8554 AA
60100200
OSREDNJA KNJIŽNICA
PR.muriSKI DNEVNIK
Poštnina plačana v gotovini	..
Abb. postale I gruppo L6D3 4110 lil*
Lelo XXXVII. Št. 95 (10.917)
TRST, sreda, 22. aprila 1981
PRIMORSKI DNEVNIK je začel izhajati v Trstu 13. maja 1945, njegov predhodnik PARTIZANSKI DNEVNIK pa 26. novembra 1943 v vasi Zakriž nad Cerknim, razmnožen na ciklostil. Od 5. do 17. septembra 1944 se je tiskal v tiskarni »Doberdob* v Govcu pri Gorenji Trebuši, od 18. septembra 1944 do 1. maja 1945 v tiskarni »Slovenija* pod Vojskim pri Idriji, do 3. maja 1945 pa v osvobojenem Trstu, kjer je izšla zadnja številka. Bil je edini tiskani partizanski DNEVNIK v zasužnjeni Evropi
DANES ZAČETEK KONGRESA PSI
VELIKO PRIČAKOVANJE ZA CRAXIJEVO POROČILO
Osrednje vprašanje je izbira političnih za* vezništev za uresničevanje «velike reforme
PALERMO — ((Socialistična obnova za obnovo Italije* je z velikimi črkami razglašeno geslo v ogromni dvorani Sredozemskega sejma, kjer se bo popoldne z uvodnim poročilom C ra x! ja začel 42. kongres socialistične stranke. Ne le dvorana, vsa sicilska prestolnica, ki prvič v zgodovini gosti politično manifestacijo vsedržavnega pomena,
je okrašena z rdečimi nagelji, sta----------
rim in novim simbolom PSI. Ogro- „	_lflr ,
CGIL, CISL m UIL za odpoklic italijanskega veleposlanika v Salvadoru
men, 15 metrov visok nagelj v podobi, dominira mesto s hriba Pel-legrino, ki se dviga prav nad zgradbami sejmišča, kjer se bo od danes do nedelje mudilo na vsedržavnem kongresu PSI 6.009 ljudi med delegati, novinarji in gosti.
Za Craxijevo poročilo vlada veliko zanimanje in pričakovanje, saj je tajniku PSI doslej uspelo ohraniti njegovo vsebino v tajnosti, kar je še povečalo radovednost in interes za smernice, ki jih bo nakazal socialističnim prizadevanjem v bližnji in srednji perspektivi. Pomembnost, ki jo tudi druge politične sile pripisujejo točnejšim o-predelitvam, ki jih bo Craxi dal znanim 13 točkam iz svojega osnutka za kongresno poročilo, dokazuje tudi prisotnost skoraj vseh tajnikov italijanskih demokratičnih strani, ki bodo po vsej verjetnosti pozdravili kongres PSI jutri.
«Velika reforma* bo vsekakor glavna tema Craxijevega predloga za preosnovo italijanskih političnih in upravnih inštitucij, pri čemer hoče tajnik PSI zagotoviti svoji stranki osrednjo in odločilno vlogo. Največje pričakovanje velja zato izbiri političnih zavezništev, ki jo bo Craxi predlagal, saj si nikakor ne utvar ja, da bi bila za dosego tega velikega smotra dovolj politična moč PSI. Zelo pozorno bodo zaradi tega sledili njegovim izvajanjem najvišji voditelji vseh političnih strank, še posebej pa tajnika KD Piccoli in KPI Berlinguer.
Neprikrit namen (vprašanje je le, če ga bo Craxi na kongresu odkrito izrazil) tajnikove ^reformistične* struje, ki si je zagotovila okrog 70 odstotkov delegatov, je tildi prevzem predsedstva vlade, na drugi strani pa so v zadnjih dneh vzbudila precejšnje zanimanje znamenja zbližan ja s KPI. Ali jih bo Craxi na kongresu potrdil? Ravno temi socialističnega predsedstva vlade in odnosov s KPI in vso levico bosta bržkone v osredju politične razprave na kongresu, ki bo navzlic premoči tajnikove struje verjetno zelo živahna. Lombardije-va in Signorilejeva levica se bo kot kaže, zavzela za «vlado javne blaginje*, medtem ko bo De Martinova in Achillijeva struja zagovarjala zbliževanje s KPI in alternativo hegemoniji KD, mala Mancinijeva skupina pa bo naglašala predvsem teme terorizma, obnove Juga in notran;e demokracije v stranki.
RIM — Včeraj je bila v gledališču «Tenda» v Rimu enotna manifestacija CGIL, CISL in UIL v podporo salvadorskemu ljudstvu. Drugi generalni tajnik CISL Marini .je v imenu enotne organizacije zahteval, naj italijanska vlada odpokliče svojega veleposlanika v Salvadoru.
PRED FRANCOSKIMI PREDSEDNIŠKIMI VOLITVAMI
Giscard in Mitterrand se otresata nevarnosti prodora golista Chiraca
(Poseben dopis)
PARIZ — Kdo bo 21. predsednik francoske republike? Ali bo Valeryju Giscardu D’Estaingu u-spelo znova vstopiti v Elizejsko palačo za prihodnjih sedem let? Kakšne so možnosti Mitterranda in Chiraca? Kaj načrtuje Georges Marchais? Še mnogo vprašanj je odprtih pet dni pred prvim krogom volitev. Zdaj tudi napovedi izidov ne o-bjavljajo več, da bi se volivci lahko v miru odločili za kandidata, ki jim najbolj ustreza. Kljub temu pa je treba ugotoviti, da je v teh dneh Giscard še posebej dejaven, saj hoče ne le zaustaviti osip svojih volivcev, temveč pridobiti še nove. Raziskave predvolilnega razpoloženja so namreč povedale, da se je za Giscarda še novembra lani opredeljevalo 35 odstotkov volivcev, medtem ko je 15. aprila letos za njim stalo le še 27,5 odstotka volilnega telesa. Mitterrand računa v prvem krogu volitev na kakih 25 odstotkov volivcev, vendar jih ima zaenkrat « zagotovljenih* le dobro petino (22 odstotkov). Blizu 20 odstotkov sta tudi Marchais in Chirac. Slednji je v slabih štirih mesecih skoraj podvojil število svojih pristašev, tako da je sedaj za njim že 19,5 odstotka volivcev. Njegovo napredovanje zaskrbljuje tako Mitterranda kot Giscarda, saj je Chirac hudo ne-
varen nasprotnik. Prvi se nadeja, da Francozov njegov slog le ne bo pritegnil, Giscard pa želi pokazati, da je vendarle najcelovitejša osebnost francoskega političnega življenja. Kot pravi, pooseblja močno Francijo, ki je po svoji vojaški moči tretja na svetu, to je dežela, ki je ustvarila svojo tehnologijo jedrskih central, ki je sposobna potruditi se v vesoljske raziskave. Za preostale predsedniške kandidate je dosedanji predsednik rekel, da so «cmeravi» in prepričan je (tako kot sta zase tudi Chirac in Mitterrand), da bo vodil Francoze še prihodnjih sedem let. Posebej velja opozoriti na ravnanje komunističnega kandidata Georgesa Marchaisa. Če se bodo izpolnila njegova pričakovanja in bo zanj glasovala večina Francozov, bodo tudi te volitve potrdile, da je KPF velika in močna partija, k; ji notranje razprtije niso bistveno zmanjšale ugleda. Toda sedanje ocene napovedujejo precejšen osip glasov. To bi imelo vsaj dvoje posledic; najprej: vodstvo partije bo gotovo moralo še enkrat oceniti, ali ni bila evrokomunistična usmeritev neuspešnejša. Druga verjetna posledica pa bi bilo manj ultima-cizma do socialistov in še posebej Mitterranda, ki kljub prepirom med strankama še zmeraj računa na komunistične glasove.
LUDVIK ŠKOBERNE
...............................
LIBANON V KLEŠČAH POSPLOŠENE VOJNE VIHRE
TOPNIŠKI 0EENJ IN SPOPADI V BEJRUTU IZRAELSKI LETALSKI NAPADI NA JUGU
VValdheim pozval k prekinitvi ognja - Izraelci gradijo že drugo letališče v južnem Libanonu
NEW YORK — Generalni tajnik OZN Kurt Waldheim je včeraj pozval k «takojšnjemu in trajnemu prenehanju sovražnosti v Libanonu*. Dodal je še, da resnost položaja predstavlja grožnjo za celotno področje. Waldheim je pozval vse prizadete stranke, naj dokažejo v največji meri svojo dobro voljo in naj sodelujejo z libanonsko vlado.
Tudi papež Janez Pavel II. je v svoji poslanici libanonskemu maronitskemu škofu v Saydi (Sidon) Ibrahimu Helouu izrazil svojo zaskrbljenost in pozval sprte stranke, naj storijo vse kar morejo v
svrho pomiritve in mirnega sožitja, kot Je V libanonski tradiciji.	*.
Toda boji se nadaljujejo. Včeraj so po enodnevni zapori ponovno odprli bejrutsko letališče, toda že četrt ure' požneje so ga spet zaprli, ker je na eno od vzletišč padlo pet granat. Izjema so še leti v smeri Zaliva in Evrope.
Včeraj popoldne se je pri Zahlu spet oglasilo topništvo, sirsko in fa-langistično. Vsak obtožuje nasprotnika, da je prekinil začasno zatišje. V Bejrutu so se začeli pglašati topovi že opbldne. Ogenj se je nadaljeval popoldne in zvečer. Na jugu so Izraelci in čete majrtrja Haddada (desničar, ki rte priznava libanonske vlade in ki ga podpirajo Izraelci) začele bombardirati vaš Nabatiyah (13 km od meje) ter še mesti Saydo
bilo
lil Tir. Ubitih ali ranjenih je okoli 70 ljudi.
Dve izraelski letali- sta nizko preleteli Bejrut, Protiletalsko topništvo levičarjev je odprlo nanju silovit o-genj. Do spopada je prišlo na področju Hadatha tudi med libanonsko vojsko in 'sirskimi silami.
Po sporočilu palestinske agencije Vafa so blizu libanonske obale opazili izraelske topnjače. Izraelska letala so napadala zlasti grad Beau-fort, Oporišče Palestincev. Po mnenju palestinskih gverilcev je bil to izraelski odgovor na palestinski raketni napad na severno izraelsko o-zemlje. Rakete so zadele Metulo, Ki-ri, Shmon in obmorsko mestece Na-hariyo. Izraelci so odgovorili z letalskimi napadi.
En izraelski častnik je izgubil življenje, dva pa sta bila ran'ena
V neki bolnišnici v severnem Izraelu nudijo zdravniki pomoč ranjenemu izraelskemu vojaku (Foto AP)
od topovske granate, ko so odstranjevali mine na ozemlju, ki ga nadzorujejo krščanske enote majorja Haddada. Desničarskega poveljnika pa so prepeljali v bolnišnico, baje zaradi hudega živčnega stresa.
V	bližini mesta Marzhajuna (področje, ki pripada Haddadu) so izraelske vojaške oblasti začele graditi letališče. Po vesteh .iz. stinskih virov so Izraelci obdali letališko področje z bodečo žico in mrežo radarjev. To je že drugo izraelsko letališče na libanonskem ozemlju.
Včeraj se je izraelski premier Begin sestal z nekaterimi ministri ter z načelnikom generalnega štaba Eytanom in šefom obveščevalne službe Seguyem. še prej se je Begin srečal s poveljnikom mirovnih sil OZN gen. Callaghanom. Odnosi med Izraelci in mirovnimi silami OZN so se bili zadnje čase skalili (štirje vojaki OZN so izgubili življenje). Zdi se, da se je gen. Cal-laghan obvezal, da bo preprečil vdore Palestincev v Izrael.
V	Damasku se je končalo zasedanje palestinskega narodnega sveta, ki je izbral izvršni svet PLO z Jaserjem Arafatom na čelu. Opazovalci menijo, da predstavlja izvolitev novega sveta korak naprej pri u-trjevanju enotnosti palestinskega gibanja.
sedoval sam predsednik republike Pertini.
Vrhovec odpotoval na zasedanje OZN o vprašanju Namibije
BEOGRAD — Zvezni sekretar za zunanje zadeve Josip Vrhovec je včeraj odpotoval v New York, kjer se bo udeležil zasedanja varnostnega sveta OZN o vprašanju Namibije. Kot je znano, je nedavno ministrsko srečanje koordinacijskega biroja neuvrščenih držav v Alžiru sklenilo, da naj se tega sestanka varnostnega sveta v imenu gibanja neuvrščenih udeležijo ministri osmih držav članic gibanja, med njimi tudi Jugoslavija, (dd)
POROČILO NA SIJI ODBORA ZA OBELEŽEVANJI 4(1-LUNICI VSTAJE NA KOSOVU
Džavid Nimani: Zbrali so se nasprotniki albanskega naroda
Poudarjena nujnost razvoja dobrososedskih odnosov z Albanijo - Občinski komite ZK Prištine: Stanje je še zapleteno
PRIŠTINA — Občinski komite ZK Prištine je na ponedeljkovi seji ugotovil, da je položaj v Prištini kljub obširni politični dejavnosti ZK in družbenopolitičnih organizacij še naprej zapleten. V sporočilu s seje je rečeno, da je občinski 'komite tudi ocenil, da je politična akcija občutno zmanjšala možnosti za sodelovanje sovražnika, čeprav ta še naprej širi različne dezinformacije in bo verjetno poskušal delovati tudi na druge načine. Komunisti morajo biti budni in pripravljeni takoj odgovoriti tudi na najmanjšo mednarodnostno provokacijo, vključno takšne glede širjenja govoric o odhajanju s Kosova, je med drugim rečeno v sporočilu.
Včeraj pa je bila pod predsedstvom Džavida Nimanija prva seja odbora za obeleževanje 40-let-nice vstaje in socialistične revolucije narodov in narodnosti Jugoslavije v pokrajini Kosovo. Nimani je med drugim govoril tudi o dogajanjih na Kosovu in dejal, da bodo podrobno in vsestransko preučili, kaj vse je omogočilo sovražnim silam, da pripravijo demonstracije in povzročijo nerede, hkrati pa bodo kritično ocenili lastne slabosti,
V zvezi z demonstracijami pripadnikov politične emigracije iz vrst vojnih zločincev, sodelavcev okupatorja in različnih odpadnikov, ki so te dni bile v različnih državah. .je Nimani dejal, da je za te demonstracije značilno, da so se zbrali balisti z Abazom Erme-nijem na čelu, zoguovci z Lekom Zoguom na čelu, z eno besedo, vsi odpadniki albanskega naroda. Te podpirajo tudi pripadniki ustaških in drugih političnih organizacij, ki nasprotujejo socialistični samoupravni Jugoslaviji.
Nimani je v nadaljevanju poudaril, da je časopis Zeri i populit /,daj jasno zapisal tista stališča, ki so v polilegalnih oblikah in na različne druge načine že od nekdaj prisotna. Ta stališča se v bistvu skladajo s stališči najbolj reakcionarnih sil v albanski narodnosti v Jugoslaviji.
«Glede nadaljnjega razvoja dobrososedskih odnosov in sodelovanja Jugoslavije z Albanijo kot tudi glede nadaljnjega angažiranja pokrajine Kosovo v okviru tega sodelovanja si bomo tudi v prihodnje prizadevali za stvaren prispe-
vek k nadaljnjemu zbliževanju, krepitvi zaupanja in na tej podlagi za nadaljnji razvoj sodelovanja, ki je v stvarnem interesu narodov in narodnosti Jugoslavije in albanskega naroda. Poudariti pa moramo,* je dejal Nimani, -;da albanska narodnost in narodi in narodnosti Jugoslavije ne bomo dovolili, da bi kdorkoli preko sodelovanje s Kosovom poskušal zatirati interes albanske narodnosti oziroma drugih narodov in narodnosti Jugoslavije.* (dd)
pogovoru, ki so se ga udeležili tudi podpredsednik skupščine Jugoslavije Ivan Kukoc, romunski minister za kemično mdustrijo George Caranfil in drugi visoki vladni predstavniki obeh strani, so obravnavali sodelovanje med Jugoslavijo in Romunijo.
Romunski premier v Jugoslaviji
BEOGRAD - Predsednik ščine SFRJ Dragoslav Markovič je včeraj sprejel predsednika vlade Romunije Ilijo Verdeta. V daljšem
skup-
Na Poljskem raeionirali maslo in druga živila
VARŠAVA — Minister za notranjo trgovino Adam Kowalik je sporočil, da je vlada sklenila racio-nirati poleg mesa in sladkorja št maslo in nekatera druga živila. Časopisna agencija PAP je naknadno sporočila, da gre za pšenično moko, riž, ovsene kosmiče in zdrob.
Napetost v Ulstru
LONDON — Na Severnem Irskem. se napetost nevarno stopnjuje. Predstavnik IRA Robert Sands, ki je v za poku pred 52 dnevi začel z gladovno stavko, je v komi in oblasti se boje, da bi njegova smrt lahko povzročila nov val a-tentatov tako od strani katoliških kot, v odgovor, tudi protestantskih skrajnežev. Ob tem pa je treba
upoštevati ^..stališče, ki so ga sprejele oblasti, to je, da se pod nobenim pogojem ne bodo pogajale s teroristi. V Londonderrjcju je prišlo tudi- včeraj do vrste neredov. ki bi se lahko razširili tuna "Belfast in na druge kraje.
Na .sliki (telefoto,, AP); policija v bojni opremi na ulici ob avtobusu, ki so ga zažgali demonstranti.
.............«»■»■•.............................................
NA OSNOVI GRADIVA, KI SO GA ZAPLENILI V NEKEM RIMSKEM «BRL0Gfe
RIM — Včeraj zjutraj je italijanski zunanji minister Colombo odpotoval na dvodnevni obisk v Etiopijo. Vendar pa je zaradi okvare na osrednji pristajalni stezi letališča v Adis Abebi bil pristanek ministrovega letala nemogoč in so zato DC-9 preusmerili v Džido. Colombo se bo tako sestal s tamkajšnjimi voditelji šele danes.
Danes odločitev o «primeru Zilletti»
RIM — Danes bo višji sodni svet razpravljal o usodi svojega podpredsednika Uga Zillettija, ki .je na petkovi seji ponudil svoj odstop, potem ko je sodstvo izdalo za njega sodni poziv v zvezi z afero o predsedniku bančnega inštituta Banco Ambrosiano Robertu Calvi-ju. Današnjemu zasedanju bo pred-
Agenti prestregli trojico fašistov med poskusom bega v sosednjo Švico
V spopadu sta bila dva neofašista ranjena - Več aretacij - Še eno skrivališče
Ranjeni Massimo Carminati

Zdravniki zaostrujejo oblike protestnih stavk
RIM — Protestna akcija zdravniških združenj, ki pritiskajo na vla do za takojšnje priznanje večjih prejemkov ob obnovitvi konvencij, se nadaljuje v zaostreni obliki. Zdravniki splošne prakse, ki zahte vajo v vsej državi takojšne izpla čilo za preglede, so včeraj zaprli za 3 dni ordinacije v Laciju, Kam-Paniji, Abrucih in na Siciliji. Nova oblika pritiska povzroča zavarovancem velike težave, ker delavci ne moiejo dobiti potrdil za bolovanje, bolniki na splošno pa ne dobijo receptov za zdravila in napotnic za specialistične preglede in analize.
Po sedemdnevni stavki pilotov, ki jim sicer ni uspelo popolnoma ohromiti letalskega prometa, so 1 tocli tudi včeraj potniki še nekaj težav ob stavkah pomožnega osebja na letališčih, ki so povzročile nekaj zamud v poletih. Družbi Alitalia in ATI napovedujeta za danes redno službo na vseh progah.
Tribuna demagogije o referendumih o splavu
RIM — S splošnim napadom na «laične stranke» in z dobršno mero demagogije se je včeraj začela serija televizijskih «tribun o referendumih», ki nas bodo spremljale skoraj vsak delavnik do 15. maja. ^Tribune* lahko razdelimo v več skupin, glede na ndiin razprave in na izbiro govornikov. Tako sta prvi dve oddaji, včerajšnja in jutrišnja, namenjeni «predstavitvi» posameznih referendumov, to je intervjujem s predstavniki pobudnikov referendumov. Sledili bodo intervjuji s predstavniki političnih strank o vseh referendumih in okrogle mize z udeležbo predstavnikov strank in pobudnikov referendu mov. Zadnji dve oddaji, 14. in 15. maja, pa • bosta namenjeni tpozivom volivcem», tako odborov - pobudnikov referendumov, kot tudi , političnih strank.
Televizija je torej referendumom name nila mnogo prostora, predvsem z namenom, da pojas/ti volivcem, o čem bodo glasovali.
Tu je včeraj povedal Jader Jacobelli, ki vodi te oddaje. Poskušal je tudi nazorno nbra , zložiti, kako je z vprašanjem splava, kar pa mu ni v celoti uspelo, saj je enostavna razla ga dvojne zahteve, po omejitvi in. po liberali-
zaciji splava, res še kar težka. Povedal pa je. da vsebuje prvi referendum predlog, da se razširijo možnosti, ki jih dopušča že obstoječi zakon, drugi predlog pa, da se sptav o-meji na liste primere, ko je v nevarnosti življenje ali fizično zdravje ženske.
To pa je tudi vse, kar smo konkretnega slišali na včerajšnji ftribunh. Ostalo je bila lepljenka fraz in demagogije z občasnimi o-čitno nič kaj improviziranimi «folklornimi» pridevki, ko je na primer Enima Bonino o-brazložila, da bo glasovnica za predlog radikalcev oranžne barve in postavila na pult pomarančo. Bnninova in Francesco D'Ambro-sio, ki sta zastopala stališče radikalcev, sta še zlasti poudarjala, da želijo predlagatelji referenduma s svojim predlogom omogočiti vsem- ženskam, da splavijo, tud' tistim, J.i morajo sedaj to narediti skrivaj. Predstavnika Gibanja za življenje, demokristjanski poslanec Casini in Paola Soave pa sta predvsem poudarjala, da predlog tega gibanja o-mejuje možnost splava na pogoje, ki jih je pred časom postavilo ustavno sodišče, vendar sta morala po oporekanju z druge strani mize priznati, da niti to ne drži, kajti ustavno
sodišče govori tudi o nevarnosti za psihično zdravje ženske, medtem ko se gibanje za življenje omejuje le na fizično zdravje. Dejala sta, da je spsihično zdravje* ventil, preko katerega je lahko splavila vsaka ženska, ki je rekla da «noče otroka*.
Kljub nekaterim «barvitostim» (Boninova je pokazala slilco sestradanega otroka in dejala, da vsako leto umre na svetu 17 milijonov otrok, Casini pa je pokazal sliko 3-me-sečnega fetusu v dokaz, da gre že za ‘»človeško živi jen je») pa se je «tribuna», kot že rečeno, izčrpala z demagoškimi parolami. Vprašanje referenduma o splavu je. kot smo že večkrat napisali, predvsem politično vprašanje; nihče ne sili k splavu, ampak ga zakon samo *dopušča». Ob tem je križarska vojna, ki je očitno že v teku, neutemeljena prav tako, kot je bila ob referendumu o razporoki. Z referendumom gibanja za življenje se namreč ne postavlja v dvom samo zakon o splavu (ki je že sam po sebi dovolj velika tragedija za žensko), ampak se postavlja v dvom pravica države, da v okviru svojih (seveda laičnih) inštitucij ureja življenje državljanov. To pa sinoči ni prišlo do izraza.
VARESE — Agenti milanskega Digosa so sporočili imena protagonistov spodletelega poskusa bega v tujino pri obmejnem prehodu Gag-giolo med Italijo in Švico. Gre za trojico neofašistov, od katerih sta bila dva v spopadu s policijo ranjena.
Najbolj zaskrbljujoče je zdravstveno stanje Massima Carminati-ja, ki je star znanec policije. Za njega je rimsko sodstvo 12. aprila letos izdalo zaporni nalog zaradi združevanja v nezakonite namere, sodelovanja v oboroženi tolpi. ropov in umorov. Zato se je 23-letni neofašist hotel izogniti aretaciji z begom v tujino. Pri tem sta mu pomagala «kamerada» Do-menico Magnetta (21 let) in Alfre-do Graniti (27). Za epodvig* so si izbrali obmejni prehod v pokrajini Vareseja, kjer so fašisti imeli svoj «osebni izhod* iz Italije. V mreži, ki je postavljena tik ob meji, so namreč odprli prehod, katerega je baje prestopilo že več desničarskih skrajnežev.
Vendar pa jih je med cakcijo* prestregla patrulja agentov Digosa. Ker se teroristi niso odzvali ukazom, so policisti pričeli streljati. Carminati .je bil ranjen v čeljusti, Graniti pa v nogo, medtem ko so Magnetto ujeli predem mu je uspelo zbežati s renaultom 5. s katerim .je trojica dospela do meje. Agenti so takoj zatem ugotovili. da so bili neofašisti neoboroženi. Carminatiju so tudi zaplenili ponarejeni potni list, dvajset milijonov lir in nekaj draguljev, del plena, ki so ga agenti rimskega Digosa našli v neofašističnem skrivališču v Rimu v Ulici Prenestina.
In prav odkritje tega desničarskega brloga je bilo povod za predvčerajšnjo uspešno akcijo policije. Agenti so namreč dalj časa pričakovali, da bodo neofašisti uporabili svoj «mejni prehod* in so zato pripravili tamkaj dobro organizirano zasedo. Med preiskavo v rimskem skrivališču so namreč našli podrobno topografsko karto območ-
ja pri Vareseju, na kateri je bila dobro začrtana prav meja pri Gag-giolu.
Po aretaciji Carminatija in njegovih pajdašev so agenti Digosa priprli še nekaj mladih neofašistov v Lombardiji in Rimu. Hkrati so v prestolnici odkrili še en fašistični brlog (že šestega), katerega jp krilo neko gospodarsko podjetje. Preiskovalci niso hoteli povedati, kaj so v njem odkrili, vendar pa kaže, da jim bo zaplenjeno gradivo omogočilo nadaljevanje širokopotezne »čistke* v neofašističnih krogih, ki je že privedla do odkritja rimske centrale «čmega» terorja in nekaterih celic, ki so raztresene po vsem polotoku. Domnevajo tudi, da je bil Massimo Carminati član tolpe, ki je pripravila in izvedla umor naprednega sodnika Maria Amata.
V reki pri Atlanti našli truplo 23-letnega črnca
ATLANTA — Predvčerajšnjim so v reki Chattahockee našli truplo 23-letnega črnca Michaela Mcln-tosha. čeprav so ugotovili na truplu dve rani, je žrtev umrla zaradi zadušitve.
Policija še sedaj ni pojasnila, če gre za 25. žrtev neznanega morilca, ki že skoraj dve leti ogroža in ubija črnsko mladino. Pomisleki so se porodili, ker je bil Michael star žg 23 let, morilec pa išče svoje žrtve med otroki in doraščajočimi. Samo še ena žrtev je bila nekoliko starejša; šlo je za nekega umsko prizadetega mladeniča. Res pa je tudi, da je Mclntosh umrl zaradi zadušitve kot 13 drugih otrok in so njegovo truplo našli v reki kot v petih drugih primerili. V Atlanti je še vedno’ v veljavi policijska ura za mladino pod 14 leti starosti.
RIM — Predsednik republike Pertini je sinoči na Kvirinalu sprejel ministrskega predsednika Forlanija.
BONN — Zahodnonemški kancler Schmidt bo 11. maja uradno obiskal Veliko Britanijo.
uiiiiiiiiiiiiiiNiiiiiiHimiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiimmitiniitiiiiiiiiiiimiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiHiiiiiiiiiiuiiiiiiiinini
7. IN 8. MAJA
Delegacija skupščine SRS bo obiskala našo deželo
Ugotovitev, da je uresničevanje nekaterih osimskih določil še vedno v zamudi
LJUBLJANA — Komisija za mednarodne odnose skupščine Slovenije je med drugimi vprašanji na včerajšnji seji obravnavala tudi izhodišča za pogovore skupščinske delegacije, ki se bo mudila na obisku v avtonomni deželi Furlaniji - Julijski krajini 7. in 8. maja. Z o-biskom v Trstu in nekaterih drugih krajih bo skupščina Slovenije vrnila obisk delegacije deželnega sveta. ki je bila v Sloveniji leta 1977. Delegati so poudarili, da prihaja do obiska v času nadaljnjega vsestranskega razvoja dobrososedskih
odnosov med državama in še pa bej z deželo Furlanijo - Julijs krajino, med vzponom teh odnos( ki so ga zaznamovali še zlasti podpisu osimskih sporazumov. Hki ti so ugotovili, da je uresničei nje nekaterih določil osimskih s) razumov še vedno v zamudi, m njimi na prvem mestu zakonska reditev položaja slovenske nar« nostne skupnosti v Italiji. Lzra: so prepričanje, da bodo ta obi: pogovori, kot tudi kasnejše akci gotovo prispevale k hitrejšemu i ševanju vseh odprtih vprašanj, (j
DOKLfR IZ RIMA NE DOSPE ZAGOTOVILO 0 NJENI REŠITVI
Neprekinjeno zasedanje miljskega občinskega sveta za ladjedelnico
Tako je bilo sklenjeno sinoči s skoraj soglasno odobreno resolucijo v navzočnosti delavstva
Občinski svet v Miljah je sinoči sklenil, da bo neprekinjeno zasedal vse dotlej, dokler iz Rima ne bo prišlo povsem gotovo zagotovilo o rešitvi ladjedelnice Cantieri Alto A-driatico. To pomeni, da bo do minskega blagoslova* zadnjemu tovrstnemu obratu na Tržaškem moralo v sejni vorani sedeti najmanj šestnajst svetovalcev. To tudi hkrati pomeni precejšnjo človeško žrtev, spričo katere si upamo zatrditi, da bo izredna in doslej še nikoli sprejeta pobuda nedvomljivo lahko pokazala, kdo je za in ko proti ladjedelnici, oziroma njenim delavcem.
Pred odločitvijo v tem smislu, ki jo vsebuje ustrezna resolucija — sprejeta je bila soglasno, če izvzamemo vzdržanost «listarja» — se je namreč razvila dokaj razčlenjena razprava. Predstavnik Liste za Milje Marchio je demagoško očital demagogijo predlagateljem omenjenega protestnega ukrepa in vrhtega načel nekakšno simpatizacijsko kampanjo v korist celovite melonarske grupacije. Ko je potem v slovenščini spregovoril Kiljar Ferluga kot »astopnik miljske Liste Frausin -KPI, seveda ni mogel po sledeh Gambassinija.
Krščanski demokrat Rizzi je (za marsikoga nepričakovano, vsekakor pa docela zadeto) izrecno pohvalil Bordonovo pobudo. Menegazzi, ki sodi v Listo Frausin ter je v občinskem svetu edini neposredni predstavnik ladjedelničarjev, je pač temeljito orisal boj za rešitev CAA, o katerem je tudi naglasil, da se je vse doslej odvijal v najpopolnejšem demokratičnem duhu. Pri tem ni pozabil odgovoriti Marchiu (Lista za Milje), da zbiranje podpisov po vzoru tistih 65.000 v Trstu nikakor ne bi pomagalo rešiti ladjedelnice; če že zaradi drugega ne, vsaj zato, ker bi podpisovanje trajalo, recimo, leto dni, a obrat CAA toliko časa le nima na voljo.
Mimo Ferluge. o katerem ne bomo globlje spregovorili, ker je pač, kot mu je v naravi, zavzeto in z ljubeznijo spregovoril o pravičnosti delavskega, pa tudi našega narodnostnega boja (v CAA je zaposlenih veliko Slovencev), je nastopil v razpravi še odbornik za delo in podžupan Rossini (PSI). Listar-skemu zastopniku je očital »stru-mentalizacijo* ladjedelniškega problema ter opozoril javnost in navzoče (množično odposlanstvo delavcev prizadetega obrata), da bo v najkrajšem napočil tudi v občinskem svetu Čas, ko bo treba pošteno o-bračuhati z odgovornimi za obsto ječo krizo, ki ni in ne more zadeti le krajevnega družbenega tkiva, marveč v celoti pokrajinsko gospodarstvo.
Pred diskusijo, ki se je razvila tudi v navzočnosti zastopstva dolinske občinske uprave z županom Edvinom Švabom na čelu, je spregovoril miljski župan Bordon. Leta je mimo obrazložitve vsebine predložene (in potem sprejete) resolucije napovedal za jutri novo stavko delavcev CAA, ki bodo ob 9.30 'krenili s Šentjakobskega trga v mestno središče.
Nazadnje resolucija. Ta se poleg že omenjenega zavzema za takojšnjo odobritev področnega načrta o ladjedelstvu, to se pravi za rešitev problema CAA z ustanovitvijo družbe Fincantieri-Friulia v vsedržavnem sklopu razreševanja tovrstne problematike.
Neprekinjeno zasedanje občinskega sveta bo trajalo do trenutka, ko bo iz Rima prišel pozitiven odgovor glede obveze za ustanovitev
družbe Fincantieri - Friulia: ko pa bi tudi tedaj ostalo le pri besedah, bo občinski svet še naprej protestno neprekinjeno zasedal in proučil še možnosti ostrejšega nastopa zoper rimsko vlado. Resolucija nadalje poziva vse druge občine Tržaškega, kot tudi pokrajinsko upravo, naj se v lastni avtonomiji ter ustrezno pridružijo temu protestu. Miljski občinski svet se nazadnje obrača na vse družbeno-gospodar ske sile in stranke, da sprožijo okrog vprašanja CAA kar največjo mobilizacijo.
Resolucija nekaterim ni po godu. Tistim pač, ki kljub vnanji zavzetosti za delavstvo želijo zaprtje ladjedelnice, kar bi po njihovem pomenilo bankrot zdajšnje miljske občinske uprave ter odskočno desko za prevzem občine
(dg)
Deželni odbor F-JK o miljski ladjedelnici
Deželni odbor F-JK je na včerajšnji seji ponovno proučil položaj miljske ladjedelnice Alto Adriatico. Potem ko je ugotovil, da je položaj v obratu zelo težak, je deželni odbor potrdil potrebo, da vlada, IRI in Fincantieri spoštujejo sprejete obveze do miljske ladjedelnice s takojšnjo ustanovitvijo mešane družbe Fincantieri' - Friulia, v zvezi s katero sta tako deželni odbor, kot finančna družba v mejah lastnih pristojnosti že sprejeli vse potrebne u-krepe.
Glede procedure o stečaju, ki je v teku, je deželni odbor sklenil predlagati deželnemu svetu osnutek zakonskega ukrepa, ki ima posebni in izredni značaj, s katerim bi uslužbencem miljskega obrata zagotovili denarne vsote, ki so si jih prislužili na delovnem mestu.
• ACEGA sporoča, da bi jutri od 8. do 13. ure utegnili omejiti ali prekiniti dobavo vode na področju Devina, Sesljana, Grljana in Barkovelj zaradi popravil na vodovodu.
m lil lil mn lini II mi     Iiintniiii   m umni ■ n   UMI mn  
OD MILJSKIH HRIBOV DO SKRAJNEGA KONCA DEVINSKO-NABREŽINSKE OBČINE
Burja in zmrzal tik pred veliko nočjo sta močno oškodovali naše kmetovalce
Prizadeta je zlasti trta ■ Ponekod je škoda kar stoodstotna ■ Brž poravnati odškodnino!
Kmetova usoda je bila vselej tesno povezana z muhami vremena. Toča, slana, burja ali zmrzal so mu že neštetokrat skoraj docela pobrale sadove celoletnega dela. pa jim vseeno ni klonil. Tik pred veliko nočjo so se sile narave še enkrat razbesnele prek kraških in drugih zelenjadnih in sadnih nasadov od Miljskih hribov pa do skrajnega zahodnega kotička devinsko-nabrežinske občine ip že zopet so naši pridni kmetovalci nesrečo sprejeli kot povsem naravno. Seveda z bistvenim pridržkom; pristojne oblasti naj jin nemudoma (ne zamerite nam evfemizem) poplačajo za nastalo škodo, ne na. kakor skoraj vedno v preteklosti, s takšno zamudo in tako skromno, da jim je odškodnina pomenila še večjo škodo od tiste, ki so .jo bili utrpeli po ujmi. Tokratno vremensko razdejanje .je toliko bolj zaskrbljujoče, ker se kmet v naših krajih danes ne bori več samo proti takšnim neprilikdbi. tutipak mu strežejo^	(i^ virb pre-
življanja) povrh se razlaščevalci in brezobzirUT* ižldtniki. “ “ * Kakšni so učinki predvelikonoč-nega opustošenja? To smo nepos-
•MIHMIIIIIIIMIIIIHHIHmillllHHIIIIIimilMIlimmilHHtllltHtllllllllllMHIIMHIIIIHMIIIMIIIIIIIItltllllllttlMIII
SEJA DOLINSKEGA OBČINSKEGA SVETA
Včeraj odobrili popravljeni načrt za gradnjo hitre ceste
V dokumentu postavljeni mnogi pogoji - Dolinski upravitelji zahtevajo trdne garancije - Pomisleki svetovalca Mahniča (SSk)
Vprašanje izgradnje hitre ceste od 7. pomola do Padrič je bilo središčna točka včerajšnje razprave na redni seji dolinskega občinskega sveta. Glede tega pa ni vse tako jasno kot bi moralo biti, kar je iz-šlq tudi iz posegov posameznih svetovalcev, predvsem predstavnikov Slovenske skupnosti.
Župan Edvin Švab je v uvodu v razpravo dejal, da se je po podpisu osimskega sporazuma vendarle nekaj premaknilo v zvezi z grad njo cest. Tako je prišla na dan pobuda o gradnji avtoceste od Sesljana do Fernetičev in od Opčin do pristanišča. Tudi dolinska občinska uprava je bila v tem splošnem na Črtu soudeležena, čeprav ne vedno obveščena. Tako se je namreč zgodilo, da je prejšnja tržaška občinska uprava odobrila sklep o gradnji ceste od 7. pomola do Padrič, ne da bi pri tem pomislila, da teče trasa ceste tudi po ozemlju dolinske občine. Zaradi gradnje ceste so le ta 1977 ogorčeno protestirali tudi prebivalci Lakotišča in Krmenke, ki bi bili neposredno prizadeti, saj bi cesta pobrala vrsto obdelanih njiv in vrtov. Zaradi tega, je dejal Švab, so že tedaj sprejeli v občinskem svetu dva sklepa, ki sta zahtevala popravke k načrtu gradnje. Sicer pa je z nastopom melonarjev pobu da propadla, zdaj pa je ponovno ak tualna, saj je tudi Lista za Trst sprevidela, da je hitra cesta za gospodarski razvoj Trsta nujna. De narja pa je seveda polovico manj kot pred štirimi leti.
Nadalje je dolinski župan povedal, da bi šel prvi odsek hitre ceste od 7. pomola do Sv. Ane, drugi od Sv. Ane do tovarne Velikih motorjev, tretji pa od tam do Pa drič, oziroma do Katinare, kjer bi se priključil državni cesti 202. Denarja pa je le za prvi odsek in deloma drugi. Tržaški občinski svet jg načrt pred kratkim odobril, ne da bi informiral dolinske upravitelje. Nato so si sledila srečanja s Cecovinijem in tehniki tržaške občine, ki so nekoliko popravili načrt. Tako je dolinski občinski svet z glasovi KPI. PSI, PSDI in KD odobril sklep o gradnji hiire ceste, proti pa so glasovali svetovalci SSk. Vendar ,ie treba pou dariti, da je šlo za odobritev popravljenega izvršilnega načrta hitre ceste, saj dolinska občinska uprava zahteva določene garanti
linska občinska uprava namreč ne bo dovolila začetka gradnje, če ne bo imela vseh jamstev, da se dogradi tudi vmesni cosek in da ne bo preveč prizadeta tudi naša skupnost oziroma posamezniki, ki jim bodo razlastili zemljo. Popravkov, ki jih .je v italijanščini Dosredoval geometer Cosma, .je seveda še večin so vsi bistveni, z enim samim ciljem — treba je dati realne ga ranci.ie.
Načelnik svetovalske skupine SSk Mahnič je seveda poudaril, da bo s tem posegom ponovno prizadela slovenska narodnostna skupnost, razlaščanje hromi kmetijstvo, posledice tega pa .bi znale biti^ zelo daljnosežne in to samo na škodo interesov ožje skupnosti, ker bi bilo to v škodo celotnega tržaškega gospodarstva. Vsekakor pa se bo občinski svet močno zavzel za pravično odškodnino raz'nščencem in bo strogo nadzoroval potek del. Tudi Družina (KD) ie podori gradnjo hitre ceste, vendar ori lem pristavil, da mora občinska upra va zelo lrdo nastooiti v primeru, če se ne bodo upošteva'a vsa na vedita, priporočila in zahteve, ki jih vsebuie včeraj odobreni sklep V tena smislu se ie izrazil tudi Bandi (PSI).
Na začetku včerajšnje seje je žu pan Švab poročal c tekočih za devah v občini (javni prevozi, as faltiran.ie cest. oetkova u-ot;’ava v gledališču »Prešeren* itd) na kar je ob koncu poz.al svetovalce, naj gredo izrazit svoio solidar nost miljskemu občinskemu svttu, ki zaseda, zaradi nerešenega vpra šanja ladiedelnice Alto Adriatico. neprekinjeno.
Lažja zastrupitev
z metanskim plinom
Včeraj ponoči so z rešilcem pri I peljali v oddelek za nu.ine uosege glavne tržaške bolnice 80-letno Francesc-o Pitacco id Predonzant. in n jeno 55 letno hči Mari jo Pre donzani, ki stanujeta v Ulici Do mus Civica 4. Obe ženski sta ka zali znake zastrupitve z metanskim plinom. Kot sta sami zastrupljen ki povedali, sta ponoči odprli plin sko peč. da bi se segreli, kmalu nato pa ju je zaleta slabost. K sreči sta se zavedli nevarnosti in zastrupitev ni imela hujših posledic. Zenski se bosia morali zdra
redno vprašali nekatere prizadete. Preden jim prepustimo besedo, pa naj povemo, da so bur.jini sunki dosegli brzino sto kilometrov na uro, da .je sneg pobelil Kraško planoto ter rebri, ki se spuščajo proti mestu, in da se je živo srebio v najbolj izpostavljenih krajih spustilo celo pod ničlo. Kaj vse to pomeni v tem letnem času, je na dlani.
Ivan Antonič (Cerovlje): Slana, pa zamrzal je v vinogradih temeljito osmodila pogan.ike in res ne vem, kako bo s prihodnjo trgat vijo. Najhuje .je bilo v nižinskih predelih, kjer .je škoda ponekod skoraj stoodstotna, medtem ko se drugje suče med 20 in 50 od sto Vreme .je podobno zagodlo tudi raznemu sadnemu drevju, kot na primer češnjam.
Peter Pavel Crevatin (Fontane! la nad Miljami); Cvetlični nasadi so popolnoma uničeni, veliko škodo so utrpele trte, precejšnjo pa tudi. jpblaiitoin ^elhjt.
Alfonz Guštin -(Cm): Splošno vzeto je zmrzal tpd uničila nad pol pridelka. Temperatura 3 do 4 stopinj C pod ničlo je v najboljšem primeru uničila polovico trtnih poganjkov, a ponekod tako rekoč vse, kar pa jih ni, bodo jalovi. Sorodna usoda .je doletela češnje v cvetju, pa tudi zgodnji krompir.
Dušan Kodrič (Sv. Ana); Škodo so utrpele predvsem trte. lomila jih je burja. Ta je hudo prizadela tudi češnje, pa še druga sadna drevesa, kot jablane in hru.ŠKe. Močan udarec .je zadobila tudi ze lenjava, nad katero se je poleg silovitih buriinih sunkov znesel še mraz; to vel.ja posebno za radič in blitvo ter za mlade nasade, kakor paradižnike, buče in fižol.
In še bi lahko naštevali, vendar nam prostor tega ne dopušča. Oško dovani kmetje kajpak niso ostali križem rok, začeli so popravljati kar se popraviti pač da, drugače pa so se že obrnili na Kmečko zvezo s podatki o škodi Strokovna organizacija jim bo pomagala vnovčiti odškodnino, ki jim po zakonu pritiče Že zopet pa se po stav'ia žgoče vprašanje, ki ga ie KZ že neštetokrat iznesla in ki še
Nov urnik Rižarne
Tržaška občina sporoča, da je Rižarna pri Sv. Soboti od prta obiskovalcem po naslednjem urniku; ob delavnikih od 10. do 19.30, ob nedeljah in praznikih od 9. do 13. ure, ob ponedeljkih pa bo zaprta.
vedno ni razrešeno; učinkovitost javnih ustanov in uradov, ki jim je poverjena skrb za kmetijstvo. Bodo oškodovani še naprej v nedogled romali za pravico od Pon-cija do Pilata? (dg)
NA DEŽELI
V tem tednu zasedanje samo komisije
Zaradi vsedržavnega kongresa socialistične stranke se deželni svet ne bo sestal v tem tednu; pač pa so predvidena zasedanja svetovalskih komisij; tako se bosta jutri sestali komisiji za kmetijstvo in za industrijo. Prva bo ponovno proučila zakonski osnutek — vlada ga je namreč zavrnila z nekaterimi pripombami — o zaščiti narave, ki podrobneje predvideva posebne normative za nabiranje gob.
Komisija za industrijo pa bo proučila zakonski osnutek, ki refi-nansira dva že obstoječa deželna zakobaVkl predvidevata normative za iŠfeč&db)© "sejemskih razstavišč,
INTERVJU S ŠKOFOM LORENZOM BELLOMIJEM
Tržaška cerkev in kultura sožitja
Pred približno dvema letoma se je v Trstu končalo prvo škofijsko zborovanje »Kristjani iz oči v očis>, ki je med drugim namenilo veliko prostora in razprave pastoralnim vprašanjem slovenskih vernikov. Kakšne sadove je obrodilo tisto srečanje? Kakšne spremembe je vneslo v tržaško cerkev? Za odgovor smo se obrnili na škofa Lorenza Bellomija.
Vprašanje: Med srečanjem »Kri-
stjani iz oči v oči* je bilo veliko govora o vprašanjih slovenskih vernikov. Med drugim so v IV. komisiji naglasili, da v »pastoralnem življenju tržaške cerkve* niso bila uresničena načela, o katerih govorijo Janez XXIII. v encikliki »Pa-cem in terris*, odlok o pastirski službi škofov (Christus Dominus) in papeška komisija »Iustitia et Pax». Ali so bile vnesene novosti v tržaško cerkev, da bi lahko bolje uresničevala omenjena načela?
Odgovor; Resnici na ljubo stališče škofijskega srečanja »Kristjani iz oči. v oči* je nekoliko bolj razčlenjeno od tistega, ki ste ga vi predstavili v svojem vprašanju.
Govor je bil o neizpolnjevanju dolžnosti na splošno in s strani kakšnega duhovnika . . . Vendar prav isto se govori o ljudeh cerkve, celo o tržaških škofih, Slovencih v odnosu do italijanskih vernikov.
To je zapleteno vprašanje in, v nekem smislu, gre za «fiziološko stanje* jezikovno mešanih skupnosti.
Moram pa reči, da gredo sedaj prizadevanja v smeri popolnega spoštovanja kulturne identitete dveh narodnosti, ki živita v Trstu.
Tako je bil oblikovan škofijski pastoralni svet z močnim zastopstvom Slovencev; sestavljen je bil pravilnik, ki med drugim predvideva možnost rabe slovenščine; v mestu je bil ustanovljen «Pastoralni center* za slovenske vernike; ponedeljkova kulturna predavanja »Predlog mestu* predvidevajo tudi predavanje slovenskih intelektualcev o zgodovini Slovenije itd.
Vprašanje: Kakšna je lahko vloga tržaške cerkve pri uveljavljanju »kulture sožitja*?
Odgovor: Mislim, da mora biti cerkev še posebej angažirana pri uveljavljanju «kulture sožitja* prav zaradi svojega »katolištva*. Biti, kot pove beseda, »katoliški*, se pravi «pri vseh*, jo obvezuje biti za vse, brez vsakršne diskriminacije, če ni odločno zavračanje tega, kar žali človeka in njegovo dostojanstvo.
Cerkev bo morala vse bolj, vendar je to vedno delala, vzgajati k sprejemanju različnih, k spoštovanju vseh, k dialogu in k soočanju, k sodelovanju za skupni blagor.
Vprašanje: Boljše sožitje pomeni tudi boljše poznavanje med narod-noslima, ki živita skupaj v tem delu Evrope. Kaj je naredla in kaj dela tržaška cerkev, da bi spodbudila boljše poznavanje, tostran in onstran meje? ,
Odgovor: Spomniti).nas moram, da, cerkev že stoletja ustvarja permanentne in pomembne kraje medse-
bojnega poznavanja. Pomislite samo na semenišče, v katerem so rasli skupaj gojenci italijanske, slovenske in hrvaške narodnosti.
Danes se v našem semenišču uči slovenščina, govor je o slovenski literaturi in kulturi. Kot sem že o-menil, smo začeli s poskusom javnih konferenc o nedavni zgodovini Slovenije.
Dodal bom tudi, da so pogosti stiki med slovenskimi škofi in škofi Gorice, Vidma in Trsta; pogosti in
OD DANES DO TORKA
Odhodi vlakov z enourno zamudo
Tajništvo avtonomnega sindikata Fisafs je oklicalo novo razčlenjeno stavko, ki bo nedvomno povzročila večje težave v železniškem prometu; o-klicalo je namreč tridnevno stavko strojnega osebja, ki je zaposleno v postajališčih lokomotiv v Trstu; stavka se bo začela danes, končala pa v petek opolnoči.
Zaradi stavke bodo tako vsi vlaki v teh treh dneh odpotovali s tržaške železniške postaje z enourno zamudo. Potniki bodo zato morali upoštevati pozive in razna obvestila, ki jih bo direkcija železniške uprave dajala no zvočnikih na postaji, da bi jim stavka ne povzročila neprijetniT in nepredvidenih težav. Tako bo tudi naše mesto, čeprav v manjši meri okusilo posledice stavke, ki jo je oklical avtonomni sindikat, ki je v zadnjem času povzročil veliko težav v drugih prometnih sektorjih.
prijateljski so tudi odnosi med našim klerom in sobrati slovenskega jezika.
Skušamo pa tudi priključit; slovenske katoliške skavte združenju AGESI, da bi ustvarili, ob zaščiti etničnih značilnosti, normalno oz-mozo poznavanja in sodelovanja.
Vprašanje: Slovenska narodnostna skupnost živi v treh škofijah in sicer tržaški, goriški in videmski. Ali obstajajo stiki med tremi škofijami za oblikovanje kar najbolj enotnega stališča do vprašanj Slovencev in nujnosti zaščite?
Odgovor: Kot škofje- Furlanije-Julijske krajine imamo redne sestanke o skupnih vprašanjih. Med
trgovskih centrov, centrov za prodajo na debelo itd.
....................................................
NA SEJI NAČELNIKOV SVETOVALSKIH SKUPIN
V odsotnosti predsednika Carboneja odložena odločitev o odstopu odbora
Zavrnjen predlog podpredsednika Locchija, da bi odložili ponedeljkovo sejo skupščine - Fausto Monfalcon (KPI) o odgovornosti KD in za okrepitev odnosov s socialisti
temi je tudi vprašanje slovenske narodnostne skupnosti in njenih pravic.
V okviru svojih pristojnosti smo soglasni in angažirani za to, da bodo te pravice spoštovane in spodbujene.
• Zaradi vzdrževalnih del na na-napravah za zračenje bo predor pri Montebelu zaprt za promet v sredo ponoči od 23. do 5. ure.
Žrebanje EnaloKa bo v ponedeljek
Finančno ministrstvo je sklenilo, da bo žrebanje loterije Enalotto v tem tednu odloženo za dva dni, tako da ga bodo izvedli v ponedeljek, 27. aprila. To pa zaradi tega. ker .ie v soboto, na običajni dan žrebanja, državni praznik.
Prosveta
KD Rovle - Kolonkovec prireja filmski večer «01impiada 80» z Aljošo Žerjalom jutri, 23. aprila, ob 20. uri v društvenih prostorih. Vabljeni!
SKD Tabor - Opčine. V soboto, 25. t.m., ob 20.30 bo v Prosvetnem domu na Opčinah recital violinista Črtomira šiškoviča, pri klavirju Cor-nelius Frovvein.
Zadruga Planinski dom Mangart
vabi člane in planince na redni občni zbor, ki bo v prvem sklicanju dne 24. t.m., ob 10. uri.in v drugem sklicanju, ob vsakršni prisotnosti, v ponedeljek, 27. t.m., ob 19.30 v Gregorčičevi dvorani v Trstu (Ul. sv. Frančiška 20). Dnevni red: poročilo upravnega odbora, poročilo nadzornikov, poročilo blagajnika, izvolitev novega odbora, razno.
Slovenska gobarska družina - Trst vabi člane in simpatizerje, da se polnoštevilno udeležijo tretjega redne ga občnega zbora, ki bo danes, 22. t.m., v Prosvetnem domu na Opčinah ob 20.30 s sledečim dnevnim redom: 1. otvoritev in sprejem dnevnega reda: 2. čitanje zapisnikov; 3. predsedniško poročilo: 4. blagajniško poročilo: 5. diskusija poročil: b. spremembe pravilnika ter 7. razno.
ČDRAVSTVEN/1 DEŽURNA SLUŽBA
Nočna služba od 20,00 do 8 ure tel. 732 627, predpraznična od 14 do 21. ure in praznična od 8. do 20 ure. tel 68 441.
imm—
V počastitev spomina pokojnih Vere in Andreja,, ,Bolko darujeta Učka in Dušan Kerže 20.000 lir za Dijaško matico.
Namesto cvetja na grob teti Pini darujeta Dana in Milko 20.000 lir za vzdrževanje spomenika padlim v NOB v Križu.
Včeraj-danes
Danes, SREDA, 22. aprila LEONIDA
Sonce vzide ob 6.07 in zatone ob 20.00 — Dolžina dneva 13.53 — Luna vzide ob 23.01 in zatone ob 8.04.
Jutri, ČETRTEK, 23. aprila
VOJKO
Vreme včeraj: najvišja temperatura 13 stopinj, najnižja 8,3 stopinje, zračni tlak 1019,5 mb ustaljen, brezvetrje, nebo pooblačeno, vlaga 64-odstotna, padlo je 0,2 mm dežja, morje skoraj mirno, temperatura morja 10 stopinj.
ROJSTVA IN SMRTI
RODILI SO SE: Davide Comelli, Elisa Serli, Andrea Marzari, Daniela del Ciello, Lorenze Dugulin, Irene Zazzara, Reffaella Sauro, Paola Kostic, Francesco De Rosa.
UMRLI SO: 78-letni Antonio Pec-chiar, 69-letni Bruno Sancin, 48-let-ni Costantino Schweitzer, 49-letna Floriana Rijavec, 63-letna Giusep-pa Russo, 52-letni Marcello Rizzotti, 77-letni Antonio Burla, 84-letna Ida Medeot vd. Luciani, 89-letna Ame-lia Iessenitscher vd. Simonetti, 67-letni Oscar Cossara, 66-letni Zoran Sossi, 75-letna Paola Leva, 68-letni Pietro Mari, 72-letna Elsa Rota, 74-letni Giovanni Gamboz, 84-letna Maria Zavadlal, 85-letna Angela Com-pare vd. Primosi, 82-letna Antonia Bekar vd. Kert, 58-letna Marina Cos-sina, 75-letni Bruno Milocco, 66-letni Marco Spadotto, 78-letna Argia Lo-renzini vd. Savelli, 44-letna Carmela Schipizza por. Radin, 79-letni Nico-16 Vatla, 91-letni Valerio Vivian, 64-letna Giovanna Zanin por. Atena, 74-letni Albano Battistin, 57-let-ni Vineenzo Gori, 57-letna Maria Luis vd. Scocchi, 67-letni Bruno Ta-mai, 67-letni Erminio Simionato, 89-letna Mercede Scarlavai vd. Moschi-ni, 74-letna Nives Vidotto por. Bel-lo, 81-letna Eugenia Zadaricchio.
DNEVNA SLUŽBA LEKARN (od 8.3« do 20.30)
Ul. Rossetti 33, Ul. Roma 16, Ul. L. Stock 9, P.le Vaimaura 11.
(od 8.30 do 13. in od 16. do 20 30) Trg Goldoni 8, Ul. Belpoggio 4. NOČNA SLUŽBA LEKARN (od 20.30 dalje)
Trg Goldoni 8, Ul. Belpoggio 4.
LEKARNE V OKOLICI
Boljunec: tel. 228 124: Bazovica: tel. 226 165: Opčine: tel 21111(11; Prosek:	tel 225 141; Božje polje
Zgonik: tel. 225 596; Nabrežina tel. 200-121; Sesljati: tel. 20!) 197; Žavlje: tel. 213137: Milje: tel 271 124
Sekcija VZPI ANPI Boršt - Za-brežec izreka iskreno sožalje družini Hrvat ob izgubi dragega moža oziroma očeta.
Ravnateljstvo, učno in neučno o* sebje srednje šole F. Levstik s Proseka in iz Sv. Križa izrekajo prof. Milojki Operti - Sosič globoko sožalje ob smrti dragega očeta.
Učenci, starši in učiteljstvo osnovne šole v Mavhinjah izrekajo globoko sožalje Eriki Odorico in mami ob izgubi dragega očeta oz. moža.
Včerajšnji sestanek na pokrajini med načelniki svetovalskih skupin v pokrajinskem svetu ni privedel do nobenega konkretnega rezulta ta; v odsotnosti predsednika Carboneja, ki se še ni vrnil v Trst, je sestanku predsedoval podpredsednik Locchi: predlagal je, da bi sejo pokrajinskega sveta, ki so jo že sklicali za ponedeljek, 27. aprila, odložili na poznejši datum v pričakovanju na razjasnitev političnega položaja, potem ko so komunisti formalno umaknili zunanjo podporo štiribarvnemu odboru PSI - KD -SSk - PSDI in ga s tem postavili v manjšino. Locchijev predlog je bil z različnimi utemeljitvami zavrnjen z glasovi komunistov. Liste za Trst in neofašistov, vsekakor pa bo o njem ponovno razpravljal pokrajinski odbor, ki se bo sestal jutri:
predsedoval mu bo podpredsednik Locchi, saj bo predsednik Carbone od danes dalje zaposlen v Palermu, kjer se bo kot' delegat udeležil strankinega vsedržavnega kongresa. Vsekakor pa je najbolj verjetno, da se bo pokrajinski svet sestal v ponedeljek, istega dne pa so svoje pokrajinsko vodstvo sklicali tudi demokristjani
O sklepu KPI, da odreče zunanjo podporo sedanjemu odboru, je na sestanku strankinih sekcijskih akti-
f Čestitke
Danes praznujeta rojstni dan ALJOŠA in mama MARČELA. Vse najboljše jima želijo vsi, ki ju imajo radi.
...
Tečajniki 150 ur so nas obiskali
je in postavlja tudi pogoje, Do- viti v bolnici dva do tri dni.
Uclitiski in šentjakobski tečajniki 150 ur so včeraj obiskali Primorski dnevnik, da bi spoznali, kako nastaja časopis in s kakšnimi težavami se mora boriti manjšinski dnevnik. Še posebno jih je zanimala
tiskarna, kjer jih je posnel naš fotograf
vistov včeraj govoril načelnik komunistične svetovalske skupine v občinskem svetu Fausto Monfalcon. V zvezi s prvimi odmevi, ki jih je ta sklep partije povzročil pri tržaških političnih silah je Monfalcon dejal, da se motijo vsi tisti, ki v tej odločitvi vidijo nekakšno vojno napoved socialistični stranki, ali pa katpremu od njenih predstavnikov. Tržaški komunisti so prišli do tega sklepa, je dejal, zaradi politike krščanske demokracije, ki je vedno tolmačila septembrski sporazum med petimi strankami dosedanje pokrajinske večine kot zaveso, za katero je lahko vodila svoje manevre zbliževanja z Listo za Trst, še posebej v tržaškem občinskem svetu.
Po mnenju komunistov je bilo zato treba prekiniti tolmačenje sporazuma na pokrajini kot nekakšno ravnovesje, po katerem je prisotnost socialista Carboneja na čelu pokrajinskega odbora pomenila dejansko protiutež nadaljnjemu obstoju Cecovinijevega odbora na občini. Svetovalec Monfalcon je s tem v zvezi podčrtal, da je povsem jasno, da socialisti niso nikoli zagovarjali takšnega stališča, kakor je tudi povsem jasno, da taka stališča zagovarja tržaška krščanska demokracija in da je v takem tolmačenju resnični pomen formule o upravliivosti ki jo KD zagovarja.
Da je prišlo do razbitja septembrskega sporazuma je zato v prvi vrsti odgovorna KD — je poudaril Monfalcon in pristavil — da so komunisti sprejeli zelo težke pogoje in pristali na izključitev iz odbora, ki se je ohranjal z njihovimi odločujočimi glasovi, le da je prišlo do podpisa sporazuma med petimi strankami.
Mimo sedanjih kontingentnih težav pa so komunisti odločeni v vsakem trenutku utrditi enotno sodelovanje s socialisti: to pomeni tudi nadaljevanje izkušnje o enotnem u-pravljanju levice v petih okoliških občinah tržaške pokrajine, v katerem se prepoznavajo avtonomni in značilni odnosi obeh strank. Svetovalec Monfalcon je na sestanku še poudaril, da tudi predlog čim širšega sporazuma, ki ga je KPI predlagala za tržaško Krajevno zdravstveno enoto, hoče pomeniti valorizacijo vloge demokratičnih političnih sil v nasprotju s hegemonistič-nimi namerami KD in LpT.
Po dolgi in mučni bolezni nas je zapustil naš dragi mož, oče, nono in brat
ALOJZ HRVAT
Pogreb bo danes, 22. aprila, ob 13. uri iz mrtvašnice glavne bolnice v cerkev v Borštu.
Žalostno vest sporočajo vsem, ki so ga imeli radi žena Roza, sinova Silvan in Nevo z družinama, sestri Marija in Angela (odsotna) in drugo sorodstvo
Boršt, Repentabor, Piran, Adelaide, 22. aprila 1981.
Sporočamo, da bo krenil žalni sprevod
ZORANA SOSIČA
danes, 22. aprila, ob 12.45 iz mrtvašnice glavne bolnice v cerkev na Opčinah, kjer se boste lahko poklonili njegovemu spominu od 13. do 16. ure.
SVOJCI
Opčine, 22. aprila 1981
ZAHVALA
Ob izgubi naše drage
MARIJE CEPPI
se iskreno zahvaljujemo vsem, ki so sočustvovali z nami, jo spremili na zadnji poti in na kakršenkoli način počastili njen spomin.
SVOJCI
Trst, 22. aprila 1981
22. 4. 1980
22. 4. 1981
Ob 1. obletnici smrti
MILIVOJA ZUZIČA
| se ga spominjata
žena Berta in sin Danilo
Prosek, 22. aprila 1981

Gledališča
MENJALNICA
vseh tujih valut
ENTE NAZIONALE PER L’ENERGIA ELETTRICA DRŽAVNA USTANOVA ZA ELEKTRIČNO ENERGIJO Roma — Via G. B. Martini 3
OBVESTILO LASTNIKOM OBVEZNIC
Po izžrebanju, ki je bilo 13. aprila 1981, ter v smislu zakonskih predpisov in pravilnika bodo. začenši s 1. julijem 1981, vnovčljive pri običajnih poverjenih bančnih zavodih spodaj navedene obveznice, ki sestavljajo sledeče serije;
NASLOV POSOJILA	SERIJA ŠTEV.
6%	1966 - 1986 II. emisija	(Ferrarish	16 - 94	34 -	44 -	48 -	53	-	74 -
6%	1968- 1988 II. emisija	(Fermi);	23 - ■ 91 -	28 - 115 -	39 - 134	47 -	86	- 88 -
6%	1969 - 1980 II. emisija	(Ohm);	25 -109 -	34' -122 -	41 - 148	62 -	70	- 101 -
7%	1972* 1992 11. emisija	(Watt);	23 - 203 -	50 - 228 -	71 - 238 -	77 -242 -	138 275	- 201 - - 276 -
			289 -	294				
9%	1974 - 1994		34 -	80 -	91 -	97		
Obveznice, ki bodo predložone v izplačilo, bodo morale biti opremljene s kuponi z zapadlostjo od 1 januarja 1982 dalje Vsota morebitnih manjkajočih kuponov se bo odštela od vsote dolžnega kapitala.
KONČNO VEČ POZORNOSTI MALEMU GOSPODARSTVU
V OKVIRU LETOŠNJE ABONMAJSKE SEZONE
GLASBENA MATICA - ZVEZA SLOVENSKIH KULTURNIH DRUŠTEV — ZVEZA SLOVENSKE KATOLIŠKE PROSVETE -uit SS GORICA
vabijo na
VIOLINSKI RECITAL
ČRTOMIRA ŠIŠKOVIČA
Pri klavirju Cornelius Erowein Koncert bo v deželnem avditoriju v Gorici danes, 22. apri-. la 1981, ob 20.30 v okviru letošnje abonmajske sezone.
Mladinski dom Boljunec vabi na proslavo ob 10. obletnici svojega delovanja, k’ bo v dvorani Mladinskega doma v Boljuncu danes, 22. aprila, ob 20.30. Hkrati vabi tudi na ogled razstave dokumentov in slik o svojem 10-letnem delovanju.
Fotokrožek Trst 80. V petek, 24. t.m., ob 20. uri v Ul. sv. Frančiška 20/11. nadstropje, sestanek za bodočo razstavo. Člani naj se za gotovo udeležijo.
GOSPODARSKO DRUŠTVO NA KONTOVELU
vabi člane na
81. REDNI OBČNI ZBOR
ki bo v petek, 24. t.m., ob 20.30 v prvem in ob 21. uri v drugem sklicanju v društveni gostilni na Kontovelu.
ODBOR
ZVEZA KULTURNIH ORGANIZACIJ SEŽANA
prireja gostovanje
ANSAMBLA BRATOV AVSENIK
(NOV PROGRAM)
v Sežani, danes, 22. t.m., ob 19.30 (po jug. času) v športni hali. VABLJENI!
Kresovi ob 40. obletnici ustanovitve OF
V	nedeljo, 26. aprila, točno ob 21. uri (po legalnem času), na predvečer 40. obletnice u-stanovitve Osvobodilne fronte, naj bi vsaki slovenski vasi, od Kanalske doline preko Tolminske in Goriške do morja, na obeh straneh meje, zagoreli kresovi.
V	akcijo »veriga kresov*, katere pobudniki so mladi’ z obeh strani meje, naj se ppleg mladinskih organizacij vključijo tudi vsa kulturna in športna društva ter posamezniki, tako, da bo v sleherni vasi v nedeljo zvečer .zagorel ogenj, da bo veriga kresov trdna ih neprekinjena, dokaz povezanosti primorskega ljudstva z matičnim narodom.
GLASBENA MATICA TRST
Sezona 1980 - 81 9. abonmajski koncert
Jutri, 23. aprila, ob 20.30 v Kulturnem domu v Trstu
RECITAL VIOLINISTA
ČRTOMIRA ŠIŠKOVIČA
Pri •telavirja-Cernelius Frowein Prodaja vštopnic1V pisarni GM od 9. do 11. ure in entfbro pred pričetkom koncerta pri blagajni Kulturnega doma.
VERDI
Orkester in zbor gledališča Verdi pod vodstvom dirigenta Gerta Me-ditza, odpira danes ob 21. uri. »Glasbeno sezono* Centra za kulturne po bude v Pordenonu. Program obsega I Polovske plese za orkester in zbor j iz opere »Knez Igor* Aleksandra j Borodina, «Mašo sv. Evfemije* Giu- j lia Viozzija, ki bo ob tej priložnosti \ prvič v Italiji izvedena v integralni i verziji (prva celotna izvedba je bila v Portorožu), v drugem delu pa »Peto simfonijo v e-molu» Petra Ilji-ča Čajkovskega.
* *’«
V	petek, 24. t.m., osma predstava opere «Mazepa» Petra Ilijiča Čajkovskega za red H v vseh prostorih Dirigent B. Bartoletti, režiser Giulio Chazalettes, zborovodja An-drea Giorgi. Nastopajo: Kari Nur-mela (Mazepa), Paolo Washington (Kočubej), Ruggero Bondino (Andrej), Radmila Bakočevič (Marija), Nora Jankovič (Ljubov) ter Dario Zerial, Angelo Nosotti in Franco Ricciardi.
Zadnja predstava v torek, 28. a-prila, (G).
* * *
V	četrtek, 30. t.m., otvoritev spo mladanske simfonične sezone. Na sporedu Haydnov Oratorij «Letni časi*. Dirigent Gert Meditz, kot solisti bodo nastopili Eva Csapo, Jo sef Protcha in Karl Helm,
AVDITORIJ
Danes ob 18. uri komedija »Un sial per Carlotta*. Glasba Nini Perno, režija Francesco Macedonio. V abon maju odrezek 8
Ariston 17.00 «Mamma compie cent’ anni*. Režija Carlos Saura. Ge-raldine Chaplin.
Eden 17.00 «Quando la coppia scop pia*. E. Montesano in D. di Laz-zaro. Barvni film za vsakogar.
Rita 17.00 »Asso*. Adriano (Jelen-tano, E. Fenech.
Excelsior Zaprto.
Grattacielo 16.30 »Robin Hood». W. Disney.
Fenice 16.30 »Falchi nella notte*. S. Stallone. Barvni film. Prepovedan mladini pod 14. letom.
Aurora 16.30 «Edizione speciale in-contri ravvicinati del terzo tipo*.
Vittorio Vencto 16.30 «11 bisbetico domato*. A. Celentano, O. Muti.
Capitol 16.30 «Assassinio allo spec chio*. Agathe Christie
Moderno 15.30 «La banchiera*. Ro-my Schneider.
Lumiere 16.00 «La valle delTEden*. James Dean. Barvni film za vsakogar.
Mignon 16.30 »Le notti di Salem*. Prepovedan mladini pod 14. letom.
Nazionale 15.45 »Le porno camerie-re senza malizie*. Prepovedan mladini pod 18. letom.
Filodrammatico 14.30 »Labbra ba-gnate*. Prepovedan mltfdtflt frtVl 18. letom.	■ -- -j—
Radio 16 30 »I porno incontri*. Prepovedan mladini pod 18. letom.
26. APRILA 1981 OB 11. URI
PROSLAVA 40-letnice OSVOBODILNE FRONTE
V KULTURNEM DOMU, UL. PETRONIO 4
Govorila bosta:
MARIO LIZZERO - ANDREA BORIS RACE - ŽARKO
predsedovala bo
NEVA LUKEŠ Sledi kulturni program
Slovenska kulturno - gospodarska zveza ANPI - Vsedržavna zveza partizanov Italije ANED - Vsedržavno združenje bivših deportirancev ANPPIA - Vsedržavno združenje političnih preganjancev protifašistov Združenje aktivistov osvobodilnega gibanja na Tržaškem ozemlju Zveza vojnih invalidov
PD Slavec — Ricmanje - Log orga nizira 10. maja t.l. enodnevni izlet v Kumrovec (rojstno vas maršala Tita). Predviden je tudi ogled muzeja Antona Avguštinčiča, kosilo v hotelu «Matija Gubec* v Stubičkih Toplicah ter ogled kipa - spomenika in muzeja Matije Gubca. Odhod \z Ricmanj ob 6. uri (it. čas). Cena izleta 25.000 lir. Vpisovanje na sedežu društva do 28. t.m., od 20. do 21. ure.
Združenje Union Pndlnnjer priredi enodnevni izlet dne 2. maja v Kum rovec z ogledom rojstne hiše tov Tita in muzeja. Kosilo bomo imeli v Krškem Informacije in vpisovanje na sedežu. Ul. Valdirivo 30. telefon 64459.
PRODAM fiat 128 CL letnik 1976 — 60.000 km, v dobrem stanju. Telefon 227-284.
OSMICO je odprl Oskar Slavec -Kus — Dolina 442. Toči pristno belo in črno vino.
IŠČEM v najem stanovanje v Trstu ali okolici. Po potrebi sprejmem morebitne stroške. Telefonirati na št. 410-372.
OSMICO je odprla Ada Kante - Fran-doli Slivno 25. Toči belo in črno vino.
OSMICO je odprl Lucijan Košuta (Šimčev) v Križu št. 202. Toči pristno belo in črno vino.
PRODAM rulotko ,-fend* 6,20 m letnik 1980 — čoln »solcio* 4 m 25 KS «evinrude» s prikolico »eledi* 300 — kombi vo!kswagen - 9 prostorov v odličnem stanju ter gumijasti čoln 3,50 m z motorjem »volvo* 8,5 KS. Telefonirati na štev. 826-759
17-LETN1 fant išče zaposlitev kot vajenec v pekarni • slaščičarni Telefon 228-701.
DELAVNICO za popravljanje gospodinjskih strojev je odprl. Edvin Križmančič, Ul, G. D’Annunzio 71/A. telefon 775-713. in Prebe-neg 840.
PRODAM fiat 128 special - letnik 1976 — z tjapsavQ(Za plin. .Telefonirati na št. 22-92f24 po 21. uri.,
lagal
banca-di credito di trieste
TRŽAŠKA KREDITNA BANKA
, . •	.	S. P.A.	•
TRST - ULICA F. FlLZt - 3L G1-AA8
21. 4. 1981	
Ameriški dolar	1077.—
Funt šterling	2.335,-
Irski funt šterling	1805,-
Švicarski frank	543,-
Francoski frank	208,-
Belgijski frank	29,50
Nemška marka	495 —
Avstrijski šiling	69,50
Kanadski dola'	900.—
Holandski l.orin*	447,—
Danska krona	156,—
Švedska krona	227.—
Norveška krona	195 —
Drahma	19,-
Mali dinar	28,80
Veliki dinar	29,-
PRISPEVAJTE ZA
DIJAŠKO MATICO
Mali oglasi
telefon (040) 7946 72
Razna obvestila
Prispevki goriškega sklada tudi za razvoj obrtništva
Lani nakazana sredstva so že uspešno uporabili - Obrtniške cone v Mariami, Ro-mansu in Ronkah - Za prispevek so zaprosili tudi v Sovodnjah, Gradišču in Krminu
Več kakor dve milijardi in pol lir doteka vsako leto v goriški sklad pri trgovinski zbornici iz prelevmanov na bencin in druge proizvode, ki gredo v prodajo kot kontingenti goriške proste cone. Doslej se je v skladu zbrala že precejšnja vsota iz rednega dotoka, razpoložljivost sklada pa je precej večja zaradi o-bresti, ki so se v teh letih nabrale od dodeljenih a neizkoriščenih sredstev.
Lani spomladi so člani upravnega odbora goriškega sklada namenili za različne pobude na gospodarskem in drugih področjih' več kakor štiri milijarde lir. Prejšnje zneske so porazdelili tudi v prejšnjih letih. Denar namreč .doteka v sklad od leta 1977, vendar ga v prvem obdobju niso dodeljevali, ker je bil upravni odbor umeščen s precejšnjo zamudo. Veča se nadalje tudi postavka dodeljena a neizkoriščena sredstva. Mnogim ustanovam so bili namreč v tem času nakazani precejšnji zneski, za različne posege, a je denar ostal v precejšnji meri neizkoriščen radi takih ali drugačnih birokratskih težav, zapletov, zamud itd. Sicer se v banki ngbirajo aktivne obresti, a še bolj dragocena bi bila smotrna uporava denarja za različne gospodarske pobude!
Lani spomladi so se v upravnem svetu goriškega sklada, spričo takega neugodnega razvoja, odločili, da bodo nudili denarna sredstva predvsem tistim ustanovam, ki bodo dala določena jamstva, da bodo denar tudi čimprej uporabila, ki bodo imele pripravljene načrte in drugo gradivo. Precejšnja sredstva so tako dodelili nekaterim občinam za ureditev obrtniških con, za odkup zemljišč in gradnjo osnovnih infrastruktur .ia teh območjih. Prispevka so bile deležne občine Mariano, Ro-mans in Ronke. Dobile so vsaka nad 200 milijonov lir, kar pa ni dovolj za izvedbo načrtovanih posegov, zlasti bodo po vsej verjetnosti te občine letos deležne dodatnega nakazila, kar je bilo menda že tudi dogovorjeno.
V	pristojnih krogih ugotavljajo, da so omenjene tri občine hitro pristopile k uresničevanju obrtniških con in da so dela že dobro napredovala. To je tudi dokaz, oziroma potrditev za pravilno lansko izbiro upravnega sveta sklada.
Po drugi strani pa je slišati u-gotovitve, da je precejšen del tudi lani jfc^ziMjenlVt"sredstev še vpdno 'neizkoriščen. V zvezi s tem je slišali/ raalična --mnenja. Tako naj bi po mnenju nekaterih ta sredstva odpoklicali ter jih namenili v druge namene.
V	zadnjem času je upravni svet goriškega sklada prejel nekaj novih prošenj. Poleg zgoraj že omenjenih občin, nameravajo obrtniško cono urediti tudi v Sovodnjah, Gradišču in Krminu. Prva nakazila za odkup zemljišč bodo po vsej verjetnosti izplačali že v teku leta.
V	Sovodnjah je občinska uprava namenila obrtni dejavnosti kakih pet hektarjev veliko področje v Rubijah, v neposredni bližini bivše tovarne Lacego. V tej zvezi so goriški sklad že tudi zaprosili za finančni prispevek tor tudi pripravili ustrez-
ne načrte. Zanimanje med sovodenj-skimi obrtniki za tako rešitey je tudi precejšnje in skorajšnja uresničitev načrta bi prav gotovo pomenila precejšen doprinos h gospodarskemu razvoju sovodenjske občine.
Drevi občni zbor Kmečke banke
V novih prostorih Kmečke banke na Verdijevem korzu bo danes ob 19. uri občni zbor tega glavnega slovenskega kreditnega zavoda na
Goriškem. Enoletni obračun poslovanja je pomemben mejnik v delovanju vsake naše ustanove. Za Kmečko banko pa bo letošnji občni zbor še posebnega pomena, saj je pred kratkim pridobila nove poslovne prostore na glavni goriški ulici ter, vsaj kar se lokacije tiče, stopila na stran drugih goriških bančnih zavodov.
V tem tednu se bodo na občnih zborih sestali tudi člani sovodenjske in doberdobske hranilnice. V Sovodnjah bo skupščina v petek zvečer, v Doberdobu pa v nedeljo.
iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiiiiiiiiiiiiitiiiiiiiiiHiiiiiiiiifNiiitiiitiiiiiiiimtiMiiiiiniiiitiiiiiiiiiiiitiiiiiiiiiMiMiiiiiiimmi
V DVORANI OBČINSKE SKUPŠČINE V NOVI GORICI
Razstava o varnosti in družbeni samozaščiti
Predstavljenih je okoli 500 eksponatov o zgodovini ter sedanji organizaciji in opremljenosti milice in drugih služb . Razstava bo odprta do 26. t. m.
»Bodite neusmiljeni do sovražnikov naše socialistične in samoupravne družbe, hkrati pa kar najbolj občutljivi za pravi odnos do vsakega človeka, do narodov in družin.* S tem citatom iz nekega govora predsednika Tita so v ponedeljek zvečer v dvorani občinske skupščine v Novi Gorici odprli zvezno razstavo o varnosti in družbeni samozaščiti v Jugoslaviji. Pripravili so jo ob štirideseti obletnici ustanovitve Varnostne obveščevalne službe Osvobcdilne fronte slovenskega naroda in narodne zaščite. Predstavljenih je okoli 500 eksponatov, to je fotografij, raznih dokumentov in predmetov, ki ponazarjajo funkcijo varnosti in družbene samozaščite v raznih obdobjih narodnoosvobodilnega boja in poznejše graditve nove samoupravne in socialistične Jugoslavije.
Otvoritve se je kljub slabemu vremenu udeležilo veliko število ljudi, med njimi zlasti mladine, pa borcev, aktivistov, zastopnikov vojske ter predstavnikov krajevnih o-blasti in družbenopolitičnih organizacij. Navzoč je bil tudi jugo-slovanski konzul, v , teta Štefan Cigoj. Potem, ko je godba rpitice iz Ljubljane ob sodelovanju dijakov iz Nove Gorice izvedla.,kulturiu .program, je o pomenu razstave in njeni zasnovi govoril predstavnik Republiškega sekretariata za notranje zadeve Slovenije Peter Šefman. O-pozoril je, da je bila razstava ob prikazih po vsej 'državi že večkrat dopolnjena in obnovljena. Zato sedaj ni več samo zgodovinski pregled o varnostnih in zaščitnih vpra-šarijih narodnoosvobodilnega gibanja ter socialistične družbe na eni, ter organiziranega zoperstavljanja subverzivnim napadom na Jugoslavijo na drugi strani, temveč odpira tudi aktualna vprašanja varnosti in zaščite danes, v pogojih socialističnega samoupravljanja in graditve sistema družbene samozaščite. Raz-
v	v
Koncert Črtomira Šiško vica drevi v deželnem avditoriju
Na klavir ga bo spremljal mladi pianist Cornelius Frovvein - Na sporedu dela Bartoka, Matičiča, Prokofjeva, Mozarta in Schumanna
Glasbena matica je za zaključni koncert letošnje abonmajske sezone pripravila gostovanje domačega (tržaškega) violinista Črtomira šiško-viča, ob klavirski spremljavi mladega pianista Corneliusa Froweina iz Frankfurta, sicer učenca znanega pianista Guentherja Ludu>iga, ki je imel uspešen nastop v goriškem avditoriju 21. februarja letos.
Črtomira šiškoviča prav gotovo ni treba posebej predstavljati gori-
iiiiiiiiiiiiiMiiiiiiiiHiiiiiiiiMiisiiiniiiiimiiiiiiiuiiiMiiiifMiiHiiiiimiiiMiiiiiiiiiiMmittiiiiiiiMiiiiiiiimiiiiiiN
V PONEDELJEK PONOČI PRI NABREŽINI
V prometni nesreči umrl 36-letni Slavko Ferfolja
Z avtom zadel v železno ograjo - Bil je znana osebnost v Doberdobu in med aktivnimi člani sekcije KRI
V tragičnih okoliščinah je včeraj, v prvih jutranjih urah, preminil 36-letni Slavko Ferfolja - Metjulov iz Doberdoba. Umrl je v prometni nesreči, na državni cesti št. 202, pri Nabrežini, v neposredni bližini železniškega nadvoza. Z avtom je silovito trčil v železno pregrado, ki v neposredni bližini nadvoza ločuje desni in levi vozni pas ter na kraju nesreče podlegel hudim notranjim poškodbam. Vzroki, potek nesreče in druge podrobnosti o tragičnem dogodku žal niso znani, kajti, kakor pravijo orožniki nabre-žinske postaje, očividcev (ob tistem času je bilo bolj malo prometa) ni bilo. Nesreča naj bi se zgodila, zmeraj po ugotovitvah nabrežinskih orožnikov, med 61.10 in 01.15,
Slavko se je z oplom peljal v smeri z Opčin proti domu in ni izključeno, da ge je« obšla nenadna slabost ali pa da ga je za u-sodnih nekaj trenutkov, premotil spanec. Z avtom je zavozil proti sre-dinj ceste ter z vso silo trčil v železno pregrado, ki v neposredni bližini nadvoza ločuje vozna pasova.
Na kraj nesreče je najprej prispela obhodnica agentov javne varnosti, zatem pa še karabinjerska obhodnica nabrežinskega poveljstva, vendar za Slavka ni bilo več pomoči, kajti v razbitinah je ležalo truplo, ki so ga z dovoljenjem sodnih oblasti prepeljali v mrliško vežo tržaške splošne bolnišnice.
Slavko je bil doma v Doberdobu, pa I tudi izven domačega kraja znana osebnost. Po opravljeni slovenski strokovni šoli se je najprej zaposlil v Tržiču, potem pa je dobil delovno mesto v- goriškem podjetju Safog. Bil je med aktivnimi člani doberdobske sekcije KPI.
Vest o tragičnem dogodku je hudo prizadela svojce, mamo Frančiško, brata Jožefa ter sestri Marico in
Almo ter druge sorodnike, ki so v podobnih okoliščinah, v prvih povoj« nih letih, že izgubili moža in očeta.
stava kaže nekoliko več podrobnosti tudi o delu milice kot splošne varnostne službe.. Ob tem poskuša opozoriti na nekatere vzroke in posledice neodgovornega in škodljivega obnašanja in ravnanja z družbenim premoženjem v prometu, in podobno. Posebna skrb je namenjena predstavitvi tehničnih sredstev za zaščito
strokovnih varnostnih služb.
O širših političnih in družbenih vidikih razstave ter o njeni aktualnosti za Primorsko, je ob otvoritvi govoril sekretar Medobčinskega sveta Zveze komunistov Anton Ladava. Razstava o varnosti in družbeni samozaščiti je že vzbudila veliko zanimanje in odmev. Organizatorji vabijo tudi obiskovalce iz zamejstva. da jo obiščejo. Odprta bo vsak dan od 8. do 18. ure po jugoslovanskem času, in sicer do nedelje 26. aprila. Podrobnosti o razstavljenih eksponatih obiskovalcem pojasnjuje 60 vodnikov.
škemu in zamejskemu občinstvu nasploh. Mladi violinist je izšel iz pa tudi opremljenosti šole Glasbene matice, nadaljeval študij v Ljubljani, , diplomiral na Tartinijevem kanzervatoriju v Trstu ter se nato odločil za koncertno dejavnost, vmes pa obiskoval še visoko šolo v Koelnu ter se izpopolnjeval pri violinistu Igorju Ozimu. Lani se je Črtomir šiškovič izpopolnjeval v Bloomingtonu v ZDA pri znanem tržaškem glasbeniku Francu Gulliju.
Drugi glasbenik današnjega koncerta, ki bo ob 20.30 v deželnem avditoriju v Gorici, je mladi nem-šk: pianist Cornelius Frowein, ki ima za sabo kar uspešno koncertno dejavnost, kot solist ter s solistič-
iiiuMtiHiiiiiiiiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHiiiiiiiiitiiMiiiiiiiiiiiiniiiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiimitiiiit
JUTRI ZVEČER UMEST1TVENA SEJA
Martina čili ffipošito predsednik goriške KZE ?
Izvolitev predsednika je pogojena od izbire PSI, PSDI in SSk
Jutri zvečer se bodo v dvorani goriškega občinskega sveta sestali izvoljeni člani skupščine krajevne zdravstvene enote za goriško pokrajino. Termin je namreč nujen, saj se morajo vse KZE umestiti najkasneje do 26. t.m.
Kar zadeva izvolitev predsednika in ožjega upravnega odbora, je položaj v goriški zdravstveni enoti precej zapleten. Večino svetovalcev, če jih tako lahko imenujemo, ima krščanska demokracija, ki se poteguje tudi za predsedniško mesto v osebi bivšega senatorja Michele Martine. Isto mesto pa hočejo zase imeti tudi socialdemokrati, ki kandidirajo tržiškega občinskega svetovalca ter predsednika upravnega odbora tržiške bolnišnice Esposita.
Boj za imenovanje poteka torej med tema dvema, oziroma med KD in PSDI. Izvolitev enega ali drugega pa je odvisna od drugih strank predvsem od socialistov, republikancev in Slovenske skupnosti.
Slovenska skupnost, tako so nam povedali, bo glasovala za Martino pod pogojem, da bo njen predstavnik izvoljen v ožji upravni odbor. Poleg tega pa naj bi SSk dobila tudi predsedniško mesto v briški gorski skupnosti.
Po vsej verjetnosti, v skladu z večino na deželi in v sami goriški občini, bodo republikanci potegnili za krščansko demokracijo, to je za Martino. Problem pa predstavljajo socialisti, ki bodo odločitev o izvolitvi položili v roke deželnega komiteja stranke. PSI namreč' meni, da je treba izvolitev v goriško zdravstveno enoto vključiti v sklop izvolitev ostalih KZE v deželi. Poleg tega visi nad odločitvijo PSI tudi Damoklejev meč, kar zadeva obstoj večine v tržiškem občinskem svetu, kjer je prav glas PSDI odločilen za obstoj sedanje koalicije. Na drugi strani pa KD očita PSI, da jim je omogočila izvolitev socialista .ia vodstvo pokrajinske uprave
iiiiiiiiiiiiMfiiiiiiiuiiiMilNiiiiimiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHiititmnniniuiiiiiiiiuiiiiiiaiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiiim
V SOBOTO POPOLDNE V ROŽNI DOLINI
V avtu ljubljanskega obrtnika našli nad 100 milijonov dinarjev
Viktor Klešnik naj bi z denarjem kupil nekaj strojev
Cariniki na mednarodnem mejneni prehodu v Rožni dolini so v-soboto popoldne odkrili v avtomobilu alfa romeo 1600, v katerem se je peljal Viktor Klešnik iz Ljubljane, 1.008.240 dinarjev. Denar je bil skrit v naslanjaču zadnjega sedeža.
Menda je Klešnik, ki je obrtnik, nameraval v Italiji kupiti nekaj strojev, ki jih rabi pri delu. Kupčije pa ni sklenil in tako se je z de-
narjem nameraval vrniti domov. Ob povratku na mejnem prehodu v Rožni dolini pa je imel smolo, kajti carinarji so odkrili skriti denar, ga zaplenili ter Klešnika prijavili Zveznemu deviznemu inšpektoratu. Zaplenili so seveda tudi avtomobil. Po veljavnih predpisih bi Klešnik smel imeti pri povratku v domovino največ 1500 dinarjev. Po opravljenih formalnostih o zaplembi denarja in avtomobila. so ga izpustili.
in da zaradi tega hoče primerno protiutež.
Jutrišnja seja krajevne zdravstvene enote se bo pričela ob 18.30.
Z ukradenim avtomobilom
povzročil nesrečo
Orožniki iz Gorice so v ponedeljek zvečer aretirali ter prijavili sodišču 21-letnega Spira Deviča iz Splita, sicer pa začasno zaposlenega v našem mestu. Fant. ki dela v kuhinji restavracije «Bella Capri* v Gorici, si je malo prej v neki garaži v Ulici Faiti 61 »izposodil* fiat 124, last Leonarda Vanacoreja. Z vozilom se je namenil na kratek večerni izlet po goriških ulicah, pa je pri tem očitno imel smolo. V križišču ulic Rossini in Duca d’Aosta je n,amreč spregledal prometni znak ter treščil v fiat 131 Vincenza Foisa. Orožnikom, ki so jih poklicali na kraj nesreče, je bilo takoj jasno, s kom imajo opravka, toliko bolj, ker so ugotovili, da je avtomobil, ki je bil že nekaj mesecev ustavljen v garaži, brez plačane prometne takse in zavarovanja. Poleg tega je bil menda Devic tudi brez veljavnega vozniškega dovoljenja. Vsekakor dovolj razlogov za njegovo takojšnjo aretacijo.
Devet ranjenih v 2 dneh
na goriških cestah
Devet oseb .je bilo ranjenih, na srečo brez hujših posledic, v treh prometnih nesrečah, ki so se pripetile na goriških cestah v zadnjih 48 urah. V ponedeljek popoldne so se v Krminu ponesrečili 56-letni Dario Brezigar iz Gorice, Drevored Colombo 44, 45-letna Rosanna Fedele in 48-letni Jordan Bolčina, oba iz Gorice, Ul. Duca d'Aosta 52. Na srečo so utrpeli le nekaj lažjih udarcev in odrgnin, zaradi katerih so jim v goriški splošni bolnišnici nudili prvo pomoč in jih odslovili s prognozo okrevanja v nekaj dneh.
S prognozo okrevanja od 3 do 5 dni so iz bolnišnice odslovili tudi tri mladeniče, ki so se v ponedeljek popoldne ponesrečili na nevar nem ovinku pokrajinske ceste v Zdravščinah. Gre za 19-letnega Franca Franzčja iz Gorice, Ul. della Stesa 16, 19-letnega Mnura Ciana iz Moša, Ul. Clivers 118, in 16-letno Marileno Facchin iz Moša, Ul. Tarabocchia 12.
Včeraj okoli 16. ure se je pri Gradišču pripetila spet prometna nesreča, pri kateri so bile prav tako ranjene tri osebe. Dve od teh se bosta morali zdraviti v bolnici 15, oz. 10 dni. To sta 79-letna Ceferina Perissutti in 26-letna Simona Cosa, obe iz okolice Turina, ki sta pri nesreči dobili lažji pretres možganov in rane po čelu in glavi. Več sreče je imel 39-letni Ma rio Devetak iz Doberdoba. Prešernova 8, ki so mu ugotovili le nekaj odrgnin in bo okreval v treh dneh,
nimi vlogami v simfoničnih in ko-morhih orkestrih.
Današnji koncert v avditoriju obsega: Prvo rapsodijo za violino in klavir B. Bartoka, Dve uspavanki (za violino in klavir) J. Matičiča, Sonato op. 115 v D - duru za violino S. Prokofjeva, Mozartovo sonato v G - duru KV 379 ter Schumannovo sonato opus 105 v A - molu za klavir in violino.
Danes (fakultativno) odprte vse trgovine
Zaradi minulih velikonočnih praznikov in ker bosta ob koncu tedna spet dva praznična dneva, danes ne velja obvezna tedenska zapora trgovin. Nekoliko neobičajen umik pa bedo upoštevali tudi v petek, na predvečer državnega praznika, ko bodo v popoldanskem času odprte tudi mesnice, v pekarnah pa si bo treba oskrbeti zalogo kruha za naslednja dva dni.
Volilne olajšave za potresence
S prefekture so nam sporočili, da bodo uvedli olajšave za prebivalce potresnega področja, kar zadeva glasovanje za referendume. Volivci občin, ki spadajo v potresno področje, bodo lahko glasovali v občina, kjer se bodo trenutno nahajali. Dovolj bo, da bodo imeli s seboj glasovnice. Isto bodo lahko storili tudi občani, ki na potresnem področju nudijo pomoč pri odstranjevanju posledic naravne katastrofe.
MAJA V KROMBERKU
Retrospektivna razstava Cargovih del
V kromberškem gradu, kjer ima svoje prostore Goriški muzej, bodo 22. maja odprli retrospektivno razstavo del slikarja Ivana Čarga, ki sodi med najizrazitejše slikarje goriškega, oziroma primorskega prostora. Ob priložnosti razstave bodo obiskovalcem ponudili tudi katalog, ki ga je pripravil Marko Vuk.
Razstave
Jutri, 23. t.m., ob 18.30 bodo v galeriji «La Bottega* v Ulici Nizza v Gorici odprli razstavo goriškega u-metnika Raoula Cenisija. Razstavni prostori bodo v naslednjih dneh odprti od 17.30 do 20. ure; ob praznikih pa od 11. do 13. ure.
(i ort ca
VERDI 18.00-22.00 »Asso*. A. Celentano in E. Fenech. Barvni film. Jutri isti film.
CORSO 18.00—22.00 «Apocalypse do-mani*. E. Turner in G. Lombardo Radiče. Barvni film. Prepovedan mladini pod 18. letom.
VITTORIA 17.00--22.00 «Supersex cli-max». Prepovedano mladini pod 18. letom.
Tržič
EXCELS10R 16.30--22.00 »Rude boy». Glasbeni film.
PRINCIPE 18.00-22.00 »H prato*. Barvni film.
/Slo ra (lorira in okolica
SOČA 18.00—20.00 »Manhattan*. A-meriški film.
SVOBODA 18.00—20.00 »Emanuela*. Francoski film.
DESKLE 19.30 »Svakinja*. Italijanski film.
DEŽURNA LEKARNA V TRŽIČU
Danes ves dan in ponoči je v Tržiču dežurna lekarna Alla salute, Ul. C. Cosulich, tel. 72-480.
DEŽURNA LEKARNA V GORICI
Danes ves dan in ponoči je v Gorici dežurna lekarna San Giusto, Korzo Italia 244, tel. 83-538.
I
Vesela planinska druščina v Rep-nj je za Slovensko planinsko društvo v Gorici nabrala 20.000 Ur.
Ob težki izgubi tov. Slavka Ferfa-Ije, izrekajo prizadeti družini najgloblje sožalje člani sekcije KPI Jože Srebrnič.
Pogreb Slavka Ferfolje bo danes 22. t.m., ob 16. uri iz hiše žalosti na domače pokopališče.
Izleti
Kino
Kino
E2BSBI t

'POMERSKI SKOUlC
,7'\«
irM"""2.»PBtMANTURSKIŠKOLJlC\0te^/^ 4,4\ 7,1 itVvula
..,107! 5>4) :
lu	76 /X	TL » 8	;	;
*V- G fcl ii4-7*m
**	Mun0t*M.
Bi lilM dr,
:/X\
Ptemantura
Piisiuh.
' t5
i
;■ \ Ji\ns 14	1
; i i\ i n(£>>
;	\	- •--o■,0:Vfuo.MJOMiu?*
: K HV:' ». /;
/ x ■jr**Rt Preslanim .
/ \ .1
Rt od polja i
Ph'Ulili
tlvansoviv*
OB IZIDU 2. ZVEZKA GOSPODARSKE IN DRUŽBENE ZGODOVINE SLOVENCEV
Enciklopedična obravnava zgodovine agrarnega gospodarstva v Sloveniji
Knjigo je izdala Slovenska akademija znanosti in umetnosti - Zgodovinski inštitut Milka Kosa - Gre za izredno pridobitev na področju preučevanja zgodovine slovenskega naroda
Čeprav ločuje 1. in D. zvezek GOSPODARSKE IN DRUŽBENE ZGODOVINE SLOVENCEV — Zgodovina agrarnih panog, spoštljivi desetletnica (1970-1980), ne moremo mimo ugotovitve, da sta tako 1 (Agrarno gospodarstvo), kot II del (Družbena razmerja in gibanja) pričujoče monografije neraz-družljiva celota, ki obsega čez 1.700 strani leksikalno obdelanih podatkov. To pomembno delo slovenskega zgodovinopisja najavljamo ob izidu (Ljubljana 1980) II. zvezka Gospodarske in družbene zgodovine Slovencev, Zgodovina agrarnih panog — Družbena razmerja in gibanja. Knjigo je izdala Slovenska akademija znanosti in umetnosti —- Zgodovinski inštitut Milka Kosa, izšla pa je na 794 straneh.
Publikacijo, ki je enciklopedična obravnava po panogah, so pripravili v treh ravninah (širši krog-širša in ožja redakcija) in v sodelovanju z agrarnim odsekom pri zgoraj omenjenem zgodovinskem inštitutu, kjer so sodelovali Pavle Blaznik, Bogo Grafenauer, Milko Kos. Božo Otorepec, Sergej Vilfan. Fran Zimtt ;r in Jože Žontar. Delo je vsekakor sad dolgoletnih pobud Zgodovinskega društva za Slovenijo, ki je ze pred tremi desetletji sprejel kot eno svojih poglavitnih neposrednih nalog, napisati Leksikon gospodarske in družbene zgodovine, ki naj bi časovno zajel razdobje od naselitve prednikov Slovencev v vzhodne Alpe tja do druge svetovne vojne. Intenzivne spremembe gospodarskega življenja in njegovih organizacijskih in tehničnih oblik, so prinašale s seboj tudi bistvene in splošne spremembe celotne podobe slovenskega podeže-Va in njegovega načina življenja. Zanimanje za gospodarsko, posebej še agrarno zgodovino je bilo sicer v slovenskem zgodovinopisju — že od njegovega razvoja v znanost — sorazmerno bolj živo kot drugje. Posebna pot slovenskega naroda v preteklosti, od propada slovenskih držav v Karantaniji in v Spodnji Panoniji, naprej do 19. st. je postavljala kmeta bolj v ospredje in politično zgodovino bolj v ozadje, kot je bila tedaj navada pri drugih zgodovinarjih in zgodovinskih šolah. Vendar to zgodovinopisje v agrarnih panogah ni kazalo posebnega zanimanja za tehniko gospodarstva in še ni uporabljalo kvantitativnih statističnih metb&pki šele omogočajo analizo zgodovinskih procesov.
Celotnoi študijo so avtorji zasnovali tako, da bodo v delu posamezne veje gospodarstva in družbe kot zaokrožene celote, o-bravnavali v leksikografski obliki, vendar pod znatno širšimi, gesli, kakor so običajni pri navadni leksikalni obravnavi. Oba zvezka sta zasnovana tako, da so širša gesla povezana v večje naslovne enote, a gesla sama se dele na različno snovi primerno in prilagojeno - število oddelkov in pododdelkov. Pri geslih je pravi-
loma vrstni red obravnave v glavnem enak: razlagi pojmov in terminologije, kjer je ta potrebna, sledi prikaz virov in literature v zvezi z geslom, a temu opis zgodovinskega razvoja in stanja v geslu zaiete snovi.
Konceptualno predstavljata oba zvezka nerazdružljivo celoto, čeprav ima prva knjiga manj sintetičnih gesel, druga pa ima konstrukcijo zasnovano na več razpravah s sintetičnimi pregledi. Kljub temu imata obe skupnega to, da stoji na začetku prve knjige celoten indeks, na koncu druge pa stojijo povzetki, kazala in karte ter resumeji v tujih jezikih. Če prvi zvezek torej obravnava gospodarsko stran kmečkega življenja, obdeluje drugi v celoti družbena razmerja v agrarni proizvodnji in njihove različne izraze glede kmečkega osebnega položaja, kmečkih bremen in kmečkih razrednih gibanj (kmečki upori
in punti). Bralec se bo v obeh delih lahko poslužil seznamov in kazal, ki so dober kažipot pri morebitnem iskanju podatkov. Zaradi povezanosti snovi v različnih poglavjih, pa tudi zaradi smotrne analitične razporeditve v posameznem poglavju, so avtorji in redakcija ubrali pot čim enotnejše obdelave, da bi se čim bolj zmanjšala razna neizogibna ponavljanja. Prav v tem smislu je redakcija koristno združila avtorstvo večine gesel po istem avtorju. Prav zaradi tega je v II. zvezku precej več kazalk z enega mesta na drugo, kjer je ista snov tudi in včasih obširneje o-bravnavana. Take kazalke večkrat povezujejo drugi zvezek s prvim, v katerem je del družbene in pravne tematike obdelan v neposredni povezavi z ustreznimi produkcijskimi sredstvi in načinom obdelave.
V celoti sta obe knjigi delo, ki
zaradi svoje izredno bogate vsebine in zaradi mnogovrstne problematike zasluži vso pozornost ne glede na to, da bo kritični ocenjevalec gotovo imel k vsebini posameznih gesel podrobne pripombe. Vsekakor moramo to delo uvrščati med najpomembnejša dela slovenskega zgodovinopisja, delo, ki se skladno ujema s pojmovanji zgodovine, ki jih je uveljavila zmagovita socialistična revolucija, pa tudi skladno z metodami, ki se že nekaj desetletij uveljavljajo tudi drugod, npr. v francoski šoli ob časopisu Anna-les, in zlasti pod njenim vplivom še marsikje drugje. Prav tako je celotno zasnovo leksikona gospodarske in družbene zgodovine Slovencev označiti za grandiozen načrt, katerega uresničenje bo prineslo slovenskemu zgodovinopisju veliko afirmacijo tudi v širokem mednarodnem znanstvenem svetu.
BORIS GOMBAČ
DARILO NARAVE!
za vnetja, odrgnine, ranice in dezinfekcijo v vsako domačo lekarno
MEDEXOVO PROPOL1S tinkturo,
ki jo lahko kupite v lekarnah ljubljena	ali večjih trgovinah.
nifiiiiiiiiliiiiiiiiiiiiiiiiiiiiliiiiiiinititiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiifiiiiiiiiiiiHiiiiiiniliiiiiiiniiillitiliHiiiiinmiiiniitiiiiMiiiiniiniiiuiiiiiiiiifiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHiiiiiiHiinmiiiiivutmiinniiilimiinitititiiiliiiiiiiiiiiiiitiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiliiiiiiiitmuHtitniiii
VOZILI SMO ZA BRALCE PRIMORSKEGA DNEVNIKA
RENAULT FUEGO - KUPE LE PO VIDEZU
RIM — Reklama govori o njem kot o športnem kupeju, ki naj bi bil konkurenčen porscheju, alfi GTV in morda novi mureni. In v resnici, če sodimo po zunanjosti in po prvem vtisu, ko sedemo v mehko obložene in anatomsko oblikovane sedeže, bi kazalo, da je Renaultov fuego res športni avto. Ta vtis pa izgine čim prižgemo motor in speljemo. Predvsem zaradi servovolana, kateremu se je treba najprej privaditi, saj je izredno «lahek» in mu je treba nameniti dobršno mero pozornosti, saj utegne pri visokih hitrostih (ne gre pozabiti, da fuego GTX, ki ima 2000-kubični motor z lahkoto presega 180 km na uro)' biti- celo nevaren. Na avtocesti, ki pelje iz Firenc v Bologno In dfži čez Apenine, smo imeli s fuegbvim ser-vovolanom marsikatero težavo, še zlasti pri prehitevanju tovornjakov.
Sicer pa je fuego izredno udoben avto, pravzaprav limuzina, z vsemi značilnostmi te vrste vozil od zmogljivosti do udobnosti, kateri prispevajo mehke obese in zelo dobro oblikovani sedeži. Dobri legi na cesti botrujejo tudi Pirellijeve gume P3 z znižanim profilom, v katere je fuego GTX obut. Prav nič športna ni armaturna plošča, na kateri sta poleg merilca hitrosti in merilca vrtljajev samo še merilec goriva in termometer za vodo, poleg seveda obeh števcev
							
NOČNA PLOVBA JE Z MALO POZORNOSTI LAHKO CELO ENOSTA VNEJŠA OD DNEVNE
«Strah ima velike oči», pravi pregovor, ki je kot naročen za tistega, ki se prvič poda na morje ponoči. Vse se spremeni, občutek imamo, da nas je tema ovila v svoje lovke in nas noče in noče izpustiti. Zgubimo prostorski občutek, težko ohranimo prvotno smer, občutek globine, ocenjevanje razdalj se popolnoma spremeni. Po vsem tem bi človek mislil, da je še najbolje, če ostane kar v varnem pristanu in se na morje poda, le ko sije sonce. To pa je le delno res. Kaj rado se nam bo zgodilo, da nam bo med našim potepanjem po morju ob povratku odpovedal motor prav tedaj, ko na morje že lega mrak. Če se ne bomo plašili noči, bomo brez večjih problemov odpravili okvaro, ki bo v večini primerov premostljiva z zamenjavo sVečic. Prav zato se je treba sprijazniti tudi z nočjo. Nočna plovba ima navsezadnje tudi svoj poseben ča-, ki privlači izkušene dopustniške kapitane. Povsem razumljivo pa je treba strah pred nočjo odpraviti z vajo.
Jasna noč ob polni luni je najprimernejša za prvi poskus. Sami se boste presenečeni prepričali, kako je vidljivost ob mesečini kar dobra, a boste obenem opazili, kako se vse spremeni, saj boste le s težavo spoznali obrise znane obale. Počasi pa se boste privadili na razlike. Že v nekaj nočeh boste premagali strah pred temo in občutek osamljenosti. Vaš radij se bo daljšal, upali si boste celo kako miljo od obale, a še vedno na območju, ki ga dobro poznate.
Samo po sebi umevno morate imeti med nočno plovbo prižgane predpisane luči, in sicer: rdečo na levem boku, na desnem zeleno, na krmi pa belo pozicijsko luč. Seveda imajo večje ladje še druge luči, ki nam povedo vrsto in dolžino ladje. V vsakem navtičnem priročniku so izčrpno opisane različne kombinacije luči, ki bi jih morali poznati, če se podamo na nočno plovbo.
Verjetno je že vsakdo razumel, da si s pozicijskimi lučmi ne osvetljujemo poti, temveč služijo samo, da nas drugi vidijo in ugotovijo smer naše plovbe .Magnetni kompas je torej med nočno plovbo glavni navigacijski pripomoček, s katerim lahko obdržimo predvideno smer. V veliko pomoč so ndm pri priobalni plovbi svetilniki, a samo če do potankosti poznamo njihove značilnosti. V vsaki navtični
karti so zapisane svetlobne značilnosti svetilnikov. Seveda je treba te značilnosti tudi razbrati. Z dobro kremenčevo uro («štoparico») lahko izmerimo časovni presledek med posameznimi sijaji in bliski kar na obali, da se z vajo urimo. Da vam bo ra--zumljiv pomen svetilnikov, naj kar povem, da razlikujemo svetilnike s stalno svetlobo, svetilnike s stalno svetlobo in močnejšimi sijaji, svetilnike, ki se vrste v določenih presledkih, • svetilnike s svetlobo, ki periodično potemni. Trajanje temnih presledkov je pri teh lahko krajše kot trajanje svetlih. Poznamo še svetilnike z utripajočo ali bliskajočo svetlobo, ki zasvetijo le v določenih presledkih in hitro spet ugasnejo. Svetli interval, ki traja več kot dve sekundi imenujemo utrip, interval, ki traja manj kot dve sekundi pa blisk. Poleg tega razlikujemo svetilnike še po barvi svetlobe, ki je lahko bela, zelena ali rdeča. Kot rečeno, boste s pomočjo navtične karte ali • seznama svetilnikov in «štoparice» spoznali vsak svetilnik, ki ga vidimo na obali. Nekateri svetilniki ne osvetljujejo vsega obzorja, temveč imajo temen sektor ali sektor v drugi barvi, ki pomeni nevarnost. Taki svetilniki so postavljeni tam, kjer naj temni sektor svari ladje,
, da bi pri plovbi v zatemnjeni smeri naletele na nevarnost.
Kot vidite je' še kar zapleteno, a vsekakor za-nimivpr Bodite prepričani, da je za novopečenega dopustniškega kapitana največje zadoščenje, če lahko vsak trenutek pove vsaj približno, kje se na-1 ha ja in poimensko imenuje svetilnike na obzorju. Seveda je dobro, da s' pred nočno plovbo zapiše karakteristike svetilnikov na listič, ki mu služi kot plan vožnje. Pri vsem tem je treba opozoriti na še eno nevšečnost nočne plovbe. Vse luči, vključno s svetilniki se vam bodo zdele bližje kot so v resnici, neosvetljeni predmeti pa bodo izgledali bolj oddaljeni, da boste doživeli marsikatero 'neljubo presenečenje, če ne boste tega upošteval). Vseka kor pa vam bo vsak izkušen morski volk brez problemov zagotovil, da je počna plovba ob dobri vidljivosti za natančnega in vestnega pomorščaka zanesljivejša od tjhevne, saj je nemogoče zamenjati svetilnike, .plovba preko nevarnih ožin in območij pa je zaradi'temnih ali rdečih sektorjev varnejša od dnevne, posebno če plujemo na balastni jadrnici s precejšnjim ugrezom.

' \
... -’J
x
'	/ mVm >
X ,580DUUS^,', k
I \
~6')

1/9
SlKOVAC
8.1 x JO. J
Zemljevid Medulinskega zaliva nam najzgovorneje priča o koristi svetilnikov med nočno plovbo. V zaliv lahko zapiujemo samo, če vidimo bliske svetilnika na Munatu, ki si sledijo v presledkih dveh sekund. Če se nahajamo v temnem sektorju (neosvetljenem) lahko nasedemo na eno izmed številnih plitvin Medulinskega zaliva
kilometrov, dnevnega in skupnega in vrste kontrolnih lučk. Prav ponesrečena je lega digitalne ure, ki je skrita pod volanom, tako da zlepa ni mogoče pogledati, koliko je ura, če je volan v normalnem položaju. Avto je opremljen z nastavljivim volanom, z električnimi šipami, z brisalcem na zadnji šipi, na voljo pa sta različici s 1647 kubičnim in 1995 kubičnim motorjem. Oba modela imata petstopenjski menjalnik, fuego GTS, se pravi s 1647-kubičnim motorjem pa je mogoče dobiti tudi s tristopenjskim samodejnim menjalnikom. Nekaj besed še o merah in težah (v oklepaju podatki za fuego GTS): dolžina 4358 mrp, šj£mp 1692 mm, višina 1260 mm, medosna razdalja 2443 mm, teža'praznega vozila 1080 1$ (1035 kg), teža vozila s popolno obremenitvijo 1400 kg (13o5 kg), prostornina posede za gorivo 57 litrov,, karter 7,7 ljtra (6,3 litra): zmogljivosti: najvišja hitrost nad 185 km na uro, (nad 175 km na uro), 400 m z mesta 17’5” (17-9”), kilometer z mesta 32’4” (33’7”), pospeševanje od 0 do 100 km na uro 11’ (121”). Pri tem fuego ni pretirano žejen, saj porabi pri stalni hitrosti 90 km na uro le 6,9 litra za 100 km (6,2), pri 120 km na uro pa 8,5 1 na 100 km (8,1). Po mestu je poraba nekoliko višja in znaša 12,7 litra za verzijo z dvolitrskim motorjem, 10,6 litra pa za tisto s 1600-kubičnim motorjem.
Cena znaša za šibkejšo različico približno 11 milijonov lir, za dvo litrsko pa obilnih 12 milijonov.
Od junija naprodaj Leylandov mini metro
RIM — Mini metro, avto, od katerega je odvisna usoda britanskega koncerna British Leyland, bodo v Italiji začeli prodajati v začetku junija, se pravi nekaj mesecev prej kot je bilo prvotno določeno. Mini metro je v Veliki Britaniji, kjer ga prodajajo že sedem mesecev, dosegel dokajšen uspeh, saj si je v tem obdobju zagotovil kar 10 odst. tržišča. Program Ley-landa za Italijo predvideva 40.000 metrov v letu 1982, v preostalem delu letošnjega leta pa naj bi prodali kakih 18.000 teh avtov. Mini metro bodo v Italiji prodajali v 4 različicah, tri s tisočkubičnim motorjem, enega pa s 1300-kubičnim. Cene še niso znane, sukale pa naj bi se od 5,3 milijona za najenostavnejši model, do 6,5 milijona za 1300-kubični model.
ITALIJANSKA TV Prvi kanal
12.30	Intervju z znanostjo
13.00	Angleški vrt
13.30	DNEVNIK
14.00	Kako zelena je bila moja dolina, 1. nadaljevanje
14.30	Pravljice: Rdeča kapica
14.40	Otroštvo danes
15.10	Gledališke zgodbe:
Karel Veliki:
Mladenič in lev — 1. del
16.30	Happy days — TV film
17.00	DNEVNIK 1 - Flash 17.Co 3. 2, 1. .. Kontakt!
Predniki, risanke Zakaj — Glasba
18.00	Pomembni dosežki
18.30	Problemi gospoda Rossija
19.00	Italijanske kronike
19.20	240 Robert — 1. del TV filma
19.45	Almanah in Vremenska slika
20.00	DNEVNIK
20.45	Prenos nogometne tekme Inter - Real Madrid
21.35 Quark — Potovanja v svet znanosti
22.15	športna sreda
Ob koncu DNEVNIK
Drugi kanal
12.30	DNEVNIK 2 — Za in proti
13.00	DNEVNIK 2 — Ob 33. uri
13.30	Osnovni tečaj v ekonomiji
14.00	Popoldan, dnevna rubrika
14.10	«11 segno del comandos,
2. del
15.25 Človek in narava
16.15	Kaj se dogaja v Milanu
17.00	DNEVNIK 2 — Flash 17.05 Popoldan — 2. del 17.05 Gost dneva,
Program za mladino
17.30	Čarovnica Bia
18.00	Oddaja o medicini 18.30, DNEVNIK 2 — Šport-18.50 Dober večer z . ..
Ave Ninchi
vmes TV film iz serije Butterflies Vremenske napovedi
19.45	DNEVNIK 2 — Poročila
20.40	«La Medea di Porta Medina*, po romanu F. Mastrianija, 2. nadalj.
21.40	Oddaja o ženski problematiki
22.20	Povesti: Delitelji
Ob koncu DNEVNIK 2 — Zadnje vesti
Tretji kanal
18.30	Umbrija v času fašizma
19.00	DNEVNIK 3
19.35	Leto 2000 pri dvajsetih letih 20.05 Glasba je vse — vmes risanke Toma in Jerrvja
20.40	Uomo bianco va col tuo diot film
Igrajo: Richard Harris, John Hustcn
22.15	DNEVNIK 3
22.50	Prevrnjeno ogledalo
JUGOSLOVANSKA TV Ljubljana
10.20	in 11.00 TV v šoli
18.35	Poročila
18.40	F. Rudolf: štirideset zelenih slonov
19.00	Velike razstave, kult. — dok. serija
19.30	Obzornik
19.45	Republiška revija «Zagorje 80»
20.15	Risanka
20.24	TV nocoj 20.26 Zrno do zrna
20.30	DNEVNIK
in Vremenska slika
21.00	Film tedna: Poštna kočija, ameriški film
22.35	Miniature: Ivan Mras.
22.55 V znamenju
Koper
17.30	Ponovitev filma
19.00	Visok pritisk
20.00	Risanke
20.15	Stičišče
20.35	Pod drevesom Yuin Yum, film
Igrajo: Jack Lemon, Carol Lynley
22.00	DNEVNIK danes
22.10 Nogomet: Pokal Evrope
Drevi ob 19.30 bo po koprski televiziji v oddaji Temi d’Attualita okrogla miza o politični misli in liku Edvarda Kardelja. Prispevek je pripravila Agencija Alpe Adria.
Zagreb
18.45	Kaj je novega pod streho
19.15	TV koledar
19.25	Kronika občine SislK
19.45	Amaterski studio
21.00	športna sreda
ŠVICA
16.25	Zbogom mladost, film
18.00	Program za mladino
18.50	Prostost za Buffyja —
TV film
19.20	Kulturna srečanja
20.40	Ločenca, film
22.15	športna sreda
TRST A
7.00, 8.00, 10.00, 13.00, 14.00, 17.00,
19.00 Poročila; 7.20 Dobro jutro po naše; 8.10 Jutranji almanah: Svetovni dogodki v začetku stoletja v poročanju Edinosti; 9.00 Glasbena matineja; 10.10 Radijski koncert:
Glasba skozi stoletja: 10.45 Oddaja za prvo stopnjo osnovale šole;
11.30 Beležka: 11.35 Zimzelene melodije; 12.00 Pod -Matajurjan; -12.30 Melodije od vsepovsod;- 12.45 Pristopanje k dežčtftim "Oddajam; -13.20 Zborovska glasba; 'Naši zbori;
13.40 Instrumentalni solisti; 14.10 Otroški kotiček: Iz zakladnice slovenske mladinske literature: 14.30 Roman ,v nadaljevanjih: «Deseti brat* - 4. del;/15.(k) Nov.e plošče:	jave.
M’ -	...............
dinske zborovske glasbe: 14.40 Me lodije na tekočem traku; 15.00 Jugoslovanska pop scena; 15.37 Glasbeni notes; 16.00 Dogodki in odmevi; 16.30 Glasba po željah; 17.00
Srednji val 546,4 metra ali 549 kilohertzov UKVV - Beli križ 102,0 MHz UKW — Koper	98,1 MHz
UK\V'— Nanos	88,6 MHz
Po samoupravni poti; 17.10 Vaš telefon, naš mikrofon in narodnozabavna melodija na vaš telefonski klic — 25-888; 17.30 Primorski dnevnik; 17.45 Zabavna glasba, ob
15.30	Med dvema ognjema — kviz. oddaja; 17.10 Mi in glasba: Mladi izvajalci, Letošnja revija »Primor-, ska poje»; 18.00 Jz sveta umetnosti: Likovna umetnost; 18.40 Priljubljeni motivi.
KOPER
(Italijanski program)
8.30,	9.30, 10.30, 11.30, 12.30, 13:30, 14.30, 15.30, 16.30, 17.30, 18.30, 19.30,
20.30	Poročila; 9.00 Glasba za dobro jutro: 8.20 Horoskop; 9.00 Štirje, koraki; 9.1)2 Lucianovi dopisniki; 10.00 Z nami je . . .: 10,15 Orkester Baiardi; 10.32 Glasbeni odmor; 10.35 Horoskop; 10.45 ‘Mozaik: 11.00 Do-re-mi; 11.10 Otroški kotiček; 11.32 Kirn, svet mladih;
12.0	Na prvi strani; 12.05 Glasba p>o željah: T2.50 Z. nami je...;
14.00	Iz Rima s simpatijo; 14.33 Lahka glasba; 15.00 Jugoslovanski motivi; 15.33 Mala diskoteka; 16.00 Na prostem; 16,15 15 min. z ansamblom Ambasadori; 16.45 Folk glasba: 17.00 Jezikovna pravila; 17.07 S simpatijo; 17.32 Crash; 17.55 Pismo iz. . .; 18.00 Lestvica LP; 18.32 Muratti mušic; 19.12 Klavir Richarda Claydermana; 19.32 Brezskrbno z vami; 20.00 Glasba za klavir; 20.45 Nasvidenje jutri.
KOPER
(Slovenski program)
7.30,	8.25, 14.30, 15.30 Poročila;
7.00	Glasba za dobro jutro; 7.05 Jutranji koledar; 7.15 Obvestila in reklame: 7.37 Najava sporeda, objave; 14.00 Pregled dogodkov, najava sporeda; 14.05 Spored mla-
RADIO 1
7.00, 8.00, 10.00, 12.00, 13.00, 15 Q0, 17.00, 19,00 Poročila; 6.00, 6.54, 7.25 in 8.40 Glasbena kombinacija: 6.44 Včeraj v parlamentu; 9.00 Ra dio anchho 81: 1L00 Štiri četrtine; 12.03 «Pizza e fichi»; 12.30 Ul. A-siago Tenda; 13.25 Kočija; 13.32 Master - glasbena oddaja; 14,30 Knjižna diskoteka; 15.03 Popoldanski spored; 16.10 Rally; 16.30 Od ust do ust: 17.03 Patčhvcork, zh mlade jx>slušalcc; Star gags— Kitare — Glasbena kombinacija;
18.30	«La Tregua». radijska priredba, 2. nadalj.; 19.30 Jazzovska zgodba; 20.00 Radijska drama: «Le privazioni*; 20.40 Nogometna tek ma: Inter - Real Madrid: 22.30 Ev ropa z nami; Danes v parlamentu, Telefonski poziv.
RADIO 2
6.30, 7.30, 8.30, 9.30, 10.00, 11.30, 12.30, 13.30, 15.30, 16.30, 17.30, 18.30,
19.30	Poročila; 6.00 - 8.45 Dnevi; 7.20 Minuta zate; 9.05 Don Maz-zolari: izposojeno življenje, radij ska priredba; 9.32 Radio 2 - 3131; 11.32 Popevka ža vaše poletje; 12.10 Deželni programi; 12.45 Cor rado dva, nagradni kviz; 13.41 Sound - Track, glasba in kino: 15.00 Radio 2 - 3131 - n. del; 16.32 Disko klub; 17.32 «Le mie prigio-ni», 1» romanu vS. Pellica; Čas glasbe; 18.32 Življenje se prične pri 60 letih; 19.50 Posebna kulturna oddaja: 19.57 Razprava petih; 20.40 Glasbeni prostor; 22.00 Milan ponoči; 22.20 Parlamentarna pa norama.
NiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii
Poleg že obstoječih različic gluliette so se v Areseju odločili m omejeno število tega modela, ki so mu vgradili dvatisočkubični motor, ki že poganja alfetto in Id zagotavlja giulietti hitrost nad 185 km na uro
NOGOMET "	:
POLFINALE POKALA PRVAKOVI
KOŠARKA >	,
DRUGA FINALNA TEKMA
INTER S SKORO NEMOGOČO NALOGO Danes v Bologni Skromen izkupiček za naše ekipe DANES PROTI MADRIDSKEMU REALU Sinudyne-Squibb
Milančani bodo morali nadoknaditi dva gola zaostanka - Vse vstopnice Košarkarji iz Cantuja, ko so te zmagali v Pm tekmi razprodane • Neposreden prenos ob 20.45 po italijanski televiziji
Danes bodo igrali povratna polfinalna srečanja v vseh treh evropskih nogometnih pokalih. Osrednja tekma današnjega izredno zanimivega sporeda bo bržkone v Miinchnu, kjer se bosta v polfinalu evropskega pokala prvakov spoprijela domači Bayem in Liverpool. Prvo srečanje se je končalo brez zadetkov in zato je seveda favorit za finale zahodnonemško moštvo, ki bo igralo pred domačim občinstvom.
Zelo zanimivo pa bo seveda tudi v Milanu, kjer bo Inter igral svo-jp «tekmo sezone* proti madridskemu Realu. Prvo srečanje v Madridu se je končalo s prepričljivo zmago varovancev Boškovr. (2:0). Za Bersellinijevo moštvo je drevišnje srečanje »življenjske važnosti*. Inter si je pred letošnjo sezono nadejal visoke cilje. Milančani pa so bili najprej izločeni iz italijanskega pokala, v italijanskem prvenstvu so kaj kmalu nanizali vrsto neuspehov, tako da so bili že pred časom izločeni iz borbe za državni naslov. Kazalo je tudi, da se bodo morali že v četrtfinalu «posloviti» od pokala prvakov. Imeli pa so srečo: v Beogradu so naleteli na povsem nerazpoloženo Crveno zvezdo, zmagali z Murarovim zadetkom in se tako uvrstili v polfinale. Začasno so rešili »svojo sezono*. 7 Madridu pa poraz z 0:2. »Težko bo nadoknaditi ta zaostanek, z odločno, napadalno igro pa je lahko pričakovati podvig,* menijo v Interie-vem taboru. Moštvo se je te dni temeljito pripravilo, žal, pa vse kaže. da Oriali še ni nared za tako zahteven nastop. Bersellini ne bo mogel računati niti na poškodovanega Baresija.
Inter naj bi torej drevi igral v naslednji postavi: Bordon: Panche-ri, Bergomi; Marini, Canuti, Bini: Caso, Prohaska, Altobelli, Beccalos-si in Muraro.
Real Madrid je od včeraj v Milanu. Trener španskega moštva. Jugoslovan Boškov, je bil kot običajno v izjavah in predvidevanjih precej oprezen. Na dlani je, da bodo Španci drevi igrali bolj obrambno. Ni znano še na primer, komu bo Boškov poveril nalogo prostega branilca (Navajasu ali Stielikeju?). Vsekakor bo drevi verjetno igral z naslednjo postavo: Augustin; Cortes, Camacho; Stielike, Sabjflp. Del ’ Bosque: Juanito, Angel. Santillana, Navajaš, Isidro. -
Srečanje se bo pričelo ob 20)45
in ga bo neposredno prenašala italijanska televizija na prvem kanalu.
Naj dodamo še, da so za drevišnje milansko srečanje vse vstopnice razprodane in da so blagajničarji Interja vnovčili več kot 800 milijonov lir, kar je seveda rekord.
ROUBAIX — Milan je zmagal na mednarodnem mladinskem nogometnem turnirju v Roubaixu. V finalu je premagal Waregen (Bel.) s 4:1.
* » #
MONTAIGU — Na mednarodnem kadetskem nogometnem turnirju v Montaiguju je Italija zasedla 9. mesto. Zmagala je Zah. Nemčija, ki je v finalu premagala Irsko z 2:0.
Italija je v zadnjem srečanju premagala Izrael z 1:0.
DANAŠNJI SPORED
Polfinalna srečanja POKAL PRVAKOV
•	Inter (Italija) - Real Madrid (Šp.) (0:2)
•	Bayern Miinchen (ZRN) -Liverpool (Angl.) (0:0)
POKAL
POKALNIH PRVAKOV
•	Benfica Lizbona (Port.) -Carl Zeiss Jena (NDR) (0:2)
•	Feyenoord Rotterdam (Niz.) - Dinamo Tbilisi (SZ) (0:3)
POKAL UEFA
•	AZ ’67 Alkmaar (Niz.) - So-chaux (Fr.) (1:1)
•	Koln (ZRN) - Ipsvvlch Town (Angl.) (0:1)
so tudi tokrat favoriti - Bo zopet odločil Riva?
■fiiiiiiiiiHiiliiiiHiiitiiiiiililiiifiiiiiiiiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiiiMtinimiimiiiimiHiiiiiiiiiitiimtiiiiiiiMiiii
BOLOGNA - Drevi ob 21. uri bo v Bologni drugo' finalno srečanje med Sinudynejem in Squibbom iz Cantuja za letošnji državni naslov košarkarskega prvaka.
V prvi tekmi, v nedeljo v Can-tuju, so varovanci trenerja Bian-chinija visoko premagali drevišnje-ga nasprotnika (98:69) in mu tudi posredovali pravo »košarkarsko lekcijo*. Košarkarji Squibba so namreč v prvem srečanju nadigrali Bo-lonjčane v vseh elementih igre in še zlasti se je izkazal mladi Anto-nello Riva (25 točk), ki igra v teh odločilnih tekmah (odličen je bil tudi v polfinalu proti Billyju) vse bolje in si je tako prislužil mesto tudi v državni reprezentanci. Sicer pa je vse moštvo iz Cantuja v izredni formi in je tudi danes glav-
niiiiiiiiiiiiHiiiiiiiiiiiiiiiiiiminiiiiiiiiiiiiHiiitiiuiiii
NAMIZNI TENIS
NA SVETOVNEM PRVENSTVU V NOVEM SADU
Na vrhu brez presenečenja
V ekipnem delu SP je bila Kitajska v obeh konkurencah nepremagljiva
Prvi del letošnjega svetovnega namiznoteniškega prvenstva v Novem Sadu se je v ponedeljek kasno zvečer zaključil z zmago Kitajske, ki je med moškimi odpravila Madžarsko, med dekleti pa prav tako z zmago Kitajk, ki so premagale Južno Korejo.
Kakšen je obračun tega dela tekmovanja?
V celoti je obveljala ugotovitev že izpred začetka prvenstva, da je Kitajska trenutno v obeh konkurencah za ostale države nedosegljiva. Presenečenja na vrhu torej ni bilo.
Pri moških so Madžari na tem prvenstvu sicer upravičili svoj sloves svetovnih prvakov, toda le z osvojitvijo drugega mesta (kar pa je bilo mogoče predvideti že vnaprej), prav tako ni nobeno presenečenje dejstvo, da je bron pripadel Japonski in da se je zanj potegovala tudi ČSSR.
Jugoslovani so načrtovali uvrstitev od 5. do 8. mesta in so torej zastavljeni cilj dosegli. Z njim so 8P enj„?tcaBi„fia(jpypl.im..ker je ta dosežek boljši, od, onega na zadnjem svetovnem' ' prvenstvu, ko so bili deveti, po‘drugi 'strani pa še jim je
Kitajska ekipa, ki je v Novem Sadu osvojila naslov svetovnega prvaka v namiznem tenisu	(Telefoto AP)
za las izmuznila izredna priložnost za uvrstitev v skupino držav, ki so se potegovale za kolajne. Ta priložnost se jim je ponujala v srečanju s Poljsko, ki so ga izgubili s tesnim 5:4. Sicer pa, resnici na ljubo, sedmo mesto Jugoslovanov je povsem realno in pravično, glede na njihove trenutne sposobnosti.
Italijani v namiznem tenisu v zadnjem času niso brez ambicij. Tega niso pokazali le z najetjem kitaj-skeg; trenerja (katerega delo je že obrodilo vidne sadove), ampak tudi z igro v Novem Sadu. Res je, da so bili šele 12., toda njihov cilj jo bil obstanek v skupin1 najboljših, kar so celo presegli: za seboj so namreč pustili celo Zah. Nemčijo ter Sovjetsko zvezo in so s tem pripravili eno večjih presenečenj
Če zmaga Kitajk med dekleti ni presenetila nikogar, pa je le malokdo pričakoval na drugem mestu Juž. Korejo, saj je bilo to mesto »rezervirano* v napovedih za Severno Korejo.
Jugoslovanke, ki so načrtovale u-vrstitev med ' najboljšo deseterico, so zasedle enajsto mesto in so ^ tem pripravile dvojno razočaranje, saj je poleg tega ta uvrstitev tudi slabša od one, ki so jo dosegle pred dvema letoma. Neurejene razmere v reprezentanci, v kateri so nekatere igralke celo sprte med seboj, so pač doprinesle k slabi igri celotne vrste.
Italijanke so želele obstati v drugi jakostni skupini in jim je to tudi uspelo, čeprav mesto okrog 30. ni ravno razlog za izrazito veselje.
Včeraj so imeli vsi udeleženci svetovnega prvenstva dan počitka, ki so ga izkoristili za izlet v Beograd, danes pa se bo prvenstvo nadaljevalo z nastopi v posamični konkurenci in dvojicah.
Poglejmo si še končni vrstni red tekmovanja:
MOŠKI
Finale za 1. mesto
Kitajska — Madžarska 5:2
Ši Žihao - Jonyer 0:2; Kai Žen-hau - Klampar 2:0; Psie Saike -Gergely 2:1; Ši Žihao - Klampar 1:2; Psie Saike - Jonyer 2:0; Kai Ženhua - Gergely 2:1; Psie Saike -Klampar 2:1.
KONČNA LESTVICA
1.	Kitajska
2.	Madžarska
3.	Japonska
4.	Češkoslovaška
■iiiiiiiiiiiiiiiiuimiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMMMiiiiiiiiiiimiiiiiiimiiMiiiiiiiiiifiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiimiiiniiiiiiimnniiiimiiiiiiiiiiHiimiiiiiiiiiiHiiiiiiMmMiiimiiiMiii
ATLETIKA
TROFEJA POMLAD 81 ZA DEČKE IN DEKLICE
Dobri rezultati Adrie in Bora
Nekaj novih osebnih rekordov mladih atletov in atletinj
Včeraj so bile na občinskem stadionu Valmaura prve letošnje tekme namenjene dečkom kategorij A in B, veljavne za trofe.jo »Pomlad 81». Na tekmovanju so nastopili tudi člani naših dveh slovenskih društev Adrie in Bora, od katerih so se nekateri zelo dobro odrezali, kljub temu, da niso tekmovali v svojih najmočnejših disciplinah. To pa zato. ker bodo boljše discipline rezervirali za pokrajinska in deželna prvenstva, ki so na programu čez 15 dni oziroma en mesec. Od vseh je verjetno največ pokazal adrijec Maks Viler, ki je v daljino skočil 4,70 m in s tem za pol metra popravil svoj osebni rekord Dobro se je izkazala tudi adri.ievka Kristina Sumberac, ki je prav tako v daljini izboljšala za 30 cm svoj re kord do 4,22 m. Med borovci se je dobro odrezala Jadranka čulav, ki je v kroglici z 28.66 m osvojila drugo mesto in v krogli zmagala s 6,70 m. Dobra je bila še Jasna Tavčer. ki je zmagala tako v kroglici kot v disku s sicer bolj skromnimi rezultati DEČKI Kategorija A
Met kroglice: 2. Alan Oberdan (Bor) 34,94 m; 14. Ludvik Veber (Adria) 15,28 m.
2000 m: 3. Marko Saksida (Adria) 7’25"8
Met diska: 1. Rudi Primosi (Bor)
24,16 m; 2. Devan Cesar (Bor) 14,50 metra
Met krogle: 4. Maks Viler (Adria) 8,36 m; 5. Alan Oberdan (Bor) 8,04 metra
Skok v daljino: 2. Maks Viler (A-dria) 4,70 m
80 m: Devan Cesar 11"3; Ludvik Veber (Bor) 12”8
Peteroskok 2. Rudi Primosi (Bor) 11,18 m
Kategorija B
Met kroglice: 3. Boris Čepar (Bor) 23,34 m
2000 m: 1. Jaro Kozlovič (Bor) 8’10"4
80 m: .Rodolfo Madotto (Adria) 12”8; Omar Bachi (Adria) 13”; Mi-chele Ciak (Adria) 13”1
Met krogle: 1. Omar Bachi (Adria) 8,24 m; 2. Rodolfo Madotto (Adria) 6,76 m; 3. Michele Ciak (Adria) 6,74 m; 5. Boris Čepar (Bor) 5,83 metra
DEKLICE
Kategorija A
Met kroglice: 1. Helena Kalc (Bor) 32.66 m; 4. Jasna Taučer (Bot-) 25,02 m; 16. Nataša Franca (Bor) 17,58 m
Met diska: 1. Jasna Taučer (Bor) 16.44 m
1000 m: 3, Tanja Kakovič (Adria) 3'40”2
Skok v daljino: 2. Kristina Šum-berač (Adria) 4,21 m; 5. Helena Kalc (Bor) 4,01 m; 13. Ivana Ver-ginella (Bor) 3,43 m; 16. Ingrid Gu-
lič (Gor) 3,30 m; 19. Nataša Franca (Bor) 3,15 m
80 m: Kristina šumberac 12”; Ingrid Gulič 13"4 in Ivana Verginel-la 13”5
Met diska (izven konkurence). Kristina Šumberac 19,85 in Tanja Kakovič (obe Adria) 15,82
Kategorija B
Met kroglice: 2. Jadranka Čulav (Bor) 28,66 m; 3. Karmen Natural (Bor) 24,86 m; 4. Sandra Foraus (Bor) 22,18 m; 11. Lidija Glavina (Bor) 16,7Š m; 13. Metka Žerjal (A-dria) 15,40 m; 15. Varka Kozlovič (Bor) 14,90 m
Met krogle: 1. Jadranka Čulav (Bor) 6,70 m; 3. Metka Žerjal (A-dria) 5,16 m; 5. Sandra Foraus (Bor) 4,01 m'
60 metrov: Lidija Glavina (Bor) 9"5: Varka Kozlovič (Bor) 10"3
Skok v daljino: 3. Karmen Natural (Bor) 3,25 m
1000 m (izven konkurence): Mari-sa Viler (Adria) 3 25" R. F.
BOSTON — ' 24-!etni Japonec To-šihiko Seka je zmagal na tradicionalnem maratonskem teku v Bostonu Premagal je glavna favorita A meričana Virgina in Rodgersa ter je za sekundo izboljšal rekord proge, ki je (od leta 1979) s časom 2 09'27” pripadal Rodgersu. Med d er kleti je zmagala Novozelandka Roe, pred lansko prvakinjo Kanadčanko Gareau.
5.	Francija
6.	Anglija
7.	JUGOSLAVIJA
8.	Poljska
9.	Južna Koreja
10.	Severna Koreja
11.	švedska
12.	ITALIJA
13.	Zahodna Nemčija
14.	Sovjetska zveza
15.	Indonezija
16.	Avstralija
ŽENSKE
KONČNA LESTVICA
1.	Kitajska
2.	Južna Koreja
3.	Severna Koreja
4.	Sovjetska zveza
5.	Zahodna Nemčija
6.	Romunija
7.	Madžarska
8.	švedska
9.	Japonska
10.	češkoslovaška
11.	JUGOSLAVIJA
12.	Anglija
13.	Finska
14.	Francija c-re
15.	Hongkong •16. Indija ■* -
ni favorit za zmago, pa čeprav se bo igralo v Bologni;
Po drugi strani so Bolonjčani v Cantuju zapustili tako slab vtis, da je težko pričakovati, da bi si lahko že drevi opomogli od nedeljskega pekočega poraza. Obenem pa tudi ne gre pozabiti, da je Sinudyne doslej v «play-off» vselej poskrbel za «prave čudeže*. Vse pa kaže, da je usoda Bolonjčanov zapečatena. Tudi če bi Caglieris in tovariši danes zmagali (igrali bodo namreč pred lastnim občinstvom), si je težko misliti, da bi v tretjem in odločilnem srečanju v Cantuju lahko premagali moštvo Squibba, ki je po mnenju skoraj vseh italijanskih strokovnjakov zares najboljše v Italiji.
ODBOJKA
REVIVAL 81
Nova presenečenja
V tem tednu se je nadaljevalo zamejsko odbojkarsko rekreacijsko tekmovanje «Revival 81*. V moški konkurenci so odigrali štiri tekme. Srečanja so bila izredno ogorčena in izenačena, saj je s čistim izidom zmagal le Breg, ki je odpravil Sokol. Vse ostale tekme pa so se končale po petih setih. Kras, ki je veljal za glavnega favorita je izgubil vsa tri srečanja, kar predstavlja pravo presenečenje. Ker pa je prvenstvo v moški konkurenci precej dolgo, še ni mogoče napovedovati zmagovalca, saj so možni na lestvici še veliki razpleti.
IZIDI Moški
Polet - Sloga «Bar Alex»
Piperje - Kras
Breg - Sokol
Kras - Sloga «Bar Alex» LESTVICA
Sloga »Bar Alex» 6, Piperje 4, Breg in Polet 2, Sokol in Kras 0. Sloga «Bar Alex» in Kras sta odigrala tekmo več.
IZID
Ženske
Breg - Sloga	3:2
LESTVICA
Breg 4, Kras 2, ZTT in Sloga 0. ZTT in Kras sta odigrala tekmo manj.
2:3
3:2
3:0
2:3
ZSŠDI
obvešča društva, ki gojijo košarko, da se bo vsak četrtek ob 19. uri na sedežu ZSŠDI sestala košarkarska komisija, in to do občnega zbora ZSŠDI.
NOGOMET
V MLADINSKIH PRVENSTVIH
Točko so osvojili le začetniki Primorja - Visok poraz Standrežcev
ZAČETNIKI
San Luigi For You — Primorje 0:0
PRIMORJE: Zadel, De Bernardi (Vascotto), Husu, Sardoč, Micheli, Bainat, Glavina, Daneu, Verša, Fa-gin, Grando.
V zaostalem srečanju so Proseča-ni v gosteh zasluženo osvojili točko proti ekipi iz Sv. Alojzija. Občasno so Prosečani igrali dobro in to predvsem na sredini igrišča, kjer se je najbolj izkazal Sardoč. Remi je v bistvu najpravilnejši izid tega srečanja, saj sta si bili ekipi enakovredni.
NAJMLAJŠI
Primorje - SanCAndrea 1:2
(0:1)
PRIMORJE: Spadoni, Malan, Nabergoj, Celea, Antoni, Giankolic, Kemperle, Vidali, Comino, Marcuzzi (Capuano), Verša.
STRELEC: (za Primorje) v 42. minuti Celea.
Najmlajši predstavniki Primorja
si na domačih tleh niso zaslužili poraza proti ekipi SanCAndrea. Prosečani so namreč igrali bolje od gostov in to predvsem v prvem polčasu, čeprav so Tržačani prvi prešli v vodstvo.
V	nadaljevanju se je premoč Pro-sečanov še bolj konkretizirala in Celea je zasluženo izenačil. Ko je kazalo, da bodo Prosečani prišli tudi do podvojitve, pa so gostje ne pričakovano nekaj minut pred končnim žvižgom iz prostega strela dosegli zmagoviti gol.
CICIBANI
Llbertas — Primorje 6:0
(1:0)
PRIMORJE: Costanzo, Frasinelli, Umek, Štoka, Tavčar (P. Štoka), Kralj, Grmek (Gregoretti).
V	zadnji prvenstveni tekmi so cicibani Primorja izgubili proti solidni ekipi Libertasa z visokim izidom. »Rdeče-rumeni* so v prvem polčasu igrah dobro, saj so bili enakovredni nasprotniku, ki pa je prišel
IHIHMHHHHIMHHIf IIIMHHHHill IHIMIIIIIIIIIMmfllHIinMIHtlMIIIIIIIIHHHtlHIIMHI 11111111111111111111III IH Hill
KOLESARSTVO
ALPE ■ ADRIA 81
Humin, Pordenon in Trst cilji etap na ozemlju F-JK
Start v Murski Soboti 5. maja, končni cilj 10. maja v Crosupiju
Sinoči je bila v Ljubljani uradna predstavitev 15. mednarodne amaterske etapne kolesarske dirke Alpe - Adria, ki bo letos na sporedu od 5. do 10. maja v šestih etapah preko Slovenije, Koroške in Furlanije - Julijske krajine. Kar tri od šestih etap bodo imele cilj v Furlaniji - Julijski krajini: Bled-Humin, Humin - Pordenon, Pordenon - Trst.
Te manifestacije, ki organizira jugoslovanski organizacijski komite skupaj s kolesarskimi klubi, ki delujejo v Italiji (Inter 1904, KK Adria, . GS Supermercato da Ugo), se bodo udeležile ekipe iz Sovjetske zveze. Madžarska, . Vzhodne Nemčije, Zahodne Nemčije, Češkoslovaške (dve,ekipi), Poljske, švedske, Liechtensteina, pet lugoslovan-skih ekip in tr^jl^anato^kipe---. pe so naslednje:
Etape
5.5.1981- Murska^soEota’- Ravne' (140 km);
niiiiiiHiiiiHiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiifiiiiiiiiiiiiiimnitiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiHiiiiiiiiiiiliiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHiiiiniiHiiiiiiiiiiiMiiiiHiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiMiuiHHiiiiiiiiiiiiM
KOŠARKA
GORIŠKO PROMOCIJSKO PRVENSTVO
ZADOVOLJIVI USPEHI D0M0VCEV
Goriška slovenska peterka trenutno na petem mestu
Do konca letošnjega promocijskega prvenstva manjkajo le še tri kola, stanje na skupni lestvici pa je negotovo kot še nikdar. Na vrhu sta sedaj ostali le dve ekipi in sicer Itala iz Gradišča in Edera iz Gorice, potem ko je slednja v zadnjem kolu prepričljivo premagala Arte A, ki tako sedaj zaostaja za vodečima za dve točki. V naslednjih kolih bo tudi padla končna odločitev kdo bo v prihodnji sezoni nastopal v D ligi. Po našem mnenju ima največ možnosti za uspeh Itala, ki se bo spoprijela v predzadnjem kolu na domačem igrišču z Edero, medtem ko si je Arte A verjetno že vse zapravila z nedeljskim porazom.
Kar se pa tiče domovcev, pa lahko z veseljem spoznamo, da so se do sedaj kar solidno odrezali. Trenutno zasedajo skupno z Ronchi/em peto mesto, potem ko so v letošnjem prvenstvu startali izredno sla-b~. v prvih petih kolih so zabeležili same poraze, nakar so slavili iz tekme v tekmo. Dosegli so veliko dragocenih zmag, kar jih je tudi privedlo do višjih leg lestvice. V nedeljo so žal izgubili v Gradežu. ki je na domačih tleh zaradi izredno slabega igrišča nepremagljiv. Kljub porazu pa so se borili do poslednjih minut, kar je seveda hvalevredno obnašanje.
REZULTATI 8. KOLA
Edera - Arte A 107:83, Begliano -E;basol 81:67. Itala - Arte B 99:79, Grado - Dom 90:68, Časa del Caroz-ziere - Ronchi 65:77, Mobili SanCAndrea - Pom 75:62.
LESTVICA
Edera in Itala 34, Arte A 32, Grado 24, Dom in Ronchi 20, Mobili SanCAndrea in Pom 14, Časa del Carozziere 12, Arte B in Begliano 8, Erbasol 6. (Gradež in Arte B imata srečanje manj).
PRIHODNJE KOLO (25.in 26. 4.)
Arte B - Edera, Arte A - Časa del Carozziere, Pom - Begliano, Ronchi - Itala, Erbasol - Grado. Dom - Mobili SanCAndrea.
Po počitku zaradi velikonočnih praznikov, bodo naši fantje igrali na domačih tleh proti mestnemu tekmecu Mobili SanCAndrea. V prvem delu prvenstva so domači prav proti temu nasprotniku doživeli spodrsljaj, sedaj pa bodo nedvomno hoteli popraviti slab rezultat. Igralo se bo v soboto v telovadnici slovenskega Kulturnega doma v Ul. Brass s pričetkom ob 11. uri.
Domovi najboliši strelci: M. Dornik 365, Kogoj 327, Ziani in Semolič 178, Podberšič 153, U. Dornik 122, Terčič 102, Devetak 101. Čubej 28, Fajt 16. Sancin 11, Nanut 7.
M. C.
SLOVENSKA INTERLIGA
Kot smo že poročali, se je pred kratkim pričela L kadetska košarkarska interliga. Na tem turnirju, ki je letos poizkusnega značaja, s prihodnjim letom pa naj bi ga u-vedli za vše kategorije, nastopajo ekipe Poleta, Kontovela, Kraškega zidarja iz Sežane, Interja iz Milj ter Bor. Žal se je tekmovanju o-drekla ekipa Kopra; ker pa je ta ekipa že odigrala eno tekmo in je bilo prvenstvo že v teku, je ni bilo mogoče nadomestiti.
Prvi del prvenstva se bo zaključil ta teden, prihodnji teden pa bo na vrsti že prvo kolo povratnega dela. Doslej so redno odigrali vse
tekme, le Polet in Bor morata še igrati zaostalo srečanje.
Poletovci so doslej zbrali šest točk v treh tekmah in so najizrazitejši favoriti za prvo mesto. Njihova najnevarnejša nasprotnika bosta bržkone Kontovel in Inter Milje. Bor nastopa s precej neizkušeno ekipo, medtem ko je postava Kraškega zidarja sestavljena iz leto (ali več) mlajših košarkarjev, ki pa bodo verjetno marsikaj pridobili, ko se bodo pomerili s starejšimi nasprotniki.
Po četrtem kolu je lestvica naslednja:
Polet 6 točk, Inter Milje 4, Kontovel in Kraški zidar 2, Bor 0 (Bor ima tekmo manj).	Marko
6.5.	: Ravne - Bled (125 km);
7.5.	: Bled - Humin (123 km), Humin - Pordenon (67 km);
8.5.	; Pordenon - Trst (124 km);
9.5.	: Trst - Ljubljana (137 krni;
10 5.: Grosuplje - Kočevje - Grosuplje (140 km).
Uradna predstavitev dirke v Italiji bo v Huminu 24. aprila ob 17. uri.	R. Pečar
Na dirki po Španiji predetapa za Clereja
SANTANDER — Francoz Regis Clere je osvojil predetapo letošnje mednarodne kolesarske dirke p > Špa ni ji. 6,3 km dolgo progo v Santan-derju je prevozil v 8’26". Drugi je bil Marcussen (DanJ po 2”, tretji Lammertink (Niz.) po 15”, četrti 'T‘' - ,’7” itd.

kolesarske
dirke po Belgiji je PfftMtfila domačimi Claesu, ki je v zadnjem naletu premagal skupinico desetih soubež-nikpv. Ta skupina je imela na cilju kar 17 minut , naskoka pred glavnino. Na skupni lestvici je prevzel vodstvo Belgijec Verlinden.
* » *;
MARTINA FRANCA — Moser se ne bo udeležil današnje mednarodne kolesarske dirke po Apuliji, ker je poškodovan. Počival bo štiri dni.
VATERPOLO
Zmaga Italije
RENSERBERG — Na mednarodnem vaterpolskem turnirju reprezentanc pod 18. leti starosti v Ren-serbergu je Italija osvojila že tretjič zaporedoma (in Skupno že desetič) prvo mesto. Druga je bila Zahodna Nemčija, 3. Jugoslavija, 4. Nizo zemska, 5. Španija in 6. Francija. Medsebojno srečanje med Italijani In Jugoslovani se je končalo v korist prvih z 8:5.
do prvega zadetka le v zadnjih minutah prvega dela igre. V nadaljevanju pa so «rdeče rumeni* nepričakovano popustili in domačinom m bilo težko visoko zmagati.
V. H.
NARAŠČAJNIKI
Lucinico — Juventina 6:0 (4:0)
JUVENTINA: Zavadlav; Solinas, P. Brajnik: Tabaj, D. Brajnik, Ba-stiani, Bruzzo, Trevisan, Nanut, Za-nin, Fajt.
Po štirih kolih je štandreška Juventina dožive>a poraz. Štandrežci .,o igrali v ekmjeni postavi, brez prvega vratarja in srednjega napadalca, ki sta poškodovana. Poleg tega pa sta k porazu pripomogla slabo vreme in nezanesljiv sodnik. Srečanje se je začelo z napadi domačinov in kakim protinacadom gostov. ki pa so igrali s'abo in nezbrano. V sredini prvega polčasa je pričel pihati še močan veter in tudi sodnik, ki je vodil svojo prvo tekmo, je bil pri odločitvah dokaj negotov. V drugem po'času so štan-drežci zaigrali bolje, toda ne tako, da bi onemogočili nasprotnike.
Zadnja prvenstvena tekma bo v soboto proti Mossb.ki je trenutno prva na lestvici. Tudi v tem primeru je zmaga skoraj nemogoča.
J. Č.
Odbojkarji Juvcnline na turnirju v Ljubljani
Članska ekipa odbojkarjev Ju-ventine iz Šlandreža se je v nedeljo udeležila v Ljubljani turnirja ob 40-letnici osvoboditve, ki ga je organizirala ZTKO - Vič Rudnik. Poleg Standrežcev so na športni prireditvi sodelovale še ekipe z Reke, iz Zagreba in Ljubljane (vse z i-gralci do 21. leta starosti).
Odbojkarji Juvenline so na koncu zasedii 4. mesto, čeprav je treba pristaviti, da so Štandrežci igrali zelo dobro. In kar je najvažnejše, navezali so nove prijateljske stike s športniki z onstran meje.
Podrobnejše o tem odbojkarskem turnirju bomo še poročali.
Drevi pričetek zamejskega
balinarskega prvenstva
Drevi ob 19.30 bo startalo prvo zamejsko balinarsko prvenstvo, ki ga prireja tjplinarska komisija ZSŠ Dl. Pobuda ža to tekmovanje, ki se bo zavleklo vse do konca julija, je
OBVESTILO
Danes, 22. 4. 1981, bo na proseš-kem igrišču prijateljska nogometna tekma med začetniki Primorja in nogometnega kluba Koper. Tekma se bo pričela ob 18. uri.
■ MII tlHHI ■ IIIIIIIHIIIMHHI Hit lllll II MIHIH lllll IIIHIIMMIH lili lili lllll IHIIIttlllll III lltllllllttlllltlt It ItlHIIIIMHIIMMIHIMIMIIIIIHHItllHIMIHIt MUHI IIIHHIMIHMHHI Hilli
AVTOMOBILIZEM
NA SAFARI RALLYJU
Ugandec Melita ostal zmagovalec
v
Žirija ni ugodila pritožbi drugouvrščenega Finca Aaltonena
NAIROBI — Po zaključku mednarodnega «safari rallyja» je prišlo na cilju do zapletov, ki so grozili. da bo v Keniji bivajoči Ugan-dec Shekhar Mehta ob svojo zmago. Finec Aaltonen je namreč po prihodu na cilj vložil protest, ker naj bi imel neki odsek proge o-značen na uradnem zemljevidu večjo dolžino, kot je znašala v resnici. Aaltoiien pa je prav na tem odseku prejel kazenske točke, s katerimi se je uvrstil na drugo mesto.
Žirija je protestu ugodila, odvzela Fincu kazenske točke in tako je Aaltonen osvojil prvo mesto, Mehta pa je nazadoval na drugo. Toda Mehta je takoj vložil proti-protest, žirija se je ponovno sestala in ko je podrobno pregledala uradni zemljevid je v svojem uradnem poročilu izjavila, da «napaka v km na uradnem zemljevidu dirke, ki jo je omenil Aaltonen, ni dovolj velik razlog, da bi razveljavili rezultate, dosežene na spornem delu proge*.
Mehta je tako ostal prvak te izredno naporne dirke, Aaltonen pa je od finskega avtomobilskega kluba uradno zahteval, naj protestira pri Mednarodni avtomobilski zvezi.
Trenutno je torej med piloti u-radni zmagovalec Mehta, kako bo odločila Mednarodna avtomobilska zveza pa bo pokazala njena razsodba.
PRAVILNIK% NOČNEGA POHODA V DOBERDOBU OB 40-LETNICI OF
1.	Zborno mesto pred knjižnico v Doberdobu 25. aprila ob 20.30; vpisovanje do 21. ure, nato start.
2.	Pohcda se lahko udeležijo vsi, razdeljeni v ekipe od 3 do 5 članov.
3.	Tekmovalci bodo reševali naloge iz tematike OF in o značilnostiii doberdobske občine.
4.	Vsaka ekipa mora imeti obvezno baterijo, uro iq pisalo.
5.	Pohcd bo ob vsakem vremenu.
6.	Pohod priredita 'krajevni družini tabornikov RMV in skavtov v okviru občinskega praznika.
7.	Prireditelja si ne prevzameta odgovornosti za morebitne pcškodle pred, med in po pohodu.
Zmagovalec po prihodu na cilj
(Telefoto AP)
prišla spričo vse večjega zanimanja za to zdravo rekreacijsko dejavnost, ki predvsem med starejšimi občani postaja vse bolj množična in priljubljena. Na tak način bodo številni balinarji še bolj prišli na svoj račun, obenem pa bo prvenstvo še bolj populariziralo to športno zvrst in želja je. da bi se tudi mladi ogreli za to zdravo dejavnost.
Moči bo merilo kar osem ekip s Tržaškega in Goriškega in sicer: Gaja s Padrič - Gropade, Gradina i: Doberdoba, Kras iz zgoniške občine, Kraški dom z Repentabra, Opčine, Polet z Opčin. Sokol iz Nabrežine in Zarja iz Bazovice.
Drevišnje otvoritveno kolo predvideva naslednje štiri dvoboje: na Opčinah Opčine - Polet; v Repnu Kraški dom - Zarja: v Nabrežini Sokol - Kras in na Padričah Gaja - Gradina.
Vsem balinarjem in ljubiteljem te igre želimo veliko uspeha in športnega užitka.
B. S
SKOKI V VODO
Evropski pokal osvojila ekipa Vzhodne Nemčije
LONDON — Vzhodna Nemčija je osvojila evropski pokal v skokih v vodo. Na tekmovanju v Londonu je v boju za prvo mesto premagala dosedanjega evropskega prvaka Sovjetsko zvezo. 3. je bila Zahodna Nemčija, Italija pa se je uvrstila na zadovoljivo 4. mesto.
SMUČANJE
TAERNABY — Na mednarodnem smučarskem FIS tekmovanju v Taemabyju (na Švedskem) je Sovjet Žirov v slalomu premagal Stenmarka. Taemaby je Stenmarkov rojstni kraj.
Uredništvo, uprava, oglasni oddelek,
TRST. Ul Montecchi 6. PP 559	Tel. (040) 79 46 72 (4 linije)
Podružnica Gorica. Drevored 24 Magglo 1 — Tel (0481) 8 33 82 • 57 23 Naročnino
Mesečna 7.000 lir — vnaprel plačana celoletno 49.000 lir.
V SFRJ številka 5,50 din, ob nedeljah 6,00 din, za zasebnike mesečno 80,00, letno 800.00 din, za organizacije in podjetja mesečno 100,00, letno 1000.00.
PRIMORSKI DNEVNIK
Za SFRJ Žiro račun 50101-603-45361 «ADIT» DZS 61000 Ljubljana Gradišče 10/11. nad., telefon 22207
Oglasi	Ob delavnikih: trgovski 1 modul 'šir. 1 st„ viš. 43 mrn)
27.000 lir. Finančni 900, legalni 800, osmrtnice 300, sožalja 400 lir za mm višine v širini 1 stolpca Mali oglasi 200 lir beseda. Ob praznikih: povišek 20%. IVA 15%. Oglasi iz dežele Furlanije-Julijska krajine se naročajo pri oglasnem oddelku v Italiji pri SPI.
ali upravi, iz vseh drugih dežel
Poštni tekoči račun zo Italijo
Založništvo tržaškega tiska, Trst 11-5374
Stran 6
22. aprila 1981 Odgovorni urednik Gorazd Vesel
Izdaja | in tiska f
ZTT
iTrsf
Čfan italijanske zveze časopisnih založnikov FIEG
SPOMINSKI LITERARNI VEČER OB 40-LETNICI OF
Izjemno bogata kulturna dediščina književnikov - borcev za svobodo
Literarni večer so priredili v Ljubljani Slovenska akademija znanosti in umetnosti, Društvo slovenskih pisateljev in slovenski center PEN
LJUBLJANA - Ob 40. obletnici OF so Slovenska akademija znanosti in umetnosti. Društvo slovenskih pisateljev in slovenski center PEN priredili v dvorani SAZU spomladanski literarni večer. Na večeru, H je bil v ponedeljek, so književniki. udeleženci NOB, brali dela tistih svojih tovarišev, ki so padli v boju za svobodo in zmago revoluci-
Pienum mladine o kulturni ustvarjalnosti
<uJUtjLJANA — Republiška konferenca Zveze socialistične mladine Slovenije je včeraj organizirala plenum, na katerem so mladi spregovbrili o nekaterih bistvenih vprašanjih, ki zadevajo njihovo kulturno ustvarjalnost. V razpravi je bilo zaznati, da so mladi še kako zainteresirani za kulturno ustvarjalnost na najrazličnejših področjih in da glede na svoje sposobnosti in možnosti prispevajo k širjenju kulturnega bogastva. Vendar iz razprav je bilo mogoče tudi sklepati, da se je sama mladinska organizacija pri vsem tem premalo angažirala kot vzpodbujevalec tovrstne de javnosti Kritično so ugotovili, da je njena vloga še vedno bolj ali manj utesnjena v prirejanje prireditev ob raznih slovesnostih, kulturnih in drugih praznikih, premalo pa, da je prisotna pri povezovanju, usmerjanju in iskanju vseh tistih oblik in možnosti, ki mladino najbolj zanimajo. V Zvezi socialistične mladine Slovenije je včlanjenih 330 tisoč mladih in ta organizacija mora upoštevati prav njihove ideje pri oblikovanju programov oziroma snovanju kulturne politike — so ugotovili na plenumu, (jp)
OB ŽALOSTNEM PRIMERU LUIGUA MOSCE
Usoda ali odgovornost bolniških struktur?
RIM — Umreti za veliko noč: zgolj zla usoda ali morebiti tudi odgovornost neustreznih bolnišniških struktur? Vprašanje se upravičeno spet postavlja ob žalostnem primeru upokojenega mornariškega oficirja, 71-letnega Luigija Mosce, ki je po izjavah sina Andrea nekemu časopisu umrl v nedeljo, ker mu niso pravočasno izčistili kri s pomočjo umetnih ledvic.
Njegov križev pot se je začel že pred dvema mesecema, ko so ga sprejeli zaradi težav pri odvajanju seča v privatno kliniko «Valle fiorita*, kjer so mu tudi 13. t.m. odstranili del mehurja in prostato. Po operaciji se mu je pa stanje poslabšalo, tako da so ga v soboto premestili najprej v bolnišnico «S. Filippo Neri», nato pa v oddelek za oživljanje bolnice «Santo Spirito*. Ker ta ni razpolagala z umetnimi ledvicami, se je v nedeljo začelo mrzlično iskanje tega stroja za čiščenje krvi. Dobili so ga v neki zasebni kliniki, ki je pa zahtevala — po izjavah Andrea Mosce — milijon lir. Luigi Mosca je umrl nekaj po 20. uri.
Zgražanje javnega mnenja, ki so ga izzvale časopisne vesti, je sprožilo vrsto preiskav, ki so jih uvedli ministrstvo za zdravstvo, dežela Lacij, rimska občina. Vodstvo bolnišnice «Santo Spirito* je izdalo uradno sporočilo, v katerem poudarja, da je bilo od vsega začetka pacientovo stanje zelo hudo, saj je močno bolehal na srcu in dihalih, po operaciji pa je nastopilo tudi vnetje ledvic in zatrjuje, da je smrt nastopila zaradi nenadnega poslabšanja splošnega stanja, ne pa za-Trstu, pa dela Jožeta Kerenčiča juha in Iva Bmčiča. (am)	radi pomanjkanja umetnih ledvic, kar naj bi potrdila tudi obdukcija.
PREREZ NAJMLAJŠE LUKE V SEVERNEM JADRANU
vič. Dejal je, da so imena književnikov, ki so padli med NOB le del številnih kulturnih delavcev, ki so dali svoje življenje za svobodo. Nato je Kumbatovič spregovoril o današnjem »pozabljivem času*, ko nismo še v celoti poravnali dolga do književnikov, ki so padli med NOB. Govornik je omenil Jarca, katerega literarni opus še ni doživel obravnave, ki bi jo pisatelj zaslužil, govoril je o Ivu Bračiču, ki je bil e-den izmed vrhov slovenskih naprednih intelektualcev, a še sedaj pričakujemo izid njegovega zbranega dela. Kumbatovič je nato omenil tragično in «skrivnostno» smrt Stanka Vuka, ki so ga »neznanci* ubili v stanovanju v Ul. Rossetti v
in Toneta Šifrerja. Kumbatovič je poudaril, da je bila to generacija pred «zaprtimi vrati*, izmed padlih književnikov je najbolj zaslovelo Kajuhovo ime, marsikomu pa še o-stajamo dolžni in ta dolg bo treba izplačati.
Po uvodnih besedah Filipa Kalana Kumbatoviča so Bojan Štih, Jože Šmit, Igor Torkar, Kristina Brenkova. Miha Klinar, Jože Udovič in Mile Klopčič brali pesmi, prozne odlomke in pisma svojcem iz ječe tistih književnikov, ki so padli med NOB. Poslušali smo tako dela Jožeta Kerenčiča, Toneta Šifrerja, Stanka Vuka, Anice Černejeve, Toneta Čufarja, Nacija Kranjca, Mirana Jarca, Karla Destovnika Kajuha in Iva Bmčiča. (am)
LUKA KOPER: NAJMANJ TRADICIJE A NAJVEČJE MOŽNOSTI ZA RAZVOJ
je. V imenu prirediteljev spomin-skeg’ literarnega večeri je prisotne, med njimi so bili vidni slovenski kulturni in znanstveni delavci, pozdravil Anton Ingolič in se nato spomnil 3(k pisateljev, pesnikov, literarnih Kritikov, zgodovinarjev in esejistov, ki so padli med NOB, kot borci, talci, ali pa, ki so umrli v taboriščih. Naj tu omenimo vsaj i-mena, kot so Ivo Bračič, Ivan Čampa, Tone Čufar, Karel Destovnik Kajuh, Ana Galetova, Jože Kerenčič. Tone šifrer, Naci Kranjec in Stanko Vuk. Ko omenjamo padle književnike, skorajda ne moremo biti v naši izbiri pravični, saj .je bilo med padlimi veliko takšnih, ki bi prav gotovo marsikaj pomenili in veliko da'i naši književnosti tudi po osvoboditvi.
Uvcdno besedo k literarnemu večeru je imel Filip Kalan Kumbato-
MlimMmilllMUNMNIINIMinMINIIIIIIIIIHHimiUIHIIIIIIIIIIIHIIHIIIIIinilMinilllllllUnnilHIIItlllHIlIMMIN
KOPER — Med sevemojadranski-mi lukami je koprska luka najmlajša, z najmanj tradicije, vendar luka z največjimi možnostmi za razvoj. Ob vseh prednostih, ki so značilne za severno jadranske luke (bližina srednje in južnoevropskih dežel, saj je iz Kopra do Munchna po cesti le okrog 500 kilometrov, relativno dobre cestne in železniške [»vezave z notranjostjo) ima koprska luka še eno veliko prednost — prostor. Ta je neke vrste omejitveni dejavnik razvoja tako za tržaško kot za reško luko, nasprotno pa za koprsko pomeni rednost. Luški rezervat namreč obsega površino 1600 hektarov, od katerih je izkoriščenih le slaba tretjina, 500 hektarov. Tako velik prostor pa luki omogoča razvoj dejavnosti, za katere so potrebne velike skladiščne ga U$i, manipulativne površine. Zlasti gre pn tem za razsute tovore, les in pa kontejnerski promet, za kar se koprska luka, ob južnem sadju, tudi specializira.
Najsevernejša jugoslovanska luka postaja tipična tranzitna luka, saj je v minulem letu tranzit dosegel že 50 odstotkov v vsem prometu, v absolutnih številkah je to milijon ton blaga brez nafte. Trenutno je tranzit najbolj intenziven za Madžarsko, Češkoslovaško in Avstrijo, naglo se pa povečuje tranzit iz Zvezne republike Nemčije.
Madžarska in Češkoslovaška prek koprske luke izvozita oziroma uvozita dobrih 500 tisoč ton generalnega blaga. Precejšen delež v tem prometu imajo riž, umetna gnojila, zmrz njeno piščančje meso in podobno. Tretja dežela, katero blagovni tokovi tesno vežejo na koprsko luko je Avstrija. Avstrijci prek te luke iz-
BENEŠKI DNEVNIK
VPRAŠANJA OBNOVE NA SREČANJU V ŠPETRU
Pogovor s predstavniki dežele je pripravila gorska skupnost
ŠPETER SLOVENOV - Spričo zaskrbljenosti tiska in nekaterih političnih skupin, je dežela pripravila vrsto srečanj, da bi ugotovila, kako je z obnovo. Gorska skupnost Na-diških dolin je izkoristila priložnost za srečanje v Špetru krajevnih u-praviteljev z deželnimi predstavniki, ki so odgovorni za vprašanja potresa.
Javnost je bila in je presenečena posebno zaradi pomanjkljivosti, zakasnitev in disfunkcij v zvezi s težavami pri združevanju stanovanjskih enot. ki naj bi jih zaupali podjetjem. Vsemu temu se pridružujejo še težki odnosi med političnimi telesi in birokratskimi organi ter razvrednotenje denarja, ki naj bi služil hišam in javnim objektom. Zdi se, da je samo lani ostalo v blagajnah 300 milijard lir nepotroše-nega denarja. Zato je potrebno, da Furlanija popravi sliko svojih obnovitvenih naporov, da bi lahko u pravičeno zahtevala nova finančna sredstva.
Na krajevni ravni obstaja vpra Sanje izvajanja razvojnega načrta gorske skupnosti, ki je še vedno meglen in s katerim javno mnenje ni bilo še nikoli seznanjeno.
Na sestanku v Špetru so bili navzoči deželni odbornik za obnovo Varisco, predsednik komisije za vprašanja potresa Ermano ter član te komisije Specogna.
Varisco se je v svojem govoru do taknil vprašanja, kako zagotoviti čimbolj prepričljive uspehe, da bi dežela lahko zaprosila pri rimski vladi za nova finančna sredstva. Treba .je zato odpraviti vse napake z enotnim naporom upravnih ir tehničnih organov. Govornik se je zavzel tudi za pomembnejšo vlogo gorske skupnosti.
Nato so spregovorili številni občinski svetovalci in župani. Bat-tocletti, čedadski svetovalec in
svetovalec gorske skupnosti, je kritiziral nejasnost deželnih smernic ter težave pri združevanju stanovanjskih enot. Zahteval je tudi izvajanje čl. 8 (popravilo hiš in gospodarskih zgradb s posebno krajinsko vrednostjo). Obžaloval je tudi pomanjkljivo delovanje gorske skupnosti. Poudaril je potrebo po poenotenju zakonodaje o obnovi.
Šentlenartski župan Simaz je zahteval naknadno finansiranje neka terih del.
Med raznimi posegi, naj omenimo še govor špetrskega župana Mari-niga, ki je prikazal težave na katere je naletela nova občinska u-prava, upoštevajoč dejstvo, da so bila porušena štiri stanovanjska je dra s 50 hišami. Župan je tudi kritiziral birokratske zastoje na deželni ravni ter se zavzel za izvajanje čl. 8.
Krajevnim predstavnikom sta odgovorila predsednik komisije Ermano in svetovalec Specogna. Ermano je razčlenil razna vprašanja. Specogna pa je med drugim posvetil precej pozornosti gorski skupnosti v zvezi z obnovitvenim načrtom. Med drugim se je skliceval tudi na O-siniski sporazum za večjo pozornost deželnih in vladnih oblasti.
Odbornik Varisco je dejal, da glede nekaterih posegov mejna območja uživajo določene ugodnosti.
važajo predvsem les, precej pa gre prek luke kosovnega blaga v kontejnerjih. Kontejnerski promet v luki se iz leta v leto veča, še zlasti pa se je sodoben način transporta — integralni transport povečal v minulem letu po uvedbi ferry servicea (trajektne linije) med Koprom in Tartousom v Siriji. V strukturi prometa v koprski luki je lani integralni transport predstavljal 25 odstotkov, v prvih treh mesecih letos, pa delež integralnega transporta znaša v celotnem prometu luke že 36 odstotkov. V primerjavi s prvimi tremi meseci minulega leta, je letošnji promet kontejnerjev za 60 odstotkov večji od lanskega. Zanimivo je, da v koprski luki kontejnerski promet narašča, v tržaški pa je lani, v primerjavi z letom 1979, kontejnerski promet upadel za 8 odstot-ftbv'. SeVfediTŠf) V tržaški luki s približno 80 tisoč kontejnerji TEU še vedno krepko pred koprsko luko. v kateri so lani pretovorili 38 tisoč kontejnerjev TEU.
Integralni transport bo imel v Kopru še naprej najpomembnejše mesto, saj so si po mnogih letih prizadevanj uspeli pridobiti 15 rednih linij po vsem svetu, največ od teh pa Koper povezuje s severnoafriškimi in bližnjevzhodnimi lukami, sodoben kontejnerski terminal, v katerem je trenutno moč pretovoriti 50 tisoč kontejnerjev letno, pa že širijo.
Večji del druge faze izgradnje kontejnerskega terminala bo zaključen letos, že prihodnje leto pa bo termi nal povsem usposobljen za pretovor 110 tisoč kontejnerjev. Trenutno je v zaključni fazi gradnje tretjega priveza za sistem RO - RO. Ta privez je pomemben zato, ker je lociran tako, da bo omogočal simultano razkladanje oziroma nakladanje ladje po sistemih RO - RO in LO - LO. Delavci mariborske Metalne sestavljajo novo kontejnersko dvigalo domače proizvodnje in v luki računajo, da bo dvigalo končano julija letos. V okviru kontejnerskega terminala pripravljajo tudi teren za asfaltiranje 5 do 6 hektarov površin za «skladiščenje» kontejnerjev, začeli pa so dela za drugi kontejnerski prevoz—200 m nove obale, ki naj bi bil zgrajen prihodnje leto. Vse to — kot smo že zapisali — bo omogočilo, da bodo v koprski luki letno pretovorili 110 tisoč kontejnerjev.
Velike površine, zelo ugodni klimatski pogoji omogočajo luki, da razvija velik lesni terminal, ob tem pa postaja vse bolj zanimiv terminal za razsute tovore, Energetska situacija v svetu številne dežele nagiba k misli, da bi se, kolikor in kjer je mogoče preusmerili na premog, ki bi ga lahko v precejšnjih količinah dobili iz prekomorskih dežel. Samo Avstrija, ki je, kot rečeno, močno vezana na koprsko luko, bo v prihodnjih letih menda uvozila 9 milijonov ton premoga. To bi bil za koprsko luko zanimiv tovor, saj je tehnologija pretovora razsutega blaga razvita že do take mere, da je fizično delo ljudi praktično nepo trebno. Ljudje le upravljajo s transportnimi trakovi, premog, na primer, se razklada kot nafta. Sistem pretovora je, ob tem, da je premog v prahu stalno vlažen, tudi ekološko nenevaren. Vsaj tako zagotavljajo strokovnjaki. Seveda koprska luka sama ne bo sposobna z lastnimi sred stvi zgraditi vseh objektov na njenem območju, zato velik poudarek dajejo združevanju sredstev tako z domačimi kot tujimi partnerji.
DUŠAN GRČA
prazniku, ki bo v Bujah 6. maja. Sestavili so tudi poseben organizacijski odbor za praznik solidarnosti in prijateljstva, ki bo 10. maja. ko bo nekaj sto prebivalcev devinsko-nabrežinske občine prišlo s posebno ladjo v Umag, kjer bodo gostje občinske uprave. Predsednik občinske skupščine občine Buje Valentin Jakac je ob 'em poudaril, da bo sodelovanje med občinama razširjeno tudi na področje šolstva, na kulturne in športne izmenjave in da bodo še zlasti poglobili sodelovanje med slovensko manjšino v devinsko-nabrežin-ski občini in predstavniki italijanske narodnosti v občini Buje. (eo)
SYDNEY - Mlado dekletce je rešilo gotove smrti nekega 23 let-
nega mladeniča, ki ga je kar trikrat napadel orjaški krokodil.
Mladeniču, ki ga je oče 13-letne Pete Lynne zaposlil kot paznika nekega zakonsko zaščitenega naravnega območja v Avstraliji, je službena pištola zdrknila pod površino nekega majhnega jezera. Ko je mladenič pomolil roko v vodo ga je krokodil, ki se je skrival pod vodno gladino, takoj ugriznil. Kriki so pritegnili pozornost dekleta, ki je takoj skočila v vodo in skušala rešiti mladeniča. Preden ga je potegnila na suho pa ga je krokodil še dvakrat napadel in mu odtrgal levo ramo :n del stegna. Peta Lynne .je nato spravila mladeniča na avtomobil in sama vozila deset kilometrov do najbližje bolnišnice.
KLJUB TEMU DA SO GA SODNIKI SPOZNALI ZA KRIVEGA
Newyorški proces ni pojasnil okoliščin Sindonovega bega
Napovedanih «senzacionalnih pričevanj* državnega tajnika Haiga in nekaterih drugih ameriških voditeljev ni bilo
NEW YORK — Ponedeljkova odločitev sodnikov newyorškega vrhovnega sodišča, ki so razsodili, da je italijanski finančnik Michele Sindona pred dvema letoma namenoma zapustil ZDA, da bi se izognil nadzorstvu policije, potem ko ga je takrat sodišče izpustilo na začasno svobodo, ne preseneča.
Teza Sindonovih zagovornikov, ki so poskušali prepričati sodnike, da je bil njihov «varovanec» žrtev u-grabitve od strani skrivnostne tolpe domnevnih italijanskih teroristov, je bila že pred pričetkom sodne obravnave zelo malo verodostojna in se seveda ni obnesla. In ker tudi napovedanih »senzacionalnih pričevanj* ni bilo, je obsodba povsem razumljiva. Na končno odločitev bo seveda treba počakati še nekaj dni, ko bo vrhovno sodišče objavilo razsodbo z utemeljitvijo odločitve in dodelilo bančniku, katerega so že obsodili na 25 let zapora zaradi bankrota amerišk" bančne u-stanove Franklin, primemo kazen.
Kot znano je Michele Sindona nenadoma izginil iz New Yorka 3. avgusta 1979, nekaj dni zatem, ko ga j^ mestno sodišče izpustilo na začasno svobodo proti plačilu treh milijonov dolarjev, ki so jih odšteli nekateri njegovi »pomembni* prijatelji. Sindona se je prav tako skrivnostno ponovno «prikazal» v neki ulici v četrti Manhattan 16. oktobra istega leta. Med svojim domnevnim jetništvom je Sindona večkrat pisal svojcem in zatrjeval, da je žrtev ugrabitve.
Povsem nasprotno je mnenje javnega tožilca, ki je na osnovi številnih pričevanj in dokazov ugotovil, da je bil Sindona med «jetništvom» najprej na Dunaju, nato v Atenah in končno v nekem skrivnostnem kraju na Siciliji. Pri begu mu je pomagal prijatelj Antonio Caruso, ki ga je sodišče prav tako spoznalo za krivega. Preiskovalci so tudi ugotovili, da je v tujini Sindona uporabljal potni list nekega delavca iz Brooklyna, Josepha Bonami-
ca, ki se je z rodne Sicilije preselil v ZDA pred tridesetimi leti.
Zakaj je Sindona »začasno* zbežal iz ZDA in kaj je počenjal v I-taliji? Sodniki niso znali najti pravega odgovora na to pomembno vprašanje, okoli katerega se suče celotna afera. Prav gotovo je imel finančnik v Italiji več odprtih računov, morda je moral izbrisati dokaze in sledove, ki bi ga lahko še obremenjevali. Ne smemo namreč pozabiti, da je »afera Sindona* terjala že smrt odvetnika Ambrosoli-ja, kateremu so morilci za venomer «zašili» usta. Preiskave, ki pote-
kajo te dni v Italiji in v katere so vpleteni nekateri pomembni predstavniki italijanskega sodstva (Zil-letti) pa dokazujejo, da je imela Sindonova druščina razvejana poznanstva po vsej državi. Napovedana pričevanja na newyorški obravnavi nekaterih pomembnih osebnosti ameriškega političnega življenja kot so državni tajnik Haig, bivši vodja CIA Stanfield Turner in bivši veleposlanik ZDA v Rimu Graham Turner pa dajejo slutiti, da bi celotna afera utegnila imeti tudi pomembno mednarodno razsežnost.
V Afganistanu zahtevajo vrnitev ukradenega tanka
Afganistanske oblasti so naslovile na pakistansko vlado poslanico z zahtevo po vrnitvi tanka, s katerim je 21-letni afganistanski častnik (na sliki) pribežal v Pakistan	(Telefoto AP)
varčevanje in varnost
se ujemata ^
Za manjšo porabo
Situocija, ki se vsak dan neštetokrat ponavlja: rdeča luč na semaforju ščiti prehod za pešce. Avtomobil, ki ga vidimo v ospredju vozi kar naprej s polnim plinom namesto, da bi postopoma zmanjšal hitrost: prisiljen bo torej naglo zavreti.
Kakšne bodo posledice? Nepotrebna potrata bencina, gum in zavor. V mestnem »stoj in vozi* pa pametna In odgovorna vožnja ublaži spremembe hitrosti, olajša nevšečnosti v prometu, nudi varnost pešcem, kolesarjem in voznikom motornih koles, odstrani nevarnost trčenj in zmanjša porabo.

Za manjšo porabo ravnaj tako:
—	vozi kolikor je mogoče z enakomerno hitrostjo
—	uporabljaj motor pri relativno nizkem številu obratov
—	pravočasno in postopoma zmanjšaj hitrost, s tem, da nogo popolnoma dvigneš s pedala za plin
—	ne pritiskaj na pedal za plin v pričakovanju na prosto pot
—	ne izkazuj se z bliskovitimi starti, ki so popolnoma odveč In ki kažejo le na otroški značal
—	ostani v vrsti in ne predaj se skušnjavi, da bi prehiteval v iluzornem prepričanju, da boš prej prispel na cilj
Bodi objektiven In... premisli.
Uh/.
Potres pri Amaru
VIDEM — Tržaški geofizikalni observatorij je zabeležil včeraj zjutraj ob 7.45 potresni sunek v Kar-niji. z epicentrom pri vasici Arna ro na področju hriba San Simeone. Sunek z jakostjo 2.9 po Richterjevi lestvici (okoli 4 po Mercallijevi) ni povzročil posebnega preplaha v Kami ji. Prejšnji potresni sunek .je bil 15. aprila letos.
Razprava o sodelovanju med občinama Buje in Devin-Nabrežina
BUJE — Na skupni seji predstavnikov občine in družbenopolitičnih organizacij so razpravljali o programu sodelovanja s pobrateno devinsko-nabrežinsko občino. Skle nili so, da povabijo delegacijo te občine na proslave ob občinskem