekaj malega več, se to žb izplača, zakaj res po ceni v porabi je le pristna Ka-threinerjeva kava. Gospodarski nauki. — Kako rejgnatimuhe iz stanovanj? ajboljše sredstvo mnhe hitro pregnati iz sob, je kajenje s auhim bučnim listjem, katero položimo na žerjavico. Kakor hitro pa si žerjavioo postavil v sobo, zapusti jo, ker drugače te prične glava boleti. Vsakovrstne predmete obvarujemo E red muhami, ako iste namažemo z lor-erjevim oljem. Tudi voda, v kateri se je par dni uo^ti čaaeqi, je zoprna muham. Zaraščenf riohtovi. Ako se nohtovi zarastejo v 'meso, ovij dotični prst z v olju namočrjno platneno cunjico. Bolečine takoj ponehajo in že drugi dan s« bolni noht omehča, in ga je mogoče poljubno obrezati. Za kratek čas. Dolga pridiga. — Nek mlad duhovnik je imel zelo dolge pridige, vsaj mlačnim ljudem so se zdele dolge. Nekega dne začne gospod v cerkvi govoriti in govoriti. Bile so večernice. Ker je bil kratkoviden, ni koj opazil, da mu ljudje kapljejo iz cerkve eden za drugim in da je cerkev kmalu skoro prazna. On govori dalje, dalje. Naposled se priplazi po kolenih cerkovnik na prižnico in pravi: „Pro8im gospod nune, kadar bodo končali, naj še cerkev zapro! Tuje ključ in grem tudi jaz domu14. Osel. — Gospodič in gospica gresta na planine. nŠkodau, vzdihnila je gospica, „da nisem vzela osla, da bi ga jahala44. „0h, gospica14, se ponudi gospodič — dijak, „kar name se oslonite in osel Vam bo nadomeščen!14 Lepa godba. — V nekem listu na Štajerskem se je bral naslednji inserat: Naša muzikalična kapela svira prav po ceni pri konoertih, pri plesih in pri svatbah od 4 mož naprej! Prlpoznauje. — Profesor v šoli: „Kokoši sevft imajo tudi uši (kurjenice); to so pa drugačne aši, nego je imamo miu! — Priporočilo. Podpisani se priporočam slav. občinstvo in svojim rojakom za obilna naročila svojo novo dfilavnice v lastni hiši na Kolehah pri Kojskem. Izvršojem vsakovrstne obleke ter imam v zalogi raznega sokna, hlačevine in izgotovljenih srajc. Vsako naročilo se izvrši točno in po celo nizkih cenah A. Mavrič, kroj. mojater. Karol Draščik, pekovski mojster na Komu v (Jorici odlikovan i častno diplomo najvišjega priznanja Jubllnjne razstava na Dunaju I. 1898, In v Gorici na razstavi I. 1900 s zlato svetinjo izvršuje naročila vsakovrstnega peciva, tudi najfinejega, za nove maše in godove kolače za birmo in poroke itd. Vsa naročila izvršuje točno in natančno po želji gospodov naročnikov. — Priporoča se za njo svojim rojakom v mestu in na deželi najuljudneje. - =------------------------------ K-t ^////////////AV3 C/aCWfWCi t/i Golica Gosposka ulica š. 7, na priporoča na boljšega perila 1) jr ra oa m i m a v ('iorici, ooooooooooooooooo000000000000000 O................................ o o o lil // o o o c o o o o o o o o o o o o o o o o o o o o o o o o o o o o o o o o tO t> o o o o o o o o C' | o o o ll o o o o o o o o o o o o o o o o o o o o o o o o o o o o o o o o o o ooooooooooooooooooooooooooooooo r«0l8lruvuna zadrupa i omejeno zavozo. sprojuinn hranilne vlogey kateri' o* breatuji* po 41/* po lu iih*h c č n o; nevzdigntMte obrcati pripisuje konec leta h glavnici. Henlni ilaTok plačuje poso-jilnica sama. Dajo posojila udom na osebni kredit po 6°/0 111 na vknjižbo |>o5l/r Sprejemna 6lahc i gl a v ni ui id e-lcli po 200 K in i opravilnimi de 1 o £ i po 2 K. Otvarja članom Ukoin raču no, katere obrrutuju po dogovoru. Zn nalaganje in vračanje mo na razpolago po-lotnice c. kr. postne hranilnice, tako da je mogoče ponlati denar brez pofllnih itrolkov. Uradne ure no vsak delavnik od 8*:-12. ure zjutraj In ob pondeljklh In četrtkih tudi popoludne od 2 4 v uliol Vetturlnl 9. Št. 19J0 Op. Naznanja se, da JAVNA DRAŽBA zastavil II. čeitrtleta t. j. mesecev aprila, maja in junija 1902. začne v ponedeljek 7. septembra 1903 ter se bo nadaljevala naslednje četrtke in ponedeljke. Od ravnateljstva zastavljalnice iu /. njo združene hranilnice. V Gorici, 3. avgusta 1903 •* 'a w///^ow>w//i Sajjarslo in vinarsko Mn za J3rda v Gorici Prodaja naravne in prstno briške pridelke po zmernih cenah. >* Zaloga pristnih vin: burgundeca, rizlinga, modre frankinje in drugih. DESERTNA VINA. Sedež društva je: Gorica, ulica Barzelilni št. 20. Anton Potatzky V Gorici, na sredi Raštela hiš. štv. 7. Trgovina na drobno in debelo. Najceneje kupovališfiti n Im burskega iu drobnega blaga ter tkanin, preje in nitij: Potrebščino za pisarne, kadilce in popotnike. Najboljše švanke in šivalne stroje. Potrebščine , ga krojače in čevljarje. I ’’ Svetinjice, rožni venci mašne knjižico. Hišna Ma za vse letne (ase. Posebnost: semena za zelenjave, trave in detelje. Majbolje oskrbljena zaloga za kramarje, krošnjarje, prodajalce,po sejmih in trgih ter na deželi. flrarana sem -ia*na raznega blaga za vsaki spol in za vsaki letni čas, kakor krasne Zophyrje, baliste, perkal, svile, Oxfort, Piqae, vsakorretnega volnenega blaga, moško sukno po vsakej ceni in izberi. Tu dobiš bogato izber vsakovrstnega blaga, za neveste jako veliko zalogo perila, kakor platna, Chiffon, prte 'ine, hlačevine volnene odeje, kovtre, žepne rute. Tam dobiš vse blago prejšnjih sezon pod lastno ceno. Na zahtevo se poiiljajo uzorci brezplačno. Cene so tako nizke, da se je čuditi, seveda tudi stalne, brez pogajania. Torej pridi in poskusi, in gotovo boš zadovoljna in vesela“. !! P O Z O R !! »laji- gotovo |)omnn in povračil i/trnl>lj<-ii<> /.d/.av.jo odino prava Germanova zdravilna življenska esenca katera jo nonadkriljivo sredstvo in dolnje /. nnjvetijiin uspehom pri vsi>li že-lodč ih boleznih, kakor: sluha prebava, pomanjkanje teka, želodčna ote lina, napihovanje, p drltfovanJe, zlatenica, omotica, ff|avo- tol.krfiitd. (Jermanova življenska esenca pomagaprolijetrnim in složnim boleznini, proti hemoroidom, čisli pokvarjeno kri in i/.lučiijo vmo nečiste sokov« iz krvi Germanova žlvljonska ese ca odganja zaostale veirove in neznosne gliste,,a h tem, da po vrača izgubljeni tekili voljo do jedi, dimaša mnogo k okrepljenjil telesa Germanova življenska esenca je pomagala J.e več ljudem, kateri so jako veliko potrosili za razna zdravila brez uspeha, kateri sr pomoči več nadejali niso. Germanova življenska esenca se pripravlja iz blagodohijočih, povsem neškodljivih rastlinskih sokov, je jako prijetnega, nekoliko gronkoga okusa, tako da ga lahko uživajo tudi občutljive osebe, ionske in olroci, kateri drugih zdravil ne morejo jemati. Cena steklenici 1 K Ut v, s poJlo se ne pošilja manj nego 2 steklenici, za spremnico in odpravo 10 v več, in to samo po povzetju ali če se znesek poiije naprej. Glavna zaloga, kamor naj so vse naročbe naslavljajo it K. Germana lekarna „pri črnem orlu v Belovaru, Hrvatsko. znak pristnosti im« vsak zavitek tiskano ime tvrdke: Lje> karna k ,,cmom orlu" K. Germana u Belovaru. /ato zahtevaj izrecno pristno Germanovo žlvljens^o esenco; ako pa ti so ponudi druga, •za katero bi se trdilo, da je boljša ali pa ravno tako dobra, je ne vzami, temveč jo naroči po poiti, ako je tamkaj ne dobiš. j Teodor Slabanja, jjj srebra r, v Gorici, ulica Moreli 12. priporoča prečast. J 'hovščini za izdelovanje cerkvenih posod in orodja. Pripravo cerkvenega o-rodja olajšuje revnim cerkvam s tem, da daje tudi na obroke Obroke si pa preč. p. n. gospod naročevalec sam lahko določi Viktor Toffoli v fiiorici, viu Teatro dl. 20 (na Btari pošli) velika zaloga oljkinega olja iz najugodnejših krajev. Corfu . . Bari . . Jedilno . . kr. 40 boljše ,, 44 dalmatinsko ,, 48 istrijnnsko 56 Lucca Nizza • kr. 50 „ 60 „ 70 „ 80 Jnoh, klobučar in gostilničar v Semepiški u...i, ima bogato zalogo raznovrstnih klobukov in toči v svoj i krčmi prist na domača vina ter postreže tudi z jako ukusnimi jedili. Postrežba in cene jako solidne. ooooooooooo O Krojaška mojstra y čufer & Bajt X v Gorici, ulica sv. Antona št. 7 ▼ hiti g. Jerneja Kopača izdelujeta vsakovrstne obleke za moike po meri, bodisi fine ali pa priproste. Priporočata se svojim rojakom v Gorici in na deželi, posebno pa č. duhovščini za obilna naročila. 6000000000' Priznanje ilirskim testeninam iz krogov veleposestva. Gospodoma Žnideršič & Valenčič, II. Bistrica. Z Vašimi testeninami sem popolnoma zadovoljna, ker so res najizvrstnejše od vseh, kar sem jih poskusila. Tolsti vrh (St. Jernej) Dolenjsko, 12. januv. 1903. Marija Itudež, grajščakinja, "