večerna priloga deželnemu uradnemu časniku.
Izhaja vsak dan razen nedelj in praznikov ol> £»• uri /.večer.
Uredništvo ln upravnlžtvo: Kolodvorsko nlloo Stev. 15. — Z urednikom s« moro govoriti vaak dan od 11. do 12. uro. — Rokopisi so ne vračajo. — Inseratl: Šeststopna petit-vrsta 4 kr., pr ve a nem P01'®'' ljanji daje se popast. — Velja za Ljubljano v upravnifitvu: za celo loto 6 gld., za pol lota 3 gld., za četrt leta 1 gld. 60 kr., na mesca 60 kr., poKiljatov na dom velja moaoono 9 r. ve o po» v© a
leto 10 gl., za pol lota 6 gld., za četrt lota 2 gld. 60 kr. in za jeden meaeo 86 kr._________________________________________________________________________________
Štev. 160.
V Ljubljani v petek, 17. julija 1885.
Tečaj U.
Cesarjevič v Antvverpuu.
Narodi stopajo dandanes v vedno ožje zveze; moderna prometna sredstva odstranila so vsako daljavo, približala so razna kulturna ljudstva jeden druzemu v toliki meri, da pozna omikani svet daljne narode ravno tako, kakor soseda svojega. Da so tej mednarodni zvezi ogromno veliko pripomogle razne svetovne in deželne razstave, o tem nihče dvomiti ne more. V onih velikanskih palačah, v katerih se srečujejo izložniki od severa in juga, od izhoda in zapada, spoznavajo se ljudstva in se uče jeden od druzega.
Silne koristi velikih razstav pač ne zanikava noben misleč človek, in kdorkoli premore, gre si ogledat terišče, kjer se vrši mirni svetovni boj boj kulture in napredka. Tudi tam v daljni Belgiji otvorili so v najnovejšem času razstavo raznih umetnih in natornih produktov in naravno je, da se zanimajo za njo vsi olikani krogi stare Evrope. Od blizu in daleč romajo tj& ukaželjni Potniki, da bi si na bogatih zbirkah bistrili um in pridobili novih idej za domača tla. Tudi pre svitli cesarjevič naš podal se je s svojo soprogo v Belgijo, obiskat kraljevo obitelj in ob jednem ogledat krasno razstavo. Povsodi je kazal za iz ložbe ono zanimanje, ki smo ga vajeni videti samo pri onem, ki ima srce odprto napredku na vseh strokah kulturnega živenja. Posebno pa si je ogledal avstrijski oddelek razstave in njegove polnosti. Človeku dobro dč v tuji zemlji, ko vidi sPomine na daljno domovino in dostikrat v na ^dušenji pozabi na marsikaj, kar bi mu morebiti doma ne vgajalo v polni meri. Tako ni bilo treba postopati cesarjeviču nasproti avstrijski iz l°žbi; jeden glas se čuje o njej, da je prelepa Prekrasna, da v polni meri zasluži najvišje pri Znanje, ki ga ji je dal prestolonaslednik. Cesar
Listek.
Pavlič.
(Edmund Griinova novola. Poslovenil Bedžnok.) (Konec.)
„ Zakaj
-%|v	*	,,	,
števal?« vskliknil 8em K?J° Ž6n° krivičnikom pn
besede Pavličeve hčerke inkar mi v gIaV0 šinej°
—	vse mi je bilo
jevič Rudolf je mož, ki si je kljub svoji mladosti znal pridobiti v vseh vfedah ogromnega znanja; sodba njegova nima samo zaradi tega velikanskega pomena, ker prihaja iz tako odličnih ust, temveč tudi zaradi tega, ker izvira od moža, ki ima toliko izurjenosti, toliko zdravega okusa, kakor malokdo njegovih vrstnikov.
Zato je pač v vseh avstrijskih srcih našel naj-globokejši odmev govor, ki ga je imel cesarjevič Rudolf dnč 11. julija v „Grand Hotelu" v Ant-werpnu o naši industriji. Obdan od avstrijskih iz-ožnikov in spremljan od svoje cvetoče soproge, vzdignil se je prestolonaslednik in je z navdušenimi besedami napil avstrijski industriji. Kako gorko da bije cesarjevičevo srce za vsak napredek na kulturnem polji, pokazale so njegove besede v uajlepši luči. Rekel je med drugim pre-svitli govornik, da je obrtnije jedna glavnih krasot velikega kulturnega gibanja zadnjih desetletij; izjavil je srčno nado, da bi se industrija naša še v bodoče razvijala v tako lepem zmislu, da bi premagala tudi v bodoče vse težave in zapreke velikanske tuje konkurence, da bi cvetela še naprej ter donašala Avstriji one koristi, ki jih smemo od nje pričakovati. Tako navdušeno, tako prisrčno je govoril cesarjevič, da se njegova presvitla soproga ni mogla zdržati solz, ko je videla, kako na plemenit način javi soprog njen plemenito svojo dušo.
V	krog drugih poslušateljev pa je zašlo tako navdušenje, da ga je težko popisati. Možje, ki so šli s produkti svojega uma na tuje, da konkurirajo tam z druzimi narodi, čuli so laskavo pohvalo iz tako kompetentnih ust — pač najlepše plačilo za trud in znoj! Zvesti so si bili, da bodo blage besede našle velikansk odmev po vsej Avstriji, da se industriji ni bati propada, dokler čuva nad njo tak protektor, kakeršen je prestolonaslednik sam. Besede njegove bodo povzdignile pogum obrtnika
in mu dale novih moči; v tolažbo bodo ogromnemu številu avstrijskih državljanov, ki zdihujejo pod težkim jarmom tuje konkurence in one neopravičene mode naših imenitnih krogov, ki dostikrat cenijo tuje pridelke bolj nego domače. Iz ust cesarjeviča čuli smo sodbo, da se naša industrija sme vsaki drugi na stran postaviti, da ni za las slabša, nego oni hvaljeni pridelki, ki pridejo pod imenom inozemskim v naše dežele. Ni dvojiti, da se bodo oni krogi, ki so do sedaj za-metavali domače blago, jeli bolj ozirati na produkte domačega uma in naročavali pri domačem delavcu. Lepi denarji bodo na ta način ostali med našimi mejami. Glavna zasluga za to pa bode pripadala velikodušnemu sinu našega cesarja, svit-lemu protektorju in ocenjevatelju avstrijske industrije, cesarjeviču Rudolfu!
O učiteljskih shodili.
(Iz učiteljskih krogov.)
Pri nas ima skoro vsak okraj učiteljske shode, konferencije, a žal! da to tako redkokedaj. Ne vem, se li ne pozna ali ne uvažuje pomen teh učiteljskih shodov, vender je gotovo, da so učiteljski shodi silno velike važnosti, ne samo za učitelja samega kot privatno osebo, marveč pri takih shodih razširi se učiteljev duševni horizont, očistijo in pojasnijo se mu pojmovi in uči se od skušenih mož zdravih pedagogijskih načel. Naj mi bode torej v naslednjem dovoljeno, spregovoriti nekoliko besedij o važnosti učiteljskih shodov, z gorečo željo, da bi besede moje pale na rodovita tla, da bi spodbudile gospode tovariše, da se zjedinijo, snidejo večkrat k takih shodom.
V	drugi polovici našega stoletja hrepenijo in si prizadevajo vsi stanovi, da se združevajo, da si vstanavljajo društva, se razgovarjajo pri shodih
jasno.
„Mama pravijo, d.	gospodi
kakor svojega, očeta rada imeti.“
Te besede je tudi Pavlič slišal in grozovit dobile so pozneje zanj, kadar se je ijubo_ Sutnnost njegove duše polastila.
Pojasnil sem gospodu Martanu, kar sem ravno
^ ^Dn 8aDQ slutil.
.0, na grozen način pričenja se stvar razmo-^vati. Vender pa vam lehko prisežem, dragi go-SPQd, da je Pavlič napačno sodil. O, nesrečni člo-Velj! Naj bi bil vsaj le jedno besedo zinil in vse
bi se bilo pojasnilo, če tudi bi si bil jaz s tem nakopal njegovo zauičevanje na glavo."
Še danes bi bil lahko živel; ko bi bil le govoriti hotel. Tak6 pa je vse le za-se obdržal in je s tem zain sebe in vse druge v nesrečo pahnil. Oh, koliko sem le jaz sam pretrpel od tedaj! Koliko moram še sedaj trpeti. Moje misli so noč in dan pri njem, in razmesarjeno truplo njegovo vidim vedno pred očmi. Ce iščem spanja, ga ne dobim. Komaj zatisnem oči, razprostre se nezmerna meglena planjava pred manoj. V sinji daljavi prikaže se mi njegova podoba, vedno bližje in bližje mi prihaja, z grozo žugajo mi blede ustnice za-tožbo: „Ti si me umoril!“ Vselej se zbudim po tako strašnih sanjah. O, moj Bog, kako trpim,
in obžalujem!“
„In kaj je prav za prav namen vašega pohoda, gospod Martan? Pred manoj se vam pač ni treba opravičevati, saj nimam pravice tožiti vas, &e tudi sem prepričan, da ste vso nesrečo vi pro-vzročili."
»Vašega svčta želim si, po tega sem prišel.
Tako živeti več ne morem. Rad bi popravil, kar sem nehotč pokvaril, rad bi popravil to na njej, ki jo še vedno enako ljubim. Gospa Pavliška nima z rožicami postlano; v stiski je! Pokojnina po ranjcem možu zadostuje komaj za najpotrebnejše reči in hudo se ji godi, to dobro vem, če tudi se nikdar ne pritoži. To ravno parne v srce reže!"
Oj kako siromašno je življenje ravno te ženske, katera mi je dražje nego vse druge! Zaradi tega sem nekaj sklenil. Iz sedanjosti in bodoč-
nosti hočem jej pregnati skrbi, srečno jo hočem storiti in — vzel jo bodem."
n Ali nimate pri tem koraku bolj samega sebe
v mislih kakor pa nje?"
^Zaslužil sem to vaše očitanje, toda zadelo me je po krivici. Še enkrat vas zagotovim, da Fani do sedaj o moji ljubezni še prav nič ne v<S! Ker onega usodepolnega pisma ni dobila, kako bi le vedela, kaj se v meni godi? Nikdar do sedaj nisem še imel poguma, da bi ji bil razodel svojo ljubezen, ker spoštujem odkritosrčno žalost njeno za ranjim Pavličem."
ter si tako skušajo varovati interese svojega stanu, si skušajo zboljšati svoj položaj z raznimi v zborih po temeljitem posvetovanji sklenjenimi prošnjami in resolucijami. Človek je pač uže od narave tako ustvarjen, da si more le v združenji s svojimi tovariši življenje prijetno napraviti. Vsled osamljenosti mora ne samo posamičen človek in človeški razredi duševno in telesno biti zamorjen, marveč tudi — zgodovina nas uči — celi narodi.
Ko je dobil novi šolski zakon veljavo, tedaj pričelo se je začasno tudi novo, živahno življenje med učiteljstvom. Vzbudila se je med učitelji potreba po združenji in v istini so nastajala tudi po širnem cesarstvu učiteljska društva.
A žalostna istina je tudi, da je zdaj gled6 šole nastal ne samo nekak moreč mir, malomarnost, da, opažati je celo v nekoliko nekako nazadovanje. Nekaka pogubonosna utrujenost nastala je povsodi, in le še skoro samo spomin živi na bolj živahno gibanje.
V razvoji kulturnih narodov pomenijo taki odmori mejnike. Tu si odpočije genij, tu si zbira novih močij za dalnje delovanje. Možno je, da v takih časih zakrivajo luč temni oblaki, a tolažiti se je treba, da za slabim vremenom pride lepo.
V	takih trenotjih našli so se še vedno možje, kateri so bili zvesti stražarji prave omike in pravega napredka, katerim se je vender posrečilo, da so ohranili človeštvu dobro, lepo in pravo. Tudi zdaj so še taki možje, in ti so učitelji. Večkrat se napada ta stan, stavijo se mu na pot vsakeršne ovire, skuša se sramotiti, predbaciva se mu premalo izobraženje - toda po vsem tem se ne sme učitelj pustiti motiti, on je odgojitelj človeštva, in to veliko nalogo mora vedno imeti pred očmi.
Da pa more učitelj biti kos tej veliki nalogi, jo vestno in vspešno rešiti, potreba mu je, da dobi pri učiteljskih shodih novih močij, novega navdušenja, potrdilo njegove vzvišene misije.
Pri učiteljskih shodih posvetuje se o vkupnih interesih, razgovarja se o najboljšem načinu za vzgajanje mladine, človeštva; pri takih shodih razširja, čisti in utrjuje se vednost s tem, da se vršijo predavanja iz pedagogike in drugih strok, da se razmotrivajo in ocenjajo novi književni proizvodi. Z razgovori in debatami bistri se um, gladi se jezik in pospešuje se govorništvo. S praktičnimi nastopi, s poročili in objavljcnjem raznih skušenj starejših učiteljev, morejo dobiti in ohraniti za-se mlajši učitelji marsikatero dobro zrno. Posebno mnogo pa se povzdiguje pri učiteljskih shodih navdušenje za učiteljski stan, kajti pri takih shodih vnemajo učitelji med seboj ono potrebno ljubezen do svojega stanu ter si dajejo svete, kako jim možno lažje prenašati obila bremena in odstranjevati premnoge ovire. Morda se bode kdo izgovarjal, da si pač svoje znanje popolni z učenjem, s čitanjem, a ta trditev ni prava; gotovo je, da so učiteljski shodi bolj naobraževalni, nego samo čitanje, tam je živa beseda, tu samo mrtva
„Ali bi ji ne mogli na drug način brezskrbne bodočnosti pripraviti, g. Martan, saj ste menda nezmerno bogati? če torej —“
„In k temu mi svetujete? To vender ne more vaša resnica biti, če tudi sem uže sam na to mislil. Toda le pomislite! Kako li bi mogel ponos one gospe tako žaliti, da bi jej rekel: „Tu-le imate to in to svoto; vzemite in spravite jo. Zadosti bo velika, da do smrti ne bodete nič več vedeli, kaj je potreba!" Ali bi me ne zavrnila po vsi pravici: „Kako naklanjate mi take darove? Morda iz prijaznosti? Uže preveč sem jo zlorabila! Res ste nam uže veliko dobrot skazali, ali prizadevali smo si jih zaslužiti."
„Tistikrat pač je bil čas, ko sem tako lahko pomagal, nadaljuje Martan, kajti plačeval sem le delo njenih pridnih rok in pa kako dobro besedo sem založil za njenega moža, da je dobro službo dobil".
»Tako brez vsega druzega pa le denarja jej dati — ne, ne, to ne gre! Ne sprejela bi ga, dobro jo poznam. Toda recimo tudi, da bi ga sprejela — kaj pa bodo rekli hudobni jeziki;
črka; pri razgovorih izjavljajo se razni nazori, se o njih debatuje, se kažejo nedostatki in se ko-nečno sprejme samo na bolje, v tem, ko se pri čitanji bavi čitatelj samo bolj z onimi v knjigi izraženimi nazori.
Politični pregled.
Avstrijsko-ogerska država.
Nj. veličanstvo cesar Fran Josip podal se bode dnž 8. avgusta v Inomost k slavnosti strelskega društva. Kmalu potem snide se baje s cesarjem Viljemom. Kakor smo uže poročali, namerava se naš presvitli vladar sniti z nemškim cesarjem v Gostinu, ker neče sivolasega nemškega vladarja truditi, da bi prišel v Jšl. Če pa bode vender nemški cesar ostal pri svojem sklepu, da obišče našo presvitlo cesarsko obitelj v Išlu, dojde sim dnč 11, avgusta, ker misli Gosti n zapustiti dne 10. avgusta. Iz Išla odpotoval bode nemški cesar 12. avgusta.
Znano je, da se je v slednjem času po nekaterih listih mnogo pričelo pisati o tem, naj bi se ustanovilo v državnem zboru posebno katoliško središče, katero bi ne bile vladna stranka, marveč bi se ravno tako vladi nasproti obnašalo, kakor drugim strankam nasproti. „FremdenbIatt“ svari te može, katerim so najbrže prehudi solnčni žarki razvneli možgane, pred tako nepremišljenimi koraki, Češ, da bode desnica potem tudi uže imela še dosta moči, da jim bode stavila ovire na pot. Če bi zdaj desnica morala še računati z močnimi klerikalnimi frakcijami, prišla bi v veliko zadrego. Desnica se je do zdaj ogibala državnopravnim in konfesionalnim bojem. Tudi v bodoče bode morala ostati na tej poti. Katoliško središče bi pri nas imelo najbrže iste posledice kakor v Nemčiji. Konečno omenja ta list k ustauovitvi katoliškega središča:
„A tudi če dosežejo svoj smoter, morajo vender računiti z pomenljivim faktorjem, z državo. Avstrija je storila vse, da bi se ognila kulturni vojski in obvarovala s cerkvijo mir. če bi si ultramontanci želeli boj in bi takega organizovali proti državi, potem gotovo tudi ne bode manjkalo obrambe proti takemu popolnoma neopravičenemu napadu."
Najnovejša poročila iz Hrvatske pravijo, da se še ne vč, kdaj se suide regnikolarna depu-tacija, ker je več članov deputacije izrazilo željo, naj bi se posvetavanja pričela ob bolj ugodnem času, morda v meseci septembru.
Tuje dežele.
Iz Macedonije se poroča, da je zdaj gibanje nekoliko poleglo se. Upati je, da se bode kmalu vrnil popolen mir.
Iz Petrograda se poroča: Povsodi v javnem življenji, v političnem, administrativnem in vojaškem, vlada zdaj globok poletinsk mir; posebno trgovci in obrtniki tožijo o slabi kupčiji. Slednje
znano je, da je revna, kakor cerkvena miš! Kako le naj bi opravičila pred svetom kar naenkrat svojo blagostanje? Ali naj bi mar rekla: „Gospod Martan mi je vse to dal in pa še mnogo več?" „Za-stonj ti je dal, ničesar ni za to zahteval ?“ sikali bodo hudobni jeziki. Ne in še enkrat ne! Ne smem jej povrh nesreče, v katero sem jo spravil, še sramote in obrekovanja na glavo nakopati. Če pa Fani vzamem, kdo ji inore reči žal besedo? Mlada in lepa je, zakaj bi na večno žalovala? Kakor hitro ona in njeno dete moje ime sprejmeta, postaneta tudi oba dediča mojega premoženja."
„Kaj pa, če bi vas gospa Pavliška ne marala?"
„Potem se vč da bi mi druzega ne ostajalo, kakor molčati in trpeti. Toda, zakaj mi hočete uničiti še to nado? Oh,-gospod, prišel sem k vam, da vam razodenem svoj sklep, da slišim vaš sv6t, da vam pokažem svoj kes. Nikar me ne zametujte in verujte mi, da sem grozno trpel."
Segel sem Martanu v roke.
»Poštenjak ste!"
„Svetujete mi torej —
»Poskusite torej svojo srečo in pozdravite mi
je morda posledica negotovosti, katera vlada glede bSde ruske politike in posledica toliko časa nerešene angleško-ruske krize. Govor lorda Salis-bui yja napravil je v petrograjskih političnih krogih neprijeten vtis. Ta govor je zopet potrdil rusko vlado in merodajne politične kroge v veri, da ne more in ne sme dosti zaupati konservativnemu angleškemu kabinetu. Če se tudi doseže sporazum, bi bilo vse to samo nekako premirje, katero bi se prelomilo, koj ko bi Angleška dobila kako ugodno priliko. Tega mnenja pa je tudi ves ruski narod, kajti časopisi v slednjem času prav nič ne zakrivajo svojega nezaupanja proti Salisburyjevemu kabinetu.
Italija hoče z Abesinijo skleniti pogodbo
pod naslednjimi uveti: Popolna trgovinska svoboda
za Abesinijo v pristanišči Massauaha brez uvozne in izvozne carine; Italija dobi pravico zasesti Keren, deželo Bogos, Ahgheden in Kasalo ter odpreti trgovinsko cesto od Massauaha v Sudan. Na jesen odšla bode posebna deputacija do abesinskega kralja, da konečno sklene pogodbo.
Najnovejša poročila v angleških listih gled0 angleško-ruskega sporazumna glasijo se zelo neugodno. Angleški listi priznavajo, da je zdaj položaj v Osrednji Aziji bolj resen nego je bil kedaj; na drugi strani pa tudi ruski listi kaj odkrito izrekajo, da nimajo posebnega zaupanja v novi angleški kabinet. Da se bode navzlic ten' glasovom dosegel vsaj začasen sporazum, ni dvojbe, kaj pa bode prinesla bodočnost, kdo bi si up;‘* z gotovostjo trditi ?
V	jnžno-amerikanski zvezni ljudovladi Kolumbija razsaja, kakor znano, uže nekaj mesecev sim državljanska vojska; Zjedinjene Države bile so primorane vmes poseči. Najnovejša poročil pravijo, da se je redni vojski posrečilo, pretresti vstaše ter jih razpršiti. V Panami napravil se Je zopet mir.
Razne vesti.
(Grozen vihar.) Na Ogerskem je t° d"‘ v gozdu Vulhučik v mar'maroškem komitata 1 ^ grozen vihar nič mauj kot 30 000 dreves. Škoda ie velika.
—	(Draga evotka.) Pred kratkim obiskal j° vojvoda Marlborouški v spremstvu neke mlade dam® vrt in rastlinjak umetnega vrtarja Covvlesa. Najeden-krat obstane dama pri neki cvetlici belkaste barve 111 vsklikne vsa začudena nad krasoto te rastlino. Vojvod* stopi bližje, odtrga cvetko in jo podeli svoji spremlj®" valki. Drugi dan pošlje vrtar vojvodi račun glaseč s® na sto in petdoset funtov štorlingov. Vojvoda bil J0 ves razsrdeu nad predrznostjo vrtarjovo in je odlofiu0 izjavil, da tega računa ne plača. Vrtar pa ga je S®! k sodniji tožit in pri obravnavi, ki so jo na to vršila podpiral je svojo tirjatev, rekdč: „Ta cvetka bila j0 najlepša v moji zbirki Celili deset let trudil sem s«> da sem jo vzgojil ter podelil tako barvo, kakor jo j0
gospo Pavličevo prav lepo. Naj me oprosti zaradi dolzega izostanka in recite ji, da jo bodem prav kmalu sam prišel odpuščanja prosit. Poskusite torej snubitev, h kateri vam vso srečo želim iz cfl' lega srca!"
Drugo jutro dobil sem sledeče pisanje:
„Moj gospod in prijatelj! Srečen sem, kajtJ privolila je, moja žena postati. Rekla mi je, d* me ne ljubi, vender pa se nadeja, da bodeV* srečna na podlagi prijateljstva, katero Čuti zd-me' Jaz se pa nadejam, da se bode ta prijaznost pr*’ kmalu spreobrnila v ljubezen. Zapustila bodeva t0 mesto in se preselila na Gorenjsko, kjer imam Ilil jako divnem kraji svoje posestvo. Ondi hočem0 trije: Fani, jaz in naš otrok, jako mirno in P'1 jetno živeti; ondi hočemo se spominati večkr^ vas in pa še nekoga, nekoga, ki se bo z nebes 11 nas oziral in mi bo morda vender-le odpustil- * 0 . vas obvaruj, žalostno skrivnost, pa, ki je v zve^ z mojo ljubeznijo, za-se ohranite. Kadar bode^ pa kaj v naše kraje hodili, oglasite se pri ufM kjer vas bode z odprtimi rokami sprejel vaš „
Mar1*
imela, kedo v<5, če se mi to še kedaj posreči." Vojvoda je ves srdit odgovoril: „Nekoliko bolj temna, ali svitla, to je vse jedno - a sto in petdeset funtov!11 Poklicali so na to izvedence, le-ti so potrdili veliko redkost in vrednost cvetlice iu vojvoda obsojen je bil plačati sto iu petdeset fuutov Sterlingov. Ves nejevoljen rekel je sodniku: „To je pot, po kateri se človek mora odvaditi galantnosti!"
— (Zaljubljen šolski sluga.) V Bergarai zaljubil se je sluga na ondotnem zavodu angleških go-spic v neko učenko neizmerne lepote, ki je pa ob jednora tudi hči zelo bogatih starišev. Zasledoval jo J® pri vsakem koraku in kjer koli jo je samo dobil, razlagal ji je pekoče rane ter pregovarjal jo, da naj postane njegova žena. On je star samo 40 let, a prekrasna deklica 15 let. Ker ni bil uslišan, zblaznel je in odpeljati so ga morali v norišnico. Sicer jo pa zelo vorjetno, da tudi uže prej ni bil pri pravi pameti.
— (Dobro mu jo je za s ol i 1.) Pred nebradatim sodnikom imel je odgovarjati potepuh s črno brado. Sodnik pogleda v akte, se obrne do potepuha in pravi: »P° vsein tem je razvidno, da jo vaša vest prav tako žrua, kakor vaša brada!“ „Če vi vest sodite po bradi," odgovori potepuh, „tedaj vi prav nič vesti nimate."
mineralogije in geologije in vrhu tega še jako lepo svojo knjižnico.
Veliki prirodoslovni kabinet obseza 358 številk in 684 komadov. Geografično-zgodo-vinski kabinet ima 88 stenskih kart, 9 atlantov, 3 globuse, 11 plastičnih kart, 2 plana, 61 zgodovinskih in 15 zemljepisnih podob, 50 knjig in 8 zvezkov. Naposled emenjamo še kemičnega laboratorija z 116 aparati.
Z realko je združena tudi triraz redna obrtna napredovalna šola, katero je letos obiskovalo 192 učencev in to: prvi razred 50 učencev, drugi razred 91 učencev (45 oddelek za umotni in mali obrt, 29 oddelek za mašinski obrt, 17 oddelek za stavbinski obrt) in t r e tj i razred 52 učencev (29 oddelek za umetni in mali obrt, 16 oddelek za mašinski obrt in 7 oddelek za stavbinski obrt). Od teh učencev se je učilo kemijo 41, lizike 18 in modelovanja 19. Med učonci je bilo tudi 17 samostojnih delavcev in pomočnikov; najmlajši učenec je imel 13, naj starejši c el 6 44 let. Podpore dobiva obrtna šola od vlade 2000 gold.; od mostne občine 500 gold., od dežele 380 gld. Iz vsega tega se vidi, da je c. kr. velika ealka v Ljubljani dobro urejen zavod.
Domače stvari.
Šolska poročila.
1- C. kr. velika realka v Ljubljani.
Poročilo obseda na prvih 41 straneh nadaljevanje m konec prezanimive razprave „Versuch eiuer Ge-schichto der Botanik iu Krain von Wilh el in Voss.“
V prvem, lani priobčenem delu tega lepega članka nam je g. profesor Voss obširno popisal življenje in delovanje vseh kranjskih botanikov; letos pa opisuje vso Zavode, ki pospešujojo v naši dežoli botaniko, tako na pr. botaniški vrt, deželni muzej, muzealno društvo, li-cealno knjižnico, ter nap6sled navaja vse spise, karkoli se jih nahaja po raznovrstnih zbirkah, knjigah in časopisih o flori kranjski. Vossova razprava bodi lepo priporočena vsem, ki se zanimajo za floro kranjsko, in sploh vsem, kateri se kaj brigajo za domovinsko stvari; kajti tudi nestrokovnjak najde v tem izvrstnem spisu marsikaj, kar mu doslej še ni bilo znano.
Učiteljski zbor šteje poleg direktorja 12 rodovitih piatesoijev, 1 pravega učitelja, 2 suplenfca, 1 asistenta in učitelja telovadbe. Učni načrt nam kaže, da je slovenščina za vse dijake slovensko narod nosti obl ig ate n predmet po vseh razredih. vsakem razredu se uči po 3 ure na tednn. Nemci in talijani so se slovenščino kot neobligatnega predmeta ueili v treh tečajih; v prvem tečaji je bilo 22, v dru-16, v tretjem 9 učencev. Tolovadba jo obligaten Pledmot 2a vso učence; ravno tako francoščina od razreda daljo; italijanščina je obligaten predmet v » 6. in 7, razredu, a samo za učenco nemške in lta*ijansko narodnosti. Prosti prodmetje so analitična *f°©ija, modelovauje in petje.
Učencev je bilo v začetku leta 260, na konci s&rao 231; med temi je bilo po domovini svoji 74 iubljančanov, 75 Kranjcev, 78 iz drugih avstrijskih ®*®1> 1 Bavarec, 2 Italijana, 1 Anglež. Po narod' n°sti je bilo 117 Nemcev, 88 Slovencev, 4 Hr in Srbje, 21 Italijanov, t Madjar. j , Ue«i vspeh jo v občo ugodon, kajti 10 di °v je odličnih; 161 jih ima prvi red; 28 jih dobilo dovoljenjo po počitnicah, ponavljati preskušujo;
11 ki r0(i ima 22 ju tretji red 8; neizprašana Sta ostala 2.	r
Na realki obstoji tudi
vodstvom g. direktorja, SoUb° 'n° druStvo pod hala. To društvo šteje 9o\i^ovSV,,tova,ca ,dr' Mr‘ novnikov iu 82 podpornikov. Leta"1!«!//!6"” 8 USta 537 gld 58 kr. dohodkov ter j0 hd . jo ‘mel° 'C, realcem 511 gld. 49 U. a*'° ’ Podporo ^ Realka ima tudi jako bogato učno zbirko ^Mjska knjižnica šteje 1495 knjig in 1345 ZVe2kov; dijaška knjižnica ima 1487 knjig in 348 ZVe2kov. Iz izkaza o dijaški knjižnici vidimo, da so »akupovanji knjig primerno jemal ozir tudi
M01
)v®«ske knj ige. 1 Pri rodopisni
; Prirodopisni kabinet je gotovo joden naj )pšl11 in največjih v Avstriji tor obseza več tisoč Pref>aratov, modolov, prirodnin iz zoologije, botanike
— (Imenovanje.) Gosp. Mihael Zavadlal, suplent na državnem gimnaziji v Trstu, imenovan je gimnazijskim učiteljem v Pazinu.
— (Zrelostni ustni izpiti na ženskem učiteljišči.) Ta teden vršili so se na tukajšnjem ženskem učiteljišči ustni zrelostni izpiti. K izpitom oglasilo se je 18 javnih in 3 privatne kandidatinje, dalje 1 je delala izpit za ženska ročna dela, 3 pa kot učiteljice v otroških vrtih. Izmed prvih 21 napravilo jih ni izpit 9, in sicer jih ima ponavljati 5 izpit čez dva meseca, l čez pol leta in 3 čez jedno leto- Kandidatinja za ženska ročna dela in kandidatinje kot učiteljice za otroški vrt so dostale izpit.
— (Šolstvo.) Iz „ Poročila prve mestiae petero-razredne deške ljudske šole v Ljubljani koncem šol skega leta 1884/85“ posnemljemo, da je bilo na tej šoli v 5 razredih koncem šolskega leta 495 učencev Po naroduosti je bilo 495 Slovencev, l Hrvat, 2 Srba,
1 Čeh, 43 Nemcev in 4 Lahi. Za višji razred je bilo sposobnih 360, nesposobnih 130. Knjižnica te šole štela jo 456 knjig za učence in 451 za učitelje. Na tej šoli poučevali so naslednji gg. učitelji: Andr. P r a • prot ni k, nadučitelj in šolski vodja, Ivau Belž , Ja^ kob Furlan, Janez Gnjezda, Val. Kumer, Josip Maier, Josip T ravna r in jedon pomožni učitelj.
S to šolo združena pripravljalnica za obrtno šolo štela je koncem leta 104 učence; po narodnosti 163 Slovencev iu 2 Nemca. Poučevala sta gg. J. Maier in Jak. Furlan.
— (Vincencijeva družba) bode 19. t. m (prihodnjo nedeljo) obhajala svojega patrona sv. Vin cencija Pavijana. Sveta maša in skupno obhajilo med sv. mašo bode zjutraj ob 6‘/4- uri v uršulinski cerkvi Popoludne ob 6. uri pa bode v Marijanišči veliki shod za pretoklo loto , h kateremu so priljudno vabljeni go spodje udjo in tudi drugi dobrotniki.
— (Požarna kronika.) Iz Tupalč se nam poroča: Dud 13. t. m. ob polu ono po noči nastal jo v hiši tukajšnjega posestnika Miho Studena na nepo znat način ogenj, kateri je v kratkem času uničil celo poslopje. Škoda ceni se na 3000 gold., a zavarovan bil je pogoreli le za 500 goldinarjev. Dalje piše se nam iz Črnomlja, da se je vnelo dn6 8. t. m. hiši Ano Madronič na Vrhu. Zakurila jo bila v peči a potem šla z doma, tako nastal je ogenj, ki jo kratkom upepelil kočo. Škoda znaša 347 gld. Poslopj ni bilo zavarovano.
— (Veselica tržaškega podpornega in bralnega društva) v spomin blagovestnikov sv. Cirila in Metoda v nedeljo zvečer jo bila, kakor poroča „Ed.“, prav dobro obiskana. Bili so nazoči udjo obeh podpornih društev iu pel je zbor dolav. podpornega društva pod vodstvom g. Steleta. Pelo so je dobro Svirala je veteranska godba tudi prav dobro. Govoril Je S■ podpredsodnik Grebenc ter posebno omenjal skrbi za delavca pod sedanjo vlado in koristno po Stave, po kateri so morajo nodolje posvečevati, sklenil je svoj govor s trikratnim „živio“ na cesarja11, kateremu klicu se je društvo entuzijastično odzivalo. Naj
bolj in po vsej pravici dopadala se je občinstvu deklamacija gospice Anice Kobalove, katera je z Gregorčičevo „Velikonočno" občinstvo tako navdušila, da jo je večkrat burno klicalo na oder. Po veselici so se vršile še nekatere napitnice, v katerih se je povdarjala sloga — moramo roči — na pravem mestu. Veselica je trajala do polunoči in je bila ves čas jako animirana.
— (Strašanska nesreča, dva brata od trele ubita.) „Edinost“ poroča: Ko je 6. t. m.
341etni Josip Ražem iz Plavje hiš. št. 6 okolo 9. ure zvečer z dela domu prišel, švignila je strelo skozi dimnik in ga pri tej priči usmrtila. Zapustil je ranjki vdovo in 4 nedolžne otročiče v veliki revščini. - Tudi Antona Ražma, brata prav zdaj omenjenega, je 11. julija okolo 3. ure popoludne, ko je na polji seno nakladal, strela zadela in usmrtila. Zapustil je tudi on vdovo in 4 nedolžne otročiče v veliki revščini.
— (Tramwaj ua par iz Trsta v Vipavo) pričel se bode baje kmalu delati, ker se je inženirju Schmidtu posrečilo za to podjetje pridobiti neko angleško družbo.
— (Življenje trapistov.) Posebna vrsta francoskih trapistov, to je menihov, se je naselila v Rajhen-burgu (na gradu) in v mirenski fari, v gradu g. dr. Wurzbacha (Landspreis). Življenje teh menihov je kaj čudno, ostro in trdo. Po noči vstajajo še ob polunoči, eni uri ali zadnji čas ob dveh, da gredo molit. Jed6 prav malo, in večinoma le zelenjavo, kuhano in osoljeno, pa ne zabeljeno. Meso in ribe smejo le bolniki jesti. Spe na trdih slamnicah, oblečeni, za zglavje imajo tudi le slamnice. Spe vsi v skupni spalnici. Sadje in kruh tudi zauživajo ter mleko. Toda v postu in adventu jim je tudi mleko prepovedano. Menihi in bratje morajo pridno delati, menihi po kake 4 ure na dan, bratje po 12 ur. Veliko časa porabijo za molitev in čitanje pobožnih knjig. Kdor se ne ravna po samostanskih pravilih, obtožiti se mora sam. Govoriti pa med seboj ne smejo; le s prednikom je to dovoljeno. Sicer si pa daj6 znamenja, da se sporazum6. Tako življenje imajo v Rajhenburgu ob Savi na kranjsko-štajerski meji.
— (Tatvina) Iz Tržiča se nam piše: V noči od 13. na 14. t. m. ulomil je nepoznat tat v tukajšnji poštni urad in je izmaknil iz miznice 500 do 600 gld. Prišel je skozi kuhinjsko okno v kuhinjo, od tu v vežo iu v poštno sobo. Zločin doprinesel je najbrže kak domačin, kateremu so bile razmere natanko znane.
Narodno-gospodarstvene stvari.
Ali se dajo naša vina zboljšati?
(Črtice v prevdarek, napisal Fr. Šetina.)
Da so belokranjske gorice s svojo izvrstno lego za vinorejo uže od Boga odločene, mora pač vsakdo potrditi; saj dozori pri nas izvrstno tudi ono grozdje, iz katerega delajo celo „fina in finejša" vina. Ko je pred nekaj leti potoral po Belokrajini neutrudljivi, za po-vzdvigo vinarstva iu sadjarstva vneti vodja slapški šoli, gosp. R Dolenc, začudil se je zagledavši obložene trte z rudeče-dozorelim grozdjem kraljevine in rekel je, da ne dozori v Klosterneuburgu kraljevina tako dobro, nego pri nas. Podnebje naše je torej vinarstvu ugodno in vender, kaj so naša vina proti onim! Kakor se je nekdaj obdelovalo vinograde, tako se dela še sedaj. Pravega napredka v našem vinarstvu v obče ni; častno mesto zaslužijo vender le tudi nekateri posamezniki, ki skrbe za boljše trte in ki so uže vzgledno napravili nekoliko novih nasadov.
Nemožno je, preosnovati naših vinogradov kar na hitro. Kedo bode izsekal in izkopal sedanje trtje in čakal, da mu bodo novi nasad rodil. Kaj tacega no moro storiti naš kmet, ki se živi iz vinograda. Nekaj pa bi so vender lehko storilo za boljšo kapljico. Opozoriti hočem naše vinorojco na nekatero napake, ki morda veliko pripomorejo, da naša vina ne pridejo do tisto veljave, kakoršno bi lehko imele, namreč:
1.) Trte v vinogradih so preveč nakupičene; v taki goščavi ne more grozdje dozoreti, ker ne morejo solnčni žarki do njega; tudi zraka primanjkuje, ker je vse nekako zamašeno, vlaga pa, ki nastaja v senci, ovira le zorenje.
2.) Trte puščajo se previsoke. Skušinja nas uči, da ni grozdje na eni in isti trti ob enem zrelo. Gro-
zdiče pri tleh je uže sladko in zrelo, visoko gori na trti pa je še zeleno in trdo, kar je prav naravno. Zemlja ogreje se od solnca po dnevi; to gorkoto po noči zopet oddaja. Čim bližje je grozdje, tim več gor-kote dobiva po noči iz zemlje; grozdi, ki so 11/2 do 2 ali še več metrov visoko nad zemljo, ne dobe od omenjene gorkote skoro nič in zastanejo torej v zorenji.
3.) Trte so prerazličnih vrst, t. j. rane sorte pomešane so s kasnejimi in s poznimi. Eazume se, da ne dozori sad istočasno, kar veliko pripomore, da je vino slabo. Vinorejci tega ne premislijo, trgajo ob trgatvi vse počez, naj si uže bode sad zrel ali ne; to je vzrok, da pridelajo cesto slabšo robo, kakor si sami mislijo. Le zrelo grozdje daje dobro, sladko in močno vino; pomešamo pa različno robo, zrelo in nezrelo, pokvarimo si s tem še tisto dobro kapljico, ki bi jo lehko imeli, ako bi potrgali grozdje ranih vrst preje, kasnejih pa pozneje.
Marsikedo bode odmajal z glavo, češ, da nima časa dvakrat trgati; dvojno delo in drugi premisleki branijo mu tako storiti, kakor edino bi bilo prav. Ali poslušaj me, vinorejecl Ako bode več truda in dela, bode ti pa boljša roba več vrgla, pa se tudi hitreje spravi v denar.
Vsakdo vš, da ni zrela zelenika takrat, kakor kraljevina. Ločimo torej zrelo grozdje od nezrelega; nezrelo pa pustimo še na trti zoreti; ali pa, ako ga uže poberemo, spravimo ga posebej. Ker sem uže omenil zelenike, povem naj še, da je ona od umnih vinorejcev uže obsojena. Gosp. vodja Dolenc nasvetoval je zeleniko iztrebiti in jo zameniti z grganjo. Organ j a je rodovitna trta; grozdiče je sestavljeno, kakor pri zeleniki in je veliko. Ona ima to posebnost, da pozno poganja; zavarovana je torej po naravi pred zgodnjim mrazom, zori pa rano v jeseni. Gospodarji! množite si s ključi, ali^z grubanjem grganjo in proč z zeleniko, ki nikdar ne dozori po polnem in postane boljša še le, kedar je reč let obležana. Navadni vinorejec pač ne more čakati po več let z vinom, marveč mora skrbeti, da ga spravi v denar; ali s kislo, neobležano teleniko jo baS nasprotno.
Ako bodemo trte enakomerneje sadili, ako bodemo množili žlahtneje trte, ako jih ne bodemo puščali previsoko; ako odbiramo rano grozdje od kasnejega, pridelali bodemo gotovo boljšo kapljico.
(Konec prihodnjič.)
Telegrami »Ljubljanskemu Listu
London, 17. julija. „Daily Telegraph" poroča, da se Rusi niso pomaknili dalje proti soteski Zulfikar; poročila o številu ruskih vojakov ob Zulfikarji so pretirana. Angleška vlada obrnila se je do ruske, naj jej poda v tej zadevi pojasnil, poudarjajoča, da bi Angleška pomnoževanje ruskih čet nikakor ne mogla smatrati za prijazno znamenje. Večina jutranjih listov poroča, da položaj ni preveč resen, da se ni bati vojske.
London, 16. julija. »Sl. James Gazette8 mžni, da je položaj v Osrednji Aziji tako resen, kakor še nikdar prej. „Pall Mali Gazette" omenja, da se vse suče samo okolo ozemlja severno od Zulfikarja, katero je priznano rusko ozemlje; Granville storil je bedastočo, ko je zahteval to ozemlje, Salisbury bi zakrivil zločin, če bi zaradi tega pričel vojsko.
Madrid, 16. julija. Včeraj obolelo je na koleri v vsej Španiji 1472 oseb in 657 jih je umrlo V Madridu umrlo jih je 8, v provinciji Alikantu 83 in v provinciji Valenciji 304. Kolera pokazala se je tudi v provinciji Granadi. — V Saragossi zaprli so nekatere republikanske zarotnike, med njimi jednega polkovnika. Iz osmih oboroženih republikancev sestoječo tolj o, katera se je prikazala pri Mataru v Kataloniji, so tudi zaprli.
Simi a, 16. julija. (Reuterjevo poročilo.) Stotnika Yate in Peacock prišla sta v Herat ter na zahtevo afganskih oblastev ogledala trdnjave. Ostala mejna komisija pomaknila se je bliže He-ratu, da se laže menjavajo poročila.
Telegrafično borzno poročilo
z dnč 17. julija.
giu.
Jednotni drž. dolg v bankovcih.............................82	15
»	»	»	» srebru............................. 83	05
Zlata renta.................................................. 108	60
5°/o avstr, renta............................................. 99	60
Delnice ndrodne banke........................................ 869-	—
Kreditne delnice........................................... 282'70
London 10 lir sterling....................................... 124	90
20 frankovec............................................... 9-89
Cekini c. kr............................................... 5 88
100 drž. mark.................................................. 61-30
(16) Ivan Lapajne v Krškem 30-27
je izdal sledeče knjige in knjlžioe za ljudske šole in učitelje: Praktično metodiko, cena 80 kr., Prvi pouk 60 kr., Fiziko in kemijo 60 kr., Prirodopis 56 kr., Zemljepis 26 kr., Geometrijo 24 kr., Malo fiziko 23 kr., Domovinoslovje 20 kr., Pripovesti iz zgodovine Štajerske 6 kr., Opis krškega okr. glavarstva 30 kr., Zgodovino štajerskih Slovencev 1 gld. 20 kr. — Isti pisatelj ima v zalogi razne pisanke in risanke; mali slovenski zemljevid kranjske dežele z deli sosednih kronovin, cena 1 kr., ter slovensko-nemški zemljevid Avstrijsko-Ogerske, cena 1 kr., in zemljevid krškega okrajnega glavarstva, cena 5 kr.
Uradni glasnik
z dnž 17. julija.
Razpisane službe: Pri vodstvu c. kr, rudnika v Idriji služba vratarja in uradnega sluge. Letna plača 350 gld., aktivitetna doklada 25%, prosto stanovanje v grada, obleka in kurivo. Prošnje, podprto z dotičnimi spričevali, tekom treh tednov c. kr. rudniškemu vodstvu v Idriji.
Naprava novih zemlj. knjig: Pri c. kr. mest. deleg okr. sodniji v Rudolfovem za katastralno občino Hmel-čice; poizvedbe dne 25.julija ondaj. — Pri c kr. okr. sodniji na Brdu za katastralne občine: Št. Valentin, poizvedbe dnč 20. do 25. julija; Gor. Koseze dnč 27. do 31. julija; Peče dne 3. do 8. avgusta; Moravče dn6 17. do 22. avgusta; Dritaj od 1. do 9. septembra, in sicer vseloj od 8. do 12. ure dopoludne.
Pod oskrbništvoin: Logaška c. kr. okr. sodnija naznanja, da je Lorene Podboj iz Slivic zaradi blaznosti pod oskrbništvom, oskrbnik mu je Mat. Gabrojna z Unca; — dalje proglaša c. kr. okrožna sodnija v Rudolfovem Janeza Gorenjca zapravljivcem; skrbnik mu je Jos. Lisec iz Rovišč.
Eks.,zemlj. dražbe: V L j u b lj a n i posestvo Valent. Sevra v Šmartnem pod Šmarno Goro (3856 gld. 60 kr.) dn6 22. julija; — zemljišče Franceta Pengova z Pšato (126 goldinarjev) dne 22. julija; — posestvo Franceta Petriča z Loga (8253 gld.) dnč 22. julija. — V Mokronogu zemljišče Terez. Tratar na Vrhu (200 gld.) dnž 12. avgusta. — V Metliki posestne in užitne pravice parcelne Štef. Plešča (150 gld.) dnž 25. julija.
	8 Q	Čas opazovanja	Stanje barometra v mm	Tempe- ratura	Vetrovi	Nebo	Mo-kiina v ram	
	oS i=T 3 •r-» CD	7. zjutraj 2. pop. 9. zvečer	737-20 735*59 735 52	18*8 26 2 19*8	svzh. sl. » bzv.	jasno d. obl. obl.	0-70 dež	
								
Tiy oi.
Dn6 15. julija.
Pri Maliči: Friedl, mestni odbornik, iz Berolina. — Beer, Landau, Weinberger, potovalci, z Dunaja. — Schmid, trgovec, iz Steyra. — Mohr, soproga c. kr. deželnosod. zdravnika, s hčerko, iz Gradca. — Brivarth, užit. uradnik, iz Celovca. — Koschatzky, c. kr. uradnik, s soprogo, iz Trsta. — Dorigo. posestnik, iz Vidma. — Ouschan, c kr. gozdarski upravnik, iz Kostanjevice. — Potsclie, trg. soproga, z rodbino, iz Starega Trga. — Jančigar, župnik, iz Kočevja.
Pri Slonu:	Blumontbal,	trgovec, jz Frankobroda. — Ne-
chuta, tovarnar; Fcrenchich, Hostovsky, Weltmann in Wolser, potovalci, z Dunaja. — Jahl, kr. državni uradnik, iz Budimpešte. — Baron Šennyey, graščak, iz Eperiesa. — Vidmayer, trgovec, iz Gradca. — Dr. Marcotti iz Florenca. — Dr. Michieli iz Campolaga. — Sandor, Kohn, trgovca, in Sandrini, hišinja, iz Trsta. — Gulich, c. kr komisar finančne straže, iz Lošinja. — Potčich, posestnik, in Marcosatti, gozdar, iz Dalmacije.
Pri Južnem kolodvorn: Just, c. kr. davkar, z Dunaja. — Mebaroli iz Vilafranke. — Kalan in Gothart s soprogo iz Cerkljan.
Pri Avstr, carji: Schonike, arhitekt, s soprogo, iz Spandove.
Umrli so:
Dnč 15. julija. Jovana Čehovin, hči hiš posestnika, 47» 1., Sv. Petra cesta št 64, kašelj.
D n 6 16. j u 1 ij a. Matija Dežman, tovarniški delavec, 48 1., Florijanske ulice št. 11, tuberkuloza.
Meteorologično poročilo.
V založništvu našem izišla je na svitlo
vga:
Šaljivi Slovenec.
Zbirka najboljših kratkočasnlo iz vseh stanov.
Nabral
-A-sitoaa. Brezovnik
učitelj.
12 pol v 8°. Mehko vezana stane 60 kr., franko po pošti 65 kr.
I|. v. Geinniajr & M Bamberg
knjigotržnica v Ljubljani.
ansHSiSBSHSHffasararansiSHSHsaresHSiSSSB;
Moje tak6 priljubljeno, ne prozorno, ampak istinito vsebinsko, povsodi kot izborno priznano
univerzalno glicerin-milo
rtj priporočam vsakemu kot najnežnejo in zdravji kože H ugajajoče umivalno milo. Isto odpravlja pri daljši [5 porabi vse pege, kožne izpustke, preveliko kožino “j rudečico in podeljuje isti sploh največjo nežnost in Ir čisto belino; komad stane 10 kr., 14 in 20 kr. •—
E Neobliodno potrebno za umivanje otr6k. Samo pri'
(Ji stno iz tovarne	(49) 12—9
| H. P. Beyschlag-a v Avgšpurku.
Cj	Jedina zaloga v Ljubljani pri
® K. Karingerji Mestni trg štev. 8. m ^5a5aiasa5a>E5asasEsasasES0Siisasa5EsasEsas2^
Dr« Hincli
dobro znani specijalni zdravnik za sifllitiko in kožne bolezni, ozdravlja po dolgoletnih izkušnjah v nebrojnih slučajih po sijajno skušenem in gotovo učinkujočem nav6du	(58)	14
sifilitiko in kožne bolezni
(tudi zastarele), ulesa, bolezni sofila in v me-hurji, poluolje, možko slabost, ženski tok,
v najkrajši dobi radikalno brez vseh zlih nasledkov in brez oviranja v službovanji. Naslov:
Dunaj, mesto, Karntnerstrasse 5
(prej mnoga leta v Mariahilferstrasse), zdravi od 9. do 4. ure pop61udne, a tudi pismeno in (pod molčečnostjo) pošilja zdravila. Honorar primeren.
Razno blago
za pletenje in tkanje
dr. Gustav Jaegra
normalno perilo, nogo vice, žoki, plavarske hlače, znojni telovniki, rokavice,
jopiči za gospe
ki se nosijo vrh obleke itd., v velikem izbiru in po najnižjih oenah pri
C. J. Hamann-u
Mestni trg.
(52) 11
Kleinmayr-jevi in Bambergovi knjigarni
se dobivajo:
Josipa Jurčiča Altani siisi
m
I. zvezek: Deseti brat. Cena 1 gld.
II.	»	Pripovedni spisi: Jurij
Kozjak, Spomini na deda, Jesenska noč mej slovenskimi polharji, Spomini starega Slovenca. — Cena 70 kr.
III. zvezek: Pripovedni spisi: Domen, Jurij Kobila, Dva prijatelja, Vrban Smukova ženitev, Golida, Kozlovska sodba. — Cena 70 kr.
IV. zvezek: Pripovedni spisi: Tihotapec, Grad Rojinje, Klošterski Žolnir, Dva brata. — Cena 70 kr.
Jurčičevi zbrani spisi se dobivajo tudi v lične platnice vezani, vsak zvezek po 50 kr. več.
Kdor se želi po pošti naročiti, n a.j blagovoljno po nakaznici za poštnino P vsakem zvezku 10 kr. priloži. (11)
Odgovorni urednik J. Naglic.
Tiskata in zalagata Ig. v. Kleinmayr 4 Ped. Bamborg v I^ublja®*'