teto * ^V. Naročnina za Ljubljansko pokrajino: letno 701ir(sa inozemstvo 75 lir), za */• leta 35 lir, za 'h leta 17.50 lir, mesečno 6.— Ur. Tedenska izdaja letno 25 lir. Plača in toži se v Ljubljani. TRGOVSKI UST V Časopis za trgovino. IndustrUo. obrt In danmrnlštvo Številka 33. CONCESSIONARIO ESCLUSIVO per la pubblicite di provenieoza italiana ed estera: ISTITUTO ECONOMICO ITAL1AN0-MILAN0, Via G. Lazzaroni 10. Uredništvo: Ljubljana, Gregorčičeva ulica 23. Tel. 25-52. Uprava: Gregorčičeva ul. 27. Tel. 47-61. Rokopisov ne vračamo..— Račun pri poštni hranilnici v Ljubljani št. 11.953. IZKLJUČNO ZASTOPSTVO ZA OGLASE Rr. Italije (razen za Ljubljansko pokrajino) in inozemstvo ima ISTITUTO ECONOMICO IT AL1ANO-MILANO, Via G. Lazzaroni 10. I tnaia Liubllana. torek 28. aprila 1942-XX \.&na posamezni številki lir 0*60 Nemško mnenie o gospodarskem obrazu nove Evrope V vrsti predavanj, ki jih je pri-1z. vsemi mogočimi varavalkami proti možnim nesrečam, se vse to ne bo /.godilo zato, da bi na teh cestah vozili samo slabo gibljivi vo- Ustanovitev odbora sa vzporeditev preskrbe, porazdeljevanja in cen industrijskih in kmetijskih proizvodov ter storitev Visoki komisar za Ljubljansko pokrajino je izdal smatrajoč za umestno, da sei ustanovi pri Visokem komisariatu pokrajinski odbor za vzporeditev preskrbe, porazdeljevanja in cen industrijskih in kmetijskih proizvodov ter storitev, naslednjo naredbo: Clen 1. — Pri Visokem komisariatu se ustanavlja pokrajinski odbor za vzporeditev preskrbe, po razdeljevanja in cen industrijskih in kmetijskih proizvodov ter storitev. Clen 2. — Odboru iz člena 1. predseduje Visoki komisar, člani pa so: tajnik Zveze bojevnih faši-jev v Ljubljani; uradnik ministrstva za finance pri računovodstve-nem ravnateljstvu Visokega komisariata; uradnik ministrstva za kmetijstvo in gozdove pri kmetijskem oddelku Visokega komisariata; uradnik ministrstva za korporacije pri gospodarskem in trgovinskem oddelku Visokega komisariata; predstojnik Delegacije vzhodnih železnic; uradnik ministrstva za izmenjavo in valute pri Visokem komisariatu; predstavnik državnega podtajnika za vojno proizvodnjo; vodja nadzorstvenega urada za zaščito in štednjo in dajanje posojil; predstojnik urada Visokega komisariata z& gospodarsko ureditev; odposlanec Viso-Koga komisarja pri Pokrajinskem prehranjevalnem zavodu; predstojnik urada za kontrolo cen pri Vjsokem komisariatu; strokovnjaka Visokega komisariata pri Pokrajinski zvezi delodajalcev in pri Pokrajinski delavski zvezi; predsednik Pokrajinske zveze delodajalcev; predsednik Pokrajinske delavske zveze. Clen 3. — Tajnika odbora imenuje Visoki komisar. Člen 4. — Visoki komisar lahko pozove k udeležbi v odboru za obravnavo določnih vprašanj vodje in člane drugih gospodarskih in korporacijskih organizacij pokrajine. Člen 5. — Ta naredba, ki razveljavlja vse druge, nasprotujoče ji in z njo ne združljive določbe, stopi v veljavo na dan objave’ v Službenem listu za Ljubljansko pokrajino. Ljubljana 22. aprila 1942-XX. Visoki komisar za Ljubljansko pokrajino: Emilio Grazioli Otvoritev zagrebškega velesejma V soboto dopoldne je bil v Zagrebu slovesno otvorjen velesejem. Slovesno otvoritev velesejma je vodil maršal Kvaternik. Otvoritev jp tem pomembnejša, ker je letos cela vrsta slovečih velesejmov izostala. Sedanji zagrebški velesejem ima poseben pomen zaradi znatne udeležbe tujih držav. Tako razstavljajo na zagrebškem velesejmu Nemčija, Švica in v posebno veliki meri Italija. Zlasti je razstavila Italija svoje izvozne predmete, ki nazorno dokazujejo veliki industrijski napredek Italije. Po-sefono pozornost vzbujajo italijanski ■tekstilni izdelka, razni mehanični izdelki ter velika množina medicinskih izdelkov. redila berlinska «Evropska gospodarska skupnosb, je zbudilo posebno pozornost predavanje nemškega gospodarskega ministra in predsednika Državne banke dr. Funka o gospodarskem obrazil nove Evrope. Minister dr. Funk je po poročilu >Ubersee-Post« izvajal: Narodi Evrope so pred usodnim razpotjem. Gospodarski obraz, kakor se izoblikuje v ognju svetovne vojne, bo imel dve značilnosti: skupnost dela in gospodarsko .svobodo. Pri tem pa je treba pripomniti, da je prava gospodarska svoboda v zagotovitvi surovinskih in živilskih podlag, v oprostitvi gospodarstva od mednarodnih finančnih interesov in od konjunk-turme odvisnosti. Da predstavlja Evropa v resnici vsem nalogam ustrezajoč zaključen gospodarski prostor, je jasno, če si predočimo naravno storilnost našega kontinenta. Če tudi zaenkrat nekdaj sovjetske pokrajine niti ne upoštevamo, daje vendarle naš kontinent ravno industrijsko najvažnejše surovine, namreč premog, železo ,in aluminij. Tudi podlaga za prehrano je popolnoma zadovoljiva, če ■upoštevamo vse možnosti večje agrarne proizvodnje. Kjer pa je bila evropska zemlja od narave preveč mačehovsko obdarjena, je idejno bogastvo njenih ljudi vedno iskalo in tudi našlo potrebne rešitve. Kar pa še manjka, se bo zagotovilo v evropskem vzhodu. Vse surovine, vse gospodarske sile in energije Evrope mobilizirati in jih uporabiti za dinamičen gospodarski proces v korist skupnosti, je visoka naloga novega gospodarskega reda. Samo po sebi se razume, da se ta naloga ne more izvesti od danes na jutri. Toda v teku let bo mogoče proizvodnjo in potrebo v celotnem evropskem gospodarskem prostoru čim bolj spraviti v soglasje, da bi se nato čisto načrtoma uresničile najbolj smotrne dopolnilne možnosti. S tem je postavljena naloga, da se odkrijejo dosedaj še zanemarjena produkcijska ozemlja in da se na ta način uvede intenzivno gospodarstvo tudi v onih delih Evrope, ki so trenutno še gospodarsko zaostali. Industrializacija se bo brez dvoma še nadaljevala, toda s to razliko, da si bo vsaka država zgradila industrijo, ki bo najbolj ustrezala njenim naravnim proizvajalnim pogojem in možnostim, da pa bo pri tem tudi ustrezala potrebam evropskega trga. Trgovinski promet med posameznimi evropskimi državami se ne bo smel smatrati 'kot notranja kupčija, kajti na popolno odpravo carinskih in deviznih mej pač ni misliti, pač pa bo uživala kot cvelikoprostoma kupčija> vse prednosti državnega vodenja trga. Če bodo državno gospodarsko vodenje ter meddržavni dogovori, uredili gospodarski promet v Evropi v obliki ureditve su-irovinskega gospodarstva, proizvodnje, odjema ter delovne sile, a tudi vedno bolj izpopolnjenega plačilnega in obračunskega sistema, da se bodo tako rekoč zgradile nekake 'moderne avtomobilske ceste zovi plaŠljive birokracije in pretiranega kolektivizma. Gospodarski promet na teh cestah mora nasprotno še nadalje ostati zadeva zasebnega podjetnika, razen če bi posebni interesi celote zahtevali podjetniškega delovanja države. Iniciativi in iznajditelj sitemu duhu zasebnega podjetnika ostane še nadalje prepuščeno, da doseže v svojem gospodarskem vozilu največjo storilnost. Plodna in trajna evropska gospodarska skupnost more temeljiti samo na dveh pogojih. Prvi pogoj je Po nemško-turški trgovinski pogodbi dogovorjene nemške dobave so se že začele izvrševati in začel se je tudi izdelovali seznam turškega blaga, ki je potrebno za izravnavo nemških dobav. Sestavljeni sta bili dve listi blaga, ki naj se izmenja. V prvi listi je navedeno blago, čigar izvoz je za Turčijo posebne važnosti, in blago, na katero polaga nemško gospodarstvo posebno važnost. Tako je Turčija navedla tele surovine in proizvode: kovine, baker, oljčno olje, oljnate rastline, tekstilne surovine, zlasti bombaž, kože, stročnice in proso. Nemčija pa bo to blago plačala z dobavami železa, jekla, strojev, vozil, farmacevtskih izdelkov, celuloze, papirja, semena sladkorne repe in vojnega materiala. Te dobave se morajo izravnati vedno v višini dogovorjenih kontingentov. V drugi listi pa so oni predmeti, ki so važni za turški izvoz, a niso življenjske važnosti za Nemčijo, kakor tobak, posušeni plodi, lešniki, vina, alkoholne pijače in preproge. Te dobave se morejo poravnati z blagom, ki je za Turčijo glavne važnosti Razširjenje nemško-turške blagovne izmenjave bo tako v korist vsem turškim proizvodom, ki so se v mirnem času izvažali v Nemčijo. Francoska vlada bo morala letos najeti na kapitalnem trgu za najmanj 125 milijard frankov posojil, da bo mogla kriti vse izdatke. V tem računu pa so vračunani tudi že vsi večji dohodki zaradi zviša- uiprave. Dosedaj ni balo francoski vladi težko proračunski primanjkljaj kriti s kratkoročnimi in srednjeročnimi posojili, ker so banke in zasebniki zadostno nakupovali državne papirje. V zadnjem času pa so tako francoske depozitne banke ko tudi mestne hranilnice morale ugotoviti, da število njih kredatorjev bolj počasi narašča. Nakup blaga na črni in sivi borzi oči-vidno veže večja sredstva zaseb- varna zagotovitev evropskega življenjskega in gospodarskega prostora. Drugi pogoj pa je volja za evropsko skupno delo. Ta volja se mora kot vodilna misel uveljaviti v vladajočem gospodarskem povojnem naziranju. Temeljiti pa mora na socialni vesti. Novo evropsko gospodarstvo bo moralo smatrati kot svojo glavno nalogo, da izvede vse svoje socialne obveznosti. Vojna naših dni, ki se ne bije na zadnjem mestu zaradi novega gospodarskega reda, je istočasno odločilen, trenutek socialne revolucije. Iz semena najplemenitejše krvi mora in bo zrasel za Evropo boljši socialni življenjski red. Ni pa nemško-turška trgovinska pogodba edina pogodba, ki dokazuje voljo za vključitev v evropski veleprostor. Tako je bila v marcu 1041. sklenjena med Turčijo in lto-munijo pogodba, po kateri bo Romunija za turški bombaž dobavila Turčiji 100.000 ton zemeljskega olja, dočim ga je prejšnje leto dobavila samo 39.000 ton. Zaradi blokade v črnem morju je bila sicer za nekaj mesecev dobava tega zemeljskega olja ustavljena, mogla pa se je kasneje nadaljevati po suhem. Nato je bila sklenjena v decembru 1941. v Ankari med Romunijo in Turčijo nova trgovinska pogodba, po kateri se je določila medsebojna blagovna zamenjava v višini 17 milijonov, turških funtov. Tudi italijansko-turški trgovinski odnošaji slone na istem načelu evropskega kontinentalnega gospodarstva. Tako je Ibila sklenjena med Italijo in Turčijo kompenzacijska pogodba, ki sloni na italijanskih dobavah tekstilnega blaga. Po obnovi zvez od Jadranskega morja ter po obnovi nemškega železniškega prometa skozi Grčijo je bila pot za italdjansko-turško trgovino znova odprta. Sedaj se Turčija pogaja s Švico zaradi sklenitve klirinškega dogovora med obema državama. nalizacija izvedla, toda francoski kmetovalec jo še vedno odklanja. Noče vtakniti svojega denarja v svojo kmetijo. V francosko kmetijstvo dotekajoča sredstva ne prihajajo po ovinku povečanih kmetijskih naročil zopet v mesta. Prav tako pa je francoski krnet malo pripravljen, naložiti svoj denar v državne papirje. Zato so kmetski izkupički splošnemu kroženju denarja dotekli samo po enem kanalu: v večji meri so bile namreč plačane kmetske hipoteke. Niso pa kmetje naložili doslej kaj več denarja v denarnih zavodih ali državnih papirjih, temveč so vtaknili svoj denar po stari navadi — v nogavice. Milijardni zneski so tako nakopičeni pri kmetu. Francoska vlada opazuje ta proces z veliko nejevoljo, kajti vsako prekinjenje normalnega denarnega obtoka prisiljuje Francosko banko, da zviša svoj kontingent bankovcev. Spravljanje bankovcev doma pa niti za kmetovalca ni koristno, ker ima pri dviganju cen le malo smisla kopičenje plačilnih sredstev. Očividno pa vsi opomini listov in vlade ne napravijo na kmeta nobenega vtisa. Računati se zat omora, da bo začela likvidnost francoskega denarnega trga v kratkem usihati. Francoska vlada bo takrat postavljena pred težko nalogo, da izvede dve reformi, ki se jih dosedaj še ni upala izvesti miti ena francoska vlada od Ludvika XVI. pa do tretje republike. Prvič, bi morala izvesti resnično učinkovito obdačitev dohodka in drugič se ne bi smela ustrašiti niti obda-čenja velikih in srednjih premoženj. Če bi imela francoska vlada moč in pogum, da to izvede, bi se izkazalo veselje francoskega kmeta za kopičenje denarja kot vzvod k napredku. Preureditev madžarskega tekstilnega gospodarstva Po predvojnem štetju je na Madžarskem 63.300 tekstilnih obratov. Letos je bila ustanovljena tekstilna centrala, ki razpolaga s surovinami ter nadzoruje delo vseh tekstilnih obratov. Predpisani in dovoljeni so samo tipizirani izdelki. Za blago iz bombaža in volne ter za platno in trikotažo je določeno vsega skupaj 100 vrst. \0d tega pride na bombaževino 19, na volnino 23, na trikotažo pa 8 vrst. V vsej državi je organizirano nabiranje kopriv, ki bodo skupaj z umetno svilo uporabljene za izdelavo kotonina. Novo standardizirano blago madžarske tekstilne industrije pride na trg že do prihodnje spomladi. Po novih obratovalnih metodah bodo na leto izdelali okrog 40 milijonov metrov blaga, mesečno pa od tega bombaževi ne 3, volnine 0.25, trikotaže pa 1.5 milijona metrov. Zvišanje cen na Portugalskem V trgovini na debelo so se na Portugalskem cene živil zvišale za 18%, cene ostalih potrebščin pa za 16%. V primerjavi z letom 1909. so se cene živil, ki so po večini domačega izvora, dvignile za 32%, ‘cene ostalih potrebščin pa za 67 odstotkov. V trgovini na drobno se cene dvigajo v istem razmerju, povprečna podražitev v primerjavi z letom 1939. pa znaša 44%. V Franciii se kopičijo bankovci v — nogavicah nih pristojbin in vsi prihranki, ki so bili 'doseženi s poenostavitvijo stva. nega trga, dočim pritegujejo prosta sredstva velikih, firm v vedno večji meri delnice ter nepremičnina Ker so poleg tega zaloge večinoma izčrpane, ,ne dotekajo denarnemu trgu iz tega vira nobena nova sred- Na (irugi strani pa šple sedaj prav dotekajo velika denarna sredstva pri kmetskem prebivalstvu. Kmet je lansko žetev hitro in zelo dobro prodal. Pri uporabljanju teh sredstev pa je skrajno konservativen. Nakup potrošniških predmetov je trenutno omejen. Racionalizacija bi' bila sicer francoskemu kmetijstvu zelo potrebna in francoska vlada si tudi zaradi zagotovitve zadostne prehrane prebivalstva prizadeva, da bi se ta racio- ■aaaanHtagBnanaHBnBaBBBBBMnmi ■OMaratnBBHi, Trgovinski odnošaji Turčije Iz italijanskega gospodarstva Italijanska razstava o melioracijah in zboljšanju zemljišč je bila odprta na velesejmu v Plovdivu. Razstava, ki ima naslov «Integral-ne bonifikacije Mussolinija*, vzbuja veliko zanimanje, ker prikazuje zelo nazorno melioracijska dela v Italiji, Albaniji in Libiji. Razstava ni samo propagandnega značaja, temveč ima tudi praktični pomen ital ijansko - bolgarskega sodelovanja pri melioracijah 'in zboljšanju zemljišč. V ta namen bo ustanovljen v Sofiji Ital ijansko-bolgarski gospodarski institut za zboljšanje zemljišč, ki ga bo Italija tudi gmotno podpirala. Skrbstvo za italijansko kmetijsko delavstvo v Nemčiji prevzameta nemški prehranjevalni urad in Fašistična zveza kmetijskih delavcev po sporazumu predstavnikov Obeh organizacij, ki je bil te dni sklen jen v Berlinu. Italijanski kmetijski delavci so zaposleni v Nemčiji po pogodbi, ki je bila podpisana letos v začetku marca. Urad Fašistične industrijske korporacije je bil te dni odprt v Zagrebu, da bo v praksi pospeševal gospodarsko sodelovanje med Italijo in Hrvatsko ter dajal interesentom pojasnila o vseh vpraša' njih, 'ki se tičejo industrije in trgovine v Italiji. Italijanski paviljon na velesejmu v Zagrebu, ki ga je uredil Nacionalni fašistični zavod za zunanjo trgovino, je dober prikaz iznajdljivosti in pestrosti raznih italijanskih industrijskih panog s tekstilno in kemično na čelu. Nazornim razstavam je priključena tudi razstava italijanskega turizma in italijanske knjige. Državna družba za propagando italijanske mode je prvič organizirala v Švici razstavo oblačilnih modelov. Pri veliki modni reviji Curihu je sodelovalo sedem italijanskih modnih salonov, ki so se že uspešno uveljavili na podobnih prireditvah v Budimpešti, Bukarešti in Stockholmu. Modna razstava, ki je dosegla velik uspeh, je bila organizirana s pomočjo italijanske trgovinske zbornice švico. Odbor Mednarodne rokodelske in obrtne zbornice se je te dni sestal v Rimu. Zasedanja so se ude ležili predstavniki obrtništva in rokodelstva iz Italije, Nemčije Madžarske, Bolgarije in Finsk Izdelan je bil načrt za delovni program, pri katerem bodo sodelovali tudi predstavniki Hrvatske Slovaške, Danske in Švedske. Za izvoz italijanske premogovne proizvodnje ima velike zasluge družba Societa Mineraria del Val-darno, ki je leta 1940. investirala v svojih rudniških obratih 21 milijonov lir. Na premogovnike te družbe pride ena tretjina italijanske premogovne produkcije. Premogovniki, ki segajo v pokrajino Arezzo, dajo na leto okrog 800 tisoč ton premoga, Družba bo letos zgradila tudi velike naprave sušenje premoga, s čimer se kalorična vrednost premoga znat no dvignila. Pridelek oliv v Italiji je znašal lani 2 milijona stotov, prejšnje leto pa 1.5 milijona. Sušenje oliv je dovoljeno samo v pokrajini Ascoli, drugod pa je ves pridelek določen za izdelovanje olja. Pridelovalci smejo obdržati od pridelka oliv po 10 kg za vsakega rodbinskega člana. Pri mesečnem obroku pol kilograma in pri 45 milijonih prebivalcev znaša v Italiji letna potrošnja sladkorja 270.000 ton. K temu pa je treba prišteti še znatne količine sladkorja, ki so potrebne pri proizvodnji marmelade, raznih slaščic in likerjev. To potrošnjo cenijo na okrog 30.000 ton na leto in znaša tako vsa potrošnja sladkorja okrog 300.000 ton. Pri tem nliso vštete dodatne količine za vojaštvo. Pred vojno je znašala povprečna potrošnja sladkorja v Italiji 7 do kg, zdaj pa znaša racionirana potrošnja 6 kg, skupaj s potrošnjo za marmelado, slaščice in likerje pa 6.6 kg. Povprečna potrošnja je torej le malo manjša, kakor je bila pred vojno. Proizvodnja sladkorja se zvišuje že dolga leta. Za letos je predvideno, da bodo nasadi sladkorne pese obsegali okrog 180.000 ha, kar bo zadostovalo ne samo za kritje potrošnje, temveč tudi za izdelovanje špirita. Povečani bodo tudi nasadi konoplje, ki so že lani obsegali Napredek italiianskega poliedelistva 95.000 ha, nasadi bombaža pa bodo povečani od lanskih 84.000 ha na 100.000 lia. Da bi se zvišal tudi pridelek oliv, proučujejo vprašanje ustanovitve znanstvenega na-sadnega zavoda za vse sredozemske dežele. Znatno bo povečana letos tudi proizvodnja svilenih kokonov. Zveza kmetovalcev je priredila nedavno konferenco o mlekarskem gospodarstvu, na kateri so strokovnjaki razpravljali o ukrepih, ki so potrebni za pospeševanje mlekarstva v novem mlekarskem letu, ki se začne 24. aprila. Na konferenci je bilo ugotovljeno, da so se proizvajalni stroški nekoliko povečali in da se je zmanjšala proizvodnja mleka zaradi pomanjkanja močnih krmil, ki je občutno v vseh evropskih državah. Stanje živinorejo je ugodno v pogledu kakovosti in količine in velja to zlasti za govejo živino in ovce. Pridelek riža jo lani znašal 8.3 milijona metrskih stotov, letos pa se bo znatno zvišal. Nacionalna zveza za riž je neodvisno od cen, ki bodo določene za letošnji pridelek, razpisala posebno premijo 200 lir na hektar, ki jo dobe oni pridelovalci, ki bodo na istem polju pridelali najprej žito, potem pa še riž. Poleg tega je zveza razpisala še premijo 20 lir za vsak metrski stot večjega pridelka na hektar, kakor je bil lani. Italijanski pridelek zgodnjega krompirja se je gibal v zadnjih petih letih med 310.000 in 353 tisoč tonami, le leta 1936. je znašal samo okrog 260.000 ton. Skoro polovico pridelka izvaža Italija v inozemstvo in se izvoz običajno vsako leto prične 1. maja. L. 1937. je znašal izvoz 155.900 ton, naslednje leto pa 143.000 ton. Ze pred vojno je Italija največ zgodnjega krompirja izvažala v Nemčijo. Zgodnji krompir se prideluje največ v Campaniji, zlasti ob Napulj-skem zalivu, znatni pa so tudi pridelki v Apuliji in Siciliji. Semenski krompir se pridobiva predvsem v višjih legah Alp, uvažajo pa ga tudi iz Nemčije in Nizozemske. Trgovina s cvetlicami v Nemčiji V Nemčiji se je, kakor navajajo nemški listi, leta 1939. v trgovini s cvetlicami udejstvovalo 19.893 oseb. Med njimi je bilo samo okrog 6000 moških in se tako lahko reče, da je trgovina s cvetlicami v ženskih rokah. Manjše trgovine, ki imajo do 20.000 RM letnega prometa, vodijo navadno zakonci s kako pomožno močjo; po več stalnih nameščencev pa imajo trgovine, ki dosežejo nad 50.000 mark letnega prometa. Srednje in večje trgovine imajo po večini lastne vrtove in cvetličnjake. Nemški državni statistični urad je ugotovil, da se je v mirni dobi promet cvetličnih trgovin od 20.000 do 50.000 RM v odstotkih razdelil takole: za nabave blaga 59.1, za plače nameščencev 8.6, za zemljišča 6.2, za obresti 0.2, za davke 2.5, za ostale stroške 8.6. Tako ostane 14.8°/o čistega dobička. Pri razdelitvi prometa in pri dobičku med vojno doslej ni bilo večjih sprememb, nastale pa bodo letos, ker se mora dati polovica rastlinjakov in cvetličnjakov na razpolago za nasade sočivja in za pri prehrani potrebno zelenjavo. Razvoi madžarske agrarne proizvodnie Za potrdilo stare izkušnje, da I kaj leti po prvi svetovni vojni na-pridobivanje novih zemljišč še ne zadova-nje ali zmanjšanje za 4.1% {»omeni povečanja agrarne proizvodnje, navaja «Pester Lloyd> kvote, ki so v raznih razdobjih prišle od madžarske agrarne proizvodnje na vsakega prebivalca. V desetletju 1870.—1880. je bila ta kvota blizu 1000 kg, pred prvo svetovno vojno od 1. 1911. do 1914. pa 2078 kg. V letih 1920. do 1924. se je kvota znižala na 1661 kg, do 1. 1938. -pa je spet dosegla okrog 2000 kg. Po razširitvi države se je 1. 1940./41. znižala na 1701 kg, a ko so se državi priključile pokrajine od bivše Jugoslavije, se je kvota dvignila na 1744 kg. Povprečni pridelek od orala je bil v letih 1925. do 1938. cenjen na 17.88 q, ker pa so nove pokrajine imele manjše povprečje pridelka, je deželno povprečje padlo celo na 14.2 q, dokler se ni po priključitvi pokrajin bivše Jugoslavije dvignilo na 17.15 q, kar pa še vedno pomeni v primerjavi z ne- N emško-bolgarska rudarska družba Bolgarija ima velika ležišča bakrene rude v Rodopskem in Rilskem gorovju, pri Kakalnici, Pa- Pri živinoreji je bil razvoj naslednji: V letih 1925. do 1938. je prišlo na 1000 preb. 207.8 glav govedi, 100.1 konj, oslov in mul, 297.9 svinj, 171.4 ovc in koz, kar ustreza po višji kategoriji živinoreje kvoti 300 glav. V razširjeni Madžarski se je kvota 1000 prebivalcev dvignila na 308 glav (229 glav govedi, 84.3 konj, oslov in inul, 288.7 svinj, 253.3 drobnice). Poročilo naglaša, da pregled živinorejske kvote ni točen, ker v nekaterih pokrajinah drobnica ni bila preračunana po teži, temveč le [X) številu. Pregled dokazuje, da povečana in pridobljena obdelana zemlja zaradi tega ne more biti zagotovitev in merilo povečanja agrarne proizvodnje, ker so vedno in povsod znatne razlike ne samo pri 'kakovosti zemlje, temveč tudi pri načinu in uspehu obdelovanja in pridelovanja. Svetovna proizvodnia iute Juta je izredno važna surovina za izdelovanje raznih ovojnih tkanin, ki so potrebne pri prevozu blaga. Po statistiki iz 1. 1938. je znašala svetovna proizvodnja jute 1.24 milijona ton in je prišlo od tega 1.28 milijona ton ali 99% na Indijo. Od vsega indijskega izvoza je šlo v predvojnih letih 58% na juto, bombaž in čaj. Juta in izdelki iz nje so bili s 24% vsega izvoza na prvem, bombaž z 21% na drugem, čaj s 18% pa na tretjem me stu. L. 1937. je izvozila Indija za 162.3 milijona rupij surove jute, za 161.1 milijona jutine preje, za 130 milijonov rupij pa jutinih vreč. 'Največ jute se pridela na severovzhodu Indije iv pokrajini Benr galiji ob izlivu Gangesa. Na te kraje pride devet desetin indijske proizvodnje jute. Nižina ob izlivu Gangesa ima najboljše vremenske Že v 24 urah barva, plesirain kemično enaii obleke, klobuke itd. Skrobi in aveilolika srajce, ovrat nike in manšete. Pere, suši, monga in lika domače perilo tovarna JOS. REICH Poljanski nasip 4-6. šelenburgova ni. 3 Telefon it. 22-72. olja v milijonih ton naslednji: 1913. 1933. 1938. Baku Groznij Volga-Ural Majkop Centralna Azija Sahalin 7.7 16.0 24.0 1.2 5.1 2.8 — 0.04 1.3 0.1 0.8 2.3 0.1 0.04 1.3 — 0.2 0.4 Produkcija premoga je omejena, orodje, oprava ali posoda. Izjema ker gre bojna črta skozi ukrajin- pa’ se za prvi čas dovoli za pred-ske premogovne revirje. Pred voj- mete, ki so za poslovanje obratov no je bila proizvodnja premoga v neobhodno potrebni. Vendar se milijonih ton naslednja: Doneč Ural Moskva Kuzneok Karaganda Ostale pokrajine pogoje za pridelovanje jute, ki potrebuje toploto in vlažno zemljo. Juto sejejo dvakrat, marca in maja, v treh do štirih mesecih pa doseže juta višino 3 do 4 metre ter dozori. Po žetvi odstranijo liste, stebla pa povežejo in polože v vodo. Oprane in posušene rastli- ^“»"proizvodnja su-| obsegala okrog 100.000 ha, so'se ne oošiliaio na trg m v stiskalnice. milijonih ton) se lani razširila na blizu 122.000 ha, i9ia 1938. 25.3 78.3 1.2 8.6 0.3 7.4 — 16.8 — 4.2 2 2 17.6. glasa, da je doslej najbolj prizadeta preskrba z živili, ker so zase-1 dene največje žitnice v Ukrajini. Prebivalstvo Ukrajine tvori komaj nagirištu in pri Burgasu. Za to-pičlo šestino vsega prebivalstva pjtev te rude so zgradili veliko Rusije, k skupnemu ruskemu žit- topilnico v Eliseani v dolini reke nemu pridelku pa je Ukrajina pri- jsker Pričakuje se, da se bo dala spevala dobro tretjino. Na Ukraji- kriti iz domačih ležišč vsa bolno je prišlo tudi blizu 85% vsega garska potrošnja bakra in da bo ruskega pridelka sladkorne pese ostalo še precej za izvoz, ter velik delež proizvodnje raznih Za izkoriščanje kromove rude v tekstilnih surovin. To velja zlasti Macedoniji je bila ustanovljena za konopljo in lan, dočim je pro-1 Nemško-bolgarska delniška druž-izvodnja bombaža in sintetičnega pa ^ kromovo rudo, ki ima svoj kavčuka v zadnjih letih znatno na- st-dež v Sofiji. Osnovna glavnica predovala v Centralni Aziji. Pro- družbe je 10 milijonov levov, izvodnja sintetičnega gumija je znašala 1. 1934. okrog 11.000, L 1938. f pa 53.000 ton. Ležišča zemeljskega olja, razenj onih v Vzhodni Galiciji, od vojne še niso prizadeta. Pred vojno je bil razvoj proizvodnje zemeljskega je izdal odlok, po katerem se za- Zasega kovinske posode v nemških hotelih in bolnišnicah Nemški državni urad za kovine sežejo po vseh hotelih, restora-nih, bolnišnicah in zavodih, ki dajejo hrano v večjem obsegu, vsi 2.8 I predmeti, ki vsebujejo naslednje 1.3 kovine: med, baker, bron, alpako, 2.3 | nikelj in njegove spojine, cink in njegove spojine. Zasežejo se vsi predmeti, bodisi da služijo kot smejo tudi ti predmeti uporabljati le v omejenem obsegu. Pridelovanje živeža v Švici Takoj v začetku omejitve uvoza živil iz čezmorskih dežel se je Švica z veliko vnemo lotila povečanja V vojni coni so tudi važna le- svoje 'kmetijske proizvodnje. Polja žišča železne rude in rudnin za | krušnega žita, ki so pred vojno ne pošiljajo na trg Industrija jute s predilnicami in tkalnicami ima svoje središče v Kalkuti. Izvoz jute je zaradi pomanjkanja ladijske tonaže v zastoju že od začetka vojne. Evropske države si pomagajo z raznimi nadomestki jute, ki se zdaj uveljavljajo tudi v Južni Ameriki. Odkar je postala nevarna plovba v Bengalskem zalivu, je ogrožena tudi preskrba Anglije in USA z juto, vprašanje o prodaji pridelane jute pa povzroča vedno večje skrbi kmetijstvu in industriji v Pregled naivažneiših surovin cPester Lloyd> je objavil obši-| V gospodarskem pogledu se je ren pregled ležišč in pridobivanja | Rusija pripravljala na vojno na ta najvažnejših surovin v Rusiji, da bi pokazal, kako močno je prizadeta preskrba Rusije zaradi vojnih uspehov Nemčije in njenih zaveznikov. način, da je povsod sistematično dvigala svojo agrarno in industrij sko proizvodnjo ter ustanavljala nove industrijske obrate ob Volgi na Uralu in v Sibiriji, članek na- razvijala takole: 1913. 1937. Severna Rusija 0.2 1.2 Ukrajina 2.9 8.8 Krim 0.2 0.4 Ural 0.9 2.6 Sibirija — 1.5 Važno ležišče manganove rude (Nikopol) je zasedeno, o izkoriščanju mnogih ležišč manganove in letos pa bodo obsegala okrog 134.000 ha. Površina, posejana z ovsom, se razširi od lanskih 32.200 ha na 39.000 ha, posejana z ječmenom pa od 17.600 na 20.000 ha. Nasadi krompirja se bodo povečali od 62.700 ha na 74.000 ha. Za razno sočivje je bilo pred vojno na razpolago nekaj nad 8000 ha, lani že blizu 16.000, letos pa. nad kromove rude na Uralu in Kavkar 21.000 ha. Skupna površina polj-zu pa ni poročil. Od vojne niso skih in vrtnih pridelkov, ki je pred prav nič prizadeta ležišča bakra, vojno obsegala 183.000 ha, se je cinka in svinca. lani razširila na 270.000 ha, leto« S proizvodnjo aluminija so pri-1 pa bo obsegala 310.000 ha. čeli v Rusiji 1. 1930. in po 8 letih i so dobili iz 250.000 ton boksita > olUZDeni 46.000 ton aluminija. V načrtu je za Ljubljansko pOKTHJltt© bil -dvig proizvodnje aluminija na kos 32. z datumom 22. aprila je letnih 200.000 ton. |objavil: Naredbe Visokega komi- sarja — Predpisi o proizvodnji Občni zbori I semena pridelkov, katerih oddaja »Narodna tiskarna«, je objavil naslednje umestno opozorilo: Pravi železninar ima svoje skladišče tako rekoč v glavi. On točno ve, kaj ima, kaj mu manjka in kaj bi mogel dobiti. Dobro pozna seveda tudi obležano blago, ki ga ne more prodati. Od obležanega blaga ima vsaka trgovina z železnino večjo ali manjšo škodo. Del obležanega blaga tvorijo posebno solidni predmeti, ki so bili predragi, potem predmeti, ki so postali nemoderni ali v tehničnem pogledu zastareli, ter taki, ki so se na razne načine pokvarili. V normalnih časih se je trgovec težko rešil obležanega blaiga. Nekateri trgovci so dajali svojim prodajalcem posebne nagrade za prodajo takega blaga. Danes pa se obležano blago lahko proda in vsakemu železnima r ju se nudi do- bra priložnost, da temeljito pospravi svoje skladišče. Obležano blago prihaja samo na svetlo, da služi svoji svrhL Marsikateri obrtnik bo vesel, če bo nalšel partijo ključavnic za omare, ki jih potrebuje, a se doslej niso mogle prodati samo zato, ker so malo zarjavele. Drugemu bodo dobrodošli svedri, čeprav so starejšega tipa. Ne bi bilo napačno, če bi trgovci spravili na dan obležano blago, kakršno je, ter vse najprej osvežili z barvo in lakom, potem' pa prodali. To bi bilo v korist skupnosti in blago bi bilo obvarovano kvara. V blagu, ki leži v skladiščih že-lezninarjev, so milijoni, in železni nar bi moral vsakemu predmetu posvetiti vso potrebno sikrb, da bo čimprej služil svojemu namenu. Proizvodnja električne energiie v Franciii V primerjavi z mirno dobo se je v Franciji potrošnja električnega toka dvignila približno za 1 milijardo kWh na leto. Prihranek elektrike pri zatemnitvah ter zaradi omejitve in ustavitve raznih obratov prav nič ne zaleže, ker se zaradi pomanjkanja premoga mnogi obrati in tudi gospodinjstva preurejajo na elektriko. Francija ima na razpolago zdaj komaj dve tretjini zalog domačega in uvoženega premoga ko v mirni dobi. Proizvajanje električne energije s pomočjo velikih vodnih naprav je bilo lani žejo otežkočeno zaradi izredno slabega vremena. V jeseni je bila taka suša, kakršne že desetletja ne pomnijo. Reke so usihale in jezovi vodnih naprav se niso mogli napolniti. V upanju, da bo kmalu nastopila deževna doba, so načeli rezerve premoga in ker so porabili v dobi suše na dan okrog osem tisoč ton premoga, so se stare zaloge tako izčrpale, da so zadostovale komaj še za nekaj dni. Suša je bila tako huda, da je bilo v jezovih vodnih naprav namesto povprečnih 800 milijonov kubičnih metrov vode Isamo še okrog 130 milijonov ku-|bičnih metrov. Po vremenski izrednosti pa je prišlo do novega presenečenja, ki pa je bilo prijetno. Več tednov prej kakor navadno je pozimi nastopilo južno vreme, sneg se je naglo topil in vode je bilo v kratkem času toliko, da so vodne naprave lahko izkoriščale vso svojo kapaciteto. To južno vreme je nastopilo o pravem času, kajti lani v jeseni in pozimi je bilo toliko pomanjkanje vode, da je morala celo v vojni dobi zelo važna industrija aluminija za nekaj tednov na 1 tretjino skrčiti svoje obrate. Letos menda ne bo ovir pri proizvajanju električne energije, ker je malo verjetno, da bi se suša ponovila. Od potrošnje letnih 20 milijard kWh krijejo vodne naprave v normalnih časih 16 milijard kWh. Letos je treba k temu prišteti še 2 milijardi kWh od novih in razširjenih obratov vodnih sil, Tako bo moral premog prispevati 2 milijardi kWh, potrošnja pa se bo lahko dvignila na letnih 23 milijard kWh. USA in važne surovine Braziliie Od Združenih držav Severne Amerike dobiva Brazilija v zadnjem času izredne koncesije. Tako bo Brazilija letos izvozila v Združene države 10.3 milijona vreč kave po ceni, ki je za okrog 40 odstotkov nad lanskim povprečjem. Za brazilski uvoz bodo dale Združene države celo svoje ladje na razpolago. Za povečanje' proizvodnje surovin dobi Brazilija od USA kredit 100 milijonov dolarjev, posebej pa je še določenih j milijonov dolarjev za nabavo kavčuka v Braziliji. Obljubljene so tudi znatne investicije za zboljša- nje in razširitev rudniških obratov in železniških zvez v Braziliji. To je vse zaradi tega, ker je Združenim državam potrebn očim prej in čim več kavčuka, kositra, mangana in železnih rud iz Brazilije. Berlinski »Das Reich< meni, da se ta pričakovanja Združenih držav ne bodo mogla izpolniti iz naslednjih razlogov: Brazilska proizvodnja kavčuka, ki je bila pred petdesetimi leti prva na svetu, je dosegla leta 1937. samo še 20.000 ton. Leta 1927. urejene kavčukove plantaže utegnejo dati na leto največ 15.000 ton, od novih plantaž pa pred devetimi leti ni mogoče pričakovati znatnejšega pridelka. Za intenzivnejše delo v starih in novih plantažah je potrebno veliko število delavcev, ki jih v Braziliji sami in tudi od drugod ne bo mogoče dobiti. Posebna ovira pri povečanju proizvodnje kavčuka v Braziliji pa je pomanjkanje transportnih sredstev in zvez. Združene države potrebujejo na leto najmanj 800.000 ton kavčuka in bodo pri toliki potrošnji vse brazilske dobave le malo zalegle. Združenim državam Brazilija tudi s svojim kositrom ne more pomagati, pomembna pa so brazilska ležišča manganove rude. Združene države potrebujejo pri proizvodnji 80 milijonov ton surovega jekla okrog 1.5 milijona ton manganove rude, od česar pa se da dobiti v Združenih državah samo okrog 5%. Prej so Združene države dobivale manganovo rudo po večini iz Vzhodne Azije, Rusije in Afrike. Dobave iz Brazilije bi pomenile velik prihranek pri transportnih stroških. Brazilija je med prvo svetovno vojno dvignila svoje pridobivanje manganove rude na letnih 1.5 milijona ton. Čeprav je po vojni močno razvila svojo industrijo železa in jekla ter zaradi tega omejila izvoz manganove rude na 200.000 ton, še vedno lahko pripravi za izvoz na leto okrog 500.000 ton manganove rude, če se razširi in poveča izkoriščanje bogatih ležišč. Potrebe Združenih držav s tem seveda še ne bodo krite in tudi ureditev železniških zvez od rudnikov do pristanišč bo vzela toliko časa, da Združene države tudi pri manganu iz Brazilije morda ne bodo prišle na svoj račun. Dolgovi USA Kongres je določil za skrajno mejo zadolžitve Zedinjenih držav Severne Amerike 125 milijard dolarjev, zunanji in notranji državni dolgovi pa so znašali leta 1933. samo 22.5, v začetku vojne pa že 44.5 milijarde dolarjev. V naslednjih dveh letih bodo znašali torej šestkrat toliko, kakor so znašali leta 1933. Pregled ameriškega državnega gospodarstva je v milijardah dolarjev naslednji: 1940./41. 1941./42. 1942./43. (predlog) izdatki 13 31 59 dohodki 7.6 12 ia5 Izdatki za vojno in oborožitev naraščajo v milijardah dolarjev takole: 1940./41. 1941./42. 1942./43. 6.3 24 53 Nemški tisk naglaša, da se bodo morale zaradi tega predvsem zvišati dohodnine. Davek na letni dohodek 5000 dolarjev ne bo več znašal 10, temveč 20 odstotkov. Nazadovanje proizvodnje nafte v Bližnjem vzhodu Proizvodnja nafte v Iraku, ki je dosegla leta 1938. 32,6 milijona sodčkov, je padla leta 1940. na 25,5, leta 1941. pa celo na 9,9 milijona sodčkov. Vzrok nazadovanja je v težavah pri prevozu nafte, ker je bil cevovod do Sredozemskega morja ponovno poškodovan. V Iranu je nazadovala proizvodnja nafte od 79,3 milijona sodčkov v letu 1940. na 64,2 milijona sodčkov v letu 1941. Poravnajte naročnino] Gospodarske vesti Paketi za druge pokrajine v Kraljevini in za Hrvatsko se izročajo pri carinskem oddelku pošte Ljubljana 2 (na kolodvoru) ob delavnikih od 8 do 11.30. Obvezno delovno službo so uvedli tudi na Hrvatskem. Vsak Hrvat bo moral ob dopolnitvi 18. leta služiti v tej službi. Obvezniki bodo organizirani v skupinah po 800 mož. Srbsko kmetijsko ministrstvo je dalo 3 milijone din za nakup plugov in traktorjev. Srbska vlada je izdala naredbo o obveznem sajenju tobaka, da se zagotove zadostne količine tobaka. Poštna taksa za dopisnice je bila v Srbiji zvišana od 1 na 1.50 din. Pridelovanje tobaka in riža, ki je bilo dosedaj v Macedoniji omejeno le na določena območja, je sedaj oproščeno vseh omejitev. Kmetje bodo mogli v bodoče svobodno po lastnem preudarku saditi tobak in riž. V Grčijo je prišlo iz Srbije in Bolgarske 6000 ton živil in 1,700.000 jajc za ljudske in otroške kuhinje. Drugo pošiljko živeža pa pošlje v Grčijo Turčija. Gospodarski minister dr. Funk je prišel v Gradec, kjer se je ude- ležil otvoritve nove zbornice za tr-| življenjski indeks cen na debelo govino, obrt in industrijo. Te zbor- se je v Švici zvišal na 192.1 (av- nice se bodo v bodoče v Nemčiji imenovale: Gauwirtschaftskammer. Takšnih združenih zbornic bo v vsej Nemčiji 41. Nemški gospodarski minister je izjavil, da nemška vojna industrija še vedno prekaša ameriško in da jo bo prekašala tudi v bodoče. Nemške tvornice, ki so doslej izdelovale 600 vrst žepnih nožev, bodo v bodoče smele izdelovati samo pet vrst, in sicer enotne žepne nože z eno klino v dveh velikostih, nože z dvema klinama v eni velikosti in nože s tremi klinami v dveh velikostih. Tudi škarje za krojače in druge škarje se bodo smele izdelovati le v dveh velikostih. Podobne omejitve so bile izdane tudi za kuhinjske in druge nože. S tem se bo moglo več delavstva zaposliti v vojni industriji. V nemških gostilnah se sme od 27. t. m. dalje postreči gostom z mesnimi jedili samo ob sredah, sobotah in nedeljah. Mesni obroki so znova zmanjšani. Ob torkih in petkih so dovoljene le ribe, ob ponedeljkih in petkih pa je dovoljeno samo enotno kosilo po vojaškem receptu. Maščob se sme porabiti čim manj, do 5 gramov na osebo. Število brezposelnih je padlo v Franciji od 329.500 v januarju 1941 na 71.500 v januarju 1942. DR. ANTONIO ZAVKA MILANO VIA A. MUSSOLINI, 2 Telef. 68-702 gust 1938: 100) Švicarski prehranjevalni urad je zmanjšal obrok mesa na 1 kg mesečno za osebo. Zvišal pa je obrok sira. S premogom so začeli varčevati Angliji. Po načrtu ministra Daltona naj bi se v Angliji na leto prihranilo 10 milijonov ton premoga. Angleški listi ugovarjajo načrtu ministra Daltona, ker da je pre-birokratičen in bi bilo treba nastaviti za izvajanje načrta 50.000 uradnikov. Listi nadalje poudarja-, o, da je proizvodnja v premogovnikih padla predvsem zato, ker je bilo 80.000 rudarjev vpoklicanih v vojsko, ki se niso več vrnili na delo v premogovnike. Predsednik Roosevelt je izjavil, da se načrt pomorskih gradenj ni mogel v celoti izvesti — zaradi pomanjkanja jekla. Šef prometnega oddelka severnoameriške obrambe je napovedal, da bo vlada v Washingtonu rekvirira-la vse železniško omrežje v USA. Industrijskih diamantov primanjkuje v Ameriki, čeprav imata Anglija in Amerika svetovni monopol pridobivanju diamantov. Pomanjkanje pa je nastalo, ker so se brusili diamanti večinoma v Anversi in deloma tudi v Nemčiji. Zaradi blokade pa ti izdelki ne morejo sedaj v Ameriko. Argentina bo dobavila Španiji, kakor je izjavil argentinski finančni minister, 40.000 žita. Ameriški minister Knox je začel kampanjo, da se vojni dobički maksimirajo. čisti dobiček vojnih industrij ne bi smel presegati 6%>. Svobodna prodaja pnevmatike je bila v Indiji prepovedana. Tessuti greggi e finiti. Esportazione tessili in genere — Filati uniči, ritorti di puro fiocco e misti cotone Surove in izdelane tkanine. Izvoz tkanin vseh vrst — Posebne vrste prejice iz čistega fjoka in mešane z bombažem F. I. V. A FABBRICA ITALIANA TULLE E VELI ANDALUSA »BORNACHU Delniška družba Vplačana glavnica 3,000.000 Lir Sedež In glavno ravnatoljztvo: MILANO Via S. Gregorio, 44 H Tovarna v VAPRIO d’ADDA (Milano) (g Telefon Milano 86387, Vaprio d’Adda 9 H IZDELKI: jg Tančice «Andaluca», tančice tip |£| aChaudry» In tip «Chantllly». — g Tančice vezane za birmo, obha- (9 ]llo in poroko. Žalne In cerkvene 19 tančice. Til za vojaške potrebščine |9 in za mreže proti komarjem. Tlli 19 gladki bombažni, raloncki, svileni, 19 beli in barvani za konfekcijo. g Izdelani tili za konfekcijo in okras 19 giHsiagisiaagiaaaaHaaaaaaaaaiš REMO STRONA BIELIA Telefon pisarna: 23-00 stanovanje: 23-04 ♦ Preje iz grebenane volne in vse vrste bombaževine II mio bambino č a letto con l’influenza... Moj otrok je zbolel za influenco... Le cosl dette forme influenzali compren dono, accanto alla vera influenza. quel complesso dl malattle inverrtali rappre-sentate da tosse, febbre, farjngitl, tra cheitl, bronchltl. In futti 1 tnalanni da raffredamento < rlmedio sovrano la >" f**1,1,81" tutle 18 larm8cle' Tako zvane oblike influence obsegajo, poleg resnične in-Dobi se v vsaki lekarni -------------------------- ,_ ul kakor so kašelj, fluence, še množico zimskih obolenj, mrzlice, vnetja grla in sapnika, bronhitis. Proti vsem boleznim prehlada Vam pomaga E’INUTILE SOFFRIRE ZAKAJ BI TRPELI’ RODINA Contro 11 rnffreddore e le forme Influenzali Zoper prehlad in oblike influenc KNJIGOVEZNICA Ljudske tiskarne Ljubljana, Kopitarjeva ulica 6 a) Knjigoveški oddelek: Vezave vseh vrst od preprostih do razkošnih Zaloga poslovnih knjig in ra-striranih papirjev za knjigovodstvo. b) Torbarskiocfdelek: Izdelovanje kovčegov, potnih in damskih torbic, aktovk, listnic, denarnicin sličnih galanterijskih izdelkov. Solidno in priznano delo. '©ase AZIEtlOA [ARTARIA BICCHI, MILA10 FILODRAMMATICl N. 5 - Tel. 87-663 Zaloge papirnice: Milano, Flrenze, Genova. Torino, Roma I Tiskovni pisalni papir, papir za publikacije, knjižni papir, risalni, priročni papir, prirejeni papir, črtan, pisemski papir v škatlah in ovitkih, trgovski ovitki, pivniki, dvojni kvadratni papir želatiniran, papir za platnice, oflset papir in listki, higienski valjci, progasti papir za pisalne stroje. Soc. An. Pastori & Casanova Tkanje Jacauard Via Tommaso Grossi 5 - Monza Telefon: 23-54, 26-43, 21-50 Brzojavke: latguard: Monza Blago za pohištvo, pre- vleke in baržuni. Mizne prevleke, posteljna pogri- njala in preproge i. t. d. VSE VRSTE LANENIH IN KONOPNENIH IZDELKOV LINIFICIO £ CANAP1FICI0 NAZI0NALE MILANO VIA ANSPERTO n. 5 Glavnica t. 85,000.000 Priključena podjetja a S. A. CANAPIFICIO VENETO ANTONINI & CERESA S. A. INDUSTRIE CANAPIERE ITALIANE S. A. AGRICOLA INDUSTRIALE DEL LINO 23 TVORNIC / 16-00® DELAVCEV / “o.OM PREDIi!nIH VRETEN ZA LAN, KONOPLJO IN JUTO I 18.000 PLETILNIH VRETEN / 3.600 UKALNIH ES7 K '8&VE!™™TVp VODNI IN PARNI POGON 20.000 K. S. IZVOZ PO VSEM SVETU Japonski vojaški denar bo v vseh zasedenih pokrajinah južnovzhod-ne Azije vzet iz prometa in zamenjan za japonski denar, ker je gospodarska obnova v teh pokrajinah že zadostno napredovala. Po načrtu mandžurske vlade se bo v Mandžuriji zgradilo 2000 malih tovornih parnikov. Denarstvo B Bolgarski ministrski svet je prepovedal dviganje hranilnih vlog nad 100.000 levov. Ta prepoved pa ne velja za vloge, ki bi se dvignile za izplačevanje delavskih in na-meščenskih plač ter mezd. Novo vojno posojilo bo razpisano v USA. Dela se močna propaganda, da bi vsak ameriški državljan dal 10“/o svojih letnih dohodkov za novo vojno posojilo. Trgovinski register KSP Spremembe in dodatki: Delniška družba pivovarne Union Ljubljani. Izbrišeta se zbog smrti člana upravnega sveta Andrej Šarabon in Avgust Praprotnik. Izbriše se prokurist Lauren-čič Valter. Nprodna banka kraljevine Jugoslavije, filijal v Ljubljani. Izbriše se za sopodpisovanje pooblaščeni uradnik Bajič Djordje. A. Šarabon & Co, Ljubljana. Izbriše se zbog smrti javni družbenik Šarabon Andrej. A. Domicelj, Itakck. Vpiše se prokurist inž. Domicelj Pavel na Rakeku. »Gorenja vas«, premogokepna družba z o. z. na Mirni. Izbrisal se se je dosedanji poslovodja Franc Bulc. Vpisal se je novi poslovodja dr. Abbondanno Pino di Ugo, lastnik trgovske pisarne v Trstu. Iz zadružnega registra Vpisala se je Kmetijska nabavna in prodajna zadruga z o. j. v Zagradcu. Izbrisala sta se člana upravnega sveta pri Naprednem tisku dr. Li-pold Franjo in Mravlje Milan, vpisala pa Rajko Turk, podjetnik in Rudolf Žitnik, kleparski mojster, oba v Ljubljani. Izbrisala se je Gospodarska strojna in vodovodna zadruga za občino Metliko — zaradi končane likvidacije. OSTTA suče. G. MAGUGLIANI del Rag. Franco Vitall Magazino per la vendita al-1’ingrosso di Filati — Mer-cerie — Maglierie —- Faz-zoietti — Busti — Pizzi — Possamaneria — Confezioni Veleblagovnica na debelo za prejice — drobno blago — pletenine — robce •— ne-drce — čipke — trake — izdelke MILANO - VIA UNION K, 14 Telefono 83-193 * Telefon 83-193 Batio- & VUtaUni Via Cottolengo 2 Bidta Česana preja iz volne in fceUa. Veste za plete-nine in zastoče BauaddU Bidta Via G. B. Serralunga P ret e za pletenine, no- gavice in tkania. - Po- sebne preie za ročna (!) dela. - Z a o b a I a Delniška družba INDUSTRIJA JUTE MANTEGAZZA Glavnica L. 1,500.000 popolnoma vplačana Sedež: MILANO Via S. Vincenzo, 28 Teleton 31-455 Brzojavke: Jutamente Milano Tvornice: GENOVA-VOLTR1 Teleton 409-152 Tovarna prediv, tkanin In vreč Iz Jute In mešanih tkanin Iz konoplje In jute S. A. FRATELLI (ITTERI0 MONZA Via C. Cattaneo 10/12 Glavnica: 1,200.000 vplaiana Brzojavke: Ceforalit - Telefon 35-46 Tkanje Jacquard in baržuni . Blago za pohištvo . . . Prevleke .... Preproge........................ Pogrinjala................ Predposteljniki . Tekači . . Blazino X Q N D A N I FABBRICA TESSUTI G I E L T I R A I O Societa anonima Delniška družba TRAFILERIA — ŽIČARNA Predilnice: BERETTA & BARTOLI s s Binago Fenegrb Saronno MILANO (127) Via Bramanle, 36-38 — Tele!. 91-815 Specializirana proizvodnja suro-vih tkanin iz rajona in sni af j o-ka za industrijo tiskanih tkanin Ravnateljstvo in pisarne: Ferro — Aociai speclali ed altri metalll trafilati per tutte le Industrie Fllo apeclale per saldatura autogena ACCIAI CALIBRATI — ACCIAI RKTTIFICATI — ACCIAI LAPIDATI MILANO Via Francesco Sforza N. 43 Železo — 8peclalna Jekla In druge vlečene kovine za vse Industrije Specialna ilca za avtogeno varjenje JEKLO VSBH PREMEROV — PREČIŠČENO JEKLO — KALJENO JEKLO^ SOCIETA ANONIMA COTONIFICIO POSS Sedež: MILANO Via S. Andrea 2 Glavnica L. 10,000.000 Ameriška preja, egipčanska Oj*"***™! enojna in ovita »K®*" mešana preja — Surove gladke In barvane — Posteljna pregrinjala Iz rajona, okrašeni prti , • Tvornice: SARONNO — Tkalnica Jaquard UBOLDO — Mehanična predil-..}[• ntca ln tkalnica ,7r ČESATE — Predilnica - pletll-nlca - gazatura : I H VI t (!1: itol ei tfmffuo oalflveoMaoHVRl Izdajatelj »Konzorcij Trgovskega lista«, njen predstavnik dr. Ivan Pless, urednik Aleksander Železnikar, tiska tiskarn* »Merkur«, d. d., njen predstavnik Otmar Mihalek, vsi v Ljubljani.