«Spi a i® «rit» V $ JCíSb^fM M Al® • f*«* B atotte.t- SLOVENSKI «teto, «pklkLMlK M& fc Km _ t m t ftfcwai to p* Bcvak-« M «Ktea^tsy« M M «H tele, nsplaíeirf Km r,i> sí «prej sarama. ljudstvu t pouk la mbam «d Eiraéaa vrsífcs, te ta satíaaa «loe^ ycSMv«^»^ ti&s» m k towwttl K tfs^ísaiáya Stev. 48. V Maribora, dne 1. decembra 1904. > Tečaj XXXVIII. Politicen shod na Yukov- skem. Bila je zadnjo nedeljo sijajna manifestacija narodnega življa v mariborskem okraju. Gotovo je lahko na ts shcd ponosno jarenin-sko politično društvo. Pri Pezdičeku je bilo zbranih blizu 200 naSih mcž, ki so z zanimanjem in navdušenostjo sledili naSim govornikom. Da bi le obrodil ta shod na Vu-kovskem, kjer je Se veliko mlačnežev in nasprotnikov, dcber sad! Gotovo shod ne bo brez uspehov. Bili so navzoči tudi nasprotniki, a si niso upali nič glasno ugovarjati. Bali so se naSih številnih mcž. Š3 proti re-solaciii si niso upali glasovati, v kateri se je dalo Stigerju nezaupanje. Najprej je govoril tajnik političnega druStva jareninskega. Podal je pregled delovanja druttva v letu 1904 in povedal marsikaj zanimivega o razmerah na naši meji. Govoril je mirao m stvarno. Veliko je zakrivil slab izid zadnjih deželnezborskih volitev slab vpliv »Štajerca«, lista, v katerega piSejo ljudje kakor MurSec, ki je obsojen na višala. Kriva je tudi nevednost nafiih ljudi, ki ne vejo velikokrat, zakaj se gre. Razjasnil je navzočim, kaj je to, nartdno mišljenje, o katerem nimajo naSi ljudje pravega pojma M; nismo proti temu, da se ne bi ljudje nemški učili, a zato emo, da naj vsak človek, najsibo katerekoli narodnosti, spoštuje svoj materin j*sik. Kdor tega ne spoštuje, ni nič vreden. Čiovik, ki svojo materinščino zaničuje, je podoben takemu, ki svojo lepo, pošteno suknjo, ki mu jo je dobri oče dal, raz sebe trga in se po tujem obleče, ker misli, da bo tako lepSi. Dolžni smo voliti narodnega in vernega poslanca, takega, ki ne bo delal proti Slovencem za Nemce, takega, ki ne bo glasoval za protiverske postave v zbcrnici. Dokler ne bomo o tem prepričani, ne bo boljše. Govori! je iudi o izvolitvi Štigerja ter to kandidaturo primerno ožigosal. Politično društvo bo moralo gledati pod vsem na to, da izobražuje ljudstvo v mariborskem okraju s shodi, z narodnimi listi itd. i ¡i da zatira, kolikor mogoče, nesrečen vpliv ptujskega »Štajerca.« NaSi ljudje so itak dobri, samo nevedni so in se dajo vsled tega hitro zapeljati. DruStvo bo moralo tudi v dotiko stopiti vsaj z nekaterimi rodoljubi v krajih kakor Spodnja in Gornja Sv. Kungota, Svičina in S 7. Jurij ob Pesnici, da se tudi tam nekaj zgodi. Pozival je navzoče k delu, k neustrašenemu delu za naSo stvar. Ne bojmo se nikogar, saj je nase delo, delo za dobro, sveto stvar. NavduSeno ploskanje je pokazalo končno, da je govoril vsem iz srca. Na to je dal poročilo blagajničar Franc Štancer. Izvolil se je nov odbor tako-le: predsednik Franc Thaler, podpredsednik Anton Lorber, tajnik Evald Vračko, blagajnik Franc Štancer ; odborniki: Jože! Polančič, Matija Zemljič, Jakob Rauter, Alojz Herič, I. Draž, Alojz Drozg, namestniki: Ivan Sekol, Tomaž Rojs, Kari Kzmplež in Donko Jakob. Nastopil je na to gosp. deželni poslanec R oSkar. Gjvoril je o raznih predlogih in interpelacijah, ki so jih stavili spodnjeStajer-ski slovenski poslanci. Dosegel je on z drugimi slovenskimi poslanci, da dobijo po toči poškodovani 40.000 K več, kot je bilo v za- četku namenjeno. Drugih reči ni dosege!, ker niso hoteli ničesar dovoliti spodnjeStajerski nemčurski poslanci kakor Stiger in drugi. Prišli so takoj s proračunom, a njihove koristne predloge so vrgli v koS. Zato so Slovenci začeli z obstrukcijo, čeS, postavite prej na dnevni red naSe predloge. Tadi lovsko postavo je omenil in kritikoval. Povedal je tudi marsikatero zanimivo o Stigerju, kateri se je v deželni zbornici združil z mestno stranko in dela zdaj proti kmečkim strankam in ki sploh ni nič storil za svoje vo-lilce. Klical je, če hočete, da bomo kaj dosegli, volite poštene poslance. Nsmci in nemšku-tarji so naSi sovražniki! Najhujši so renegati! GornjeStajerski pošteni Nemci bi nam itak bili dali eno slovensko kmetijsko Solo, a naSi nemSkutarski poslanci so se temu protivili. Končal je poslanec z odooravanjem navzočih Potem se je Se o marsičem govorilo. Posebno so se od vseh strani slišale pritožbe, da je davčni urad pri odpisavanju davka premalo gledal na obupno s t a-n j e naSih ljudi. Nokat rim je toča vse ali vsaj dve tretjini pobila, a odpisala se jim je pri davku le mala svotica. Ljudje n e morejo plačevati, ker nimajo ničesar. V spomladi je pričakovati lakote v jareninskem okraju. Kdo je kriv, da se je tako malo dače odpisalo? Naši ljudje se po-zivljejo, naj ne podpišejo davčnega listka, ki ga bodo dobili za odpis dače in naj napravijo prošnje ali naj gredo sami prosit okrajnega glavarja, da se jim več. odpise. Č9 nekateri ne morejo letos plačati, se jim bo ugodilo, da plačajo Listek. Razprtije z Madžari zaradi Mure. (Po Slekovčevih zapiskih v križevski in ljutomerski kroniki priobčil F. K.) Neuravnsni, v množino panog razdeljeni tek Mure je večkrat, zlasti pa v prvi polovici 16. veka povzročil med Štajerci in Ogri dolgoletne prepire in tožbe, v katere so bili več ali manj zapleteni tudi prebivalci vseh ob Muri ležečih krajev križevske ia ljutomerske župnije. Da bi svoja obširna posestva okrožil in bolj zavaroval pred Muro, ki je svoj tek le prcrtda spreminjala, dal je Tomaž Szechy, grajSčak v Gornji Lendavi početkem 16. veka onkraj Turjcnec na ogrski strani za voziti dve strugi, dve panogi pa z močnim poprečnim jezom tako združiti. da se je tok reke obrnil z vso silo na Štajersko stran. Ker pa je Mura vsled tega začela podkapati najro-dovitnejSe njive in se celo hiSam bližati, bili so prebivalci Murskega polja prisiljeni, zaradi svojevoljne uravnave Muro, ki je njim in tudi deželi delala ogromno Skcdo, pritožili se pri vladi. Štajerski cesarski namestnik je na to stopil v dogovor s Tomažem Ssechyjem, a ker se z dobrim ni dalo ničesar doseči in je Mura vedno več zemljišč podkapala, poslal je 1. 1511 inženirja z dovoljnim številom delavcev na Mursko pol,e, da bi s potrebnim jezom zabranili večjo Škodo. Pa komaj so bili dva dni delali, planil je Tomaž Szechy s svojimi ljudmi nanje, razpodil delavce na vse strani, inžeuirja pa odgnal s seboj ter ga v ječo vrgel. Kmalu potem jj napravil 2 ogrskimi vojaki močne nasipe na Štajerski strani iu razpostavil na oje tepe, da si ta-moSnjih prebivalcev ni nihče upal blizu. Tako zavarovani so ogr&ki delavci izkopali tam tri precej Široke jarke in Muro v nje napeljali. Potem so jez na ogrski strani še bolj utrdili-in nižje tega napravili Se eden jez. Vsled tega no je Mura obrnila še bolj proti Štajerski in njeni valovi so z vso silo butah v rahlo zemljišče, ki se je ruSilo, da je bilo groza. V kratkem času so izginili najlepši travniki in njive in čez par let tudi tri vasi, namreč Pirovci, Pipovci in precejšnji del sedanje Stare vesi, takrat Otendorf imenovane. Prebivalci so se naselili potem v Za-srdih in so iz premožnih kmetov postali ubogi želarji. Deželna vlada je sicer 1. 1524 poslala tje komisarje, da bi potrebno ukrenili, a komaj so bili ti z ogromno množino ljudstva dospeli k Muri, prihrul je Tomaž Szechy z vojaki in je začel s topi in puškami stre- ljati na Štajersko stran. Morali so torej naglo cdbežati, da so si reSili življenje. Prebivalci Murskega polja so začeli na to, kolikor se je sploh Se dalo, braniti svoja zemljišča pred deročimi valovi, a k vedi se niso smeli približati, kajti na drugi strani je noč in dan stražil oddelek vojakov, ki je vsako delo tik Mure zabranil. Premožnejši so v dolgosti pol milje dali nekoliko cd obrežja v zemljo zabiti debele kole in navoziti jezove, a kakor hitro je voda vse to podkopala in odplavila, moral ; so zgradbo vnovič začeti, pa le na suhem, kajti Madžari nikakor niso dovolili, da bi kole zabijali v vodo. Enako je ravnal in tok Mure na Štajersko silil tudi Anton Banffy, grajSčak v Spodnji Lendavi, katerega zemljišča so se razprostirala po planjavi nasproti Veržeju. Ker je vsled tega struga Mure postala zelo ozka, planila je voda že pri srednji po-vodnji čez obtežje ter se razlila po nizkem Murskem polju, da je bilo podobno jezeru. Škoda na njivah je bila ogromna. Pogostokrat so prebivalci nižje ležečih vasi dobili vodo tudi v svoje hrame, kar je povzročilo rasne bolezni pri ljudeh in pri živini. Trpele pa so v tem oziru sledeče vasi: Bunčani, Krapje, Kristanci, Babinci, Mota, Cven, Pristava, zlasti pa trg Veržej, ki je bil takrat Se celo ob Muri. Mitm I. 8LGVSN8KI GOSPODAR. 1. decembra 1904. prihodnje leto, ko bo mogoče le boljše. Obče se je tadi povdarjalo, da so nekateri župani premalo skrbeli za svoje občane. Za podporo od države naj se oglasijo še sedaj pri županu in če to nič ne pomaga, naj se naravnost obrnejo na glavarstvo v Mariboru. Če se je komu krivica zgodila, naj se obrne na poslanca. V prihodnjič morajo bolj odločno nastopiti naši ljudje. Nazadnje se je Se stavila resolucija za gibanje »proč od Gradca«, potem resolucija za slovenske višje šole in za vseučilišče v Ljubljani, resolucija, v kateri se prosi, naj bi se okrajno glavarstvo in davčni urad bolj ozirala na obupno stanje našega kmet-skega ljudstva. Gotovo nas ne bodo prezrli, če jim pokažemo, kako žalostno je pri nas. G. poslancu se je izrekla topla zahvala in odobril se je njegov nastop popolnoma. Sti-gerju pa smo izrazih nezaupanje in ga pozvali, naj odstopi, in to v kraju, kjer je dobil večino glasov. Tako sijajno se je izvršil ta shod. Red je bil pod predsedstvom g. Evalda Vračk& izvrsten. Po shodu so še govorili navdušeno č. g. Matija Zemljič, kaplan v Št. Jakobu, ki nam je risal tamošnjo obupno stanje in prinesel celo pozdrave od murskih Slovencev, mladenič Šparl iz Jarenine, ki je povdarjal, kako potrebna bi bila 'slovenska kmetijska šola, ko je moral iz lastne skušnje na nemški kmečki šoli veliko trpeti, mladenič Fr. Žebot, kateri je prinesel celo pozdrave iz Št. Ilja in risal obupno stališče tamošnjih Slovencev, mladenič Grandošek iz Spodnje Sv. Kungote. ki je prinesel pozdrave iz kraja kjer mrgoli naših nasprotnikov in misdonič France Sekcl, ki je v vznesenih besedah navduševal za ljubezen do maternega jezika. Kako navdušenje je bilo med poslušalci, tega mi ni mogoče popisati. Da le ne bi samo pri navdušenju ostalo, da bi se le to navdušenje tudi v dejanju pokazalo. Shod na Vukovskem je zaznamovan z zlatimi črkami v zgodovini jareninskega političnega društva. Rusko-japonska vojna. KTa suhem. V Mandžuriji se ni nič spremenilo. Majhne praske se vedno nadaljujejo. KtHaj se bosta resno spoprijeli obe armadi, se ne ve, kajti poročila si nasprotujejo. Nekatera poročajo, da se bo kmalo vnela bitka. Če ne bodo Japcnci začeli, bo pa začel Kurcpatkin. Drugi zopet poročajo, da Rusi ne bodo prej začeli kakor februarja, ko bode prišla njihova druga armada na bojišče. Katere vesti so resnične, pokazala bo prihodnjost. Vsak dan pa postajajo Rusi vsled došlih ojačenj močnejši. Zdaj ima baje Kuropatkin čez 400 tisoč vojakov. V spomladi bodo imeli Rnsi en milijon vojakov na bojišču, poročajo nekateri listi. Tukaj podajamo nekatera poročila iz Mandžurije: Mukdenski dopisnik »Rusi« poroča dne 22. t. m., da je utemeljeno mnenje, da Japonci na vzhodu obhajajo Ruse. Kitajci pripovedujejo, da mnogo Japoncev gre proti vzhodu ter pelje seboj živež. Vsled tega se tudi kitajsko prebivalstvo v velikem številu seli is vzhodnih krajev. O boju pri Putilovem griču se poroča, da so bili Japcnci z bajoneti vrženi nazaj. Boj je bil kratek, a hud. Vse najdene japonske puške so bile razbite od krogelj. Kuropatkin poroča: V noči na 23. m. m. so naši prostovoljni lovci obhodili celo stran, pri tem so ujeli 11 Japoncev. Noč na 24. m. m. je prešla mirno. Brzojavka generalnega poročnika Saharova poroča, da je noč na 25. m. m bila tudi mirna O Kurukiju ni mogoče nič gotovega izvedeti. Eni trdijo, da je živ, drugi zagotavljajo, da je mrtev. Kitajci pravijo, da so mrtvo truplo Kurokijevo že 3. novembra poslali čez Inkou na Japonsko. Na morju. Del baltiškega brodovja je došel do luke Suec. Celo brodovje je dosedaj mirno nadaljevalo svojo pot. Pri vožnji skczi ¡sueški kanal so bile odrejene posebne varnostne odredbe. V tem času ni smela peljati nobena ladja po kanalu v severni smeri. Ruski mornarji so celo pot stali pri topovih in torpednih cevih. V luki so bile ladje popolnoma ločene od drugih. Dczdaj je brodovjo nepoškodovano. Kaj bo brcdovje naradilo, ko pride blizu Japonske, ni znano. Nekateri pišejo, da se bo skušalo združiti z Vladivostoškim brcdovjem, in da bo najprej šlo v Vladivostok, drugi zopet pišejo, da bo rešilo Port Astur, tretji, da bo napadlo Japonsko in prevozne ladje. S tem bo preprečilo, da ne bo dobila armada več živeža in streljiva. katerega prevažajo sedaj ladije iz Japonske. Seveda je postopanje baltiškega brodovja odvisno od tega, kako bo postopalo japonsko brodovje. Baltiško brodovje je približno jednnko močno kakor japonsko. Samo če se združi z ladijami v Vladovostoku, bo imelo majhno premoč. Veliko premoč pa bi imeli Rusi, če bi poslali tudi črnomorsko brodovje v Vzhodno Azijo. Zato se poroča iz Berolina, da je veliki knsz Aleksis predložil carju spomenico, v kateri dokazuje, da bi zamogla Rusija do- biti zadostno premoč na morju le, ako odpošlje črnomorsko brodovje na bojišče. Car se še ni odločil. Vsled pogodbe pa ne sme rusko črnomorsko brodovje skozi morsko ožino Bosporus brez dovoljenja drugih držav. Angleška pa bi v to gotovo ne privolila, ampak bi s silo to preprečila, če bi hotelo črnomorsko brodovje kar tiho oditi. Port Artur. Kakšne vesti trosijo Japonci o Port Ar-turju že več mesecev med svet, to presega že vse meje. Po njihovih poročilih je trdnjava že več kot desetkrat padla. O posadki pišejo, da je popolnoma obupana, da šteje samo 2000 mož, da je general Steseij umrl in Bog ve kaj še vse. Toda laž ima kratke noge. Vsaka njihova vest se izkaže čez nekoliko časa kot lažnjiva. Generalni major baron Kodama, začasni štabni šef za časa Ojamove odsotnosti, je dovolil nekemu ameriškemu dopisniku razgovor. Baron Kodama je kazal na težkočo pri osvojitvi Port Arturja ter dejal, da bodo Japonci preživeli zimo v trdnjavi. Kodama pravi, da bo kmalu prišel trenotek, ko se bosta n» suhem obstreljevali dve močni topniški sili. Pristavil je še: »Rad bi vse vojaške veščake celega sveta spravil ondi skupaj, da bi se tu učili za bodoče vojske.« Na vprašanje, ali ne bo pehota vendarle odločila osvojitve, je odgovoril: »Ne, to je vprašanje vojevanja in izurjenost« inženirjev. Sovražnik ima 20 00 mož, mi pa 60.000. Ni nam m<> goče jih rabiti več. Uspeh je odvisen od vrhovnega vodstva in od streliva.« Kodam* je še pripomnil, da so utrdbe od japonsko-kitajske vojske popolnoma izpremenile svojo zunanjost Danes ni ena sama gotova utrdba ključ do cele trdnjave. Ako je vzeta ena utrdba, je vzeta le ista, nikakor pa ne cela vrsta drugih. Kako neumno izlagane vesti poročajo Japonci, je razvidno iz tega, da pravijo, da je Steseij brzojavil carju, da se Port Artur ne more več držati. V ruskih vladnih krogih so bili že dolgo tega mnenja ter so to brzojavko sprejeli popolnoma mirnodušno. Vendar se pa car še ni odločil, naročiti Steselju, naj preda trdnjavo. V Tokiu so prepričani, da je ž > blizu konec obleganja. Listi pravijo, da ni treba več prelivanja krvi, ker bo trdnjavo itak premagala lakota (?). Kljub temu pa Japonci še vedno napadajo trdnjavo in prelivajo kri, čeravno ni potrebno. Nam se pa le zdi, da je »grozdje« pri Port Arturju prekislo. Deželni stanovi so se sicer leto za letom pogajali s svojevoljnimi Madžari, vršile so se komisije druga sa drugo, posvetovali so se zdaj v Radgoni, zdaj v Gradcu, a vlada ogrskega kralja Ladislava in Ludovika II. je bila preslaba ter si ni upala s strogimi sredstvi nastopiti proti oholim madžarskim ple-menitašem. K temu so prišle še nesrečne domače homatije zlasti v verskih zadevah, in tudi Turki so vedno bolj pritiskali, zato pa se tudi Habsburžani, vedoč, da ako začnejo z odločnostjo postopati zoper madžarske plemenitaše, bodo jih le še bolj odtujili, niso upali, kaj v korist oškodovanih krajev ukreniti. In tako beremo v dotičnih obširnih zapisnikih, da je manjkalo zdaj denarja, zdaj primernega časa, a v resnici je manjkalo prave volje. Zato pa je ostalo tudi leta in leta vse pri starem, le Mura je dalje drla in spravila v nevarnost celo Mursko polje. Zlasti je bil Ferdinand I. prva leta svojega vladanja proti Madžarom zelo prizanesljiv ter jim je vse spregledal, a ko so Turki 1. 1537 pri Oseku pobili krščansko vojsko, sprevidel je, da utegne v kratkem potrebovati tudi pomoč Štajercev. Zato je pričel proti Madžarom postopati bolj odločno. Pa tudi Štajerci so v raznih skupščinah zahtevali od vlade nujne pomoči ter pretili, da bodo svoje vojake namesto proti Turkom poslali na Ogrsko po- korit predrznih plemenitašev, ki so povzročali ; deželi toliko gorja. Deželni glavar Janez baron ' Ungnad je torej spoznal za potrebno, proti grajščakom Gornje in Spodnje Lendave nastopiti z vojaško silo. V Gornji Lendavi je med tem očeta Tomaža nasledil sin Štefan Szechy, temu pa 1. 1537 še bolj drzen Aleksij Thurc6; ogrski namestnik, zato pa so prepiri med Štajerci in Ogri postajali vedno bolj nevarni. Junija 1537 je pustila deželna vlada štajerska pod zavetjem pešcev in konjikov Ka-cijanerjeve armade na ogrski strani izkopati yeč jarkov in s tem tok Muri vsaj toliko uravnati, da ne bo Štajercem delala nove škode. A Thurio je dal jarke t» ko j zopet zakopati in z visokimi jezovi zavarovati, potem pa je prignal 2000 oboroženih vojakov, ki so Hrastju nasproti napravili nov velikanski nasip. Vsled tega so Štajerci prišli še v večjo nevarnost. Zato so se obrnili do Kaci-janerja. Ta je oholemu grajščaku pisal zelo strogo pismo in mu zagrozil, da bo mahoma nazaj poklical vse štajerske čete, ki se na Ogrskem zoper Turke bojujejo, če ne bo po-gubljivega nasipa takoj odstranil. To se sicer ni zgodilo, a vojaki so morali zaradi skupnega podjetja Avstrije in Ogrske proti Turkom ostati v Slavoniji. Zato je Ferdinand ukazal, naj se razprava o uravnavi Mure preloži za dva meseca. Dva meseca sta pretekla, a tudi pri zopetni obravnavi se zaradi ogrske svojeglavnesti niso mogli sporazumeti in zato so štajerski deželni stanovi enoglasno sklenili, se vsaki uravnavi Mure, ki bi se godila na škodo Štajercev, ustaviti z vojaško silo. Pa že februarja 1538 so podložniki Thur-zo-ta stari nasip, katerega je voda podkopala, tako ponovili, da se je Mura naravnost proti Veržeju obrnila. Ker so zaradi te samovoljnosti v Radgono sklicane obravnave (31. marca in 28. oktobra) ostale brezuspešne, sklenili so deželni stanovi januarja 1539, da bodo, kakor hitro bo nastopilo ugodno vreme, pod vodstvom deželnega glavarja dotične jeze odstranili in Muro v stat o strugo napeljali. To se je tudi zgodilo. Ker so se pa Madžari ustavljali, tekla je na obeh straneh kri in nekega madžarskega davkarja, ki je ljudi šun-tal, so na rokah in nogah zvezanega v Muro vrgli. Ta Thurzč je kmalu zbral precejšno četo vojakov in delavcev ter je hotel napraviti nove nasipe. Vsled sklepa od dne 24. aprila 1539 so potem ogrskega namestnika nagovarjali najprej z dobrim, naj nameravano delo opusti, kajti drugače so prisiljeni, mu to z vojaško silo zabraniti. Že so bili vjjaki, pešci in konjiki s topovi in drugim orožjem Državni zbor. Dun^j, 29. novemb. 1904. Položaj t državnem zboru. Ko je bilo v prvi polovici novembra prenovljeno ministrstvo in bil imenovan za Čaško poseben minister, se je v obče pričakovalo, da se bodo pomirili Čehi in postane zopet redno delovanje v poslanski zbornici. Čehi niso tema nasprotovali; samo da bi se jim bilo dalo nekako zagotovilo, da se jim izpolnijo vsaj polagoma njihove opravičene zahteve, bi se bili ndali. Vlada jim ni obljubila ničesar. Nemške stranke so pa nastopile silno sovražno proti Čehom in njihovim zaveznikom; ob enem pa Se proti Lahom. Nemci zahtevajo v enomer, da se morajo opustiti poljske in češke vzporednice na nemških učiteljiščih v Tropavi in Tesinu, čeravno je mncgo več Slovanov v Šleziji kakor Nemcev. Nemci zahtevajo nadalje, da mora vlada odpraviti iz Inomosta lesko pravno učili Sče. To je silno težko. Italijani zahtevajo, da se naj ustanovi v Trstu laško vseučilišče; s tem bi bili Nemci, četudi ne radi, morebiti vendar zadovoljni. A vlada temu noče pritrditi, ker v Trstu je že zdaj glavni sedež laskih ro-goviležev, ki skuSajo Trst in vse Primorje odtrgati od Avstrije in priklopiti Italiji; kaj bi bilo še le potem, če se v Trstu zberejo vsi laski visokoSolci? Temu se ustavljajo tudi z vso močjo Slovenci in Hrvati, ker teh je tudi mnogo v Trstu; okolica pa je vsa slovenska. Kakor je znano, so se pa spomladi tega leta Mladočehi tesno zvezali s Slovenci in Hrvati in sicer tako, da ne morejo in ne smejo Cehi odstopiti od obstrukcije, dokler jim »Slovanska zveza« tega ne dovoli. Nasproti ne more »Slovanska zveza« opustiti obstrukcije brez dovoljenja Čehov. A Slovencem in Hrvatom v'ada sploh ničesar ne dovoli. Vedno namešča po Spod. Šta.erskem samo nemške uradnike, medtem ko pošilja na Kranjsko slovenske uradnike. Kranjcem Se vedno zapoveduje baron Hein. Dalmatinski Hrvati so pa skrajno razburjeni, ker noče vlada odpoklicati deželn. namestnika barona Handel-na. Zraven tega je najvišje upravno sodišče razsodilo, da se morajo Slovencem v Trstu napraviti slovenske Sole in je zadnjič nad 10.000 tržaških Slovencev zahtevalo slovenske šole: a tržaško mesto jim teh ne privošči. Vse stranke, če izvzamemo Poljake, so silno razburjene nad vlado. Tudi krščanski socialci niso zadovoljni, ker je vlada nedavno preoovedala iz strahu pred socialnimi demokrati neko slovesnost v čast dr. Lueg-gerjo, dunajskemu županu. Zadnje dni je sicer priporočala nemška narodna stranka, naj se skličejo v skupen posvet načelniki vseh strank ; državnega zbora, da se dogovorijo, kako bi . se dalo pričeti z delom v zbornici. Pa če se l tudi dogovorijo o tem večje stranke, tičijo za hrbtom manjSe, n pr. čeSki narodni socialci, ki nikakor ne pripustijo, da pride zbornica do pravega dela. Mogoče je potemtakem, da se državni zbor kmalu odgodi. Udanostna izjava. Zadnje dni so v državni zbornici nesramno napadali cesarsko rodovino nekateri državni poslanci, kakor grof Sternberg, socialni demokrat Pernersdorler in drugi. Predsednik zbornice ni pravočasno grajal govornikov. Ti neprestani napadi so presedali večini poslancev. Zato so se dogovorili čeSki veleposestniki, Poljaki, nemški katoličani, Ru-muni, Slovenci in Hrvati, da je v njihovem imenu v četrtek, dna 24, novem, grof Palfy vprašal predsednika grcfa Vetterja, ali hoče v prihodnje skrbeti, da taki napadi izostanejo. V imenu nekaterih Nemcev je isto vprašal predsednika baron Ludwigsdorf. Proti Palfyju in Ludwigsdorf« so strastno ugovarjali socialni demokrati in Vsenemci. Hrup na galeriji. Ko se je zbornična seja pretekli četrtek z iključila, so začeli na zbornični galeriji zbrani socialni demokrati in nemški narodnjaki grozno kričati: Proč z Lueggerjem! Proč s krščansko itolo! To brezverno svojat grozno jez;, da je nižjeavstrijski deželni zbor sklenil novo šolsko postavo, po kateri se čutijo nekrščanske stranke hudo prizadete. Posebno nekrščanski učitelji strajtno ugovarjajo tej postavi ter delajo na to, da bi je ne podpisal presvitli cesar. Kaj se torej zdaj dela v zbornici? Cel teden se razpravlja o besedah, katere je govoril dr. Korber ob začetku zborovanja. Vsaka stranka naznanja svoje pritožbe. Te dni pride v imenu Slovencev na vrsto dvorni svetnik Šuklje. »Slovanska zveza« se je posvetovala v mnogih sejah, kaj in kake naj imenovani poslanec raz oži naSe pritožbe. Politični ogled. Lepe besede — a lažnjive. Novi tržaški namestnik knez Hohenlohe, kateri je pri svojem nastopu slovenskim odposlancem obljubil, da hoče biti pravičen obema naro-dnostima, je že dvakrat snedel svojo besedo. Prvikrat ko je dal odgovoriti svojemo uradniku na slovenske interpelacije v italijanskem na potu v Radgono, ko Ferdinand z&pove kakor Štajercem tako tudi Ogrom mir in ukaže slavnemu Nikolaju Jurišiču, naj s precejšnjo vojsko gre na Mursko polje in skrbi za red in mir. Tako pride Jurišič v Veržej in dokler je on tam bival, vladal je na obeh straneh Mure mir. V poznejših letih so se enaki prepiri Se večkrat ponavljali; mnogokrat je prišlo' do krvavih prask, kajti eni so napadali drugega in leto za letom je bilo slišati o medsebojnih ropih in nasilstvih, zlasti so se v tem odlikovali Ogri. Tudi Muro so rivali zdaj sem, zdaj tje, a ker je vlada vedno omahovala, ostalo je vse pri starem. V drugi polovici 16. stoletja so se nemimi duhovi polagoma polegli, Mura pa, razkosana v neStevilne panoge, spominja Se danes na nekdanji razdor med Ogri in Štajerci.*) * * * Pozneje je Mura včasi sama popravila, kar so bih Ogri po krivici vzeli Štajercem. V neki pritožbi 94 letnega Jurija Pintariča z dne 19. avgusta 1752 beremo, da je n*ura pred kakimi 60 leti, torej proti koncu 17. stoletja, spremenila svojo strugo ter vdrla proti ogrski strani in je prebivalcem v Hrastju zapustila veliko naplavljenega in z grmovjem Glej Beitrage z. K. st. G. 1888, 92—186. Muchar, Vin., 399. obraslega, sveta, ki pa ni bil za nikaksno rabo. Tedaj je oče imenovanega Jurija Pintariča z dvema drugima kmetoma (Kegl in Emberič) v Rihtarovcih izkrčil grmovje ter napravil pašnik. Zato pa so njihove niše s Hraščani vied imele pravico do paše na imenovanem pašniku, kar so jim pa pozneje hoteii vzeti. Gosposka je pa 26. avgusta 1758 imenovanim posestnikom pripoznala pravico do paše. Tudi v 17. in 18. stoletju so se Štajerci večkrat pritoževali čez Ogre, da so svojevoljno spreminjali meje, zlasti je veliko takih pritožb v veržejsksm arhivu zoper belotinske grajščake. No, dandanes so Štajerci in Ogri bolj mirni sosedje in si ne rivajo Mure sem in tje, zato pa ona sama tem bolj hudomušno menjava svoje korito ter od leta do leta dela ogromno škode zlasti na Štajerski strani od Radgone doli do medžimurske meje pri Spodnji Moti. Pa kakor zgodovina ostro obsoja krivično ravnanje nekdanjih ogrskih grajščakov, tako bo tudi enkrat ostro obsodbo izrekla nad tistimi, ki imajo v Gradcu v rokah deželno premoženje, pa nič ne store za Spodnje Štajersko in puste, da reke in potoki trgajo in poplavljajo naše njive in travnike jeziku, drugikrat je pa odSel, pobegnil, da mu ni bilo treba sprejeti slovenskega odposlanstva. Upravno sodišče je vsled pritožbe tržaških Slovencev razsodilo, da mora zidati mesto slovensko Solo. Dozdaj se to Se ni zgodilo. Zaradi tega so sklicali tržaški Slovenci protestni shod, katerega se ie udeležilo na tisoče slovenskega občinstva. Ko so poslali s shoda odposlanstvo k namestniku, kateremu naj izroči zahteve shoda, namestnika ni bilo doma, ampak je bil odSel na neko razstavo. Vedel je, da bo prišlo odposlanstvo, za to je pobegnil! Snedena beseda in pa slaba vest ga je gnala! Trozveza. Laški listi poročajo iz Rima, da so dogodki v Inomostu oživeli po vsej Italiji gibanje proti zvezi z Avstrijo. Toliko avstrijska, kolikor italijanska vlada da sta radi tega v velikih skrbeh. Prememba šolske postave. Deželni kulturni svet v Inomostu je sprejel predlog, da se osmo Šolsko leto opusti in nadomesti z nedeljskimi Šolami. Kot vzrok navaja pomanjkanje delavskih močij. Zmaga katoliške stranke. V Milanu na Italijanskem so se vršile dne 26. novem, občinske volitve. Zmagali so kandidati katoliške stranke s 17 500 glasovi, medtem ko je imela nasprotna, liberalna stranka komaj 14 500 glasov. Povsod zmaguje katoliška ideja, ker ljudstvo vidi, da se bo edino na podlagi katoliško socialnih postav moglo rešiti socialne bede. Kako se dela za protestantizem. Na Muravskem imajo pastorja Babylona, ki spada med glavne razširjevalce luteranstva na Mo-ravskem. A zadnji čas je precej omejil svoje delovanje. Da bi dobil čim več odpadnikov, je nagovarjal protestanSke mladeniče. ' poroče s katoličankami. Po poroki je skrbel, da je nevesta postala luteranka in pregovorila tudi svojo rodbino k odpadu. A pri nekem premožnem mladeniču je naletel slabo, ko mu je prigovarjal, naj se poroči s katoličanko. Mladenič je imel že izbrano protestando nevesto, katere ni hotel zapustiti. S pastorjem sta se zaradi tega tako sprla, da je imelo z zadevo opraviti tudi sodišče. Mia-denič se je hotel poročiti s svojo protestan-Sko nevesto in pastor Babylon naj bi izvršil poroko. Ko sta prišla ženin in nevesta v cerkev, ju je nagovoril kratko in surovo: »Torej se hočeta poročiti. Tožila sta se že s svojim pastorjem. Jaz sem z vama gotov« in šel je iz cerkve. To je bilo mlademu možu preveč in tožil je pastorja. — Pri razpravi je bil pastor obsojen na 600 kron. Vstaja bokserjev na Kitajskem. Vse kaže, da se bokserji zopet pripravljajo na vstajo, ki bo obširnejša, kakor je bila 1. 1900 Po vsem Kitajskem in v Mandžuriji hujskajo menihi prebivalstvo. Kitajska vlada je že meseca oktobra zapovedala prijeti glavne voditelje vstaškega gibanja. A ta ukaz se ni izvršil, ker se višji častniki in vojaki soglašajo z bokserji. Dopisi, Iz Slovenskih goric. (Žalostne narodne razmere.) Ldtos so bile volitve v občinski odbor v Gornji Voličini, župnije Sv. Ruperta. Mnogi so pričakovali premembe in konca nemškutarije. Nekateri dobro misleči so poskusili streti vladarstvo sedanjega Stajerčijansko navdahnjenega župana Jožefa Petrič. Ni se jim posrečilo. Bili so preslabo organizirani. Za tri leta, Bog daj srečo 1 G. Jožef Petrič, župan v Zgornji Voličini, načelnik krajuega šolskega sveta pri Sv. Rupertu, ud in odbornik slovenskega okrajnega zastopa pri Sv. Lenartu, je res čudak. Živi v domišljiji, da je ena izmed glavnih oseb v Slov. goricah. Nastopal je kot pisač ah pa volilni komisar v slovenskih občinskih uradih. Sam pa uraduje nemški. Glavni udarec je mislil dati »Slov. Gospodarju«, kojega naročnik je itn« i. SLSratEi »3SP0DAlf 1, decembra bil več let, poslal ga je nazaj. Toda »Slov. Gospodar« izhaja Se danes. Pri volitvi deželnega poslanca v splošni skupini je strastno agitiral za kmečkega »rešitelja« Wratschkota. Po končani volitvi je nesel židane volje izid volitve brzojavnemu uradu k Sv. Lenartu. Tam se je v gostilni g. Sarnitza, kjer je bilo in je zbirališče narodnih odpadnikov, na prsi tolkel in priduševal, da mora Wratschko zmagati. In kako se je njegova nezmotljivost vresničila? Izvoljen je bil dr. Ploj. Bila je po dolgih letih Čučkofega vladanja volitev v cerkveni skladni odbor. Kdo je agitiral zoper župnika? Župan gornje vo-lički Jožef Petrič. Pomagali so mu šribar v pokoji iz Gočovskega vrha, bivši posilinemški pisač iz Selc in oče iz Rogoznice. Vspeh? Pošteni možje so volili brez ozira na pritisk narodnjaka Antona Živko. Ali še toraj niste spregledali, možje poštenjaki iz Gor. Voličine, ter še vedno mislite, da vam je štajercijanski pesnik in hujskač neobhodno potreben župan ? Vzdramite se ! Iz Vidma. Dopisnik »Štajercev« o vi-demskih volitvah še vedno laže. Dvakrat se mu je v »Slov. Gospodarju« že povedalo, da so se te volitve vršile dne 29. oktokra in da je izvoljenih 9 slovenskih odbornikov in 9 nasprotnikov. »Štajerčev« modrijan je pa naznanjal po svetu: prvokrat v »Štajercu«, da so bile dne 20. oktobra, potem v »Slov. Nsr.«, da so se vršile dne 24. oktobra; v zadnji številki »Štajerca« pa piše, da so bile dne 28. oktobra. »Štajercu« je povedal v prvem dopisu, da je zmagala Žičkarjeva stranka, v zadnjem dopisu, da so izvoljeni le »4 črni bratci« — a 14 naprednjakov. V zadnjem »Štajercu« zopet pripoveduje o kosilu, h kateremu so bili povabljeni ti »črni bratci«; se ve, »Štajercev« dopisnik ni bil povabljen; zdaj n u pa še vedno diši to kosilo. Dela se, kakor bi bil on tudi voliiec. Res, med vo~ lilci je s tal, a samo le pri oknu — zunaj na cesti — je lukal v volilno sobano. Ker je pa ta »Štajerčev« dopisnik že tako skrben za našo občino, zakaj pa nikdar ne pove, kako je nekdo zdaj v sodnijski preiskavi, ker je kradel pri občini? To bi bilo zanimivo za bralce »Štajerca« in »Slov. Naroda.« Pa, ko bi hotel dopisnik teh dveh listov bolj natanko povedati, koliko se je pokradlo pri občini in kdo je tat, to bi nas zanimalo. Bazne stvari. Iz doMailk br^ev. Osebna vest. Pravni praktikant v Gradcu, g. Fran Vido vi č, je imenovan avskultantom za okrožje graškega nadsodišča. Poroiil se je v Gradcu g. dr. Franc Čeh, zdravnik pri Gornji Sv. Kunigundi, z gdč. Ado Trate nšek, hčerko višjega poštnega kontrolorja. Bilo srečno! S pošte. V Kapeli in v Sromljah se je ustanovila poštna oddajalnica. Prva ima vsak dan poštno zvezo s pošto v Brežicah, druga pa samo šestkrat na teden. — Za poštno upraviteljico v Ponikvi je imenovana gcspa Amalija B a k š i č. S šole. Za učitelja na meščansko šolo v Maribor je prestavljen g. Karol T r e i b e r iz Halbenreina (samo Nemci dobe dobre službe!), za nadučitelja v Dobrovcah je imenovan tamošnji učitelj Mat. T u S e k, za učiteljico ženskih ročnih del je nastavljena v Št Juriju ob Pesnici nadučiteljeva soproga Matilda Vodenik. Mariborske novice. Umrl je dne 25. novem. 1.1. učiteljiščnik III. razreda g. Leopold K veder. Pogreb se je vršil v nedeljo, dne 27. nov. ob mnogobrojni udeležbi gg. profesorjev, učencev ter drugega občinstva. Bil je blag in marljiv mladenič. Svetila mu večna luči — V torek, dne 22. m. m. je skočil v Dravo 53 letni, oženjeni izdelovalec kopit Janez Pečar. Samomorilec ni bil pri pravi pameti. — Prejšnji viničar dr. Lorberja, Anton Novak, jc ž-3 več mesecev goljufal na prav premeten način več tukajšnjih trgovcev. Ukradel je namreč prejšnjemu svojemu gospodu več vizitnic. S temi je izvabil trgovcem raslične stvari. Napisal je na vizitnico kako naročilo ter šel sam k trgovcu po blago. Na ta način si je prigoljufal veliko blaga. Minoli teden je tudi prišel k trgovcu Berdajsu po 20 klg kave in kmalu na to po 40 klg sladkorja. To se je zdelo trgovcu sumljivo, za to je poslal nekoga za njim. Ta je videl, da je nesel Novak blago v trgovino Šušteršiča v Gornji Gosposki ulici. Temu je namreč Novak prodajal prigoljufano blago. Policija je goljufa na to prijela. Zagovarjati se bo tudi moral pred sodnijo trgovec Šošteršič. Šentiljske novice. Vrl narodnjak, posestnik Janez Fiuher se je poročil s Trezo Krambergerjevo iz Kaniže. Zbrani so bili na veseli gostiji Sentiljski narodni krogi in med njimi menda tudi prvikrat gospod nadučitelj na slovenski šoli. Prav tako! — Naši Nemci in nemčurji bi se radi preselili v novo hišo. Krstili so jo »Siidmark-Hof«. Tako čudno in Slovencem zoperno ime so ji gotovo dali zato, da bi vsak Slovenec že zunaj lahko videl, da tam zanj ni prostora. Naši ljudje tudi rajše pravijo »Lutrov tempel«. Pa smolo imajo. Kleti so sicer polne — pa vode. Pred templom pa je cela gora blata, tako da bodo čez njega mogli le s kakim zrakoplovom ali »luftbalonom«. Delavcev pa ni dobiti. Zato pa se že zdaj — posebno ravnatelj Helcl — bolj kislo drže, kakor se bodo t* krat, ko bodo iz nove hiše nesli prvega* nemškega — ma-čaka! — Pravijo, da bomo po večletni hudi vojski na slovenski šoli vendar enkrat dobili peti razred. Tako vsaj pravijo zidarji, katerih kar mrgoli okoli šole. Kako »kunštni« so pač naši Nemci (?) v krajnem šol. svetu! Poletu je bilo menda prevroče — in zdaj pa je gotovo najbolj primeren čai> za zidanje. Pa naj kdo reče, da niso »kunštni« ! — Volitve se bojijo — namreč Flucher Korlek in njegovi zvesti tovariši iz Cirknice in Štrihovca. Pravijo, da je že meseca marca potekla njegova doba; pa se še zdaj nič ne čuje o novih volitvah. Pa menda ne bo šlo zopet vse tako tibo kje na deskah za dimnikom k&kor zadnjikrat — kaj?! Žigertev stolp — porušen. Te krasne stavbe na zelenem Pohorju, raz katero je bil tako krasen razgled po naši mili slovenski domovini, — ni več. Minoli četrtek so opazili v Račah, da je stolp izginil. Poslali so pošto v Ruše, od koder se je takoj odpravil odposlanec k stolpu, katerega je našel razrušenega. Minolo nedeljo je šla komisija na lice mesta, ki je dognala, da je bila vsaj ena žic, ki so držale stolp, od hudobne roke prerezana. Stolp se ni mogel več upirati vetru in se je podrl. Naj se store vsi koraki, da se dožene, kdo je s svojo zlobno roko uničil tako lepo in s tolikimi žrtvami postavljeno stavbo! Lehen pri Ribnici. Gl jde na velike zasluge, katere si je občinski predstojnik, obče spoštovani g. Jakob Urbane, veleposestnik, za to občino s svojim vestnim delovanjem pridobil, ga je občinski zastop Lehen v svoji seji dne 28 listopada 1904 imenoval častnim občanom. Plaz na koroški želemici. V noči od 23. do 24 m. m. je zopet zasul plaz železniško progo med postajama Št. Lovrenc in Ribnica - Brezno. K sreči je paznik prej opazil plaz ter ustavil vlake, sicer bi se bila lahko pripetila velika nesreča. Uprava železnice ne stori nič, da bi odpravila te nedo-statke, čeravno se pogostoma dogajajo ti plazovi. Ko se bo enkrat prepetila velika nesreča, potem bo prepozno. Politiknjoča žena. Navadno se poslanci pritožujejo, da jih nihče ne pride poslušat, če pridejo poročat svojim volilcem. To se ne more reči o Vukovčanih, kateri so zadnjo nedeljo v obilnem številu prišli na shod »katoliškega političnega društva s sedežem v Jarenini.« Saj je prišla celo poslušat slavno , znana »rihtarca« vukovskega po&ilinemSkega župana. Pa ni prišla s svojim možem, z nekim drugim »gospodom« je prišla in sa z njim prav dobro zabavala. Med govori različnih govornikov pa ji ni dalo miru in vedno je z jezikom migala, da ne bi pozabili, kakega ima. Možje v njeni bližini so se zgražali nad to ženo in eden ji je zaklical, ko je delala seveda bolj zase opazke: »Idi rajši svinje krmit, tam razumeš ti, pa ne mešaj se v politične reči.« Če ne bo ta ženska mirovala s svojo nemškutarsko politiko, bomo pov&-vedali še druge reči, ki jih cela fara govori. Pri Sv, Trojici v Slov. gor. je vgri-znil stekel pes dne 16. m. m. 10 letno Genofefo Polančič in ženo M. Lončarič. Obe so od-odpeljali v bolnišnico na Dunaj. Občinske volitve v Oplotnici, katere so se vršile dne 9. nov. t. 1., so zdaj razveljavljene, ker občina ni preskrbela volitvene komisije in se je volilni zapisnik nepostavno prenarejal in čas za pritožbe sc ni na osem dni odmeril, *mpak na 3 tedne. Mora se nov zapisnik napraviti in volitve postavno razpisati. Slovenci, torej na noge, ker to tirja naša čast in tudi naš dobiček, da se bo začelo modro gospodarstvo z občinskimi dohodki. Pri Sv. Martinu pri Vurbergu so potegnili na suho mrtvo moško truplo. Spoznali so v njem Janeza Pečarja, ki je skočil v Mariboru v Dravo. V Poljčanah se je ustanovilo obrtno nadaljevaljna šola pod vodstvom nadučitelja Svetlina. V odbor so bili izvoljeni 30. oktob. sledeči gg: predsednik župan Ježef Detiček, podpredsednik nadučitelj Svetlin, blagajnik kovaški mojster Jernej Senegačnik, odborniki: Ferdinand Ivanuš, kovaški mojster Fr. Smeh, gostilničar Franc Kampl, sedlar Jožef Tajnšek, krojač Franc Somer, namestnika: krojaški mojster Ivan Vclavšek in čevljarski mojster Simon Koropec; šolska nadzornika: Jožef Tajnšek in Franc Somer. Pasji fcontumac je zapovedan v občinah: Ormož, Vel. Nedelja, Fraokovce, Hardek, Obrež, Središče. V Frankovcih je bila 4 letna deklica ogrizena od nekega, najbrž steklega psa. Zgodovinsko predavanje v Ljutomeru dne 27. novembra se je prav dobro obneslo. Prostorna Kukovčeva dvorana še ni videla toliko občinstva, kakor ta dan. Zastopani so bili vsi sloji ne le iz Ljutomera in okolice, marveč tudi od Sv. Križa in Veržeja. Bil je pa tudi pomenljiv spomin, ki se je ta dan praznoval, zakaj ravno pred dvesto leti, 1. 1703 in 1704. so kraji med Muro in Dravo grozno trpeli od ogrskih divjakov Krucev, katere so pa naši očetje pogumno premagali. »Zgodovinsko društvo«, ki ima namen, gojiti domačo zgodovino in poučevati ljudstvo o preteklosti naše domovine, je prav pogodilo, da je s svojim predavanjem obudilo spomin na trplenje in slavne čine naših prednikov, zato jc bila to tudi svečanost ljutomerskih narodnih društev. Tajnik »Zgodovinskega društva« in njega zastopnik, prof. Kovačič iz Maribora, je ob 4. uri pozdravil mnogo-brojno občinstvo, povedal namen »Zgodovinskega društva« in važnost letošnje dvestoletnice za Slov. Štajer in posebej za Mnrsko polje. Prcdsedništvo je na to prevzel ljutomerski poverjenik »Zgodov. društva«, g. dr. Chloupek. Prof. Kovačič je pa predaval o političnem razmerju med Avstrijo, zlasti Štajersko in pa Ogrsko v 16. in 17. stoletju. To razmerje je bilo vedno napeto in več ali manj sovražno. Vzrok temu so bih domače homatije, ki so nastale po bitki pri Mohaču dne 29. avg. 1526, kjer je padel zadnji ogrsko-hrvaški kralj Ludovik II, Za ogrsko krono so se odslej več stoletij borili Habsburžani, razni ogrski velikaši pa Turki. Razmerje se je Se shujšalo, ko je avstrijski dvor hotel Ogrsko storiti za dedno-deželo in jo tesno prikleniti k ostalim avstrijskim kronovinam. Vrhunec tega nasprotja je bil pod vlado Leopolda I. Iz te napetosti med avstrijskim dvorom pa ogrskim narodom so se porodile hude vstaje, vsled katerih je zlasti Spodnja 1. decembra 1904. štajerska morala mnogo trpeti. Govornik konsiatuje dejstvo, da so Ogri neštetokrat varli v našo deželo ter tu ropali in morili, nasprotno pa naši očetje, izvzsmSi nekatere praske ob meji, niso nikdar cogovilili po Ogrski, zatorej štajerski zgodovinar mora protestirati zoper to, da se Madžari imenujejo >viteški narod.« Dela naših prodnikov nas uče, kako moramo ljubiti svojo zemljo, krščansko vero in prostost, za katero so oni kri prelivali ter na podlagi miru, reda in prostosti delovati za lepšo bodočnost. Na to je pa domači kaplan, g. Janez Kociper, jasno in zanimivo govoril o Krucih, ki so se prvič pojavili na Štajerskem 1. 1683, natančneje opisoval grozovitoati, ki so j h počenjali Kruci zlasti L 1703 in 1704 v Ljutomeru ia v Središču. Občinstvo je oba govora po slušalo z zanimanjem. Po končanem predavanja so nastopili tamburaši in pevci. Veliko navdušenje je zavladalo, ko je po dvorani zadonela bojna pesem: »U boj, u boj« in pa »Lepa naša domovina.« Pri sladki ljutomerski kapljici se je prav veselo obhajala zmaga nad Kruci. Brca nemškemu poslancu. Učiteljsko društvo za celjski in laški okraj je ob svojem rednem zborovanju dne 2. novembra t. 1. v Gotovljah nad neosnovanimi natolcevanji slovenskega štajerskega učiteljstva zastran njega učnih uspehov v ljudski šoli po v to nepoklicanem štaj. deželn. poslancu dr. Lenku v zadnjem zasedanju dež. «bora štajer. v Gradcu izreklo enoglasno svoje ogorčeuje ter sklenilo povzročiti, da »Zveza štaj. slov. učiteljev in učiteljic« sestavi tozadevno resolucijo ter isto objavi v glasilu »Štajerske učit. zveze«, t. j. v »Schul- und Lehrerzeitung.« Predsednik Armin Gradišnik, tajnik Ivan Kvac. Okrajni zastop celjski je vlada razpustila in dosedanje volitve razveljavila, tako, da se bode vršila čisto nova volitev. Za vodstvo poslov okrajnega zastopa se je postavil za komisarja c. kr. okrajni nadko-misar g. pi. Lehman. S tem je hotela vlada napraviti nemškim Celjanom nekako uslugo, zlasti ker je leta 1888., ko je vlada na pritožbo narodne stranke razpustila okrajni zastop, takrat postavila za komisarja prejšnjega načelnika, g. Gustava Stigarja, dočim je v tem slučaju ukrenila drugače. Celjske novice. Zlato poroko sta praznovala v Celju posestnik Franc Knez in njegova žena. — Dne 19. m. mes. je umrl tukaj vojaški krojač Janez Juhart v 30. letu. — Tudi celjski protestantovski Nemci, večinoma posiiinemci (nemčurji) so slavili dne 21. nov. svojega Lutra. Cela štajerska mora postati »luterš«-vere, tako so sklenili. Seveda mislijo ob enem spreobrniti vse Slovence v nemčurje. Ti ljudje, ki so zapustili svojo vero in narodnost) hočejo še drugim te najdragocenejše svetinje ukrasti. Celjske porotne obravnave, ki so se začele v ponedeljek, dne 21. m. m., so trajale samo tri dni. Prvi dan je bila obsojena 21 letna Neža Š11 u k e 1 zaradi tatvin« na eno leto težke ječe, ker je ukradla natakarici Avg. Zaje v Konjicah 750 kron. — V torek se je vršila obravnava proti Mihaelu B »n c 1 iz Škofjevnsi. Obtožen je bil zaradi uboja. Obtoženec se je skregal v gostilni z Francetom Kožuhom, vsled česar je odišel iz gostilne. Kožuh ga je zasledoval ter ga začel pretepati. Pred svojo hišo se je pa Bincel obrnil in začel biti svojega zasledovalca s kolom. Zadal mu je take poškodbe, da je Kožuh čez nekaj dni umrl. Porotniki so zanikali vprašanje, ali je obtoženec kriv uboja, pač pa 80 potrdili, da je prekoračil silobran. Obsojen je bil na 13 mesecev težke ječe. — Tretji dan je stal pred poroto Anton F I o -r i j a n c, katerega dolžijo, da je ukradel na Hrvatskem, kjer je slikal neko sobo, precej denarja. Ker poklicane priče niso mogle tatvine dokazati, preložila se je obravnava, da se pokličejo nove priče. Roparski napad. Pri Bukovcu polog Celja je napadla rudarjeva žena Neža Tratnik 75 letno posestnico Nežo Rosman. islormm mkpouakl Ko je Tratnikova starko tako obdelala, da , se ni zavedla, ji je vzela 30 kron in nekrj ; prtov, k-tfeie je nosila starka s seboj. Starka je izgubila mnogo krvi, vendar se sedaj zopet zaveda. Tratnikovo so aretirali. Umrla je ▼ Veržejn »Kolmančeva mamica«, stara 92 let, v župniji najstarejša oseba; izmed otrok je pa tam» Firštov Lorenc« padel z mize in umrl. — Umrla je pri Sv. Križu tik Slatine posestnica Rozalija D r o-f e n i k. — V Gornjem gradu je umrla Marica Kocbekova, hčerkica ondotnega gospoda nadučitelja. — V Kozjem je umrla dne 18. novem, blaga žena tukajšnega cerkovnika, Uršula Prašiček, v 60. letu starosti. Pokojna je bila dobrega srca in priljubljena; to je pokazal njen lep sprevod. Bolehala je že več let. Zapustila je štiri že dorastU hčere, enega sina ter žalujočega in osamljenega mota. Bog daj rajni ve*ni mir in pokoj! Nesreče. Iz Nazarja v Savinski dolini se nam piše: Velika nesreča se je prigodila 22. m. m. V gozdu posestnika Paragoznika je več delavcev sekalo les za splav. Ko sta dva podirala drevo in ga je vzelo črez seč, je drevo merilc na delavca Franca Rozman, ki preplašen zbeži. Pri tem pa pade na obeljenem gladkem lesu s tako silo, da nest vesten obleži. S pomočjo drugih tovarišev se nekoliko olivi, kri se mu vlije skozi usta in nos. Živel je le še eno uro. Zaradi daljave mu ni bilo mogoče pripeljati duhovnika ne zdravnika. Pokojni je bil edini sin vdove in po-sestnice Marije Rozman v Dobletini. Bog bodi milostljiv njegovi dušil Nagle in neprevidne smrti resi nas, o Bog! — V tovarni za oglenčevo kislino Woschnaga v Smol-niku pri Rušah se je pripetila dno 23. m. m. grozna nesreča. Delavec Anton Fal-n o g a je brusil sekiro na velikem brusu, katerega žene stroj. Naenkrat se brusni kamen razleti ter ubije delavca. — Nogo zlomil si je dne 29. m. m. 6. g. F i š e r, župnik v Ribnici ob kor. žel. Ko je šel od spovedovanja domov, se mu je spodrsnilo na polzki poti ter je tako nesrečno padel, da si je zlomil nego. Prepeljali so ga v bolnišnico usmiljenih bratov v Gradec. Ogenj. V Velikih R odnah je zgorela dne 14. t. m. hiša in gospodarsko poslopje posestnika Jožeta Hrepevnik. Zapalili so otroci. K sreči je veter vlekel na drugo stran, drugače bi bile v nevarnosti sosedne hiše. — Dne 20. m. m. je zgorelo gospodarsko poslopje in hiša France Jarc v Iijaševcih. Zažgala je štiriletna domača hčerka. — V P o k o š a b pri Gornji Polskavi je zgorela dne 24 m. m. kolarnica Janeza Hajdnika. Sumi se, da je kedo zažgal. — V Slov. B i s t r i c i je začelo goreti dne 26. m. m. v mesnici Mihe Raateigerja. Požarna bramba je sicer kmalu pogasila ogenj, vendar so zgorela tla in precej mesa. Vnel se je slab dimnik. — V Podložahpri Ptuju so zažgali otroci kozole Antona Korošec na ta način, da so ei zakurili pod njim s senom. Zgorel je popolnoma. Iz Vojnika. V nedeljo, dne 20. m. m. 80 je vršila v Ljubečni pri Vojniku mična slovesnost. Posestnik Koštomaj je postavil Učno kapelico Matere Božje. Spominjala naj bi Ljubečane letošnjega jubilejnega leta, v katerem smo obhajali petdesetletnico Marijinega brezmadežnega spočetja. Kapelico je poslikal domač slikar — samouk. Domača dekleta so znamenje lepo okrasile z zelenjem in jesenskim cvetjcm. Po blagoslova pa so zapele nekaj milih Marijinih pesmic. Vidi se, da praznovanje 50 letnice ni brez pomena pri našem dobrem ljudstvu. Kar je v srcu, je tudi v delih. — Pri tej priliki bi se bila kmalu zgodila nesreča. Gospod kaplan, cerkvenik in voznik so se odpeljali blagoslavljat 8 precej živim konjičem. Komaj se vsedejo na voz, bili so v dveh minutah vsi skupaj v cestnem jarku. Vse se je prevrnilo, padel je tudi konj. Toda prav nič se ni zgodilo. Iz Smartna pri Velenju nam je poslal Sina 5. naš naročnik vijolice, katere je odtrgal dne 24. iistopida. Vijolice so lepo razcvetene in so razširjale prijetenj vonj po uredništvu. Poroča nam tudi, da je našel iroie jagode. 'Teh pa nismo nič dobili! Srčna hvala za vijolice, pri jagodah pa — dober tek! Na Vranskem se je naselil kot zdravnik dr. Rihard Karba, ki bo ordiniral v isti hiši kakor do sedaj dr. F. Kunej. Pisalni papir v prid druibe sv. Cirila in Metoda izdaja g. I, N. Peteršifi v Ptuju. Zahtevajte vedno ta pisalni papir, ki je v prid naše šolske dražbe. Dobi se v vseh narodnih trgovinah. Strašna nesreča se je zgodila v železniškem predoru blisu Jesenic na Gorenjskem. Po noči so naenkrat eksplodirali plini, slišal ne je grozen pok, zemlja se je stresla, vsi 80 bežali, ki so le morali iz predora, mnogo pa je bilo pokopanih pod kamenjem in tramov-jem. Dosedaj je 14 mrtvih, a pravijo, da so še mrtvi v predoru. Pogrešajo še štiri. Vse trdi, da leže na mesta nesreče. Dobiti jih ne moreje, ker si nihče ne apa tam delati. Mraoli petek je odpovedalo 750 delavcev službo, ker ti ne apajo več delati v predora. Isid uradne preiskave bodo naznanili tadi cesarja. Cerkreic stvari. Vedno češčeuje. S prvo adventno nedeljo se je začela obhajati v naši ikifiji pebožnost na čast p "es ve temu Rešnjema Telesu ali večna molitev, in se bo celo leto naprej nadaljevala po vseh cerkvah lavantin-ske škofije po določenem načrtu tako, da bo od 6. ure Tjatraj do 6. ure zvečer izpostavljeno presveto Rešnje Telo za počeščenje in mo-ljenje. Preteklo nedeljo so prevzvišeni knez in škof pri Sv. M. Magdaleni ob 6. ari zjutraj izpostavili presv. Rešnje Telo in potem Blažili tiho sveto mašo. Dražba vednega čeičenja je za to pobožnost dala natisniti lično knjižico: Večaa molitev na čast presvetema Reš. Telesa v lavantinski škN CO © cC C ■s; o s» Worsche ,,pri solne«4' Maribor Herrengasse Nr, 10 Najboljše se kupi pri obče znani domači zanesljivi trgovini z manufakturnim blagom Karol „pi*i solne«4® Gosposka ulica št. 10 fiSarilsssr katera priporoča slavo, občinstvu svoje letne in jesenske novosti, bodisi s& moške ali ženske obleke v veli ni in lepi izberi, po izredno najnižji ceni. Snkno (štof) za eelo moško obleko (suknja, hlaše in telovnik) 310 metrov dolg stane gld. 2.50, 3.20, 4 50, 6.— in naprej do najfinejše vrste, gladki, črni, rižasti in modno barvani kamgarni, lodni in vsake 19 vrste suknenega blaga. Lepa, pristna volna za žensko obleko gld. 1.40, 1.80, 2.30, 3.— in naprej do najfinejše vrste v najnovejših mednih barvah; izvratsi lepi sviloni robci za na glavo od gld. — 65, —.80, —.90, 1.—, 1.20, 1.40 in naprej do najfinejše vr?te. Velika zaloga perilnega blaga, druka. dobrega platna, gradlna za postelje, posteljne odeje lastnega izdelka od gld. 2,— naprej, izgotovljene rjuhe od gld —.90 naprej, prti, servijete, brisače, vsakovrstno opravo in mnego drugega. — Za zanesljivo blago, dobro postrežbo in pravično mero se jamči. to , so CO S" Imii ■na ■ N< CD CJO O) Trgovina z železnino .Merkur" X». Majdid CELJE Za zimo: peči, raznih vrst, tudi ( za kurjenje z ža- ( ganjem, štedilniki, < vsi zraven po-1 trebni deli in pri-| prave. 776 4 Bogata zaloga poljedelskih strojev, posebno sedaj slamoreznice g- kotlov za žganjo kuhati in vseh drugih v železniško stroko gpadajočih predmetov. — Najboljše umetno gnojilo za travnike in polja Tomaževa žlindra in kajnit. BC Navodila zastonj. S H Naznanilo in priporočilo. Slavnemu občinstvu, zlasti gg. trgovcem vljudno naznanjam, da odslej izdelujem tudi vsake vrste tehtnice (vag-e) in jih sprejemam v popravilo. — Potrudil se bom, da zadovoljim vsem zahtevam v polni meri. — Priporočam se v obilno naročbo. IVAN REBEK, stavbeni in umetni ključar v Celju Poljske ulice it." 14. 761 6-5 Zahvala- Po dolgotrajni, mučni bolezni je zatitnil dne 21. listopada v najlepši mladosti Josip Kolarič, učitelj iščnik, za vselej oči. Žalujoči stariši in bratje se srčno zahvaljujejo vsem k< so ga spremili k zadnjemu počitku dne 28. nov. Posebna zahvala čaatiterau gospoda ravnatelja Schreinerju in g. profesorju veronauka Janezu Vrežeju mariborskega c. kr. učiteljišča, ki sta počastila svojega gojenca. Srčna hvala tudi gg. učiteljiičnikom za ma darovani kras ji vene;, kakor tudi za lepo popevanje slova. Dalje tudi gg. srednješolcem, ki so ga v obilnem številu spremili na pokopališče in g. domačemu kaplanu Peter Zirovniku za lepo slovo na grobu. Zahvaljujemo s« tudi gosp. tukajšnemr nadučitelju, vsem sorodnikom in darovalcem vencev, posebno pa tudi fantom, ki so ga zanesli kot svoiega tovariša na pokopališče. Še enkrat vsem prisrčna zahvala 1 Nova vas pri Ptuju, dne 27. listop. 1904. Žalujoči stariši in bratje. i B I 11 ffl I i Slovenci! darnjte za T družbo Sv. Cirila in Metoda! i i M M III* i III I IfrHHMH^ff sprejema hranilne vloge vsak delavnik ed 8. do 12. are dopolndne in jih obre-«tije po 4°/» ter pripišite nevzdigi\jene obresti vsakega pol leta h kapitalu. Ren-tni davek od vložnih obresti pladnje hranilnica sama, ne da bi ga zaračunila vlagateljem. Za varnost vlog jamči poleg lastnega renrmega zaklada mestna občina ljubljanska t vsem svojem premoženjem in "]o. Da je varnost tasti to da vlagajo tenar mladoletnih otrok in varovancev. Stanje hranil, vlog nad 18 milijonov K. Rezervni zaklad nad 550.000 K. est hranilnica ljubljanska 820 12 na Mestnem trgu zraven rotovža Denarne vloge se sprejemajo tudi po pošti in potom c. kr. poštne hranilnice. Poaoja ne na zemljišča po 4'/«% n» leto. Z obrestmi Ared pa plača vsak dolžnik toliko na kapital, da znašajo obresti in to odplačilo ravno 5 •/» izposojenega kapitala. Na ta način se ves dolg poplala v 92 in pol leta. Ako pa želi dolžnik poplačati dolg z vsemi obrestmi vred na primer ▼ 83 letih, tedaj mora plačevati na leto 6% izposojenega kapitala. Posoja «e tndi na menice in na vrednostne papirjo in sicer po 4'/»0/o do 57«. Majatdj la ntefarik kat tink droitm Odgovorni nrtdni.%: F«rtfa Uakevar. Tiik tak*™ n. Cir3* 3»AiaiHjl Uit isa« klbt prilef« »m"