DNEVNIK GLASILO OSVOBODILNE FRONTE SLOVENSKEGA NARODA ZA TRŽAŠKO OZEMLJE S SKLENITVIJO GOSPODARSKEGA SPORAZUMA MED ZVU IN JUGOSLAVIJO BI SE MEDSEBOJNI TRGOVSKI PROMET DVIGNIL NA ŠTIRI MILIJARDE LIR V OBOJESTRANSKO KORIST. ZATO JE ZELJA TRŽAČANOV, DA SE TO CIMPREJ ZGODI. Leto X. - Štev. 156 (2775) Poštnina plačana v gotovim Spedizlone in abbon. post. 1. gr. TRST. sobota 3. julija 1954 Cena 20 lir Delegacija OF pri maršalu Titu Tajništvo Osvobodilne fron- | jo. Nato je delegacija pojas-te za Tržaško ozemlje spo- njja svoje poglede in zahteve roča: Vodstvo Osvobodilne fronte za Tržaško ozemlje je spričo pogajanj o rešitvi tržaškega vprašanja, o katerih se zadnje čase v svetovni javnosti toliko piše in razpravlja, smatralo za potrebno, da zaprosi za sprejem svoje delegacije pri predsedniku republike maršalu Titu. Najvišji predstavnik naše matične države je prošnji vodstva OF takoj ugodil in 1. t. m. sprejel na Brionih petčlansko delegacijo Osvobodilne fronte pod vodstvom predsednika tovariša Franca Stoke. Pri sprejemu sta bila navzoča tudi državni tajnik za zunanje zadeve Koča Popovič in predsednik izvršnega sveta ljudske skupščine LR Slovenije Boris Kraigher. Delegacija Osvobodilne fronte je predsedniku republike obrazložila sedanji politični položaj v Trstu in coni A, pri čemer je posebej poudarila odločno voljo tržaških Slovencev in večine ostalih Tržačanov, da dosledno odklanjajo ponovno italijansko okupaci- glede uveljavljanja in izvajanja enakopravnosti Slovencev na vseh področjih javnega življenja kakor tudi glede poravnave škode storjene jim za časa fašizma. V tej zvezi je delegacija izročila posebno spomenico, v kateri so podrobno navedene konkretne zahteve in problemi Slovencev, ki morajo biti pri slehernih pogajanjih obravnavani in pozitivno rešeni. Predsednik republike je delegaciji pojasnil, da je po mnenju jugoslovanskega državnega vodstva spričo sedanjega mednarodnega položaja, nastala nujnost, da se Jugoslavija in Italija sporazumeta, da pride vsaj do začasne rešitve tržaškega vprašanja bodisi zaradi normalizacije odnosov z Italijo bodisi zaradi koristi miru v tem delu Evrope. Predsednik republike je delegaciji obljubil, da se bo vodstvo naše matične države v celoti zavzelo za vse pravice Slovencev v Trstu in coni A in jih v borbi zanje še nadalje podpiralo. PAN JUGOSLAVIJE NA TRŽAŠKEM VELESEJMU PRED ZAČETKOM P06AJANJ ZA SKLENITEV trgovinskega sporazuma med FLRJ in cono A Važna izjava dr. Staneta Pavliča na tiskovni konferenci - Trgovinski promet bi bil lahko štirikrat večji od dosedanjega - Jugoslavija že izčrpala smešno nizki velesejemski kontingent 150 milijonov lir Na drugi strani podrobno poročamo o obisku jugoslovanskih predstavnikov na tržaškem velesejmu. Ob koncu obiska je dal dr. Stane Pavlič državni svetnik tajništva za zunanje zadeve FLRJ sledečo važno izjavo, ki jo objavljamo dobesedno: »Ob obisku tržaškega velesejma hočr \ poudariti resno zanimanje jugoslovanskega gospodarstva za povečanje gospodarskega sodelovanja s tržaškim gospodarstvom. To zanimanje se izraža tako v pogledu sodelovanja s tržaško industrijo kot s trgovsko funkcijo Trsta. Tranzitni značaj Trsta je zelo pomemben za jugoslovansko gospodarstvo. Pa tudi obratno: razvoj jugoslovanske industrije in porast absorpcijske moči jugoslovanskega trga nudi najširše možnosti za gospodarsko sodelovanje v vseh oblikah in z vsemi panogami tržaškega gospodarstva. Kljub naporom jugoslovanske vlade, da pride čimprej do obsežnejšega gospodarskega sodelovanja zlasti pri blagovni zamenjavi, do tega ni prišlo. To v prvi vrsti zaradi še vedno obstoječih težav administra-tivno-političnega značaja, ki umetno preprečujejo dosego tistega obsega, tiste ravni bla- govne zamenjave, ki bi odgovarjala gospodarskim interesom Trsta in jugoslovanskega gospodarstva. Jugoslovanska vlada je že lani v jeseni predlagala ZVU, da bi se pričela konkretna pogajanja, zato da bi se odstranile vse težave in da bi se dogovorili za potrebne obojestranske instrumente: trgovski in plačilni sporazum. Po grobih ocenah bi na osnovi tega sporazuma lahko lanskoletna trgovska zamenjava dosegla štirikrat večji obseg. Sele v teh dneh je ZVU pristala na pričetek pogajanj. Nemogoče pa je nadoknaditi škodo, ki je bila zaradi zavlačevanja prizadeta tržaškemu gospodarstvu. Posebej bi hotel poudariti koristnost sklepanja dolgoročnih trgovskih aranžmajev med rajvečjimi tržaškimi podjetji z ene strani in gospodarskimi organizacijami z jugoslovanske. Taki aranžmaji, sklenjeni na osnovi predvidenega trgovskega in plačilnega sporazuma, bi omogočili predvsem stabilnost tržaškim podjetjem. Poudariti hočem tudi važno vlogo tržaškega velesejma za povečanje gospodarskih zvez Trsta z ostalim svetom in torej tudi z Jugoslavijo. Jugoslavija je vedno, in to bo de- upn s *»» n nmnitmc m MS RAZBURJATA POLITIČNE KROGE V PARIZU IH WflSHlNSTOMO Vlada ZDA zahteva pojasnila o namenih Francije v Indoklni Mendes-France sprejel ameriškega poslanika Dillona - Protest vietnamskega vladnega predsednika - Adenauer izjavlja, daje edina sprejemljiva rešitev KOS v sedanji obli k!-Protesti v Franciji zaradi ameriškega pritiska HANOI, .2. — V vojaških krogih so' mnenja, da bodo sedanje operacije ob ustju Rdeče reke omogočile okrepitev obrambnega sistema. Poveljstvo je uradno sporočilo, da je evakuacija tega področja bila uspešno zaključena Vietminški radio pa je javil da so vietminške čete že zasedle mesta Nam Dinh. Phat Diem, Taibinh m Bui Chu. Novi vietnamski nnmstr-ski predsednik N go Dinh Diem, ki se je vrnil iz Pariza, je danes objavil uradno izjavo, v kateri pravi, da so bili načrti za evakuacijo sprejeti in deloma izvršeni pred njegovim povratkom iz Francije. Poročilo pravi dalje, da je vietnamski vladni predsednik odločno protestiral pri francoskem visokem poveljstvu in ga opozoril na resne politične posledice zaradi te odločitve. «Vietnamska vlada, je rečeno v izjavi, ima evakuacijo za začasno (ki jo na- rekuje vojaški poLožaj) in j v zvezi. razmišlja o ukrepih, ki naj V Parizu pa je Mendes-Fran-vzpostavijo prejšnje stanje v ■ ce danes popoldne sprejel a-bližnjj bodočnosti«. I meriškega poslanika Dillona, Medtem je bila danes v Ze- ki je še prej govoril s pred- nevi dvajseta ožja seja o In. dokim, ki ji je predsedoval britanski delegat Lamb. Ta je izrazil zadovoljstvo zaradi napredovanja pogajanj o nadzorstvu nad premirjem. Tudi francoski delegat je ugotovil. da so razgovori napredovali. Izrekel pa je mnenje, da ložaj. V Washingtonu pa se politični krogi še dalje razburja- se morajo nadaljevati osebni, mov s Kitajci. Rekel mu je stiki, ker ti omogočajo zelo tudi. da je to operacijo na- koristno delo. V zvezi z evakuacijo pod- ročja ob ustju Rdeče reke pa ie predstavnik ameriškega državnega departmaja v W_a-shingtonu izjavil, da skusa ameriška vlada po svojih diplomatskih predstavnikih v Parizu dobiti pojasnila o a menih Francije glede_ Indoki-ne. Dodal je. da državnemu pogajanja za drugo besedilo pogodbe niso dopustna; ko bo pariška pogodba stopila v veljavo, bo mogoče spremeniti to ali ono točko vsakikrat, ko se bo to želelo, seveda če bodo s tem sporazumni vsj prizadeti. Adenauer je dodal: «Besedo ima sedaj Francija«. Nato je izrazil zadovoljstvo, da se bo lahko v kratkem sestal s francoskim podtajnikom v zunanjem ministrstvu De Bau-montom ter je dodal, da je ,u v, .... pripravljen sestati se tudi s rekoval izključno vojaški po- predstavniki ostalih držav pod- sednikom Cotyjem. Verjetno bo Mendes-France jutri govoril po radiu in obrazložil Francozom sedanji položaj. Obveščeni krogi trdijo, da je Mendes-France izjavil Dil-lonu, da je bila evakuacija določena že maja in da s tem , v zvezi ni nobenih sporazu- pisnic pogodbe. Dejal je, da je za tesen sporazum z državami Benelux, hkrati pa je jo Voditelj demokratov v se-j Poudaril, ha si ni mogoče za-natu Johnson je danes izja-1 mlshti evropske politike v od. Mi)iizun in Srmas sta sb spora/.umela o oblasti Španski republikanci nezaželeni - Prekinjeno razlaščanje zemlje veleposestnikov SALVADOR, 2. — Polk. Monzon in Armas sta dane:s podpisala sporazum o bodoči oblasti v Guatemali in s tem je prenehal tudi »družinski prepiri), potem ko je ameriškim monopolom ob podpori določenih političnih krogov, uspelo strmoglaviti zakonito vlado. Pri podpisu so bili ta v tem. da bosta udeležena v skupnem vladnem organizmu.' ki naj odgovarja sedanji politiki. Vladni odbor je preosnovan in sedaj ga sestavljajo polk. Monzon, Armas Salazar in Dubois ter major Oliva, kateri takoj prevzemajo svoja mesta; 5. vladni odbor bo začasno vršil navzoči tudi ameriški posla- zakonodajno in izvršilno oblast r,ik v Guatemali Peurifoy, a- —- ^ meriški poslanik v Salvadorju MacDermott ter voditelji diplomatskih misij Španije, Kolumbije, Venezuele, Kube, Zahodne Nemčije in Velike Britanije. Sporazum določa sledeče: «1. vojaški odbor, ki ga sestavljajo polk. Monzon, Salazar jn Ddbois, je izraz vojaškega gibanja, čigar ideali so enaki idealom narodne osvoboditve, katere vodstvo je bilo poverjeno polk- Armasu; 2. namen vladnega odbora m osvobodilne revolucije je boriti se proti komunizmu in organizirati demokratično predstavniško vlado, ki naj nudi vsa jamstva, vzpostavi red in mir ter naj usmeri svojo politiko k napredku, delu in obnovi gospodarstva ter socialne pravičnosti v korist ljudstva in narodne veličine; 3. ker enakost idealov in smotrov obstaja med obema skupinama oboroženih sil, so se voditelji teh sporazumeli, da ustanovijo eno samo močno oboroženo silo, ki bo sedaj, ko je prišlo do premirja, dokonča® iztrebila komunizem iz Guatemale; 4. polk. Monzon, predsednik vladnega odbora, in polk. Armas, vrhovni poveljnik gibanja za narodno osvoboditev, se strinja- vil, da se strinja s stališčem republikanskega senatorja Knowlanda, ki je včeraj izjavil, da bi bilo treba revidi-rati ameriško zunanjo poli-departmaju do sedaj niso | ter je prjp0rnnj]. da se znani francoski načrti s tem , protivi sprejemu Kitajske v OZN. Toda neodvisni senator Morse je poudaril, da bi morebitni izstop ZDA iz OZN v primeru sprejema Kitajske v to organizacijo predstavljal napako, ki bi spravila ZDA v izolacijo, in ta bi lahko i-mela v bodočnosti hude posledice. Senator Knoivland je danes priredil tiskovno konferenco, na kateri je ponovil svoje včerajšnje izjave glede Indo-kine m Kitajske. V senatnem zunanjepolitičnem odboru je državni tajnik Dulles izjavil med in drugim, da se ameriška vlada še dalje protivi sprejemu Kitajske v OZN in da bi morala imeti vlada širšo oblast glede razpolaganja fondov za pomoč tujini, ter da senat ne bi smel snižati kreditov za to pomoč, ki jih je izglasovala predstavniška 'zbornica, ker hi to v tujini lahko imeli za preobrat v a-meriške zunanji politiki. Dulles pa se ni izrekel, ali bi ZDA zapustile OZN, če bi bila Kitajska sprejeta v to organizacijo. Medtem ko se je Mendes-France razgovarjal z ameriškim poslanikom Dillonom, ki je verjetno ponovno postavil zahtevo za čimprejšnjo ratifikacijo EOS, pa je kancler Adenauer v . svojem intervjuju po radiu ponovno poudaril dosedanje stališče nemške vlade glede EOS. Zahodna Nemčija si je že zdavnaj pridobila pravico do vzpostavitve svoje suverenosti; zvezna vlada računa, da bo Francija v kratkem času odobrila pogodbo o EOS; nobene izmenjave misli ni bilo z ZDA, Veliko Britanijo ali pa z drugimi državami glede ukrepov za primer, da bi Francija zavrnila pariško pogodbo; v primeru francoske zavrnitve bi bila ena sama alternativna rešitev, t. j. ustanovitev nemške narodne vojske, toda EOS ostane edina sprejemljiva rešitev in njen neuspeh bi pomenil zmago za Sovjetsko zvezo; odločitev, ki jo mora francoski parlament sprejeti glede EOS. pa se lahko nanaša samo na sedanje besedilo pogodbe in ne na besedilo, ki bi spremenilo pogodbo; nova ves čas, ki bo potreben, da se v Guatemali vzpostavi u-stavni red z novo ustavo«. Razen omenjenih določb predvideva sporazum še sledeče; polk. Monzon bo začasno vršil funkcije predsednika vladnega odbora za čas, ki ne bo presegal 15 dni, in v tem času bo moral biti izvoljen z večino glasov dokončni predsednik odbora. Volitve za predsednika republike bodo po objavi nove u-stave. Vladni odbor bo prevzel poveljstvo oboroženih sil in bo reorganiziral sodno oblast. Sile, ki so sedaj pod poveljstvom polk. Armasa, bodo vključene v državno vojsko in bodo skupno z Armasom prišle v prestolnico, kjer jim bo izkazana čast. Vsi dekreti, sporazumi in druge določbe vladnega odbora se morajo sprejeti z večino glasov. Kakšna bosta nova »demokracija)) in «ustavni red», o katerih je govora, pa se lahko ugotovi iz samega besedila sporazuma in iz dejanj novega vojaškega odbora. Kakor javljajo, je vladni odbor že označil ra ((nezaželene« vse španske republikance, ki živijo v Guatemali. Ministrstvo za poljedelstvo pa je že sklenilo prekiniti razlaščanje zemlje veleposestnikov. sotnosti Francije ali pa proti Franciji. V koelnskem tedniku «Rhei-nisce Merkur« pa je ameriški državni tajnik Dulles objavil članek, v katerem ponovno pravi, da bodo ZDA temeljito spremenile svojo politiko, «če bo Zahodna Evropa še dalje ostala razdeljena«. Nato omenja Dulles, da Francija in Italija nista še ratificirali pariške pogodbe, ter dodaja; «V teh dveh državah so nasprotniki EOS, ki se bojijo ratifikacije pariške pogodbe, uvedli zavlačevalno taktiko. Medtem pa se je ponovno pokazala napetost med evropskimi kontinentalnimi državami jn obstaja nevarnost, da bodo stare sile razdora in sovraštva znova prevladale in ustvarile take pogoje kakršni so v preteklosti pripeljali do vojne. Cas za združitev gre naglo mimo«. Medtem pa v Franciji nasprotniki EOS odločno protestirajo zaradi stalnega pritiska na Francijo, v skupščini je golistični poslanec Debre vložil interpelacijo, v kateri vprašuje Mendesa-Francea, a-li se mu ne zdi, da je nujno potrebno protestirati proti pritisku, ki se izvaja na francosko vlado, zato da bi ratificirala pogodbo o EOS. lala tudi v prihodnosti, sodelovala na vseh dosedanjih velesejmih. Letošnji odobreni kontingent 150 milijonov lir bo znatno prekoračen, kar potrjuje upravičenost naše zahteve, da se nam odobri velesejemski kontingent 295 milijonov lir. To potrjuje interes tržaškega gospodarstva za prodajo blaga v Jugoslaviji in možnosti jugoslovanskega gospodarstva, da zalaga tržaški trg z najrazličnejšimi potrebnimi proizvodi.« Po prečitanju uradne izjave, ki jo je jugoslovanski predstavnik prečital v hrvaščini in jo je prisotni prevajalec prevedel v italijanščino, je naš urednik postavil sledeče vprašanje: «Iz uradne izjave lahko sklepamo, da je bil napravljen velik korak za povečanje gospodarskih odnosov med Trstom in Jugoslavijo. Gre tu predvsem za povečanje trgovske zamenjave, za krepitev u-voza in izvoza, ali za širše sodelovanje med obema partnerjema? Gre tudi za sodelovanje z industrijskimi, trgovskimi in drugimi podjetji? Dr. Stane Pavlič je na to vprašanje odgovoril sledeče: »Jugoslavija je stopila v stik z ZVU že septembra preteklega leta. zato da bi prišlo do pogajanj za sklenitev širokega dolgoročnega gospodarskega sporazuma. To je v izjava tudi poudarjeno. Brez dolgoročnih gospodarskih sporazumov je nemogoče povečati v prvi vrsti trgovsko zamenjavo. Obenem pa predstavlja gospodarski sporazum tudi osnovo za sklepanje dolgoročnih sporazumov med tržaškimi in jugoslovanskimi podjetji in to glede industrijskega, trgovskega. finančnega in drugega sodelovanja. Gre torej tudi za sodelovanje s tržaškimi industrijskimi podjetji, kot je A-quila», «Ilva» in druga. Dolgoročni sporazum z ZVU naj torej omogoči širše sodelovanje s tržaško industrijo, trgovino in drugimi panogami.« Predstavnik »Slovenskega poročevalca« pa je vprašal: «Kaj pravite o težavah, ki se pojavljajo vsako leto pri jugoslovanskem sodelovanju na tržaškem velesejmu in zlasti okrog velesejemskih kontingentov?« Odg.; »Odgovor je kaj enostaven. Mi želimo doseči čim večji kontingent v okviru velesejma. Mi želimo doseči tak kontingent, ki bi odgovarjal interesom obeh strani in da bi se te težave ne pojavile več. Najboljši dokaz o pravilnosti tega stališča je dejstvo, da so že v prvih dneh velesejma sklenila jugoslovanska podjetja kupčije za celoten dodeljen velesejemski kontingent in da sedaj ne moremo več sklepati novih kupčij«. # !|C * Jugoslovanska izjava in odgovori so izredno važni. ^ Gre namreč za osnovno vprašanje tržaškega gospodarstva — širše sodelovanje z zaledjem, brez katerega je Trst obsojen na počasno propadanje. Jugoslovani so sklenitev takega gospodarskega sporazuma s Trstom predlagali že večkrat in prvič 1948. leta, zadnjii pa lani v septembru. ZVU je sklenitev sporazuma do sedaj vedno odbila in tako onemogočila vsako širše sodelovanje med Trstom in najvažnejšo zaledno državo. Upamo, da tokrat ne bo o-stalo samo pri zagotovilu ZVU, da je pripravljena pričeti razgovore, temveč bo prišlo čimprej do sklenitve sporazuma, ki bi koristil Trstu in Jugoslaviji Izjava priča, da bi se po nepopolnih računih samo trgovska zamenjava lahko početverila in bi tako po naših računih dosegla tri do štiri milijarde lir na leto. Ta zelo visoka vsota pa bi v bodočnosti z obsežnimi sporazumi med tržaškimi in jugoslovanskimi podjetji bila prav gotovo prekoračena. Ni namreč prazna beseda, da se gospodarstvo Jugoslavije n Tr- sta spopolnjujeta, saj izvaža Jugoslavija predvsem tiste industrijske izdelke, surovine, živila itd., ki so potrebni Trstu, in Trst na drugi strani proizvaja industrijske izdelke, ki so potrebni Jugoslaviji. Poleg industrijskega sodelovanja ni nič manj važno trgovsko sodelovanje reševanje perečih vprašanj suhozemskega in pomorskega prometa, trgovskega in finančnega sodelovanja. V o-kviru sporazuma bi skratka lahko prišlo do obširne gospodarske aktivnosti, od katere bi imela koristi oba partnerja in zlasti Trst, ki bi prišel ponovno do tradicionalnih virov gospodarske aktivnosti. Vprašanje gospodarskega sodelovanja Trsta in Jugoslavije zaradi tega ne zanima samo gospodarstvenikov temveč vse tržaško prebivalstvo. Novi viri in nove možnosti zaslužka, zaposlitve in široke ospo-darske dejavnosti bi znatno pripomogli k reševanju pereče gospodarske krize, bi občutno zmanjšali brezposelnost in povečali blaginjo našega mesta. S. B. Sestavljanje besedila balkanske zveze ATENE. 2. — Danes popoldne so v Atenah nadaljevali s proučevanjem načrta sporazuma o balkanski zvezi med Jugoslavijo, Grčijo in Turčijo. Popoldne je zasedala tudi podkomisija, ki je urejevala material, o katerem so razpravljali na dosedanjih zasedanjih. Jutri dopoldne bo plenarno zasedanje predstavnikov Jugoslavije, Grčije in Turčije. Nocoj je jugoslovanski veleposlanik v Atenah Radoš Jovanovič priredil svečano večerjo na čast udeležencev trojne konference, ki so se je udeležili člani vseh treh delegacij. MOSKVA, 2. — Ta teden so v Moskvi podpisali francosko-sovjetski sporazum za letalsko progo Pariz-Moskva. Na progi bodo vozila francoska in sovjetska letala in se bodo u-stavljala v Pragi. Jugoslovanski visoki gostje pred paviljonom Združenih jadranskih ladjedelnic na tržaškem velesejmu. — Na sredini dr. Zoran Polič in dr. Stane Pavlič. Z DRAŠKO VI ČE, V E. TISKOVNE, KONFERENCE Deklasiranost povezovanja vprašanja Trsta s sklenitvijo balkanske zveze Tržaško vprašanje je v »italijanski fazi« - 0 obisku Valjkova pri maršalu Titu (Od našega dopisnika) BEOGRAD, 2. — Na današnji tiskovni konferenci v Beogradu je predstavnik državnega tajništva za zunanje zadeve Branko Draškovič izjavil, da se delo mešane grško-tur-iko-jugoslovanske komisije v Atenah zelo ugodno razvija. Pričakujejo, da bo komisija že v prihodnjih dneh končala z delom. Predstavnik državnega tajništva je prav tako izjavil, da še niso dokončno določili datuma sestanka treh zunanjih ministrov, pričakujejo pa, da bo ta sestanek verjetno sredi tega meseca na Bledu. Na vprašanje novinarjev o obisku abesinskega cesarja Haileja Selasieja v Jugoslaviji je Draškovič odgovoril, da se njegov prihod pričakuje za konec tega meseca. Glede obiska sovjetskega veleposlanika Valjkova pri predsedniku republike maršalu Titu, pa je izjavil, da je do tega obiska prišlo na željo sovjetskega veleposlanika in da so med razgovori obravnavali vprašanja, ki zadevajo obe državi. Draškovič je dodal, da je med Sovjetsko zvezo in Jugoslavijo še precej nerešenih vprašanj. V zvezi z vestmi; češ da so jugoslovanske oblasti onemogočile osebju albanskega poslaništva vstop v poslopje poslaništva in da je osebje prisiljeno stanovati v hotelu, je Draškovič izjavil, da je ravnanje jugoslovanske vlade popolnoma normalno. Zamenjava diplomatskih zastopstev med Jugoslavijo in Albanijo je posledica recipročnosti. Ravnanje Jugoslavije do o-sebja albanskega poslaništva je popolnoma v skladu z ravnanjem albanskih oblasti z o-sebjem jugoslovanskega poslaništva v Tirani, je dejal ob zaključku Draškovič. Na vprašanje v kakšni za-zi je tržaško vprašanje, je Draškovič izjavil: »Rekel bi: v italijanski fazi. Znano je, da je Jugoslavija storila s svoje strani vse za rešitev tržaškega vprašanja, tako da je sedaj vrsta na Italiji. Jugoslavija je vedno imela ten. dence, ca se sklenitev balkanske zveze poveže z rešitvijo tržaškega vprašanja, za neupravičene in deklasiranen, je poudaril Draškovič. Jugoslovanska zvezna ljudska skupščina je danes končala dvodnevno plenarno za- Poziv glavnega tajnika OZN jordanski in izraelski vladi Posredovanje treh zahodnih vlad v Tel Avivu in Amanu - Včeraj zjutraj novo streljanje v Jeruzalemu TEL AVIV, 2. — Ze tretji dan se v Jeruzalemu ponav-ljjo spopadi med izraelskimi in jordanskimi vojaki, ki so razvrščeni na demarkacijski črti dolgi 9 km. ki loči a-rabskj del mesta od izraelskega. Danes zjutraj so vojaki a-rabske legije znova začeli streljati, in na izraelski strani se izjavlja, da so njihovi vojaki dobili ukaz, naj na streljanje odgovorijo. Dalje izjavljajo, da so bili danes zjutraj ranjeni trije Izraelci in da so imeli Izraelci v zadnih dneh enega mrtvega in 30 ranjenih. Na jordanski strani pa obtožujejo Izraelce in pravijo da je ((izraelski napad« povzročil smrt 4 oseb, 24 pa jih je bilo ranjenih. Preteklo noč se je načelnik izraelskega glavnega štaba general Moše Dajan sestal z voditeljem opazovalcev OZN generalom Bennikejem, kateremu je izrazil vznemirjenost zaradi poslabšanja položaja tako v Jeruzalemu kakor tudi ob izraelsko-sirijski meji na področju Tiberijskega jezera. Izraelski ministrski predsed- Skozi sito in rešeto Kako si zamišljajo? Italijanski zunanji minister Piccioni je pred kratkim govoril v rimskem senatu tudi o Trstu. Ko je o-menjal tržaško pristanišče, je minister dobosedno dejal: «...na noben način ne sme biti ogrožena gospodarska možnost dihanja in bodoče blaginje tržaškega pristanišča, ne le v interesu mesta in ozemlja, temveč vseh zalednih držav—s. No, včeraj pa smo bili prisiljeni poročati, da je Bartoli zagrozil, da bo ešel vnovič na ulico«, menda kot v lanskem novembru, če bi Jugoslavija dobila v pristanišču kakršno koli koncesijo, kajti sam Scelba mu je baje zajamčil, da se nekaj podobnega ne bo nikoli zgodilo. Pustimo ob strani Bartoli- jeve plačane krvave novembrske fašistične provokatorje! Oglejmo si rajši, kako se strinjajo Bartolijeve besede, oziroma Scelbova zagotovila Bartoliju, s Piccionijevo izjavo! Ali pa morda vsi trije mislijo da bo ne samo Jugoslavija, temveč tudi Avstrija, CSR, Madžarska in druge zaledne države, kar tako na slepo metale zlato v italijansko vrečo nastavljeno v tržaškem pristanišču? Malo manj histerije, a malo več treznosti! To velja za Bartolija kakor tudi za Antona Cosulicha, ki je podpisal neko podobno resolucijo Trgovinske zbornice. C. H. Tolloyu v pouk! lndipendentistični voditelj in občinski svetovalec C. H. Tollog je včeraj v listu sli Corriere di Trieste» v članku «Senca 28. junija 1914» imenoval Gavrila Pincipa, ki je žrtvoval svoje življenje za osvoboditev svojega naroda izpod habsburškega jarma, »mladega kriminalca in mladega srbskega jetičnika«. Ce je Tollog morda zakrknjen avstrijakant, je to njegova osebna zadeva. Nismo tistega prepričanja, po katerem naj bi posamezniki ustvarjali zgodovino, niti da bi lahko atentatorji spreminjali njen potek. Toda ne glede na to, moramo u-gotoviti, da je Principa in druge zarotnike vodilo in gnalo pri atentatu na osovraženega nadvojvodo Ferdinanda njihovo svobodoljubje, sovraštvo do zatiranja in ljubezen do lastne zemlje. Zato je tako pisanje sramotno. nifc Moša Saret pa je danes dopoldne sklical izredno sejo vlade, katere se je udeležil tudi načelnik glavnega štaba general Dajan. Tudi jordanska vlada je imela nocoj izredno sejo ter razpravljala o položaju v Jeruzalemu, kjer se zdi, da je za sedaj mirno, čeprav ni še mogoče govoriti o normalnosti. Poročilo o seji pravi, da je kralj Husein sklenil odložiti svoj odhod v Evropo, ki je bil določen za 4. julija. Predstavnik britanskega zunanjega ministrstva pa je sporočil, da sta britanska poslanika v Tel Avivu in Amanu dobila nalog, naj posredujeta pri izraelski in jordanski vladi za normaliziranje položaja. Ameriški državni departma je pozval izraelsko in jordansko vlado, naj takoj sprejmeta ukrepe, da prenehajo krvavi spopadi v Jeruzalemu. Prav tako so poslaniki treh zahodnih držav posredovali v Tel Avivu in v Amanu, naj obe vladi sodelujeta s skupino opazovalcev OZN, da se doseže spoštovanje premirja. V New Vorku je glavni tajnik OZN danes sprejel francoskega, britanskega in ameriškega predstavnika, ki so mu poročali o položaju v Palestini. Zdi pa se, da niso zahtevali sklicanja Varnostnega sveta. Glavnj tajnik Hammar-skjoeld je brzojavil gen. Benni-keju ter izrael, in jordanski vladi in poudaril važnost, da se spo- Ameriška vlada toži družbo „United Fruit“ WASHINGTON, 2. — Ameriška vlada je vložila tožbo proti družbi «United Fruit«, ki jo obtožuje, da monopolizira in postavlja ovire pri trgovini z bananami. Sodni postopek j« bil uveden na podlagi zakona proti trustom in zakona o carinskih tarifah. Pravosodni minister Brownell je zahteval od sodišča, naj sprejme potrebne korake, da omeji nadzorstvo te družbe nad trgovino z bananami. štuje ukaz o prenehanju sovražnosti, ki ga je sinoči izdala v Jeruzalemu mešana komisija za premirje. Jordanski zunanji minister pa je poslal glavnemu tajniku OZN brzojavko, v kateri obtožuje izraelske čete, da so bombardirale Jeruzalem ter kršile navodila generala Bennike-ja. Prav tako je glavnemu tajniku OZN poslal pismo izraelski predstavnik v OZN, ki s svoje strani obtožuje Jordance, da so 30. junija brez vsakega izzivanja z izraelske strani začeli streljati na novi del Jeruzalema ter ubili enega Izraelca in jih ranili 22. Izraelski in jordanski predstavnik zahtevata posredovanje Varnostnega sveta. Močan potres na Filipinih MANILLA. 2. — Silen potres je danes zgodaj zjutraj uničil skoraj do kraja mestece Sorsogon, ki je trgovsko središče na južnovzhodnem delu Luzona. Potres so čutili v petih južnih pokrajinah in je bil zeio močan. V prizadete kraje so odšli oddelki vojske in vsi razpoložljivi zdravniki. Do sedaj so ugotovili 20 mrtvih in 350 ranjenih. Okoli mesteca Sorsogon, ki šteje 26.000 prebivalcev, so nastale široke razpoke, ki so preusmerile tok voda. Materialna škoda je ogromna. NEW JERSEY, 2. — Ameriški znanstvenik dr. Oppehei-mer je izjavil, da ni izključe, no, da se bo obrnil na predsednika Eisenhovverja proti odločitvi, ki mu prepoveduje dostop do atomskih tajnosti. Dodal je, da je začel misliti na to možnost šele tedaj, ko je Eisenhovver na včerajšnji tiskovni konferenci izjavil, da če se želi Oppenheimer obrniti na državnega poglavarja, bo dobil zadoščenje, toda v tem primeru bo zadeva ‘izročena ameriškemu vrhovnemu državnemu pravdniku. sedanje s skupno sejo obeh zborov, na kateri je bil sprejet zakon o sodiščih in sklep o letnih počitnicah članov zvezne skupščine. Letne počitnice članov skupščine bodo trajale od 3. julija do 25. septembra. V primeru potrebe se bodo sestali samo posamezni odbori. Prav tako je zvezna skupšina na skupni seji sprejela predlog zveznega poslanca Ninka Petroviča, naj se priporoči državnemu tajništvu Za zunanje zadeve, da obvesti ameriško vlado, da je vsa jugoslovanska javnost vznemirjena zaradi sklepa ameriškega sodišča, ki je jugoslovanski državljanki Živki Dju-rovič, ki se je vrnila v domovino. odvzelo njena dva mladoletna otroka. B. B. Debata c poročilu Oaro v italijanskem parlamentu RIM, 2. — Na današnji jutranji seji poslanske zbirnice so diskutirali o včerajšnjem poročilu ministra De Čara v zvezi z afero Montagna. Prvi je govoril kominformist Pajet-ta. ki je med drugim izjavil, da je jasno, da je nekdo, ki noče. da se odkrije resnica o škandalu, čeprav ta do-seza prag vlade: »Izvršeni so bili zločini in je nekdo, ki se noče o tem brigati, kakor bi bil gotov, da bo javno mnenje pozabilo, ali pa, da se lahko uveljavi navada s strani Italijanov, da molčijo, ko gre za slaba dejanja, ki se pripisujejo osebam na oblasti«. Pajetta je nato ostro obtožil Piccionija, Spatara in Al-dicia ter je nato naštel imena raznih osebnosti, ki so obiskovale dom Montagne, ter dodal, da ni res, da ni Montagna užival političnih posredovanj, ki so koristile njegovim špekulacijam. Tudi nennijevec Corona je izjavil, da ga poročilo De Čara ne zadovoljuje, in je dejal, da se akti o upravni in politični uslužnosti ne najdejo v arhivih, pač pa jih je treba ugotoviti na podlagi logičnih izvajanj, Zahteval je, naj preiskavo ponovi posebna parlamentarna komisija. Ko so izrekli svoje mnenje še nekateri drugi poslanci, je sledilo ostro prerekanje med Aldisiom in Pajetto in seja se je zaključila med ostrim prerekanjem in prepirom nasprotujočih si sektorjev. Popoldne je parlament odobril nekatere predloge zakona ter je nato prešel k razpravljanju o proračunu pravosodnega ministrstva, ki se bo nadaljevalo v ponedeljek popoldne. V senatu pa so nadaljevali razpravo o proračunu notranjega ministrstva. Na jutrišnji seji senata bo govoril Scelba. Tarchianijev razgovor z Merciianlom VVASHINGTON, 2. — Italijanski poslanik v Washing-tonu Tarchiani je nel danes razgovor z ameriškim državnim podtajnikom za evropska vprašanja Merchantom. Za razgovor, ki je trajal desip minut, je zaprosil Tarchiani. V Veliki Britaniji konec racioniranja mesa LONDON. 2. — Po 14 letih bo jutri v Veliki Britaniji prenehalo racioniranje mesa. Po računih strokovnjakov bo na trgu sedaj sicer večja izbira kakovosti mesa, toda cena boljše kakovosti se bo dvignila za 20 do 40 odstotkov. Britanska vlada pripravlja tudi načrt, da bi v nekaj letih povečala proizvodnjo mesa za 60 odstotkov. Do sedaj je domača proizvodnja govejega mesa krila 2 tretjini potrošnje, proizvodnja jagnjetine pa 2 petini potrošnje. PRIMORSKI DNEVNIK 2 — S. julija 1954 jtFOlIUlSKI IUVKV1 Na današnji dan je bil leta 1941 osnovan prvi partizanski odreti Srbi»e. DANES, sobota 3. julija Bertram, Nada Sonce vzide ob 4.20 in zatone ob 19.58. Dolžina dneva 15.38 Luna vzidie ob 7.35 in zatone ob 21.43. JUTRI, nedelja 4. julija Ulrik, Belizar LJUBLJANSKA OPERA PO 15 LETIH ZOPET V TRSTU Pozdravljeni elani slovenske Opere! Drage goste Iz Ljubljane so na železniški postaji sprejeli števil-nl mešOani in zastopniki naših kulturnih In prosvetnih ustanov DRAGOCENO DARILO SLOVENSKIH KNJIŽNIČARJEV 1215 SLOVENSKIH KNJIG včeraj izročenih PD «1. Vojko« Tržaški Slovenci prisrčno pozdravljamo v svojem mestu vodstv>o in člane ljubljanske Opere, ki, pri' hajajo med nas, da nas seznanijo z nekaterimi deli svojega repertoarja. Ko je Slovensko narodno gledališče iz Ljubljane nedftvno gostovalo v Trstu z Dramo, smo tržaški Slovenci izrazili željo, da bi mogli pozdraviti na svojih tleh tudi umetnike iz ljubljanske Opere. Zdaj se nam želja izpolnjuje. Ob tem dogodku, ki priča, da kulturno sodelovanje med sosednimi narodi napreduje tudi ob Jadranu, kličemo tržaški Slovenci Vam, dragim gostom iz prestolnice Slovenije: DOBRODOŠLI ! Sprejem gostov na tržaški postaji Od včeraj je med nami ansambel ljubljanske Opere in baleta. Drage goste je včeraj popoldne na tržaški postaji pričakalo lepo število Tržačanov, in predstavnikov kulturnih in prosvetnih ustanov, ki so umetnike iz Ljubljane prisrčno pozdravili in jim podarili številne šopke cvetja. Za nas tržaške Slovence predstavlja prihod ljubljanskega opernega gledališča v naše mesto izreden kulturni in narodni dogodek sploh. 15 let je namreč preteklo kar so bili operni umetniki poslednjič med nami, in kar je bilo nam tržaškim Slovencem zadnjikrat dano poslušati v našem mestu operne predstave v slovenščini. Lahko si je predstavljati kako strašno dolg je ta presledek za nas, ki smo prav tako kot vsak drugi kulturni narod potrebni in željni poslušati lastno u-metniško besedo v vseh oblikah njenega podajanja in do katere imamo enako pravico kot vsi drugi narodi. In prav zato sj je tudi lahko predstavljati našo radost, ko imamo po nedavnem gostovanju ljubljanske Drame danes med vami kolektiv ljubljanske O-pere in ko bomo za nekaj dni, žal samo za nekaj, uživali njeno umetnost. A kljub vsej naši radosti ob tem velikem doživetju moramo tudi tokrat in še prav posebno tokrat ponoviti, kar žal zaman ponavljamo že vsa povojna leta: da je kulturni škandal in sramota za tiste, ki jih naša' obsodba zadeva, da ne morejo naši dragi gostje in umetniki nastopiti v o-pemem gledališču uVerdi», ki je edino primerno gledališče v našem mestu. Za pojmovanje kulturnih ljudi je naravnost nerazumljivo, kako moru neka etnična skupina, ki se ob vsaki priložnosti ponaša s svojo kulturo in civilizacijo odrekati drugi etnični skupini, s katero živi že stoletja v neposrednem stiku, pravice do gledališča, ki je edino v mestu in ki se vzdržuje od skupnih ■ dajatev. A vendar je tako in vsa naša prizadevanja, da bi si izbojevali to našo pravico, niso bila zaman le pri tistih, za katere postaja iz dneva v dan jasneje, da niso sposobni otresti se miselnosti fašistične preteklosti, pač pa celo pri tistih, ki so prišli med nas ponašajoč se s tradicionalno demokracijo. Toda, v kolikor večje so ovire, ki se nam postavljajo za naš narodni in kulturni razvoj, toliko bolj se zavedamo lastne dolžnosti razvijati in krepiti našo kulturno rast m toliko bolj so nam zato dragi in dobrodošli umetniki iz matične domovine, toliko milejša nam je zato njih beseda, njih pesem, njih umetnost. Želimo, da bi naši dragi gostje v času svojega bivanja med nami to občutili, na drugi strani pa želimo, da bi njih visoko kvalitetna umetniška ustvarjalnost pomagala pri naših sosedih rušiti zid kulturne nestrpnosti in u-stvarjati odnose razumevanja, ki so prepotrebni za mirno in koristno sožitnost. V OKVIRU »DNEVA JUGOSLAVIJE " NA VELESEJMU OBISK JI IN SPRE IGOSLOVANSKIH PR JEM Nt GOSP. D! EDSTAV iLEGAGIJ NIKO II FLf V U Zanimanje jugoslovanskih predstavnikov asa paviljon CRDA in za tržaško industrijo sploh Včeraj ob 11. uri dopoldne 30 jugoslovanski predstavniki obiskali velesejem v spremstvu šefa jugoslovanske gospodarske delegacije ministra Zemljaka in gospodarskega svetnika delegacije inž. Vrbanca. Velesejem je obiskala velika skupina predstavnikov oblasti in trgovskih ustanov in med njimi: tov. Zoran Polič, elan zvezne skupščine Jugoslavije in član izvršnega sveta Slovenije, dr. Stane Pavlič, državni svetnik v sekretariatu za zunanje zadeve Ante Pavlič, član izvršnega sveta Hrvaške, ing. Marijan Tepina državni tajnik za gospodarstvo Slovenije, Ernes Dajč, državni podtajnik za gospodarstvo Hrvaške, Rudolf Kurelič. predsednik trgovske zbornice Hrvaške, Mara Dermastja, predsednik trgovske zbornice Slovenije in Josip Gavran, tajnik trgovske zbornice Hrvaške. Razen teh so velesejem obiskali še: direktor »Litostro- ja« inž. Guštin Božidar, generalni direktor Narodne banke centrale za Slovenijo Leopold Dolinšek, pomočnik generalnega direktorja dr. Božo Lin-hard, generalni direktor «Iter-trade« Janez Pretnar, dir. «Ex-port-projektu« Tone Polajnar, dir. ((Ljubljanskega velesejma« (kj bo otvorjen prihodnje leto prvič po vojni) Leopold Krese, član direkcije »Litostroja« inž. Adolf Brunat, načelnik gospodarskega oddelka MLO Ljubljana dr. Stefan Soba, direktor «Putnika» Cene Iskra, direktor podjetja »Slovenija-vino« Zane Deu in drugi. Jugoslovanske goste so pri vratih sprejeli predstavniki tržaškega velesejma med njimi generalni sekretar velesejma dr. Leo Chiaruttini in podpredsednik dr. Leo Paschi. Jugoslovani so si najprej ogledali kolektivni paviljon v Palači narodov, kjer jih je sprejel predstavnik zvezne trgovske zbornice dr. Ivan Ples. Nato so si ogledali ostale kolektivne razstave v Palači narodov in šli na III' mednarodno razstavo lesa, kjer je v jugoslovanskem paviljonu tolmačil razstavljene izdelke predstavnik podjetja «Export-drvo» tov. Kovač. Med svojim nadaljnjim obiskom so si jugoslovanski predstavniki ogledali še vse ostale paviljone velesejma in se dalj časa ustavili v paviljonu CRDA. Po ogledu velesejma je dr. Stane Pavlič, državni svetnik v sekretariatu za zunanje zadeve FLRJ dal daljšo izjavo, kateri sta sledili dve vpraša-.nji. O izjavi in odgovorih na vprašanji poročamo podrobno na prvi strani našega lista. Ob zaključku obiska so prisotnim ponudili v jugoslovan- skem paviljonu tradicionalno slivovko. Zvečer ob 18.30 je šef gospodarske delegacije FLRJ mi- Ragazzi. Sprejema so se udeležili tudi predsednik Osvobodilne fronte tov. Franc Stoka, dr. nister Zemljak s soprogo pri— | Lžselcleva. dr. Kukanja in druge redil v prostorih delegacije j osebnosti. Prisotni ^ so še bili sprejem, na katerem so bili | predstavniki drugih prisotni številni predstavniki | lokalnih političnih strank, ZVU, tržaškega gospodarskega ! predstavniki conskega pred-in političnega življenja, Med I sedstva z dr. Persoglio, drugimi smo opazili koman-! predstavnici tržaškega vele- danta vojaške uprave jugoslovanske cone STO polk. Sta-matoviča, namestnika komandanta cone generalmajorja J. A. Drabneya, komandanta «TRUST», britanskega političnega svetovalca P. Broada, namestnika odsotnega ameriškega političnega svetovalca polk. F- C. Lougha, namestnika komandanta »BETFORD« gen. H- A. Borradilea. Prisotni so bili še številni zavezniški oficirji in predstavniki ZVU: polk. C. Richardson, A. W. Revvltvrson, C- D. Noake.s komandant pristanišča, J. W. Morris. J A. Kellet, polk. D. Meynel, načelnik štaba britanskih sil, E. Corratles, načelnik štaba ameriških sil, R. Rim, Harrison, P, J. Heger, A. Barison, dr. Muller, J. Martin in drugi. Prisotni so bili tudi številni predstavniki tujih držav v Trstu in 'med njimi: H. Lagaeneste, P. Estra-de, J. Tsaounissi. C. Manz, dr. Knjige je v dvorani prosvetnega društva na Proseku izročil predsednik društva slovenskih knjižničarjev prof. dr. M. Rupel sejma dr. Sospisio, ing. Chiaruttini in drugi. Med zbranimi smo opazili tudi ravnatelja ljubljanske O-pere dr. Valensa Voduška, dirigenta dr. Danila Švaro, koreografa Pio in pina Mlakarja s hčerko Veroniko, člana Opere Vilmo Bukovčevo in Miroslava Brajnika ter več članov baleta. Vilma Bukovčeva, ki se je še nedavno tega vračala skozi Trst z nadvse u-spešnega gostovanja v Franciji, je zapela G. Krekovo Ce sreča bi moja orel bila ter arijo Rusalke iz istoimenske Dvorakove opere. Tenorist Brajnik, ki bo tudi nastopil med gostovanjem ljubljanske Opere v Trstu in ki ga tržaško občinstvo žg dobro N.N. 2.000, družina Mikuletič Sinoči je bila na Proseku pomembna slovesnost, ko so slovenski knjižničarji izročili prosvetnemu društvu »Ivan Vojko« s Prosega-Kontovela zbirko 1215 knjig, nabranih v raznih knjižnicah Slovenije. Slovesnost je bila v dvorani prosvetnega društva, kjer so domači pevci najprej zapeli v pozdrav, potem je pa spregovoril predsednik družtva slovenskih knjižničarjev in u-pravnik univerzitetne knjižnice v Ljubljani prof. dr. Mirko Rupel. Dragi gost se je v imenu svojih tovarišev najprej zahvalil za lep in prijazen sprejem, potem pa povedal, kako je prišlo do akcije zbiranja knjig, pri kateri so sodelovale več ali manj vse večje knjižnice v Sloveniji. Povabil je člane prosvetnega društva, da izberejo iz svoje srede enega tovariša ali tovarišico, ki bi prevzel knjižnico, skrbel zanjo in jo z ljubeznijo upravljal. Bodoči knjižničar bi šel za kakih deset dni v Ljubljano, kjer bi bil gost slovenskih knjižničarjev in kjer bi se seznanil z delom, ki ga zahteva upravljanje knjižnice. V imenu domačinov se je za dragoceno darilo zahvalil tov. Marij Stoka, ki je poudaril, da so knjige za nas zamejce velikega pomena, saj bomo z njimi laže krepili narodno zavest in širili slovensko besedo. Obljubil je. da bomo knjižnico skrbno čuvali ter z njo vzgajali naš mladi rod. Ko se je še enkrat zahvalil, je izročil dr. Ruplu velik šop cvetja ter Gromov akvarel »Konto-vel«, ki ga je knjižničarjem poklonilo prosvetno društvo. Ena izmed prisotnih knjižničark je nato poudarila pomen dobre knjige za narode ter prikazala razvoj slovenske knjige v preteklosti in s»daj. Povedala je, da so pri sestavljanju knjižnice za Prosek-Kontovel upoštevali predvsem slovenske pisatelje in pesnike, zlasti pa klasike ter so storili vse. da bi preskrbeli kompletne zbirke Levstika. Cankarja in drugih. Končm je izročila predstavniku prosvetnega društva seznam oz. katalog vseh knjig ter obljubila, da bodo z zbiranjem nadaljevali ter knjižnico še povečali. Pevci so še zapeli nekaj pesmi, potem sO pa skupaj odšli v gostilno pri Dolencu, kjer so preživeli še nekaj prijetnih uric. Gosti so prespali na Proseku, danes pa odpotujejo nazaj v Ljubijaiio. Nad 1 milijon za poplavljence! Za poplavljence v Sloveniji smo včeraj prejeli naslednje prispevke: Uredništvo »Corriere di Trie. ste« 4.250, M. Nadlišek 500, S. Spetič 200. N.N. 200, Marino Kuk 1.000, N.N. 2.000, N.N. 1.000, Schults, grof- W. Pace in P. vec. pozna, pa je' odpel E. Adamičevega Planinca ter arijo Lenskega iz Čajkovskega opere Jevgenij Onjegin, Pri klavirju je oba umetnika spremljal pianist Marijan Vodopi- 1.000, G. Jadronja 15.000, Irma Cok 1.000, Anica Kalan 1.000, Antonia Gregoretti 100. Gio-vanni Gregoretti 200. učiteljstvo katinarske osn. šole 1.500, N.N. 1.000, Sveta Cok 150, Marica Lavrenčič 200, A. Pečar S SINOČNJE SEJE TRŽAŠKEGA OBČINSKEGA SVETA ZA ODLOŽITEV SODNIH IZGONOV DO KONCA PRIHODNJEGA LETA Sprejeti« resolucija o stanovanjskem vprašanju - 13.000 vloženih prošenj za stanovanje In 4000 sodnih Izgonov v pretresu Msd tUkovno konferenco jugoslovanski predstavnikou Včerajšnja seja tržaškega občinskega sveta se je pričela z vprašanji občinskih svetovalcev in odgovori odbornikov. Svetovalec Moretti (KD) je predlagal naj bi se v Ul. Rossetti namestil nov poštni nabiralnik. Podžupan Visin-tin je v odgovoru ne neko vprašanje pojasnil, da je za popravilo Ul. Costalunga določenih 60 milijonov lir in o-menil še cestna dela na Stari istrski cesti in na Strada degli zingari. Svetovalec Co-1 e 11 a (PK) je predlagal, naj bi poskrbeli v poletnih mesecih za izredno občinsko avtomobilsko progo v Barkovlje ter povečali število tramvajev, ker so prenatrpani s kopalci. Odbornik Carra mu je pojasnil, da že vozi 10 tramvajev s prikolicami, medtem ko jih v drugih letnih časih vozi samo 6 Dodal pa je, da bo ACEGAT število tramvajskih voz na tej progi še povečal, če bo treba. Nato je podžupan inž. VI-sintin obširno obrazložil, kako se je pripetilo, da je bilo med zemljo, ki jo prevažajo s tr. žaškega pokopališča k Orehu, tudi nejcaj človeških kosti. Fred nekaj meseci je namreč svetovalec Giampiccoli zahteval pojasnilo o tem vprašanju. Liberalec Morpurgo je načel vprašanje stolpa na palači INAIL, ki naj bi kvaril estetsko zunanjost tamošnje-ga okoliša. Teiner je zahteval, da se popravi del UL Friuli, Nato so drugi svetovalci predlagali, naj bi se po nekaterih ulicah središča razvijal pormet samo enosmerno. Potem je prišla na vrsto najbolj važna točka dnevnega reda, to je vprašanje sodnih stanovanjskih izgonov. Odbornik Dulci je najprej prebral resolucijo, ki jo je zjutraj sestavila komisija, sestavljena iz predstavnikov raznih strank, in ugotovil, da je vprašanje zelo resno, ker je naraslo število prosilcev) so se tikali imenovanja občin-za nova stanovanja kar na I skih zastopnikoy v nekatere 13.000, sodnih izgonov pa je dobrodelne ustanove in v v pretresu okoli 4.000, Omenjena resolucija se glasi: Nanašajoč se ponovno na resno vprašanje izgonov in trajne stanovanjske krize poudarja tržaški občinski svet, da morajo občina, LACP in druge javne ustanove najeti čimprej posojila za zidanje ljudskih stanovanjskih hiš. Spričo ukaza štev. 63 z dne 21, junija 1954, ki je delno upošteval zahteve, vsebovane v resoluciji občinskega sneta z dne 23. februarja 1954 ter spričo dejstva, da je položaj še uedno resen in da postaja celo iz dneva v dan slabši, zahteva občinski svet od ZVU, naj takoj uveljavi naslednje ukrepe: 1. Naj da na razpolago eno ali več velikih poslopij, ki bodo lahko sprejela od 200 do 250 družin Dalje je treba takoj odobriti državne kredite za ljudska stanovanja ter zidati hiše za ezule s posebnimi krediti. 2. Odložiti je treba vse sodne izgone ne glede na datum razsodbe, vsaj do 31. decembra 1955. suspendirati pa možnost, ki jo določa točka 1 člena IV. v zvezi s členom VU ukaza 175 z dne 20.9.1950, spremenjenega s členom U ukaza 92 z dne 25-0.1953, tako da se kupci nepremičnin ne bodo mogli okoriščati z omenjeno možnostjo vsaj do 31,12,1955. Po prečitanju resolucije se je razvila izčrpna diskusija, v katero je poseglo mnogo svetovalcev, ki pa so se v glavnem strinjali vsi z resolucijo, ki zahteva odložitev sodnih izgonov do konca prihodnjega leta. Le liberalec Morpurgo se je glede 2. točke resolucije, glasovanja vzdržal. Končno je sledila še odobritev nekaterih sklepov, ki Občinsko podporno ustanovo ter doklad floločenim občinskim uslužbencem, Sledil je še tajni del seje. Tat v cerkvi Medtem ko je 44-letna Ade-le Gherzei por. Timaco iz Ul. dei Moreri klečala pri cbha-jalni mizi v rojanski cerkvi, Ji je neznan tat pobral denarnico s 5.000 lirami in . »ebniml dokumenti, kateri je žena pustila v torbi na klopi, kjer je prej sedela, 150, Just Pečar 700, Marija Spetič 150. Milka Granduč 300, Guštin Pečar 500, Milka Spetič 250. Ana Lavrenčič 200, Marija Viola 150. A. Orel 500, Marija Marc 150. Ivan Nadlišek 300, Josip Nadlišek 300, Marija Zudek 250. Marija Mau-ri 400. S temi prispevki se je nabrana vsota dvignila nad milijon in znaša točno 1.029.850 lir. Opozarjamo vse, ki še mislijo prispevati za pomoč prizadetim zaradi poplav v Sloveniji, da to store čimprej, ker bi hoteli akcijo zaključiti. SESTANEK MESTNEGA AKTIVA OF Tajništvo OF za STO vabi na sestanek mestnega aktiva OF, ki bo JUTRI 4. julija ob 9. uri dopoldne na sedežu v Ul. R. Manna 29. Dnevni red: 1. današnji položaj; 2. diskusija in sklepi. izdelan Droračun za 2. polletje 1950 Kot poroča agencija ANSA, se je včeraj zaključilo v Rimu tridnevno zasedanje mešane italijansko-anglo-ameriške komisije, ki je izdelala proračun za tržaško področje za drugo polletje 1954. Iz istega poročila je razvidno, da predvideva ta proračun povišanje investicij v produktivnosti za 1076 milijonov lir, dalje poseben prispevek za gradnjo ladij v višini 1147 milijonov lir ter posebne zneske za javna dela in za Javna skladišča. ANSA pravi, da upošteva proračun tudi posebne želje malih in srednjih industrijskih podjetij za večji obseg posojil. Stavka v Esso Standard Delavci rafinerije Esso Standard so od danes od 6. ure do jutri do iste ure v stavki, ki jo je proglasil sindikat petrolejskih delavcev Zveze dela (bivših Enotnih sindikatov). Ob stavki je ravnateljstvo rafinerije izjavilo, da delavci nimajo pravice razpravljati z ravnateljstvom o spremembi pogodbe od 29. avgusta 1953, ker se tukajšnje osebje rafinerije ni pogajalo za sklenitev omenjene pogodbe. Razen tega trdi ravnateljstvo, da poenotenje mezd za petrolejske delavce še ni bilo določeno. Kar se tiče zahteve, naj rafinerija ne odpušča novih delavcev. bi to po mnenju ravna’ teljstva pomenilo zaporo nad odpusti, ki je pogodbe ne določajo, Ravnateljstvo je pripravljeno .pogajati se samo o eni zahtevi delavcev, to je o vprašanju zdravju škodljivih del. Prihodnjo sredo pa bodo stavkali gradbeni delavci, in sicer od 10. ure dopoldne do polnoči. Delavci zahtevajo 100 lir dnevnega poviška mezde, Odškodnino za menzo ter ustanovitev blagajne za vlaganje 21-odstotnega dodatka na plače. Javna dela v maju 1954 V maju 1954 je oddelek Zavezniške vojaške uprave za javna dela in javne naprave sklenil s krajevnimi tvrdkami in podjetji pogodbe za dela na anglo-ameriškem področju Tržaškega ozemlja v vrednosti 113,856,456 lir. Najvažnejši načrti, za katere je namenjenih 44,811.776 lir. zadevajo dela v pristaniščih cone A Svobodnega tržaškega ozemlja. _______ Včeraj izžrebane vslopnice Včeraj zvečer so na tržaškem velesejmu izžrebali sledeče nagrade: prvo nagrado dobi lastnik zelene vstopnice serije A-IV št. 07910 blagajna »E«, drugo nagrado dobi lastnik zelene vstopnice serije A-FV št. 00259 blagajna «B» in tretjo nagrado dobi lastnik vstopnice A-IV št. 08645 blagajna «B». Prva nagrada je pisalni stroj znamke ((Olivetti«, druga radio aparat «Magnadine» in tretja zabojček likerjev »Stock«. Zaradi polaganja plinske napeljave bo Ul, S. Cllino od 5, t. m. dalje zaprta za promet z vozili. OD VČERAJ DO DANES ROJSTVA SMRT IN POROKE Dne 2. junija 1954 se je rodilo v Trstu 12 otrok, umrlo je 5 oseb, porok je bilo 7. POROČILI SO SF-: mesar Ugo Uliveti in gospodinja Caferina Santtn, inštalater Bruno Gleria in gospodinja Adriana Pecorari, mehanik Pasnuale Palombieri In gospodinja Fulvia Corvasci, mehanik Umberto Volsig in gospodinja Basilia Miani, delavec En-rico Rob ir h in gospodinja Mari-sa Romano, delavec Mario Pro-selli in gospodinja Maria Moraš, klesar Franc Gulič in gospodinja Marija Bogateč. UMRLI SO: 66-letni Karel Skerlavaj, 38-letna Bruna Ma-russi por. Macaluso, 48-letna Giuseppina Susan por. lob, 69-letna Santa Celant por. Redolfi, 84,letna Paola Ferrazzuttl vd. Karosehitz. PRIHODI IN ODHODI LADIJ PRIHODI: lz Chiogge prazna ital. ladja »Edgardo« iz Raven-ne prazna ital. ladja »Fernan-da», iz Benetk a 498 t raznega blaga Ital. ladja »Treviso«, z Keke s 4680 t raznega blaga a-mer. ladja «Fxpedltor», z Reke prazna ital. ladja »Allegra«, iz Gradeža z 78 potniki ital, ladja «Grado», iz Ravenne prazna it. ladja »Mantova«, Iz Gradeža z 8 potniki ital. ladja «Grado», z Reke s 13 potniki jug. ladja »Rakar«, iz Benetk z 8 potniki ang. ladja »Sea Huntress«. ODHODI: proti Gradežu s 37 potniki Ital. ladja »Grado«, proti Hajfe s 360 kub, m lesa grška ladja «Davakis», proti Tel Avjvu s 5990 t raznega blaga amer. ladja «Expeditor», proti Gradežu z 87 potniki ital. ladja «Grado», proti Benetkam s 30 t raznega blaga ital. ladja »Bar-letta«. VREME VČERAJ Najvišja temperatura 23,5, najnižja 17,1, ob 17, uri 23,5, zračni tlak 1007,1 stanoviten, veter 5 km vzhodnik, vlaga 57 odstot., padavine 7,2 mm, nebo 8/10 oblačno, morje razgibano, temperatura morja 25.6 stopinj«. I STADION „PRI/I MAJ“ 3. - n. JULIJA 1954 (Sostovanje OPERE w BALETA DANES OB 21. URI PREMIERA SNG IZ UUBUANE baleta v štirih dejanjih NASLEDNJI PREDSTAVI 4. in 5. JULIJA ob 21. uri Vstopnice za obe predstavi pri ATEC — Trg Goldoni 1 . Tel. 93-520 dnevno od 9.-13. in od 16.-19. ure Sledile bodo predstave: Prizor iz aOhridske legende# JAKOV GOIOVAC ERO Z ONEGA SVETA Komična opera v treh dejanjih Predstavi 6. in 7. julija ob 2L CHARLES GOUNOD FAUST Opera v petih dejanjih Predstava 9. julija ob 21. uri ANTON FOERSTER GORENJSKI SLAVČEK Opera v treh dejanjih Predstava 10. julija ob 21. uri K vsem predstavam vozijo tramvaji št. 2., 3., 6. in 9. Po predstavah bodo vozili posebni tramvaji. SlSiaSHSSSSSSSaaSlSaESF^iiliSSSSjiifflfflSSHStMilBfiiaiiiSSiaHfijElJSiiljlJisillsKBlSifjiiSi r---------------------------—> V to G ZA TRŽAŠKO OZEMLJE V NEDELJO 4. t. m. ob 21. uri gostujejo člani SNG iz Trsta v SEŽANI v kino dvorani s komedijo « Vsa kih sto let« ( GLEDALIŠČE VERDI) cr»t ,/?/!/ tovne vojne ker je čas po njej prinesel docela izpreme-njene razmere in možnosti sodelovanja med obema mestoma. Zato naj na tem me- stu odpade pregled sodelovanja po letu 1946, ko se je v Trstu obnovilo slovensko gledališče in so ondotni Slovenci povzeli tudi siceršnjo, dokaj razgibano kulturno delavnost. Iz razmer, ki jih je rodila druga svetovna vojna, je umevno, da je moralo biti poslej tudi kulturno sodelovanje med obema mestoma zelo živahno in usmerjeno v tisto smer, od katere je bilo pričakovati najpovoljnejše rešitve za razmah slovenskega kulturnega življenja na narodnostno izredno izpostavljeni postojanki v Trstu. Toda ta kratki prikaz sodelovanja o-beh mest v enem stoletju, kakor smo ga ne čisto popolno skušali urediti v tem člančiču, naj utemelji potrebo nadaljnjega sodelovanja obeh mest na osnovi prijateljskega priznanja slovenske kulturne individualnosti in vseh ostalih nujnih in neogibnih stvar« nosti, ki jih mora zagotoviti v svetovnem miru temeljema resnično evropska kultura. Jt mm Balkan in Evropa V procesu zbliževanja med zapadnoevropskimi državami igra balkanska zveza vlogo, ki je nedvomno ni mogoče več prezreti in ki utegne zadobiti odločilno težo CM?*1 ¥ '4 V " firm*- f JOSIP GOSTIC Slovenski tenorist Josip Gostič, ki je sedaj prvak zagrebške in stalni gost dunajske Opere, je že pel na raznih svetovnih odrih, med drugim tudi v milanski Scali. Pri nas bo nastopil v operah »Ero z onega svetau in »Gorenjski slavček«. (Na sliki v vlogi Marka v »Eru«) Balkan in Evropa sta danes pojma, ki ju ne moremo ločiti, odnosno, ki ju ne moremo več .postavljati enega sproti drugemu. To bi bilo nesmiselno, nasprotno vsaki trezni zgodovinski oceni, zakaj ne samo da Balkan pripada Evropi že po svojem zemljepisnem položaju, ampak postaja hkrati tudi politično njen bistveni sestavni del, tako da sta si pojma Evropa in Balkan najmanj v istem odnosu kot na pr. pojma Evropa — Nemčija ali Evropa ■— Francija. Ni bilo vedno tako, in ni potrebno brskati daleč nazaj po zgodovini, da se moremo o tem prepričati. Balkan se je običajno istovetil z Ognjeno zemljo, njegovi narodi pa so bili v očeh Za-padne Evrope le za ped više od Patagoncev, ki se po stopnji kulture in civilizacije še niso kaj prida odmaknili od kamene dobe. To je sicer povedano v nekoliko pretirani obliki, toda mnogo bolje res ni bilo. V glavnem se je smatralo to področje za skrajno zaostalo in primerno kvečjemu za to, da so velike države kakor Rusija, Anglija, Turčija, Avstrija, preizkušale tu .svojo mgč, kadarkoli se je ta ali ona skušala povzpeti nad ostale. Toda zgodovinskega toka niso uspele uravnati po svoji volji in željah: Balkan in balkanski narodi niso mogli ostati večno v tem podrejenem položaju, navaden mrtev objekt raznih prestižnih, vojaških in političnih ciljev omenjenih velesil. Potem ko so si balkanski narodi po stoletnih bojih u»tyarili svoje nacionalne države, so v relativno kratkem času od prve svetovne vojne do danes postali izredno važen činitelj v tem predelu Evrope, ki je s tem postal popolnoma enakovreden kateremu koli evropskemu predelu. Da niso to samo pobožne želje in izmišljotine, izvirajoče iz prebujne fantazije in neskromnosti balkanskih »barbarov«, ki se jim o tem le sanja, dokazuje odmev, ki ga je bilo čuti potem ko je bil sklenjen balkanski pakt med Jugoslavijo, Grčijo in Turčijo. Tega res ne gre Moderni turboinstit Slavko Eržen in Nataša Neubauerjeva bosta tudi plesala v »Ohridski legendi« V »vojem tisoč in tisočletnem razvoju je naša priroda postala neizmerna zakladnica najrazličnejših vrst energije, s katero se danes vež ali manj okorišča malone vse človeštvo. Ker vsaka vrsta energije, kakor je dana v prirodi ni vselej prikladna za neposredno izkoriščanje, jo običajno s pomočjo posebnih strojev pretvarjamo v obliko, ki je najbolj primerna za mehanično gibanje odnosno pogon. Zal je pretvarjanje energije iz ene oblike v drugo često dokaj zapleteno, obenem pa tudi vezano z večjimi izgubami. Pri eksplozivnih motorjih (bencinskih, Diesel in drugih) kljub temu, da so danes že izredno izpopolnjeni, dejansko izkoristimo le 28-35 odst. kemične energije, katero poseduje gorivo (nafta, bencin ali pogonski plin). Ves ostali del to je 65-72 odst. energije se izgubi v obliki toplote, ki stalno izžareva iz motorja ter se tako sproščena izgublja v zrak. Ob vsestranski uporabi takšnih motorjev dose-zajo te izgube milijonske denarne vrednosti. Za narodno gospodarstvo (ki razpolaga le z določenimi in dokaj omejenimi količinami energetskih izvorov) potemtakem prav gotovo ni vseeno, ali posamezne energetske izvore izkoristimo 50 do 60-procentno, ali pa samo 20 do 30-procentno. Takšen, ali vsaj sličen pojav imamo tudi pri izkoriščanju vodne energije, da-siravno je le-ta dana v najidealnejši obliki, t. j. kot neposredna pogonska sila. Da mlinskega kolesa sploh ne omenimo, saj pri njem ni govora o nekem racionalnem izkoriščanju vodnih sil, Ze nekaj desetletij so v uporabi vodne turbine, ki sorazmerno z drugimi pogonskimi stroji delujejo izredno ekonomično. In vendar se tudi pri njih postavlja vprašanje izkoristit-ve. Ni malenkost, če dosežemo, da koristni učinek turbine povečamo od 88 na 90 odst, izkoriščene vodne energije. Pri zajetju vode, ki ima na pr. 20.000 konjskih sil, predstavljata ta dva procenta nič manj kot 400 KS, to pa je energija, ki bi (pretvorjena v električno) razsvetljevala nič manj kot 6000 sestdeset-svečnih žarnic. Z njo bi lahko naenkrat ogrevali 10O0 likalnikov, v tekstilni industriji pa bi nam gnala lahko cel oddelek strojev. Teorija konstruiranja turbin je že dokaj dognana in zanesljiva, vendar pa odpove prav pri teh zadnjih procentih. Te je možno doseči le s preizKusi v posebnih laboratorjih. V kapitalističnih državah, kjer je proizvodnja le sredstvo za pobiranje profitov, se s takšnimi problem) pečajo tvor-nice same, pri čemer pa. vsa svoja dognanja čuvajo v največji tajnosti. Delo znanstvenikov in strokovnjakov pri tem ne koristi neposredno družbi, temveč prvenstveno industrijalcu, ki se s tem laže požene v konkurenčno borbo, z ostalimi podjetji, V Jugoslaviji — znanost služi vsemu narodu. Znanstveni instituti svojih izkustev ne čuvajo za sebe, niti za poedince (saj. so tvornice v rokah delavstva) temveč se z njimi okorišča neposredno vsa proizvodnja, Prav zato je danes Jugoslavija dežela, v kateri so se razrasli vse mogoči inštituti, ki so javni in dostopni kot vsako podjetje. Tvornice, ki se leto za letom razraščajo po vseh njenih predelih, ne razpolagajo z nekimi »tajnimi« laboratoriji, saj od inštitutov dobe več kot bi sicer sami zmogli. * * * V gornjem primeru smo videli,’da gre za «male procente«; videli smo pa tudi, da ti procenti pri velikih turbinah predstavljajo precejšnje količine »prihranjene« energije ter zato tudi visok* vrednosti. Računajmo, da bi »e pri vseh turbinah, kn jih bodo v Ju- laboratoriji uta v Ljubljani Družbena vloga znanstvenih institutov v Jugoslaviji Borba za „male procente“ in njen vpliv na dvig življenjske ravni - Gigantski laboratoriji turboinstituta .J goslaviji zgradili v teku 10 let, izboljšal njihov učinek le za en iam procent; po gornjih računih kaj lahko ugotovimo, da bi ta procent predstavljal dejansko prihranek, .ki bi bil enakovreden proizvodnji še ene velike hidrocentrale. Ce torej z enim samim procentom povečanega efekta prihranimo v 10 letih gradnjo ene elektrarne, potem gotovo ni potrebno, da se vprašujemo, mar se izplača zgraditi laboratorije, v katerih bi se znanstvenikom omogočilo tako pomembno delo. Takšnih vprašanj ni v Jugoslaviji nihče postavljal. Doka* temu je tudi sama ''mogočna zgradba, v kateri bo Inštitut za turbinske stroje že v letošnjem letu dobil svoje prve moderne laboratorije. Ti labo- ratoriji bodo precej drugačni od dosedanjih, saj je že njihova površina tolikšna, da bo komaj čutiti, da se nahajajo nekje v notranjosti mogočne zgradbe. Dvorana, v kateri bosta postaji za aerodinamične in hidravlične poskuse, je dolga čez 100 metrov, pri tem pa si tudi lahko zamislimo kolikšne bodo dimenzije naprav, ki jih bodo tu namestili. Oprema, ki so jo izdelala domača podjetja je že na mestu samem. Brž ko bodo končana gradbena dela na zapletenem sistemu bazenov, bodo začeli že z montažo strojev in ostale opreme. Vsi model! raznih \-rst rotorjev (za razne tipe turbin, črpalk in kompresorjev) se bodo lahko preizkušali v zračnem kanalu na aerodinamični preizkusni postaji, prav tako pa tudi na hidravlični preizkusni postaji, kjer bodo s posebnim motorjem ter ogromno vodno črpalko umetno improvizirali poljubne pritiske (odnosno padce) vode. V lastni mehanični delavnici, kjer bodo izdelovali te modele bodo na podlagi preizkusov podrobneje obdelovali profile lopatic, obenem pa na sami osi modela precizno merili njegov koristni učinek, Uspeh je neizogiben! Procenti izkoristitve, ki so pri turbinah že itak visoki, se bodo še dvignili. Z njimi se bo dvigala proizvodnja električne energije ter industrijskih artiklov, s tem pa tudi sam življenjski standard delovnih ljudi Jugoslavije. MILOŠ MACAROL v;;,...: >, : r,;■ . * ...... - x-r^r “TT" ■ n w$ t TJfig(RSP&ž#.—.... S takimi televizijskimi napravami prenašajo izvidniki med orožnimi vajami ameriške vojske svoja opažanja in prizore »bitk« v svoje glavne stane v zaledju, ki sedaj neprimerno laže vodijo gibanja svojih čet. smatrati za sanje, zakaj pakt je tu, kar se da resničen in otipljiv, in z njim treba vsekakor računati. O tem so si na jasnem številne vidne in uvaževane osebnosti iz za-padnih evropskih političnih krogov, kar dokazujejo s svojimi izjavami, ker mislijo trezno in jim ni da bi svojo politiko gradili na pesku. Pa se vendar najdejo tudi ljudje, ki to radi in stalno delajo. Pa naj delajo: posledic za tako njihovo početje ne bo prevzel na svoja ramena nihče; oprtati si jih bodo morali sami, kar ne bo lahko. Za koga gre, je znano; toda o tem ni več kaj razpravljati. Povejmo raje nekaj o tistih, ki nosijo glavo na pravem mestu; Na zasedanju Evropskega sveta v Strassbourgu, v času, ko se je maršal Tito nahajal v Atenah, se je kancler Adenauer, eden največjih, če ne največji pobornik! male Evrope šestih dežel«, izrazil, da je evropska o-brambna skupnost ne samo odprta za nove dežele, ampak da lahko ona vzpostavi * državami, ki se ji ne žele v polnosti priključiti, dolo- čene oblike sodelovanja, pač takšne, ki bodo v skladu » specifičnimi okoliščinami, ot> katerih bi do tega prišlo. Te besede bi šlo tolmačiti tudi tako, kot da je Adenauer pri tem mislil na katerokoli državo; toda ko je Adenauer to izrekel, je mislil prav na neko določeno državo, odnosno na tri dolo-žene države, kar potrjuje med drugim tudi Guy Mol-let, ki je precej jasno povedal, kako se o tem konkretno misli v Evropskem o-brarabnem svetu. Predvsem bi se s pomočjo balkanskega pakta dalo zbližati Zapadno Evropo, kar »o notranji spori in strah trenutno zavrli. S tem se odpira vrsta novih možnosti tako za one, ki se bore za združitev Zapadne Evrope kot za druge, ki se te združitve v današnjih okoliščinah boje. Praktično bi to pomenilo sledeče: če Francija ne ratificira dogovor o svojem pristopu v EOS, bodo poiskali druge člane in zunanje sodelavce. Najvažnejše med temi bi bile dežele balkanske zveze. Toda medtem, ko se je v Jugovzhodni Evropi vzpostavil tako čvrst element evropske varnosti, morda niti ne bo prišlo do tega da bi Francija odpadla. Morda bosta ravno primer in položaj na Balkanu pripravila francosko javno mnenje do tega, da pristopi k EOS. V takšni skupnosti, ki bi bila na ta ali oni način povezana z Balkansko zvezo, bi se Franciji ne bilo treba več bati, da bi ostala sama nasproti okrepljenemu nemškemu partnerju. Iz teh in takšnih mnej. ki jih prinašajo časopisi, je moč napraviti dva bistvena zaključka. Prvi je ta, da v Evropi ni mogoče več misliti ozko regionalno; da bi premagali medsebojne spore in nesporazume je treba povečati število udeležencev, okvire za sodelovanje pa postopno odstranjevati. Drugi pa je ta, da si je brez udeležbe Balkana danes težko zamisliti kakršno koli povezovanje zapadnih dežel; Balkan se polagoma spreminja v zelo važen činitelj takšnega povezovanja. Namesto da se razmišlja o tem (kot to radi delajo nekateri na Zapadu) do kod so balkanske države pripravljene sodelovati v procesu zbliževanja evropskih narodov, se mora vprašanje postaviti drugače: Ali so ostale države tako daljnovidne, da ne bodo tega sodelovanja ovirale? Posebno primerno bi bilo postaviti to vprašanje Italiji. se skrili tu v fcrsje-Najbrž si je mislil, SPISAL LOJZE C JAK 12. Marko: In starši niso nič, ši šel ti k staršem? Kristjan: Ko bo^cas, bom šel tudi k njim. Tam gon revčka vržejo sedaj oez prag. Toda bo tudi prišel dan, ko ne bom več tak revček, m 30 takrat bo Ančka že počakala. Marko: Kaj bo čakala, da bo umrla za lakoto pri tebi. Kristjan: Saj ti pravim, da ne skrbi, bom že jaz poskrbel, da ne bo. Marko: Pazi dobro, da ti ne razbijem giče! Kristjan: Kar poskusi! Marko: Se ta teden se bo odločilo. Da veš, še ta teden pošljem starše na obljubo, naj ge zmenijo tn potem bomo napravili hitro oklice enkrat za trikrat. Ko bova poročena, gorje ti, če mi prideš pod noge, ko bova poročena! (Zbeži na desno.) Kristjan: Ce bosta poročena, gotovo ne! (Zase) Ce bosta poročena. Moj bog, kako to boli! Morje! Ti, ki rediš mene in mater mojo, ti, ki si mi vzelo očeta in ki smo ti v tvoji jezi in dobroti enaki, pomagaj mi! Daj mi več svojih rib, da rešim njo, ki mi je vse. Anico mojol 4. prizor, Anica (od desne): Sel je. Kristjan: Ali ni prišel k vama? Anica: Saj se je ogledoval, a ava Potem jo je mahnil gor v vinograde, da sva šli gor. Kristjan: In Ivanka? Anivfl: Je šla za njim, da bo videla kam je šel. Ce se bo vrnil, je rekla, da nama bo pritekla povedat. Naročila mi je, da naj pridem najprej k njim in da bova skupaj sli k nam, da ne bo naša mati godrnjala, Kristjan: Kaj nam koristi, ko pa bo Marko vse ovadil! Anica: Naj le, kaj mu bo hasnilo! Kristjan: Menda nič. Anica: Oh, Kristjan, kako se bojim! Kaj bo z nama! Kristjan; Se huda borba naju čaka. Bova zmagala? Ce me bos imela rada, saj veš kako! Amca: Kakor ti mene, kaj ne, Križe moj? Kristjan: Prav tako, Amče moje! (Se objameta. Kristjan vedno z rešetom v roki.) No, pustiva to! Misliva rajši na kaj lepšega! Veš ti, Ančika, zakaj se pri nas sončece ko zjutraj vstane in pokuka tam izza Nanosa, tako ljubko nasmeje? Anica: Ker vidi tvojo čupico tam. (Pokaže na morje) Kristjan: Ne, smeje se od veselja zato, ker se vidi v tem zrcalu, kako Je lepčkano. Anica: Kako si mehak in otročji! To se za ribiča, ki bi moral biti trd ko hrast, ne spodobi. Kristjan: Čimbolj me imaš rada, tem mehkejši postajam. C« bo šlo tako naprej, se ti bom raztopil v rokah, kakor sneg. Anica: Kako lepo godete orglice moje. Kristjan: In veš ti, Ančifca, zakaj je sončece, ko se spravlja spat pri nas, tako rdeče v obrazek? (Sonce rdeči.) Anica: Ker Je žalostno, ko vidi mojega Križka, ki ni ulovili nič. Kristjan: Ne, zato, ker se sramuje. Anica: Zakaj? Kristjan: Ce bi kdo tebe gledal, ko se spravljaš spat* kaj bi bilo? Anica: Zardela bi. Kristjan: Zardelo Je tudi ono, vidiš. Sramuje se, ker ga gledamo, ko se spravlja spat. Anica: Skrljva se tedaj, da ne bo v zadregil (Mu položi glavo na prsi.) 5. prizor. Mate pride od desne, zakašlja. Anica: Oh, Mate! Kristjan: Ali ne godeš gori za ples? Mate z znamenjem pokaže, da bo pozneje. Kristjan: A potem? Na tu nekaj nb! (Mu da ribe.) In končaj svojo molitev, potem pa hitro gor, ker dekleta že težko čakajo, da jim zagodeš. Mate se zahvali in odide na levo. Kristjan: Greva veslat v mojo čupico, Ančika? Anica: Počakajva, da odmoli. Ga vidiš, kako sloni kot po navadi na tisti beli skali in kako mu žarijo oči, kot dva oglja. Kristjan: Sedaj je tako lep. Anica: Kakor v pravljici, sonce ga je odelo v zlato-rdeče oblačilo, gotovo bo počakalo, ker se njega ne sramuje. Mate igra na gosli. Anica: Sedaj moli. Sedaj obuja kes. Sedaj prosi odpuščanja. Sedaj pa ga prod, naj mu vrne besedo. {Nadaljevanj* »Udij El bO 1Tb K Vremenska napoved za danes: Jasno vreme z delnimi poob-lačitvami. — Včerajšnja najvišja temperatura v Trstu je bila 23,5 stopinje; najr.ižja pa 17,1 stopinje. LEP USPEH TEKMOVANJA ZA SVETOVNO PRVENSTVO V TELOVADBI Popoln trinmf inskih telovadcev v Binrn Uveljavili so se še Japonci ter Švicarji in Nemci - Med ženskami so takoj za Rusinjami Madžarke V Rimu se je končalo svetovno prvenstvo v telovadbi moških in žensk, ki se je končalo s prepričljivo zmago Rusov. Objavljamo rezultate za ekipe in posameznike za prva mesta. OCENA EKIP — MOŠKI: 1. Rusija 689,90 točk (prosta vaja 114,80, krogi 116,90, konj 114.25, skok čez konja 113,60, bradlja 116,15. drog 114,20); 2. Japonska 673,30 (113,40, 112,20, 109,20, 110,45, 114,70 114,35); 3. Švica 671,55 (110,90, 109,35, 111,85, 111,25, 114,90, 113,30); 4 Nemčija 670,25; 5. Češkoslo- vaška 661,40, 6. Finska Madžarska 650; 8. Italija 636,40; 9. Bolgarija 625,45; 10. Francija 623,90; 11. Poljska 613,35; 12. Jugoslavija 603.15; 13. Avstrija 590,80; 14. Egipt 566,70; 15. Luksemburg 563,25; 16. Danska 561,30. Splošna klasifikacija moških — individualno: 1. Muratov in Cukarin (oba SZ) 115,45 točk; 3. Caginjan (SZ) 114,60; Cahlin in Azarjan (cba SZ) 114,05; 6. Vostrikov (SZ) 113,65; 7. Korolkov 113,50; 8. Bantz (Nemč:) 113,40; 9. Stadler (Švica) 113,35; 10. Ono Rus VALENTIN MURATOV svetovni prvak (s Cukarinom) v skupni oceni ter še posebej svetovni prvak v prosti vaji in na drogu. ) 112,85; 11. Kono (Jap.) 112,50; 12. Gunthard (Švica) 112,30; 13. Djaiani (SZ) 112,23; 14. Nabeya (Jap.) 111,85; 15. Takemoto (Jap.) in Dickhut (Nemč.) 111,75. Individualne ocene moških za posamezne discipline: Prosta vaja: 1. Muratov (SZ) in Takemoto (Jap.) 19,25 točk; 3 Thoresson (Šved.) 19,20; 4. Cukarin (SZ) in Kubota (Čap.) 19.15; 6. Caginjan (SZ) 19.05; 7. Ono (Jap.) 19.00; 8. Jokiel (Polj.) 18.95; 9. Djaiani (SZ) Dickhut (Nemč.) in Schnepf (Nemč.) 18 95. Krogi: 1. Azarjan (SZ) 19.70 točk; 2. Korolkov (SZ) 19.55; 3. Muratov (SZ) 19.50; 4. Cukarin (SZ) 19.45; 5. Caginjan (SZ) 19.40; 6. Djaiani (SZ) 19.20; 7. Vostrikov (SZ) 19.10; 8. Bantz (Nemč.) in Lindfors (Fin.) 19.00; 9. Cahlin (SZ) 18.80. Skok čez konja: 1. Caginjan (SZ) 19.30 točk; 2. Stadler (Švica) 19.25; 3. Cukarin (SZ) 19.20; 4. Cahlin (SZ) 19.15; 5. Vostrikov (SZ) 18.90; 6. Muratov (SZ) 18.85; 7. Azarjan (SZ) in Korolkov (SZ) 18.80; 9. Kono (Jap.), Gunthard (Švica) in Kiefer (Nemč.) 18.75. Konj: 1. Šotornik (CSR) 19.25 točk; 2. Bantz (Nemč.) 19.20; 3. Veimischkirch (Luks.) 19.10; 4. Azarjan (SZ) in Ono (Jap.) 18.90; 6. Dickhut (Nemčija), Muratov (SZ) in Korolkov (SZ) 18.85; 9. Stadler (Švi. ca) in Overvvien (Nemč.) 18.80. Bradlja: 1. Cukarin (SZ) 19.60 točk; 2. Stadler (Švica) 19.55; 3. Takemoto (Jap.), Eug-ster (Švica) in Bantz (Nemč.) 19.40; 6. Guthard (Švica) in Caginjan (SZ) 19.35: 8. Muratov, Azarjan in Korolkov (vsi SZ> 19.30. Drog: 1. Muratov (SZ) 19.70 točk; 2. Bantz (Nemč.), Cahlin (SZ) in Rothy (Madž.) 19.40; 5. Stadler (Švica) 19.30; 6. Takemoto (Jap.) in Cukarin (SZ) 19.25; 8. Ono (Jap.), Kubota (Jap.) in Gunthard (Švica) 19.20. OCENA EKIP — ZENSKE: 1. Rusija 524 (prosta vaja 114,38, bradlja 114,96, skok čez konja 112,21, gred 109,30. kolek, tivna vaja 73,20); 2. Madžarska 518,20 (111,67, 113,79. 108,33, 110,69, 73.80); 3. Češkoslovaška 511,75 (110,90, 105,89, 112,20, 110,03, 72.73); 4. Romunija 498,57; 5. Italija 495,77; 6. Poljska 495,66; 7. Bolgarija 493,49; 8. Švedska 491,21; 9. Francija 490,36; 10. Nemčija 486,56; 11. Jugoslavija 485,44; 12. Avstrija 453,79; 13. Belgija 430,71; 14. Posarje 407,24; 15. Luksemburg 378,56. Splošna klasifikacija žensk — individualno: 1. Rudiko (SZ) 75.68 točk; 2. Bosakova (CSR) 75.11; 3. Ramoczy (Polj.) 74.37; 4. Pe-renyi (Madž.) 74.31; 5. Leu-stean (Romanija) 74.24; 6. Bo-čarova (SZ) 74.21; 7. Gorohov-skaja (SZ) 74.14; 8. Tanaka (Jap.) 73.74; 9. Cadinova (CSR) 73.60; 10. Gulyas (Madž.) 73.47; 11. Kertesz (Madž.) 73.44; 12. Carabidze (SZ) 73.42; 13. Li-skova (CSR) 73.38; 14. Dirii (SZ) 73.11; 15. Dobreva (Bolg.) 72.84; 16. Evy (Šved.) 72.80; 17. Draždikova (CSR) 72.37; 18. Banati (Madž.) 72.08; 19. Hofmann (Rom.) 71.97; 20. Swierzy (Pojj.) 71.71. Individualna ocena žensk za posamezne discipline: Prosta vaja: 1. Manina (SZ) 19.39 točk; 2. Bosakova (CSR) 19.16; 3. Gorohovskaja (SZ) 19.12; 4. Keleti (Madž.) 19.10: .5. Rudiko (SZ), Bočarova (SZ) in Dirii (SZ) 18.96; 8. Leustean (Romunija) 18.82; 9. Elisabeth (Madž.) 18.77; 10. Danklova (SZ) 18.76. Gred: 1. Tanaka (Jap.) 18.89 točk; 2. Bosakova (CSR) 18.76; 3. Keleti (Madž.) 18.72; 4. Pe-renyi (Madž.) 18.66; 5. Rudiko (SZ) 18.60; 6. Bočarova (SZ) 18.56; 7. Banati (Madž.) 18.53; 9. Dirii (SZ) 18.52; 9. Leustean (Romun.) 18.40; 10. Duruhazi (Madž.), Draždikova (CSR), Stančeva (Bolg.) 18.26. Bradlja: 1. Keleti (Madž.) 19.46 točk.; 2. Rudiko (SZ) 19.33; 3. Rakoczy (Polj.) 19.20; 4. Bočarova (SZ), Bosakova (CSR) 19.13; 6. Danilova (SZ) 19.12; 7. Gorohovskaja (SZ) in Ikeda (Jap.) 19.06; 9. Perenyi (Madž.) 19.02; 10. Anina (SZ) in Gulyas (Madž.) 18.96. Skok čez konja: 1. Manina (SZ) 18.96 točk; 2. Petterson (Šved.) 18.96; 3. Berggren (Šved.) 18.93; 4. Gorohovskaja (SZ) 18.86; 5. Rudiko (SZ) 18.79; 6. Carahidze (SZ) 18.53; 7. Dirji (SZ) 18.53; 8. Danilova (SZ) 18.50; 9. Rakoczy (Polj.) 18.49; 10. Reich (CSR) 18.36. Finalni tekmi za svetovno nogometno Danes v Zuerichu (ob 17.) AVSTRIJA - URUGVAJ Za 3. mesto. (Sodnik Wyssling, Švica) Jutri v Bernu (ob 17.) MADZARSKA-NEMCIJA Za 1. mesto. (Sodnik Ling - Anglija) PARIZ, 2. — Izvršni odbor mednarodne amaterske boksarske zveze (FIBA) je imel sejo, na kateri je razpravljal o organizaciji evropskega prvenstva v prihodnjem letu. Sklenil je, da prepusti organizacijo omenjenega prvenstva ali Jugoslaviji ali Zahodni Nemčiji. Končno Drobny zmagovalec na turnirju v Wimbledonu Današnja finalna igra za pr-' venstvo Wimbledonskega turnirja je bila deležna obiska, ki bi ga imenovali nenavaden, ako ne bi to bilo v Angliji. Med gledalci je princeza Margaret, sestra kraljice, kentska vojvodinja, švedski kralj, nekoliko pozneje je prispel maršal Montgomery in blizu njega je še bivši ministrski predsednik in vodja opozicije Clement Attlee. Na igrišču se bije borba med 33-letnim Jaroslavom Drobnym in Izletnim Ke-nom Rosevvallom. Drobny že od 1. 1938 poskuša, da bi postal wimbledonski prvak. Ze vse mogoče trofeje, ki so dostopne amaterskemu igralcu, si je že priboril, a prvenstvo Wimbledona se mu je še vedno izmuznilo. In v tem času so že toliki postali prvaki, ki so manj slavni. Drobny je sklenil, da še letos poskusi. Pa je uspel. Mladi Ken je nudil zelo resen odpor, vendar gledalcem kljub simpatijam, ki jih uživa mladi Avstralec, ni bilo žal, da je izgubil. On ima namreč še dovolj časa, da postane tudi wimbledonski prvak. Drobny bi pa mogoče res ne poskušal več. Rezultat: Drobny - Rosewall 13:11, 4:6, 6:2, 9:7, Igra je trajala dve uri 38 minut. Navzočih je bilo 17.000. Ham Richardson, Straight Clark in Hal Burrows so bili pozvani za člane moštva ZDA v prvi tekmi za Davisov pokal v ameriški coni proti Britanski Zapadni Indiji. Tekme bodo 14., 15. in 16. julija v Port of Spain v Trini-dadu. V Ljubljani bo v dneh 10. in 11. julija velik mednarodni turnir mestnih košarkarskih reprezentanc. Sodelovale bodo ekipe Lyona, Dunaja, Zagreba in Ljubljane. Perica Vlasič, evropski prvak v skifu, ki nastopa na tekmovanju v Henleyu, je doslej že trikrat zmagal v izločilnih tekmovanjih. Prvi dan je premagal olimpijskega prvaka, Rusa Cukalova, naslednja dva dneva pa dva Angleža. TRST, sobota 3. julija 1954 RADIO Opozarjamo vas na sledeče oddaje: Jug. cona Trsta: 21.30: Slušna igra: Jean B. Luce: »Poslednja noč». Trst II.: 20.05: Pestra operna glasba. Trst I.: 11.30: Simfonična glasba. Slovenija: 14.40; Poje Ljubljanski komorni zbor. IZ TRŽAŠKE KRONIKE S KONFERENCE RAVNATELJA ODDELKA ZA KMETIJSTVO predvaja danes 3. julija z začetkom ob 18. uri film: m1! j ' * ii Igralci: TONY CURTIS - JOANNE DRU Več konkretne pomoči kmetijstvu namesto propagandnih trditev Čeprav gre nase kmetijstvo rakovo pot, trdi ravnatelj, da «ni-kjer na svetu toliko ne podpirajo kmetijstva kot pri nas...» V upravnih prostorih velesejma je včeraj dopoldne imel dr. Piccoli, ravnatelj oddelka za kmetijstvo in ribištvo, konferenco o kmetijski dejavnosti na Tržaškem. Poleg predstavnikov tržaških dnevnikov so se konference udeležili, tudi ravnatelj Kmetijskega nad-zorništva, poveljnik gozdne policije in nekaj kmetijskih strokovnjakov, ki so uslužbeni pri omenjenem oddelku ZVU in kmetijskemu nadzorništvu. Zdi se nam, da bi bilo zelo koristno in umestno, če bi priredili ne samo tiskovno konferenco, pač pa tudi sestanek zastopnikov oblasti, u-stanov, ki se ukvarjajo s kmetijstvom, strokovnjakov in zastopnikov kmetov in njihovih strokovnih organizacij, dg bi se temeljito pogovorili o problemih tukajšnjega kmetijstva, saj je kmetijstvo važen faktor v splošnem gospodarstvu na Tržaškem. Po uvodnih besedah dr. Ri-naldinija, ki je sam poudaril, da je naše kmetijstvo važna gospodarska panoga, je dr. Piccoli v glavnem navedel, kaj vse je ZVU napravila do sedaj za tukajšnje kmetijstvo, koliko denarja je izdala za razne podpore, za zboljšanje kmetij itd. ter pripomnil, da «nikjer na svetu ne podpirajo kmetijstva v tolikšni meri kot na našem področju«. Zelo radi bi mu verjeli, najbolj pa bi bili tega zadovoljni naši kmetje. O težavah in problemih tukajšnjega kmetijstva smo že večkrat in podrobno pisali in ne bomo vsega tega zdaj ponavljali. Tudi Kmečka zveza je pred časom predložila ZVU obširno in utemeljeno spomenico o problemih in zahtevah naših kmetov. Pa še vedno »proučujejo« m zavlačujejo z odgovorom m temeljnimi ukrepi, ki bi res koristili našemu kmečkemu gospodarstvu in ga rešili propasti. Res, ne moremo in nočemo zanikati, da je bilo tudi kmetijstvo deležno neke podpore. A v koliki meri in v kakšnem sorazmerju z ostalimi panogami gospodarstva in industrije? In kako so delili podpore? Večkrat smo opozorili na dejstvo, da so deležni podpore premožnejši, ki imajo že nekaj svojega kapitala, drugi pa si ne morejo pomagati, ker ne dobijo kreditov. Poleg tega pa so še problemi konkurence iz Italije, vprašanje vojne škode, obnove, razlaščanja zemljišč itd.. Da ne govorimo o potujčeval-ni politiki, o vprašanju zastopstva kmetov v raznih u-stanovah, o davčni politiki, o vprašanju strokovne izobrazbe in namestitve slovenskih strokovnjakov Dr. Piccoli je predvsem naštel nekaj podatkov o površini raznih kultur in^ o vrednosti pridelkov. Na našem področju je 2561 ha orne zemlje, 1535 ha vinogradov, 7334 ha travnikov in pašnikov, 4994 ha pa gozda. Vrednost pridelka znaša približno 2 milijardi lir leto (verjetno več). Najvažnejši pridelki so: povrtnine (266.519.000 lir), krompir (124 milijonov 663-000 lir), grozdje (356.530.000 lir), mleko (344 milijonov 200.000 lir), meso (242.480.000 lir). Za gradnjo raznih gospodarskih poslopij je ZVU od leta 1947 do 1954 izdala denarne podpore v skupnem znesku 181.831.975 lir; za nove vinograde in zboljšanje zemljišč 76.717.399 lir; za zboljšanje pašnikov pa 2 milijona lir. Nato je govornik omenil še delovanje odseka za gozdarstvo in problem ribištva in je odgovoril na nekatera vprašanja novinarjev.- Glede razlaščevanja zemljišč za industrijsko pristanišče je dr. Piccoli dejal, da se je ROSSONI RUGGERO K O it % O GARIBALDI H Razstavlja v paviljonih televizije in gospo• dinjskih električnih apiratov najboljše proiz-vode italijanske in inozemske proizvodnje Poskusne oddaje ^ t s teleprojektorji vJFdlcl IXL/ <5 palcev italijanske televizijske družbe Obiščite stande na tržaškem vzorčnem velesejmu zavzel za pravilno rešitev te zadeve, da ne bi bili prizadeti kmetje in da vso stvar zdaj proučuje posebna komisija. Kar se pa tiče ribolova, je pripomnil, da je upati, da bo tudi ta zadeva rešena z dogovorom z Jugoslavijo v mirnem ozračju-Na vprašanje, kako je z zadevo poljskih čuvajev, je dr. Piccoli izrazil upanje, da bo stvar ugodno rešena. Oddelek za kmetijstvo je priporočil pristojnim oblastem, da bi dovolila postavitev poljskih čuvajev, ki bi morali bdti_ domačini in seveda oboroženi. Zdaj je vse odvisno od oddelka za notranje zadeve (policija), ki bi morala dati za to potrebna dovoljenja. Po končani konferenci so vsi prisotni šli na pokušnjo vin v paviljon, kjer je razstava naših domačih, vin, ki jo je priredilo Kmetijstvo nad-zorništvo s sodelovanjem nekaterih vinogradnikov s Krasa, Brega in v Milj skih hribov. ZASTOPNIK IN GLAVNA ZALOGA im. UDIUCII IRGOEIV 2 IISIHIII TRST- Ul. Valcllrivo 3, tel. 35-034 OB ODHODU GORIŠKE MLADINK IM TABORJENJE V Sl.Otmil) Od oblasti zahtevamo izdajanje shopnih potnih listov za Jugoslavijo Uspela 48-urna stavka carinskih uslužbencev Na obmejnem bloku pri Rdeči hiši popoln zastoj blagovnega prometa V četrtek in včeraj je bila v Gorici stavka uslužbencev Kljub vsem oviram so veseli mladinci odpotovali včeraj popoldne čez blok pri Rdeči hiši in nadaljevali pot z vlakom na Gorenjsko Z nestrpnostjo so mladinci s Krasa, iz Steverjana in slovenski srednješolci v Gorici pričakovali dan odhoda na taborjenje v Slovenijo, na Gorenjsko v prelepi kraj Reteče, ki je tik Sore. Tja jih je povabila na 15-dnevno taborjenje Ljudska mladina Slovenije, ki se ob vsaki podobni priliki spomni goriške mladine in ji nudi vse ugodnosti, da se tudi ona udeleži njenih praznikov in taborjenj. Zal, da je vsak odziv naše mladine na vabilo LMS vedno povezan z neštetimi procedurami, ki zahtevajo o-gromno stroškov in še več potrpljenja pri pripravi potnih listov, ki jih vsakdo, ki potuje v Jugoslavijo, nujno potrebuje. Cas bi namreč že bil, da se poenostavijo prehodi čez jugoslovansko-italijansko mejo, in da bi se v tem pogledu postopek izenačil z izdajanjem potnih listov za Avstrijo in v druge zapadne države. Skupni potni list. bi brez dvoma olajšal povezavo ljudi ene in druge države in zelo pripomogel k izboljšanju odnosov med Jugoslavijo in Italijo. V Gorici se govori, da je zastopnik nekega turističnega urada že neštetokrat bil pri osrednjih oblasteh v Rimu s prošnjo, da se tudi za Jugoslavijo dovoli izdajanje skupnih potnih listov. Toda odgovor je bil zelo lakoničen; trdi se, da bi oblasti bile pripravljene na izdajanje skupnih potnih listov, da pa bi policija morala 40 dni pred izletom posamezne skupine imeti na razpolago imenik vseh izletnikov, kar je zelo težavna stvar, kajti mnogokrat, ko je vpisovanje tudi samo tri dni pred odhodom, odpade marsikdo iz skupine. Kljub vsem težkocam, kr so jih imeli goriški mladinci in mladinke z odgovornimi oblastmi pri izdajanju potnih listov in zaradi česar jih je nekaj ostalo doma, pa jih je včeraj 13 odpotovalo z nasmejanimi lici na obisk k svojim bratom na prelepo Gorenjsko, kjer jim želimo dober počitek in prijetno razvedrilo. Za temeljitejšo čistko Po objavi vesti notranjega ministrstva, ki je dosedanjega goriškega kvestorja dr. Locastra postavilo za kvestorja v Genovo, je odhajajoči kvestor sprejel že precej obiskov; obiskali so ga predstavniki pokrajine, občine, sodišča in drugih mestnih ustanov in se od njega poslovili. Zelo verjetno so se ljudje, ki so se od njega poslavljali, zelo neradi sprijaznili s tem dejstvom, kajti dr. Locastro izhaja iz tiste generacije kot drugi goriški in tržaški šovi-niti in reakcionarji, ki so bili odločno na stališču proti antifašistični borbi in proti antifašističnim silam slovenskega in italijanskega ljudstva v predvojni Julijski krajini. Zaradi tega predstavlja Lo-castrova premestitev obenem rušenje tistega stebra, na katerem je slonela povojna in predvojna politika tukajšnjih oblasti, politika, katere se oklepajo tudi sedanji politični voditelji in predstavniki oblasti, s to spremembo so nekateri goriški politiki iz demokristjanskega tabora ostali z nogami v zraku. Zazdelo se jim je, da se nekaj dogaja, kar utegne škodovati njihovemu položaju. Mi se pa sprašujemo, kdaj bodo Locastru sledili še drugi goriški politiki, ki so s svojim dosedanjim ravnanjem dokazali, da niso primerni času niti kraju. Skrajni čas bi bil, da bi se v Rimu spomnili tudi nanje in jih kmalu premestili da bodo slovenski in italijanski ljudje v naših krajih svobodneje zadihali. OGLEJTE Sl BALET .OHRIDSKA LEGENDA" Zveza slovenskih prosvetnih društev sporoča, da Je za ljubitelje baleta, s katerim bo danes nastopilo v Trstu Slovensko narodno gledališče iz Ljubljane, organizirala še en avtobus, v katerem je še nekaj prostorov na razpolago. Ker se s tem nudi Goričanom lepa prilika, da si ogledajo ta edinstveni dogodek, jih opozarjamo, naj se prijavijo na sedežu ZSPD v Ul. Ascoli. Odhod ob 19. uri izpred kavarne Bratuž. — Voznina in vstopnina 800 lir. carinarnic in registrskega u-rada. Stavka je dobro uspela in je bil obmejni promet z blagom popolnoma zaustavljen. Stavkali so 100-odst. u-službenci glavne carinarnice na južni postaji in na bloku pri Rdeči hiši ter vsi uslužbenci registrskega urada v Ul. Vittorio Veneto. Stavka je bila napovedana zaradi ekonomskih zahtev uslužbencev, katerim je bila odvzeta nagrada za njihovo nadurno delo. Po vsej verjetnosti se stavka ne bo nadaljevala danes, čeprav je stavkovno gibanje zavzelo vse finančne, oziroma carinske uslužbence v Italiji in vodi stavko skupni odbor vseh sindikatov, v katerih so uslužbenci včlanjeni. Zaradi stavke je že dva dni na mednarodnem bloku pri Rdeči hiši vrsta vozil, posebno tovornih avtomobilov, natovorjenih z blagom jugoslovanske proizvodnje; kupci in prevozniki nestrpno čakajo na prekinitev stavke, da bodo blago odpeljali. Nesreča na delu pri gradnji na Travniku Na Travniku se je pri gradnji novega poslopja včeraj dopoldne okrog 10.50 ponesrečil 27-letni delavec Aldo Picolo iz Ločnika, Ul. Mocheta štev. 21. Ponesrečenca je rešilni avto Zelenega križa odpeljal v bolnišnico Brigata Pavia, kjer so mu obvezali rane na desni nogi. Ozdravel bo v nekaj dneh. DEŽURNA LEKARNA: Danes posluje ves dan in ponoči lekarna Alesani, Ul. Carducci 12, tel. 22-68. PO UNIČUJOČEM NEURJU V BRDIH Oškodovanci sestavili delegacijo ki gre k prefektu zahtevat pomoč MOTO GUZZI Ekonomična, veleturistična športna motorna kolesa, motorni tricikli 15 stotov nosilnosti. Nadomestni deli. Bati MONDIALPISTON za vse motorje. Uplinjači Dellorto. Verige Elios. — Mehanična delavnica. Rektificiranje cilindrov, osi, gredi, motornih glav. ventilov itd. za avtomobilske in Diesel motorje in motorna kolesa. Izključni predstavnik za TRST, Ul. Fabio Severo 18 tel. 38-903 - Na velesejmu paviljon D, stand 313 Nekaj kmetov je bilo pri Uničenje pridelka tudi v Zaradi neurja, ki je 29. junija uničilo večino pridelka v okolici Krmina, so se 1. julija sestali v dvorani krmin-skega občinskega sveta predstavniki občin Krmin, Kopriva, Romans, Marijano in Dolenje. Prisotni so bili tudi člani upravnega sveta konzorcija za boj proti toči in nekateri kmetje iz Koprive. Govorili so o borbi kmetov proti toči s streljanjem raket. Pri tem požrtvovalnem delu so bili nekateri kmetje tudi ranjeni. Kljub predanosti pa streljanje ni imelo tistega u-speha, kot so ga pričakovali* Sestavili so tudi delegacijo, ki bo v najkrajšem času odšla k prefektu in zahtevala od njega, naj vlada priskoči oškodovancem na pomoč, kajti kakor smo lahko ugotovili na kraju samem, je nekaterim kmetom toča uničila ves pridelek vina, odnosno koruze in fižola, pa tudi žito je utrpelo veliko škodo. Isti dan kot na Jazbinah je toča precej oklestila vinograde tudi v Cerovem in Vipol-žah. Morda še huje pa je bilo v St. Mavru pod Sabotinom, kjer naj bi po nekaterih ocenah bilo uničenega o-koli tri četrtine pridelka. Prebivalstvo Goriške zbira darove ra poplavljence na Štajerskem Goričani so se velikodušno odzvali vabilu SFS v Italiji za pomoč bratom v Sloveniji, v Celju m okolici, katere je tako hudo prizadela elementarna nezgoda. Do-čim po vaseh zbirajo prispevke vaški odbori SFS, so v izstreljevanju raket ran e uh St. Mavru pod Sabotinom Gorici doslej oddali svoj prispevek na sedežu ZSPD : L. Terzer — Oslavje 500 lir, S. Vodopivec 1.500 lir, S. Del-pin — Podgora 500 lir, J. Ku-sterle 2.000 lir, F. Vidrih 500 lir, F. Polh — Gorica 500 lir, N. N. — Standrež 2.000 lir, L. B. — Pevma 500 lir. Tudi prebivalstvo Gaberij se je odzvalo pozivu za zbiranje pomoči. Darovali so: Cecilija Devetak, 500, N. N. 600, Marij Gruden 100, Venceslav Cernic 200, Eda Primožič 200, Peter Petejan 300, Mira Cijan 100, Mavrič 100, Juren 100, Dottori 200, Boškin 100, Marija Florenin 50, Dora Florenin 53, Gino Sambo 200, Ah-gela Malič 100, Marija Malič 100, Dominik Florenin 100, Zofija Florenin 100, Kristina Devetak 100, Natalija Florenin 50, Alojz Pavletič 200, N. N. 500, Danilo Semolič 100, Jožef Florenin 300, Tonči Pavletič 250, Olga Mozetič 100 in Ivan Vouk 100. Skupno je do sedaj nabranih 133.763 lir- Nabiralna akcija se nadaljuje. V Gorici oddajte prispevke na sedežu ZSPD, Ul. Ascoli štev. 1-1. KINO CORSO. 17: «Sužnja in gospa«. S. Hayworth. VERDI. 17: «Pony Express», barvni film, C. Heston in R. Fleming. CENTRALE. 17: «Sprehod», barvni film, V. Cortese. VITTORIA. 17: «Nočne prijateljice«. MODERNO. 17: «Strast po življenju«. KINO STANDREZ. 21: »Družina Barret«, F. March in N. Shearer. številka 93-808 In 44-638. — HoitnI do 12.30 In od 15 - 18 — TeL Odgovorili urednik STANISLAV RENKO - UREDNIŠTVO: ULICA MONTECCH1 *t. 6 Ul. nad. - Telefon predal 502 - UPRAVA: ULICA SV. FRANČIŠKA št. 20 — Telefonska številka 37.338— OGLASI: od 8 37-338 — Cene oglasov: Za vsak nun višine v širini l stolpca trgovski 60 fmanCno upravni 100, osmrtnice »0 lir — Za FLRJ za vsak mir. širine I Stolpca za vse vrste oglasov po 25- din. - Tlaka Tiskarski zavod ZTT - Podnržn. Gorica Ul. B. PelUco MI. Tei. »M2 - Rokopisi se n- vračajo. NAROČNINA: Cona A: mesečna 350, četrtletna «00 polletna 1700, celoletna 3200 lir. Fed. IJud. repub. Jugoslavija: Izvod 10, mesečno 210 din. Poštni tekoči račun za STO ZVU Založništvo tržaškega tiska Trst 11.5374 — Za FLRJ: Agencija demokratičnega inuzem. tiska. Drž. založba Slovenije, Ljubljana. Stritarjeva 3-1., tel. 21-928 tek. račun pri Narodni banki v Ljubljani 604 . T . 375 — Izdaja Založništvo tržaškega tiska D. ZOZ . Trst