$tev. 146
Posamezna številka 20 stotnik
v Trstu, v četrtek 22. julija ma
Posamezna številka 20 stotink
Letnik XIV
vsak torek, četrtek in soboto ob 4 popoldne. — Uredništvo: ulica ! FrančiSka Asiškega štev. 20, I. nadstropje. — Dopisi naj se pošiljajo ured-
I-'-aja

— Ke franki rana pisma se nc sprejemajo, rokopisi se ne vračajo. —
irj-jalelj in odgovorni urednik Štefan Godina. — Lastnik konsorcij lista Edinosti- — Tisk tiskarne Edinost. — Naročnina znaša na inesec L 3.—, pol
kta l
celo leto L 30.—. — Telefon uredništva In uprave štev. 11-57.
EDINOST
Posamezne številke v Trstu In okolici po 20 stotink. — Oglasi se računajo v širokosti ene kolone (72 mm). — Oglasi trgovcev in obrtnikov mm po 40 stot; * osmrtnice, zahvale, poslanice in vabila oo L 1.—, oglasi denarnih zavodov mm po L 2. — Mali oglasi po 20 stot. beseda, najmanj pa L 2. — Oglasi, naročnina in reklamacije se pošiljajo izključno upravi Edinosti, v Trstu, ulica sv. Frančiška Asiškega štev. 20, I. nadstropje. — Telefon uredništva in uprave 11-57.
vzsoiu in trajen mir.
sodimo tako ali tako o razpravah držav-fl:K , o povzročitvah vojaie, mera vsak etično rfsleči človek, ki gleda Ija črez preko spojev jneci dogodki pred in med svetovno vcgoc, 0bč. L" t i, da sokrivda pada tudi na posamezna državljana. »Ei tua tre. agMur« — sivar {c> vseh, in sicer ne le z czirom na interese: T.oina je delo in izdelek vsakogar.
Tako trdi Viljem Bormer v tozadevni knjigi, k e leta 1918. izdala avstrijska Ethische Ceseltechaf t k .
S a dokazovanja omeja Bormer na mladm-jK vzgojo. In to je v ekako najvažnejše pelje \ >e. kar pcmenia napredek človeštva. Do-a zavestna agitacija za mr-rno skupno živ-j c je neredov je imela — pravi Borner — tri nie; Je; znanjtveno-'teorelično, ki je nabirala izr znanja za dogradbo pacifizma; .premalo - ano zakenito, ki je «trem1a po izpopo!-med*n »rednega prava in raisodoištva; in <Ied č gospod arsko-politično, ki je od izpre-meaibe kaplalisLičnega družabnega reda priča* ala .-učr rokovanja na voljo držav za vejno.
V e to je dragoceno, ali ni dovolj. 1*premeni t- e mora vsa duševna atmosfera naše kulture. onemogočiti. morajo vsi predpogoji voine. V ta namen pa je ipotrebno, da se vsa vz^; >a osme ri v pohrani e vojne.
Zatem pa nastopa Borner dokaz, kako zebo oa tradic-jonalm zrsUem, v katerem dorašta dcc- vzbuja vojna cože!:en;r.. stavlja nade v možnejšo silo in v nespoštovanje prava drugih!! Govoreč c vsem kompleksu: vzrokov, c«b-soia krivo in običajno unre vanje »poguma«, ki ,e:V rad vladu e vse, in pa slat o .ra*zumevaol rc! ena: Mislim na paragraf, ki naj bi se spre-ie: . eno bodočih mirovnih pogedb. s katerim naj bi se države obvezale, da prepovedo vse p !a J?ar>'e vojne kol take "n vsako v oje vito pr ;>agaado v javnem vzgojstvu, pač pa naj bi opozarjale na &t-ahotc vejne ki naj bi se pre-<3 ć^la kut zlo, ki se mera preprečki z vsemi cćruil
• • •
Borner nastopa terej kot odločen- in navdušen pacifist — prvoberileli za mir. Zgraža se nad grozotami, ki jih denaša \ojna tam zuri- na krvavih bojnih peljanah. Odpraviti bi bolel nasilno reševanje mednarodnih, ali bolje rečeno: meddržavnih sporov. Danes posnemamo mi nj^get » rajanji sc iz drugega rnz-lojjj: pn-av radi dogodkov sedanjih dni na lem rišem ozemt/jw. Kakor je žel-eti zmage pacifizma mednarodnem n madfržavnem življenju, istotako je želeti zmage pacifizma v razmerju med dvema plemenoma, ki ijima je usojeno 5 n u pno življenje na enem in istem ozemlju in v eri in isti deželi; vsled česar sta tudi — lo je -ravno in zato neizogibno — z vsemi svoji: interesi navezana drug na drugega. Naravno je petem tudi, da — čim njiju medse-b iao razmerje r«' ustanovljeno v znamenju n; rol i bnositi, vstrpljivosti in vzajemne pravične f — trpita oba na svojih najvišjih živigen-s h interesih- S do resnico pred očmi se mo-i/1'o še posebno zgražati na lem, ker se je dogajale te dni v našem mestu. Borner pravi, da prvi pogoj za zmago pacifizma je vzgoja mla-4-ne k miroljubnosti, k zaničevanju vsakega lia-8 d Vera v ^noč in pravico močnejšega naj izgine iz src .mladine! A kaj smo videli te dni po tržaških ulicah? Na nasilstvih, ki jsh mora radi r ih brutalnosti ebsejati vsak dostojen človek. na izbruhih divjega sovraštva proti dru-fenuj plemenu sodelovala v prvi vrsti mla-£ n;i. £ vso strahoto nam strpa pred oči dej-slvo. kako daleč se je »orala vzgoja, ki je je bila deležna ta mladina, oddaljevati od tistih sfteri, ki jih zahteva miroljubni Borner!! Kar P 'i ta nemški mislec o potrebi, :a se dzpre-Cičp: \sa duševna a/tmosfera naše kulture, velja za naše razmere itu: s pravo ir roljirbno -io mladine treba odpravljati možnosti narodnih sporov!
Borner pa obsoja vojno le »ket lako . Do-Ptilća torej \o^no, če je res neizegibno iprtrcb-aa radi degodivše se krivice. Tako !e ludi glede n-jrednih bojev in sporov. Obžalovati jih a obsojati načelno. Ali, če se kakemu naro-ou dodaja očitna in -hiidia krivica, in če dru-tače ne more priti do svoje neoporečne pra-N ce potem mu ne preostaja drugega, nego da T»lraja v boju. To smo morali naglasiti, da bi l j ne prišel kak zakrkn-en intemacijonalec 1 -Ć Sanjem, češ: če obsojale naredni bcj. zakaj pa nc odnehat-e cd njega?! Mi pa -mu odgov-ar-če hočete, da narodni bc>)i -poneiiajo. sto-Pjte v boj za to, da se odpravijo vzroki narod-Rici bojem! Čim pride <k. zm;;ge načelo pravič-da to t-idi našemu nacicdu zagotovljeno 7 ;c enakrpravnega in enakovrednega, po-c 1,1 o mi enežje v hipu in v radosti. EXa pa • e do te zm?ge, za to ne za<k>ščato le lope ■ie-*->. 'zgova jiane ali pisane, anrpak itreba To naj si zapomnijo naši internaci-
lonaJcif
Ktfo je izvršil zločinski napad o Puli?
Iz Pule.
"Panjih urah sc je širil po mestu glas, da se ^radri donu zaige in uniči. Že dan poprej so ^ ^ekaltri stanovalci odstranili v strahu pred ka-napadom. Orožniika oblast je tega dne prei-J a prostore »Narodnega doma; brez nikakega ^!llyr-ega uspeha. Vsled teh glasov, ki so vzne-J ljudstvo vedno bolj, sta Sla dr. Vratovič in T Ufcon k oblastim opozoriti na vznemirjajoče dj C ln j''1 zaprosita, naj ukrenejo potrebno. Zavarovana Privatna last. Oblast je — kakor '"	zagotovljala, da se red vzdrži popol-
T j Pre^ivalstvo more biti po\sem mirno. Ž , ic sviraIa glasba. Zbralo se je kakih fco!ifc0 r; : ^dcničev — ki se jim Je pridružilo ne-p'ar<htov« in častnikov — in napotili so se k:, n .rodncniu dorau», kjer so hoteli udreti v dej^ ,ni "iihov poizkus je odbil neznaten od-^fcl) . araO'njcrjev. Tedaj so začeli demonstranti 2ajprej v mesto a potein v zgradbo ter so,
korčno udrli v »Narodni dom c kjer so začeli pohištvo izmotavati pred poslopje. Oui na ulici so razbili pohištvo ter so kose zložili sa kup za grmado. Na to je odšel neki Z. v zalogo bencina, ki je služil, da se zažge vsa zgradba.
Po dolgem času, odkar je izbruhnil ogenj, so prišli gasilci, ki so se — seveda — omejali na to, da rešijo so?edcjo zgradbo, katere Isatnik je Italijan.
Mnogoštevilno občinstvo, ki se je zbralo, da gleda ta vandalični čin poedinih mladičev, orditov in častnikov je na različne načine obsojalo Ur se čudilo, kako da oblast pasivno gleda vse to ter dopušča. da se taka zgradba more popolnoma uničili.
V naslednji noči so ti novi iunaki. ki sicer niso nič drugega, nego navadni zlikovci 1— potern, ko so se najedli in napili v eni gostilni — odšli na Veli Vrh. da uničijo tudi tam. kar je našega. Ali, na svojem potu so — ali hote, ali pa niso proglasili cilja — uničili socijalistično društvo.
Vračajoč sc z Velcga Vrha so se, dosp. na obal posvetovali med seboj, kam naj bi še navalili v tej noči. Za to neznatno skupino arditov, karabini-jer je v in brezbradatib meščanov, je biia neka množica ljudi, ki so razburjeno pričakovali, kam da se odloči ta novi vandalizem.
Padel je sklep, da sc uniči dom gospoda Vra-toviča, kjer stanujeta dr. Zuccon in dr. Vratovič. tovič.
Dospevši pred vrata, so začeli kričati, da bodo mogli v hišo. In res so jim iz nekega stanovanja vrgli ključ in zločinci so udrli v stanovanje odvetnika dr.a Zuccona, ki je v prvem nadstropju. Vstopi'.ši so začeli razmetavati vse in metali skozi okno toliko, na ulico proti morju, kolikor na dvorišče. ter — kakor pred »Narodnim domom:: — ra^kosavati padlo pohištvo in je skladati na kup — za grmado. Ko so stanovalci sosednje hiše videli. kaj nameravajo ti zlikovci, so jih začeli rotiti, naj odnehajo od svoje namere, kajti vsi (stanovalci) da so Italijani, naj jim bratska roka ne uniči vsega ter naj se njihove osebe ne izlagajo nevarnosti smrti. Zdi se, da so odnehali od svojega pro» grama, in to posebno v prilog svojim tovarišem, ki so med tem prišli z vozovi, da poberejo pohtttvo in drugo, kar so pometali iz stanovanja dr.a Zuccona.
Ko so dovršili ta vandalični čin v stanovanju dr.a Zuccona, so se pripravljali, da store isto v stanovanju dr.a Vratoviča.
Med tem, ko so junakk razdcvali v stanovanju dr.a Zuccona. so se — iz strahu pred smrtjo — roditelja dr.a. Vratoviča, stara okoli 70 let, in njegove sestre spustili s pomočjo dolge vrvi iz drugega nadstropja na sosednje dvorišče samo. da se morejo rešiti pred ognjem in smrtjo, ki sta jim grozila od strani teh novih kulturonoscev.
Ko so se pojavili na vratih dr.a Vratoviča, jim je ta predočil vso situvaicjo in je vprašal brez-cbrazneže, kdaj je on napadel italijanski narod?! Pokazujoč svoje sobe, to je, pisarno, jih je prosil, naj se — ako že namerujejo uničiti — omeje vsaj n?. te prostore, omenivši pri tem, da škoda, ki jo slore, pojde največ na račun njegovih sorojakov, njegovih klijentov, radi katerih je pripravljen — samo da jih reši — opustiti pisarno in zapustiti mesto, v katerem ima pravico Živeti. Te besede so — kakor se zdi — napravile utisek na zločinsko skupino, ki se je nemudoma posvetovala z drugimi tovariši na ulici. In odnehali so od nadaljnega uničevanja.
To je golo dejstvo. Doznajemo. da je med tem, ko se je vršil napad na hišo Vratovicevo, šel mimo neki visoki častnik mornarice, — nekateri pravijo, da je bil admiral-zapovcdnik zone —, ki da je demonstrantom priporočal, naj ne zažgo hiše in da naj se omeje le na razbijanje pohištva.
Na stanovanju dr.a Zuccona niso seveda, našli nikakih bomb, a še manje slike avstrijskega cesarja Frana Josipa .marveč sliko Petra Preradoviča —velikega hrvatskega pesnika —, ki so jo ti na-obražeui in >kulturni« — vandali smatrali za sliko Frana Josipa.
Takih »bomb- in takega vedenja od stran! naših nepoštenih političnih nasprotnikov si seveda nismo mogli predočati; ali, odslej moramo biti pripravljeni na vse, samo ne na kaj poštenega in iskrenega.
Neki Preradović,
ki je ljubil italijansko kulturo.
Prip. uredništva. Ugotovljamo znamenito in vc-lepomembno dejstvo, da puljski italijanski listi sploh niso pisali, da b ise bile iz Narodnega doma metale bombe. Te so zopet podtaknili še le tržaški listi.
Dr. Henrik Friedjun$.
Dne 13. julija zvečer je umrl na Dunaju mož. ki fe nekdaj užival velik sloves učenjakaTv dobrem pravem pomenu besede, ki pa je na večer svojega življenja proslul kot falzifikator na korist proklete stvari, ki ji je služil, stvari ftabsburžanov, neuga-snega nasprotstva proti vsemu slovanskemu svetil, a posebej še proti slovanskim plemenom, ki jih je zla usoda spravila v jarm istih Habsburžanov!
Ta mož je bil dr. Henrik Friedjung.
Friedjung je bil zgodovinar velikega slovesa in specijalist za zgodovino ponemčevalnc Avstrije izza dobe cesarjev Frana in JosIp57~BirTe Torej nekako zgodovinar H»bj>buržke h?«e. Bil je brezpogojno udan in na razpolago za vsako uslugo, kar ga je ravno spravilo do dejanj, ki so s sramoto zagrnila njegovo ime.
To priznava celo graška »Tagespost,* ki sicer peva zvočne slavospeve Friedjungu, ko pravi previdno, da je pokojnik z zagrebškim »veleizdajniškim proccsom« dospel dc» svoje meje. To je: tistim procesom, ki naj bi bil vrsto prvakov tedanje hr-valsko-srbske koalicjie spravil na vislice, ki pa je s svojim potekom in koncem osramotil Avstrijo in nje justico tako, da se je zgražal ves civilizirani svet. Zadnji akt — razprava vsled tožbe, ki jo je naperila hrvatsko-srbska koalicija proti Friedjungu — se je vršil na Dunaju — za razpravo je bilo namreč delegirano dunajsko porotno sodišče. Kot priče so nastopali sami znani politiki, diplomatje, ministri. Konec pa je bil katastrofalen za Habsbur« ianc, za Friedjunga in za monarhijo samo. Oklevetani člani hrvatsko-srbske koalicije so izvojev^li popoino zmago nad Friedjungom, kajti, izkazalo so je, da je bil ves oromni materijal, da so bili vsi tisti dokumenti, v katerih je Friedjung dokazoval veleizdajstvo hrvatsko-srbske koalicije, da so bili vsi tisti »dokazi< — sami falzifikati. Če je pokojnik vedel to. je bil človek, ki ga mora dostojna človeška družba izključiti. Če pa ni vedel in je bil sam osleoarjen — kar je najverjetneje že zalo, ker mu je bil glavni pomočnik in informator glasoviti in prosluli Kfija.lt in slepar Gjorgje Nastič — potem pa je biio to dejstvo ubijalno za ime Fried-jungovo kot učenjaka in objektivnega zgodovinarja. Zato tudi gori omenjeni nemški list ne more drugače, nego da priznava, da je bil zagrebški vc* leizdajniški proces »meja za Friedjunga.cČe govo-
rimo bolj naravnost, nego pa graški list, moramo reči: meja, kjer se nehuje — dobro imel
Mož je odšel v večnost v 70. ietu svoje dobe. In čudno naključje: Friedjung se je rodil tri leta potem, ko je Fran Josip zasedel prestol, a umrl je tudi tri leta po smrti cesarja. Prav, kakor da je hotela tudi ta slučajnost simbolizirati tesno vez med potentatom in njegovim podajačem. Obje ktivni zgodovinar pa bo moral zabeležiti dejstvo, da je bil dr. Henrik Friedjung — četudi proti svoji volji — s svojim slepim, učenjaka nevrednim tlačan-stvom eden grobokopov hiše Habsburžanov in monarhije: pomagal je postavljali pre£rajc med Dunajem in narodi monarhije.
Obmejna komisija.
(Dopis iz Radgone.)
Obmejna vprašanja države SHS stopajo v zadnji stadij. Mirovna pogodba z avstrijsko republiko stopi menda žc julija v veljavo. S tem se močno približa koroški pleM^cit, ostali del jugoslovan3ko-avstrijske meje bo fiksiran. Člen 48. mirvone pogodbe določa, da izvrši podrobno ureditev mej posebna sedemčlanska komisija, ki sc poda na lice mesta tekom 14 dni po uveljavljenju mirovne pogodbe. To je komisija za razgraničenje, Commiiion de delimitation. Kakor poročajo, je ta komisija že na potu iz Pariza. Ali je naše zunanje ministrstvo že imenovalo zastopnika države SHS. ki bo po določilih mirovne pogodbe sodeloval v tej komisiji, nam na meji še ni znano. Opetovano in na raznih mestih smo zahtevali, naj se ta naloga poveri možu, ki dobro pozna obmejne razmere. Imenovati bi ga bilo treba pred prihodom komisije tet poslati na inejo. Avstrijci so lo storili. Začetkom marca je bil določen za avstrijskega obmejnega komisarja iti zastopnika Avstrije v komisiji za uredbo dr. Glanz. Kakor je poročal radgonski list »Murska Straža«, je dr. Glanz na licu mesta večkrat proučeval obmejne razmere in sc J o&vetoval z občinami, društvi in posamezniki. Prekoračil je celo demarkacijsko črto in prišel v Radgono. V Gradcu vodi dobro organiziran informačni rrad za obmejne zadeve .Nemški agitatorji še r jaj pi ceja-jo shode in posvetovanja v takozvani »spački kotlini,c ki leži an desnem bregu Murs :n pripada nesporno Jugoslaviji. Mi smo napravili č_-z Radgono in okolico križ, kakor hitro smo izvedeli za avstr. mirovno pogodbo. Lahko bi tudi agitirali, kakor I^fcmci v Apačah, toda že prvi pro'eslni shod je prepovedala najprej vojaška obiast, na to pa vlada. Obmejni krogi so storili, kar se je dalo, ali niso našli zaslombe v slovens i javnosti. •\vstrijci so zlasti proti koncu lanskega leta nir^o pisali o važnosti obmejne komisije, pri na: sc take stvari omenjajo s par vrsticami. Njihove priprave močno diše po tkz»- nemški »Grundlichkett,* trda, ta cth ni ravno ;oprn, če se pomisli, da :Jre za *vtari L: lahko « • i ejo Še stoletja. Zlasli pr! malem mu odu ne ?z^:caa smešno, če se p^la-^^ v."\-žnosr na slednj • mejno vas, ki jo h ;M»ga'i tujec. Dr. Kamnikar dela baje na to, da dobe A-pače nekako »samoupravo« (1), ako že ni jih mogoče pridobiti za Avstrijo. Za nas vprašanje Apač sploh ne obstoja, mi razpravljamo samo o naših minimalnih zahtevah in te segajo preko Mure. v Radgono in njeno slovensko okolico.
Te dni se je v avstrijski skupščini sprožilo vprašanje Radgone. Istočasno se je avstrijski zunanji urad pri vrhovnem svetu pritožil proti skrčenju pravic komisije za razgraničenje. Bržkone je stvar taka, da komisija potrdi status quo in da ne pride niti da najmanjših poprav v pogodbi določene črtejzvzemši mesta, kjer se ima črta šele določiti. S tem bi nemški upi splavali po vodi, a tudi naše zahteve bi ne prišle v razpravo. Mi bi morali koncem julija popolnoma zapustiti Radgono in njeno slovensko okolico. Nemci pa bi izpraznili desai breg Mure (apačko kotlino).
Obmejni Slovenci imamo sledeče zahteve:
Kot meja pri Radgoni naj se določi sedanja demarkacijska črta, ki lepo in pravilno prehaja na prekmursko ozenitje ter teče približno po naši jezikovni meji (izvzemši mesto Radgona, ki je umetno germanizirano). Minimalno pa zahtevamo za Jugoslavijo železniški most, kot mejo železniško progo pri Potrni in odtod v severovzhodni smeri Can-kova tako, da pripadejo občine Zcnkovci, Dedonci, Žetinci in Potrna Jugoslaviji. To mejo hočemo ne le iz narodopisnih, marveč v prvi vrsti, iz gospodarskih, prometnih in strategičnih razlogov. Da je Jugoslavija upravičena do tega ozemlja, je priznala svojčas tudi mirovna konferenca ko je odločala o usodi Prekmurja in ga priklopila k naši državi. Niti govora pa ne more biti o nemški zahtevi, da bi se kraj Spodnji griz. ki leži na desnem bregu Mure, a je doslej spadal v upravo radgonske mestne občine, zaeno z Radgono priklopil Avstriji. To bi bil meini monstrum, kakršnega še ni videl svet, zakaj meja bi tekla sredi ulične ceste in po strehah poslopij. Ta zahteva, ki so jo v nasprotju s svoječasnimi izvajanji dr. Kamnikarja, prinesli graški listi, je tako neresna, da jo je pripisati julijskemu vr«heou.
Poživljamo vlado, da z največjo brižnostjo varuje slovenske obmejne interese, ki so hkrati tudi državni interesi. Jasen je nemšk načrt, da z dosego malenkolsnih uspehov na raznih točkah določajoče se meje izvojuje poraz naših zahtev in nam zloradostno iztrga še kak košček naše očetovske zemlje. Če prispe na mejo zavezniška komisija, smemo navzlic preklicano slabim izkušnjam še gojiti upanje, da bo tukaj zavezniška in da ne akceptira kar vseh avstrijskih zahtev, kakor upajo Nemci in renegat je na levem bregu Mure.
Jugoslovanska vlada odkUofa vsako odgovornost za posledice zadnjih dogodkov, Če se čim prej ne reši vprašanje meja.
PARIZ, 20. I lava seva agencija objavlja pogovor svojega poročevalca z j ugaslo venskim ministrskim .pj-edset©ikom Vesnsicem, glede .posledic zadnjih dogodkov v Splitu, Trstu, na Reki, v Puli, v Pazinu in drugih mest:b. Vesnič je poudaril, -da ti <k-£cdki dokazujejo, kako je potrebno, da se Čem prej reši vprašanje ilalijansko-jugoslovenskih meja. ^Nadalfno zatezanje — je izjavil Vescić — pomeni ped al j-šaiiye težavnega položaja za oibe državi in tveganje povzročitve nove in nevarne napetosti. Mi smo vložili vse »le, da pomirimo svoj narod; nismo mu prenehali (zagotavljati, idia bo vprašanje meja rešeno in sicer pravično, toda narodova potrpežljivost je dosegla že skrajne me;e in njegova vera v naše besede izgirja. Kratico: nas bi meglo poplaviti ljudsko gibanje vsled takih izgredov, kaker so se vršili. Tako mi že sedaj odklanjamo odgovornost za fcedoć-RPst, Če se vprašanje meja ne reši čira prej in kenčnovekavno.
Vkljub celi skupini dejstev, kakor so dogodki
v Splitu, uničenje našega konzulata in jugoslo-venskih hiiš v Trstu, ojačenje itaiš^anskšh čet ob premimi črti ter krožen> iftalijamskih aeroplan crv nad našim ozemljem, kar je vse enako sistematičnemu izivanju s strani ItaKje, bočemo ohraniti zavezništvo, <ki nas je vezalo tekom vojne, lin s takimi namena se obračamo k vrhovnemu sveitu, naj pcskrfci, da se odstrani vsaka nova nevarnost.c
Kje se zbtrafo plačeniki za boj proti Jugoslaviji.
DUNAJ, 20. »Abend« poroča o ustanovitvi avstrijske legije v Zala-Egerszeyu na Madžarskem, sestavljene od' monarhistlčnih avstrijskih častnikov, pristašev Habsburžanov, ki ima namen, da vdre v primernem trenutku v Avstrijo. IstiCltam se je ustanovila, kakor peroča »Abend -, tftidi >'hrvatska legija«, sestavljena od »Jugcsloverav« Frankovega in Sachsovega tipa, ki naj bi se porabila za bo', proti Jugoslaviji. Ta legija, ki je ped »poveljništv.cm nad-poroor.ika Lan ga, je v stalnih stikih — piše še vedro -isti ll^t — s ^-hrvatsko leg:jo ; v — Ita-l- ;f odkoder cfojfciva potrebno opremo. Vrhovni poveljnik te strašne armade je stotnik baron Glogovac. ki je prideljen madžarskemu vojnemu ministrstvu.
RIM, 20. »Gdornale d' Italia s javlja iz Va-icnc, da <;e tamkaj priplul parnik >Epiro s četo črnofgciiskih komitašev, pod vodstvom Save Raspcpoviča, namenjenih v Italijo, v Gaeto, kjer se bodo sestal z drugimi komiUši in se povrnrdi ž iiijbm v Ćrnogoro.
Jugoslovenske čete zapustile Radgono in zasedle Freude*tal m Apače.
DUNAJ, 20. »Reichspcst- Navija, da jego-sloveaslce čete aapuščaijo po doicčiba-h miTovne pogodbe Radgono in da so zasedle, držeč se točno m&noivne pogodbe Apače in Freudental, •Vjer stajttu.je pr-erfoedmk aikgleške vc£ne misije. sReich&postc pnCtesl-Va pro4i zsasedtbi teh dveh krajev s strani jirgcsloveEskih čet, češ da tu mora i Apače po .besedilu mirovne pe^edbe sicer ipičpasti Jugoslaviji, toda točno mejo da mora dodiočfrti šele komisija za začeta«je obmejne črte.
Vesoit predložil vladno demisijo.
BELGRAD, 21. IS) Poslanska zbornica je odklonila s 67 glasovi proti 64 člen, ki ne do-voljuye učnim silam pasivne volilne pravice, člen, s katerega odobritvijo je vlada zvezala vprašanje zaupnice. Vsled tega je Vesnič predložil princu regentu vladno ostavko. Sedanja vlatdla ostane na svojem mestu v svrho izvrševanja tekočih poslov -do sestave novega kabineta.
Ruski odgovor na angleške predloge glede miru s Poljsko.
•LONDON, 20. Ruska vlada je odgovorila na predloge Lloyda Georga, igJed<e sklenitve miru s Poljsko. Smatra se, tla bo angleška vlada, v kratkem objavila ruski c-dgovor v celotnem besedilu. »Times« pravi, da CiČerin povdarja v svo"em od^evoru na. L!oyd Geovtgevo meto, da je Rusija "pravljena dovoliti Poljski še bolj ugodno premim o črto^ nego jo predlaga zavezniški vrhovni svet, toda ona se hoče pogajata s Poljsilco direktno in ne v Londonu, prestolnici v tem vprašanju pristranske države. Ravno tako odklanja Cičerrn tudi predlog, naj 'bi se mirovnih pogajanj s Poljsko udeležile tudi baltiške -države, poudarjajoč, kia je Rusija s temi državami že zdavnaj sklenila mir.
Angleška nota je omenjala- tu-Si neKO Zvezo narodov, 'ki pa .je moskovski -vladi popolnoma neznana, ker nihče »i nikdar smabral za potrebno, da bi ro (obvestil o obstoju te zveze.
Ruska vlaidia odklanja tudi odločno sprejem kakršnegasibedi pogoja (glede čet generala Wrangela in glede beguncev iz južne Rurije, ker hoče, da se Wraiijel brezpogojno uda.
Glede stališča pol^ke vla-de nasproti ruskim mirovnim pogejem poročajo »Times, da je poljska vlaiia srcer pripravljena sprejeti mirovine pogoje, »loia ni še izgubila vsakega upanja v nada&jni odpor. Poljski socijalisti so za sklenitev miru potom neposrednih pogajanj z i.usljo.
Glede nadaljevanja pogajanj z Anglijo pravi ruska nota, da ruska vlada upa, da se bodo pogajanja nadaljevala na podlagi argleške note od 1. jui'Ja in rr^nkesai cdgovora od 7. julija, in da ibi ne bilo ddbr.cv če bi se nadomestile osebe, ki so doslej vodile pogajanja, z novimi osebami.
Agencija »Central News« javlja iz Kodan'a, da se je pridružil Krasir.u na poti v Lcndon tudi Kamcnev, predsednik moskovskega? sovjeta. Sovjetska vlada je .baje vložila pri estonski državni banki v Revalu vefiko množino zlata ket jamstvo za blago, <ki se .proda Rusiji.
»Da:ly Herald« javlja, da se je nocoj sestal ministrski svet pcfci predsed'stvcm Lloyda Ge-orgea, ki se je povrnil z letcv:šča, v svrho razprave o ruskem odgovoru na Lloyd Geoigeovo noto.
Angleški odgovor a* rusko noto.
PARIZ, 21. Poročevalec lista »Petit Parčsien« javlja iz Londona, da bo angleška vlada poslala zelo odločen odgovor na rusko noto. Po razpravi o sovjetski noti je angleška vlada sestavila odgovor, v katerem zahteva od -boljše viške vlade, naj točno pojasni svoje namene. Angleška: vlada povdarja, da ^e prišel čas za sklenitev minu med Rusijo in Poijsko in tudi Rusijo in zavezniškimi vladami. Angleški odgovor pravi baje tudi, idia bodo zavezniki v slučaju odklonitve (podpirali Poljsko z vsemi sredstvi.
Ministrski svet je baje z druge strani sklenil, da bo posredoval pri Poljski, naj prosi direktno pri sovjetski vladi za premirje.
Z RUSKO-POLJSKEGA BOJIŠČA Rasko poročilo.
DUNAJ, 20. Iz Moskve javljajo: »Pri zavzetju Vilne smo zaplenili veliko vojnega materijala. Li-tvinske čete so se pridružile našemu pohodu proti Poljakom ca Grodno. V smeri proti Baranovicam
smo priSli do reke Lude; v smeri proti Lunicam smo zasedli nekoliko vasi. Srditi boji se bijejo pri Lucku. Pri Kremenecu smo porazili drugi poljski polk in zaplenili veliko topov.
Poljsko poročilo.
VARŠAVA, 20. Poročilo vrhovnega Štaba pravi: Severno od Grodna se po zasedbi Lide s strani so-vražnika vrše hudi boji pri Skrzibovicah. Pri No-vogrodeku so naše čete dobile uka^, da se umaknejo prot iza pad ti. Sovražni napadi v Polcsju pri železniški progi Luninice-Sarni in napad ob reki Styru so bili odbiti. Pri Dubnemu in Milonemu sc vrše hudi boji. Sovražnik ima velike izgube.
Poveljniki ruske voske.
BEROLIN, 20. >Frankfurter Zeitung* i*>'lja, da poveljujejo ruski vojski ti le poveljniki: Vrhovni poveljnik je Kamjenev, a njegov poveljnik vrhovnega štaba Lepclev. Četam na zapadnem bojišču poveljuje general Tagačevski, komaj 24letni mladenič, ki je služil v carjevi vojski kot podporočnik. Poveljnik ruske konjice v Ukrajini je Bu-djeni, ki je služil v carjevi vojski kot podčastnik. Vrhovni poveljnik na južnovzhodnem bojišču je bivši poveljnik Jogorov. Trocki zagotavlja v pt-trograjskem listu ^Pravdi-f, da ni v ruski vojski nobenega nemškega častnika.
Nemlka vlada odobrila delovanje svojih odposlancev v Spa. - Stavka v ruhrski kotlini.
BEROLIN, 20. Uradno poročilo pravi, da se je kabinet sestal včeraj popoldne pod predsendištvom kancelarja Heintza. Vlada je odobrila delovanje svojih odposlancev v Spa. Isto poročilo pravi, da so netočne vesti o nameravani odstopitvi ministra za vnanje stvari Simonsa in ministra za javno gospodarstvo Scholtza.
— V ruhrski kotlini fe proglasila večina ruda-r jev stavko. Rudarji zahtevajo, naj se jim zviža mezda za nedeljsko delo za sto po sto, namesto za petdeset po sto, kakor predvideva pogodba.
Francoska vlada odobrila Milleraadove izjave o delovanju v Spa.
PARIZ, 20. Ministrski predsednik Millerand je danes govoril o zastopanju francoskih koristi na konferenci v Spa, o sirskem in o rutko-poljsken^ vprašanju. Izjavil je, da Francija zasleduje a simpatijami Lloyd Georgeova pogajanja z Rusijo glede sldenitve premirja s Poljkso. čeravno ni prizma-la so sovjetske vlade. Sporočil je, da je ruska vlada odgovorila na nesramen način na Lloyd Georgeovo noto, v kateri ji je javil, da bodo Anglija in zavezniki v slučaju, da Rusija ne prestane na sklenitev premirja, nastopili z vsemi silami proti njej, in poudarjal, da bo Francija držala svojo obljubo ravno tako, kakor Anglija.
Njegove izjave je zbornica odobrila.
Francoski spor z emirom Faizalom.
LONDON. 20. Reuterjeva agencija javlja iz Damaska, da je predložil francoski general Gourand emiru Feisalu la-le ultimatum: dovoliti mora 1] francosko nadzorstvo nad železnico Riak-Aleppo; 2) da Francozi zasedejo železniški postaji Homs Hama in Aleppo; 3) da se sprejme sirski denar; 4) da se sprejme francoski mandat; 5) da se kaznujejo revolucijonarci, ki so počeli zločine; 6| da se sprejmejo omenjen ipogoji v teku štirih dni; v slučaju odklonitve se bo porabila sila,
»Daily Mail« javlja iz Kaira, da je emir Feisa. javil generalu Gourandu, da sprejme francoski mandat nad Sirijo, toda pod pogojem, da pogoje mandata določi Zveza narodov. General Gourand mu je odgovoril, da zahteva sprejem ultimatuma v celoti.
Bonar Law je izjavil v dolnji zbornici, da je Anglija pripravljena podpirati arabsko neodvisnost povsod, kjer more posredovati brez ogrožanja koristi svojih zaveznikov. Toda neodvisnost Arabcev ni ogrožana od mandata, ki je bil izročen Franciji po sklepu konference v San Remu in z znanjem emira Feigala. Končno je poudarjal, da mu je francoska vlada izjavila, da nikakor ne namerava trajno zasesti Aleppa in drugih krajev.
Angleške in grške čete sasedle Heraklejo.
Rod ost o in Snetamkeni.
RIM, 21. Grško poslaništvo javlja: Kakor je razvidno iz poročila smčrnskega glavnega slana od 20. t. m^ so sc grške čete, ipodp>ane po grški mornarici in dvema: angleškima i3re-adna-ughtkna izkrcale istočasno na treh krajih' Tracije. Mesto Herakleja in vas SuUankoni sta bila zasedena včeraj zjuira*. Ob 1 picpcldne je bilo zasedeno mesAo Rcdosto vkljub odporu turških čet, ka so se marale umakniti v notranjost, Jiakar se je izvtršilo izkrcanje bres kakih cvir.
Turška vlada odstopila.
PARIZ. 20. >'Temps* javlja, da je veliki vezir predložil včeraj sultanu vladno ostavko.
Nova madžarska vlada.
BUDIMPEŠTA. 20. Gubernator Horthy je odobril listo nove vlade, katere predsednik je Pavel Teleki.	_____
Izgredi v Rimu. — Nacijonalisti razdejali ti-skarno »Avantifa«.
RIM, 21. SiKaoi je vdrla skupina bojevniške zveze«, sastavljena cd dijakov in vojakov in ipod vodstlvcni nekega štetnika v tiskarno so-cljalit?ličnega lista »Avan.ti«. Tiskarna je po-potkioma razdejana. Varnostne oblasti so posredovale šele, loo ve bilo uničevalno dele dokončano: kakor v Trstu! Izgredi so se nadaljevali tudi ponoči. Po ukazal ministra za notranje stvari je ibolo penoči aretiranih kakih 25 oseb, obtoženih vloma v tiskarno: drugače nego r Trstu! Delavstvo je proglasilo protestno stavko. Predvideva se proglasitev splcine protestne stavke.
Včeraj se je bila dokončala tudi stavka tramvajskih uslužbencev, ki so v znak zmage okrasili vozove z rdečimi zastavama. To je dalo ipovod hšudan izgredom, ki so se nadaljevali ve® id*an. Tramvajski promet je bil ustavljen Jtn se tudi danes ni vzpostavil.
Italijanska zbornica obsoja napad na »Avanti-jevo« tiskarno.
RIM, 21. Na današnji seji se je razpravljalo najprej o izgredih v Rimu, iekom katerih je bila napadena tudi iiskama socialističnega lista »Avantija«. Socijalncdenvokra tski poslanci so oči'taili vladi, da ni ukrenila ničesar v svrho preprečitve napadov in nas lja, in zahtevali, naj zbcrnica v znak protesta prekine danes svoje delovanje. Razvila se je živaknai
■tal IL
»EDINOST« SUt. tU.
V Trdu, da« 22. p&Hm 193*
razprava, tekom katere so poslanci vseh strack ob*x>xMK napati na tiskamo, toda istočasm> iz-jav^i, <fa. tic saNftra.70 za primerno, tia bi se za-v&di tega prekinilo del evamje zbornice. Vladni govornik Ccrra-din: je obratoval dicgodek iti zagotovil, da 50 varno&tn-e oblasti ukrenile vse potrebne ukrepe v svrko preprečitve iz-g*-edov, z da so bili varnostni organi presenečeni in premagani. Izjavil je, da se :je u\ edla preiskava- proti poiicćjsjkeimi ketrnsarj« in proti pove^nik« varnostnih organov, a udeleženci pri "apadu so b;H aretirani. Zbcrnica je nato -.cgiasnc odeto rila rezolucifo, s katero prctc-siira proti oasiI.ju na glasLlih javnega mnenja. Razpravljalo -e je petera o načrtu glede po-imensk-h vredncstnic in o končar.i stavki že-le-zmčariev na podrejenih progah. Jutri sc bo razpravj-alo o izidu konference v Spa.
Splošna stavka v Rimu.
RIM, 21. V sle d napada na Avantijevo t:-.ska/no je b:la promašena 24unia splošna stavka. OkcJi 1915 so vdrle skupine nacf"ona!Tsiov preti tiskarno lu.sta : Epoca«, ki te bil prevzel tiskanje ^Avsrrtife«. Napad se je ponesrečil kafti vrata ?o bela dobro založena in podprta. Tekem izgredov je bilo ranjenčb veliko eseb, med nfut«: Ludi nekoliko soci^ailstitaiih poslancev. — Tckc«i spcipadiov tned tramvajskimi :uslužbenci, ki so okrasiti tudi danes svc$e vozove z rdečimi zastarvasni, in nacionalisti je bilo veliko, traravajjskilh uslužbencev aretiranih. — Železničarji so sklenoi', da ne bodo dovoljevati prevoza i>cbcT>ega rimskega lista, dokler ne izide -Avanti . Iz Turina prihajajo vesti o budili izgredih.
RIM, 22. Snoči se je sestal glavna zvezni svet, ki je sklenr'1, da se bo spfcšna stavka neadaljevala.
Italiian«ko - albanska pogajanj*.
RIM, 22. Listi javljajo, da ^e je baron Aliotti povrnil v Drač v svrho vzpostavitve pogajanj z albansko vlado, ki ;e vpoklicala pod orožje 10 letnikov. Obstreljevanje Kanlne in Draši-kovice se nadalju'e. Pričakujejo se novi albanski napadi.
Domače vesti.
Proti naiemu listu. Širijo jc g!a«ovi o odkritih grožnjah na naslov prodajalcev našega lista, grožnje, ki imajo jasen namen. Ravro teko sc tudi govori, da se naš list zadržuje na poŠti in da ne gre nikakor dalje. Ker nam ni mogoče kontrolirati takšnih glasov, si dovoljujemo opozoriti s tega mesta oblasti nanje \sai radi znanja in ker mis»l;nio, da bilo prav, ko bi se ugotovilo, koliko resnice je na takšnih govoricah.
Laži se ponavljajo! Rimska Idea Nazionalc« je objavila dopis pod naslovom Falsitikacije Edinosti-, podpisan od Bruna Astorija, v katerem sc posnema poročilo našega lista o napada na »Narodni dom , Pri tem se ponavlja laž, ki jo je zakrivila ze tržaška rEra Nuova«, katera pa ni smatrala doslej \ kljub naši opozontvi za potrebno, da prizna, čc že ne, da je hotela lagati, vsaj da jc lagala v dobri veri. Gre namreč za podtikanje, da smo mi pisali, da je bilo v -Narodnem domu i ob priliki izgredov vse odprto, dočim smo mi pisali, da je bilo vse zaprto, o čemer se lahko vsak hip prepričata g. Bruno A stori, :.Era Nuova* in i Idea Nazionalc«. Priznati moramo, da lake drznosti nismo še doživeli v Trstu; kako jc v tem oziru v Italiji, re vemo.
Poročnik Loigi Gasci-ana. Danes predpoiudne so pokep-afi z vs^iiii častni.: tega tUJijattskega častnika. Dogodek je veJetragičen, da se čut-<t<Yen čJovek no more cdte^nit: ganut^u in sočutni. Potočnik Ca&dana je ponesrečil povodom torkovih sfogodkov. Kako — to je še nerazrešena i tkanica- Splofi so tudi italijanski kvti ču^-no poročali o tem dogedku. : Piccolo -od 14. t. m. je poročal, da .je tri Casciana ra-nfjen z bodalo« v trebuh. isti Hst od 15. t. niče pa pisal, da je bil ranjen na tigu »Uaita« z bodalom v trebuh. Isti Hst 18. t. m. pa je sporočil naenkrat, da :rna Casciana perbita čreva na t rch| krajih od granatnih drobcev, Nazicne od 14. je -ribala, i-a je bil poročnik ranjen 7. bodalom v hrbet. LavorrJore cd 14. -pa, da je bil ranica z bod^lo-n v trebuh in operiran! K<i:r:a Era Nuova cd 14. t. ni. e IrdiJa. da je '>:! ranjen 2 dTobccm bombo v pr<u* na tr£u ♦Oberria-n (torej pred Naredni:n demoni). Ista
Era Nuava- od 15. t. m. pa piše, da je bil ranjen od k ;>ca bombe v levi bok. Prebilo da mu ;e čreva na treh krajih. Bil ?e operiran za C aparat o mijo . — Vidimo locej, .po poročilih v laških l i tih -am-h. da dc^cdek, ozurema, da vzrok ponesrečenca častnika n-:kakor ni ugotovljen. U gole1 vili pa morasno, da :e -Piccolo . od 16. t. m. poročal, da je poročnik že izven vsake ne\ arrcsti; 1:sli od 20. pa so poročali, da je bil Casciana prenesen iz mesLnc bolnišnice v vojaško bcLiišnico, pri čemer pa moramo zabeležiti važno dc,>-t\o, da je generalni civilni komisar odiedil strogo preUka-vo, -zakaj da so Casciana prenesli iz mestne v vojaško bolnišnico? Posebno meram« tudi pribili
z vsem povdarkioro, da eo vat listi — razven
»Ene Nuove« — pisali, d^i je bil poročnik rt« njen z hmlalni in da so sc nekateri ide t zadnjih dneh premMiM ter trdiU, da fe bfl ra^en cd granatnih drobcer, s čimer ta hoteli seveda reči, da eo ga nbtla kosa granate, vržene iz »Narodnega doma«! — O teh bombah in granatah smo menda pisali že dovolj in smo trditve in navedbe v laških listih dovedl-i ad ab-šurdmn. Pa denimo (česar ne prisna-vamo), da bi HI poročnik Casciana res ponesrečil na tak način, bi to mi tem goblje in o*fcrito obžalovali ! Poročila o njegovem stanju smo z živim zanimanjem zasledovali in Icp^o željo, da bi ostal pri življenju; a to ne le iz prirejenega človeškega čustvovanja, ampak tudi v strahu, da bi nada];ne žrtve itak že -Jtrajno napete razmere napravile še boJj neznesne. Pokojnik je bčl sicer naš naroden nasprotnik, ali danes, ob njegovem grobu, se klan-amo pred njim kol junakom, ki je na bojnem polju branil svojo domovino. Naše usede pa ne c^doči'o nasilstva, ampak bo odvisna od razvoja svetovnih razmer in od naše lastne notranje meči in sposobnosti.
Truplo pokojnega lekarnarja Robleka, ki je ob priliki požarja v »Narodnem doinu*< našel tragično smrt, odpeljejo danes popoldne ob 15 z vlakom južne železnice v Radovljico.
Nov napad na kavarno »Commercio«. Predsnoč-njim po 22 je bila kavarna »Commercio« v ulici 30. oktobra skoraj prazna. Zadnji gosti, kakih pet oseb, so se ravno pripravljali na odhod, ko pridejo v kavarno trije vojaki, ki so se ogledali na vse strani in nato odšli. Takoj nato je prihrumela v kavarno gruča kakih 20 mladih ljudi. Videlo sc je takoj, s kakšnimi nameni so prišli, in zato so naši ljudje popolnoma mimo odšli, nc hoteč izzvati kake neljube dogodke že z ozirom na lastnika kavarne, ki je itak že veliko trpel pri zadnjih izgredih. Toda vse je bilo zastonj. Ko je zadnji gost plačeval, so skočili izgredniki pokoncu in začeli med divjimi psovkami na račun Jugoslovenov, psovkami, ki ne spadajo v dostojen list, razbijati po kavarni. Ko so vse razbili, so odšli. Lastnik kavarne ima ogromno škodo. O kakih varnostnih organih ni bilo, seveda, niti sledu; Kavarna je sedaj zopet zaprta.
Radi sovjetske zastave, ki so jo bil iizvesili delavci ladjarnice pri Sv. Marku ob priliki splava par-nika ^Aisa« 15. t. m., je nastala med delavstvom in vodstvom omenjenega podjetja prilična napetost. Tega sicer brezpomembnega čina ni moglo ravnateljstvo ladjedelnice pozabiti ter jc sklenilo, da bo vsak delavec brez razlike kaznovan z giobo v znesku šesturne plače. Ko so prišli delavci včeraj zjutraj na delo kot po navadi, so že našli v veži pribite oglase, v katerih sc jim je naznanjalo, da so bili globljcni. Tedaj so delavci sklenili, da zapustijo delo. ako se globa ne prekliče. Razburjenje je bilo precejšnje in ko je prišel ravnatelj ladjedelnice, g. Cossutta, v svojo pisarno, so ga neki delavci dejanski napadli. Ravnateljstvo jc tedaj poklicalo na pomoč orožnike in kr. stra.'.e, ki pa jim ni bilo treba posredovati, ker so poslali delavci poseben odbor v ravnateljstvo v svrho pregovorov. Na teh pogajanjih se jc sklenilo, da se globe pre-kličejo. a kar se tiče izvešanja ruske sovjetske zastave pri spiavljanju ladij, bodo o tem imeli odločati trije odbori: eden dclavcev samih, drugi delavske zveze in tretji iz ravnateljstva. Tako jc bil spor poravnan in delavci so se ob 10'30 zopet lotili delati.
Stavka uslužbencev pri prevozaih podjetjih. Na
frhodu, ki ga je imela včeraj v delovni zbornici zveza te stroke, je bilo sklenjeno, da se ima začeti takoj s stavko, ker jim podjetniki niso dovolili predloženih poviškev. Na podlagi tega sklepa, ki je bi sprejet enoglasno, so zapustili delo z današnjim dnem vsi težaki, vozniki, kočijaži in vse ženske, ki službujejo po zalogah in pisarnicah. Uslužbenci pri raznih konsumnih zadrugah ostanejo na delu in ravno tako tudi tisi«, ki delajo pri zdravstvenih ustanovah in pri požarni brambi.
Popravek, Tokarski š kraj t nam je v zadnjih »Po4itBčiwh mestih izpustii v zadrtem <?tavku besedo; krivica.
Uradne vesti.
Nov živinozdravnilc. Tukajšnji civilni komisa-rijat naznanja, da se je dovolila gosp. dr. Karlu Gorupu pravica do svobodnega izvrševanja živi-nozdravniškega poklica v tržaški občini.
Komisijski ogled. Civilni komisariiat za Trst in okolico poroča: \ sled prošnje tvrdke »Satira«, delniškega društva za mehanično obrt v Trstu, da se ji dovoli ustanovitev na Gor. Čarboli št. 354 tvornice za zgradbo in izdelavo motorjev, strojev vsake vrste drugega tehničnega materijala, nadalje za izvrševanje vseh del, ki so v zvezi s to obrtjo, za zgradbe in izdelovanje vsakega materijala. ki ga potrebujejo ladjedelnice, livarnice itd. je napovedan v zmislu § 29. obstoječega obrtnega reda za dan 31. julija t. 1. komisijski ogled na licu mesta. Vsi tisti, ki mislijo, da so prizadeti, se vabijo, naj vložijo pismeno svoje eventualne prigovore proti nameravani ustanovitvi do 30. julija t. 1., najdalje pa pri komisijskem ogledu samem potom zapisnika. Poznejši prigovori se ne bodo vpoštevaii. Načrt omenjenega podjetja si lahko vsakdo ogleda v prostorih civilnega komisarijata za Trst in okolico (ul. XXX. Oktobra št. 7, II. nndstr., soba 21) vsak dan od 10—12.
Ni mogoče »prekanltrfti« tatove. Predvčerajšnjim zjutraj na vse zgodaj — bilo jc komaj 4 ure — je nastal tam ob gornjem koncu ul. deHristria velik vik in krik. Neka ženska je na vso moč kričala in vriičala: ^Orožniki, orožniki, na tatove, na tatove!* S svojim piskom je dotična ženica zbudila vso okolico in ljudje so začeli prestrašeno odpirati okna, da bi videli, kaj se je zgodilo tako strašnega. Omenjeni ženski vriše je prihajal iz hiše, kjer se nahaja lekarnica Marincovich. Počilo je tudi par strelov7, ki so iih izpustili, da bi se zbudili orožniki in prišli rešit lckarrsico. Orožniki so zares pritekli v vsej naglici, v spodnjih hlačah ali pa le na pol oblečeni. Vsi so bili ze gotovi, da jim tatje ne uidejo več. Mislilo sc je, da so sc skrili v podstrešju in g. Marincovich, ki jc seveda tudi vstal, jc tekel najprej k vratom pri podstrešju in jih zaklenil od zunaj. Moško in junašizo so sc napravili orožniki proti rečenerau prostoru, tudi oni gotovi, da jim nc bo mogla živa duša uteči. Odprli so podstrešje in — strclica! — tatov ni bilo nikjer. Ti so bili takoj prctuhtali položaj-in so ušli skozi okencc. O-rožniki pa so sc jezni povrnili zopet v vojašnico.
Nesreča na ladjL Težak Anton Guagliazzini je padel pri delu v dolnji del ladje in si je pri padcu zlomil nogo. Prepeljali so ga v bolnišnico.
Aretirana lopova. Na trgu Oberdan sta bila včeraj aretirana neki Viktor Battistuta, 17 let star in stanujoč v ul. Media 6 in neki Ivan Gulič, 18 let star, stanujoč v ul. Ponzian^ št. 54. Nesla sta nekoliko lepih omotov, ki so vzbudili pozornost policije. Morala sta na kvesturo in tam sta priznala, da sta ukradla dotične omote, v katerih je bila čokolada, v mlckarnici Aleksandra Rojeniča v Barko vi jab. Shranili so ju pod ključ.
Nesreča z ročno bombo. Včeraj so pripeljali v tukajšnjo bolnišnico kmetico Josipino Vodopivec iz Doline št. 189. Brala je drva na polju, da si skuha z njimi večerjo. Ko jc zanetila ogenj, jc na ognjišču nakrat eksplodiralo in vsa posoda jc zletela v zrak. Reva jc bila prinesla z drvi tudi ročno granato, ki je bila vzrok tej nesreči. Vodopivec je bila precej hudo ranjena na stegnu in na desni roki.
Natakarjcva listnica. Ko je snoči natakar Anton Pollenghi poravnaval z nekim gostom račun, ga je nekdo močno sunil v hrbet. Prva misel, ki jo je imel natakar, jc bila ta, da jc pogledal pod pazduho. Česar se je Oal, sc mu j«; »,r!i zgj.tilo, kajti njegove listnicc s 1103 lirami ni bilo več v žepu. Predrznega žeparja išče policija.
Vodnjanska zadeva.
Predvčeranjim so se začele pred tukajšnjim vojaškim sediščem sodae obravnave proti 49 »preku-cuhomc iz Vodnjana in Pule. Obtoženci so vsi sami delavci in kmetje in se morajo zagovarjati in braniti od obtožbe »nevarnega protiitalijanskega prekucuškcga gibanja Zelo dolga cbtožnica, ki jo je napisalo sodišče proti njim, poudarja seveda tudi, da so bili obtožcnci v zvezi z Jugoslavijo ter da je bil pravi namen njihove morebitne vstaje ta, da bi sc izgnale čete iz Istre. Kakor sc bodo čitatelji morda šc spominjali, je predzgodovina te zanimive in obenem čudne obravnave ta-Ie: V Vod-njanu, istrskem mestccu ob železniški progi Pula-Pazin. so si ustanovili delavci nekako »Društvo za socijalno izobrazbo«. V začetku je delovalo društvo s skromnimi sredstvi, a pozneje da je kupilo cclo lastno hišo za 70.0C0 lir in s tem da so društveniki obrnili nase pozornost policijske o-blasti, ki je začela pažljivo nadzorovati društveno delovanje. To delovanje je šlo za tem, pravi obtožnica, da se pripravi splošna vstaja po vsej Istri proti italijanskim oblastim. Bil da je tudi določen dan. kedar bi imela izbruhniti vstaja, in ta dan naj bi bil 20. januarja 1920. Priprave za to vstajo so postajale bolj in bolj živahne — pravi obtožnica — in mnogi društveniki niso niti več hodili spat domu k svojim družinam, temveč so se nahajali nepreneho-ma v društvenih prostorih, kjer jc imel odbor stalno zasedanje. Pred hišo pa so stražili delavci, ki niso dali nobenemu nepoklicanemu, da bi prišel v društvene prostore.« Ko so orožniki dobili vtis. da ioiajo dovolj prepričevalnih znamenj v rokah, so sklenili, da izvršijo v omenjenem društvu izjicradno preiskavo. To se je tudi zgodilo dne i6. januarja t. 1. okoli 17, pri čemer je pomagalo orožnikom tudi nekoliko vojakov. Čim so vdrli v društveno poslopje, so se prisotni društveniki taknj oborožili s puškami in bombami in začela sc jc prava bitka med njimi in orožniki. Bilo je tudi več oseb mrtvih in ranjenih. — Takšni so bili po priliki ti vodnjanski dogodki, radi katerih se mora zagovarjati, kot jc bilo rečeno, 49 obtožencev. Ker se naglasa v obtožnici še posebno ob-dolžitev, da jc imelo društvo tajne zveze z istrskimi .lugoslovcni, kmeti iz vodnjanske okolice, dasi ti-le niso bili pravilno vpisani kot člani društva, bo razprava precej zanimiva tudi s tega stališča. Obravna\a bo trajala več dni, a o glavnih momentih in o izidu bomo poročali o svojem času.
Dopisi.
Iz Pazina 19. julija 1920. Priča sem bil danes nekega dogodka, ki se je izvršil na civilnem ko-mis ari jatu in ki sijajno karaktizira duševno razpoloženje nekaterih naših nasprotnikov, ki so naravnost pobesneli proti nam Jugoslovenom; a, kar je sc tragičnejc: pobesneli so proti svoji lastni jugoslov enski krvi, ker so tudi oni deca jugosloven-ske matere, da-si se sramujejo svojega pokoljenja.
Bilo je okoli 10 in pol predpoludne, ko ste se v predsobju gospoda Meneghettija nahajali uradnici, gospici sestri Legiša. Hkratu je šel mimo u-
radnik na istem komisarijatu Bruno Caiaus (čitaj Kamož!), ki je brez vsakega povoda iznenada u-daril gospico Elviro Legiša v roko! Sestri Legiša ste iznenadjesi in ogorčeni na toli?:cm divjaštvu, na toliki brezobraznosti , skočili v sobo gospoda Meneghettija, kjer ste sc glasno pritožili proti takim barbarskim napadom. Gospod Meneghctti in tam prisotni novi podkomi&ar sla ozmerjala. Bruna Camuso, rckši mu, da je znorel itd. Mi nc ■ vemo, koliko bo ta ukor vplival na bolne živce j Camusovc. Vemo samo, da more e kaka radikalna odredba ozdraviti grozne razmere v Pazinu in na zasedenem ozemlju sploh. Zelo pa dvomimo, da bi se to doseglo z današnjimi oblastmi, z današnjim režimom. Na vsak način pa: mi čakamo!
Radi kurijozitete omenjamo, da so naši iunaki in * ka\ alirji Bruno Camus, Dante Pauletich, Eitore Colombo itd. itd. bili svoj čas na Reki med! D'Annunzijevimi »arditi« ter da so prisegli D'An-' nunzčju: O Fiumc o morte! Ko pa sc jiui je ponu-j dila prva prilika! so pobrali pete in pobegnili v Pazin, da tu dokazujejo svoje — junaštvo! Radi tega bega jih e D'Annnnzio obscdil na — smrt!
V Prvačini vpri2ore igralci tamošnjega dramatičnoga cd-seka v nodeljo dne 25. t. m. zanimivo in krasno tragedijo: Za p-ravuio in srce . Ker je ta igra spojena z velikim trudom in ogromnimi stroški, apelira odsek na obilno udeležbo. Med dejanji kakor litdi po veselici bodo peli pevski zbori in svirala domača go»dfca.
»Podpornem« društvu za dijake na realki v Idriji« so darovali: Člani CHalnice v kfetji namesto venca na grob g. A. JCrapča 166 L, abi-turijenti kfcrijske reaike 100 L, dr. Ant. Gas-perčrč 1 L, Nenroenv1 L.
Dva dečka sta se izgubila. Dne 30. junija t. 1. zjutraj sta izginila iz svofc domače vasi K ovčice v občini Materifa dva dečka neznano kam. Bila sta nekaj okregama, ker sta na paši slabo varovalas živino. Pa sta zamerila in jo »kupaj potegnila. Prvi Jože Gustinčič, je droben deček štirinajstib let. bledega., podolgastega obraza, sivih oči in kostanje vili las, nosi pisane Irlače in cm suknjič te-r lrocfc bos; driuji, malo manjši Ivan Mezgec, je suhl;at deček dvanajstih le 1, bledega in okroglega obličja, sivih -oči in plarvin las, ima tla sebi mcdrc hlače in pisano suknjo in -je obut. Ce kdo ka> ve o Leh dečkih, potrti slaiši lepo .presijo, na' jim to proti povrnitvi stroškov liuijno naznani. Naslovi so: Janez Gustinčič, Kcvaice 9. p. Mate-i rija, Istra, oziroma Janez Mezgec, Kovčice 16.
Ho - Mu zadruga v Trna
registrovana zadr. z neomejenim Jamstvom
ul. Cesare Batiistl (prej Stadion) št. 2\
sprejeme hranilne vloge od I 1 cColje.
Navadne vloge obrestuje po
4 V*, večje po dogovoru.
Trgovccm otvarja tekoče čekovne račune. - Vos,, hranilne punice na detn. - Rentni davek p!a£ . : iz svojega.
Daje posojila po najugodnejših p^gojil* ^ vknjižbe, n.i osebno poroštvo, na zastave
nostnih listin. Uradne ure vsak dan Izvzeinšl nedelj in praznikov od 8 do 1.
Sirej za šivala m vezuje p.m »siki uzirij Seidel & Neuniann 1» EBBMCT ,Singer' Gast & Gasscr
Tvidka ustanovljen 1.
FRANCESCO BEDHAR
Trst, ul. Carap:\nile l'J
Bogata zaloga vseh potrebščin. M« han lin i Jeiavnica za i-s.kj
popraviiaoja.
VELIKO SKLADISCE KLOBUKOV
dežnikov, belih in pisanih, žepnih robcev, možkih nogavic itd.
K. mL, Trst. [ono l L UL šle«. It
Borzna poročila.
Jadranska banka
Cosulich
Dahnatia
Gerolimich
Libcra Triestina
Lloyd
Lussino
Martinolicb
Oceania
Premuda
Tripcovich
Ampelca
Cement Dalmatia
Cement Spa lato
Krka
LjumiansKa Kreditna banlia
Podružnica v Trstu.
Centrala v Ljubljani.
Podrainice:
Celje, Earciiie, Mu	Trst. Mm
Delniška glcgnlco in rezerve: K 50.009.090
Obavija vse v bančno stroko spadajoče
posle. — Sprejema vloge v lirah na hranilne knjižice proti 3'/.°/ -kM«t<itr h na žiro-raOune proti 370 •W»Il»lfžiiJil Za na odpoved vezane vloge plača obresti po dogovoru. Izvršuje borzne naloge J in daje v najem varnostne celice.
Tel. It 5-18. Blagajna je odprta od 9-13,
Trst, Via Ce^pa št. 16.
Izvrstna kuhinja, vedno priprav ljena. — Vina: Istrsko, malvazija, najfinejši rdeči burgunder in italijanska. — Cene zmerne.
Taja valut« na tržaSkem trgu:
TRST, 21. julija 1020.
Ncprcpečatenc krone
avstrijsko-nemške krone
češkoslovaške krone
dinarji
leji
marke
dolarji
francoski franki švicarski franki angleški funti, papirnati angleški funti, zlati rublji napoleoni
8.70— 9.— 10.40— U.—
38.- 40 —
100.-105.—
50.50-- 51.— 45.50— 47.50; 17.10— 17.20! 141.50—142.50 i
300.-305.—
65.50— 67.—j
80.- 82.—i
33.50— 34.—j 60.- 62.— !
MALI OGLASI
sc računajo po 20 stotink beseda, — Najmanjša! pristojbina L 2.— Debele črke 40 stotink beseda Najmanja pristojbina L 4.—. Kdor iiče službo J plača polovično ceno.
Vozouska, potiKiA mehanična" delavnica
FESAN DEKLEVA
na Kozini
prevzame vsako v to stroko spadajoče delo, katero izvrši točno in po zmernih cenah.
fl-Tf —..... "
Riunione Adriatlcn di Sieurtn u L sto,
i
(Lastna palačs:.	tstanovlito^ let «
i Zavarov. proti škodi, povzročeni po oftiilu.
jrt.
IZDELUJEM ŽIMNiCE. Pridem tudi na dera. Ul. Moisc Luzzatto št. 3. IV.	52
SOBA za enega Via Stoppani 5.
oziroma dva gospoda se odda. II.	51
VIPAVSKO zajamčeno pristno belo vino prodaja: Kmetijsko društvo v Vipavi po L 2 Ć0 - 2*70 liter franko klet.	53 '
la eksplozijah. Zavarovanja steklenih p'-razbitju. Zavarovanja proti tatvini z \lori. : varovanja poSIIJatev na morju in po si.lie vljcnjska zavarovanja v najrazličnejših cijah — Zastopstva v vseli deželnih jtfav stih in važnejših krnjih.
PIANINO ali glasovir, tudi potreben poprave, ka- | pim v vsakem kraju po najvišji ceni. Mircdilnica 1 Zigon, Trst, ulica XXX. oktobra štev. 8. 527
FOTOGRAF A. JERK1Ć, Trst, ul. Roma 24. Go-
rica št. 36 na dvorišču.
P 711
KUPUJEM vreče ul. Solitaria 19. Margon. 3616;
PODLISTEK
Branka.
Avgust Šenoa. — Pos?. M. C—č.

vGrjfplca, \i potujete?«
Nc, vračam sc v mesto.«
Mi vam smem ponuditi voz?« ^
Hvala, imam svojega?«
Ali ste koga spremili?«
Sem, gospod. Prijateljico Branko.«
Bran—anko?-= je izvalil ogleduh oči. »Kam od-liaja?«
»Va svoje raesto. Učiteljica je poslala.«
Kje? Kje?«
"PoiaSila sem. Z Bogom, gospod!«
Deklica jc odfrčala kakor ptica, a ogleduhu Je bilo kakor da ga je zadela strela.
VII.
Hcrmina se je jezila nemalo; štela je ure in dni, \prateva!a celo pismonošo, je-li kako pismo ra-r.jo, ali ne vrstice ne pikice od Branke. SlednjrC jc šla tudi k Brankini babici, je-li ona dobila kakih i esti; ali, starka je odgovorila v solzah, da ne \e nič, in kako da se silno boji; da-li sc ni dogodilo kaj hudega Braaki. Hermini je udarila kri v o-braz: »Tu imate, nchvaleinico!« Ko sveto in zvesto mi je obljubljala, da ji bo prva naloga, da mi piše, a sedaj, kakor da ae je pogreznila v zemljo itli prebrodila oceau. Čakaj, ce ie maščujem!«
In res jc Hermina naslednjega dne odpoalala velik omot praznega papirja na ime Bran kino v JaJ-ševo, ne da bi, saveda, plačala poitninO — ali, ne« koHko ur po teta ji je prinesel listoaoia debeleje
pismo. Spoznavši takoj Brankino roko, je deklica nestrpno razvila omot, sc stisnila V kot in začela željno čitati:
Draga Hermina!
Kakor da tc vidim, kakor da te čujem. Tvoje oči sipijejo jezne strele, kodri ti poskakujejo od jeze okolo glave in na mojo ubogo glavo pada cela toča srditih besed, s katerimi grajaš mene, ne-hvalcžnico. Sprejemam za sedaj vse to breme ti-kora brez vsakega prigovora. Niti na kraj misli mi ni, da bi se opravičevala, ker nimam časa, da bi sc bavila s takim brezdeljem. Hočem ti opisati vse, kar sem doživela v teh nekoliko dni: kako jc Jalševo, kako so tu ljudje, in kakšno jc moje mnenje o vsem tem. Tako sva se vsaj dogovorili ob odhodu. Ni treba, da bi pripovedovala, kako mi je bilo pri dati, ko sem sedla v Železniški coupe na zagrebiketn kolodvoru. Bila sem v ženskem oddelku sama. Stisnila sem se v kot, pritegnila Se bolj svoj šal, pogledala skozi okno — vse nebo temno, po v sodi sneg in led. Zazeblo rac je, stisnila sem oči Bilo mi je, kakor da sem sama na svetu sredi praznega ledenega otoka. 2vižeg lokomotive me je prebudil, železna kača je začela prhati, premikati se in slednjič se je zaletela kot strela. Odpirala sem oči kolikor sem mogla; gledala, gledala ta Zagreb, kakor da ga hočem popiti z očmi. Ko se jc odmikalo izpred mojih oči, vsi tisti stolpi, tisti mili griči, ki napravljajo iz natega Zagreba naravnost raj, zvijalo se mi je srce od težke muke; poplavljala sem se z vzdihom od vsakega grmića, plakala za vsako htiico, ki je izginjala izpred mene. Ves tiati miti, dragi svet, sredi katerega sem rasla in cvela, kakor da se je pred menoj po-greznila v zemljo, vsi mili spomini kakor da se iz-
gublja v smrtni sen; a ta streloviti vlak kakor da me nosi na drugo mrazno zvezdo.
Skoro obžalovala sem, da sem odšla iz Zagreba, da nisem poslušala tebe in drugih prijateljev. Presodi po tem, kako mi jc duša klonila v tistem hipu; saj veš ti najbolje, da ni6em plašijivka. No, skoro sc mi je vzbudilo junaštvo, posebno, ko sem se spomnila tistega odurnega Mariča. Razvedriti se seveda nisem mogla nikakor, padla sem v neko otožno mirovanje. Tako sem gledala skozi okno v to pusto rimsko krajino, po kateri je letel vlak. Videla sem jo prvikrat, ali, žal. pod mrtvo snežno odejo, brez pisanega cvetja, brez veselega sveta. Žalosten pogled je bil to, tem žalostne^i mojemu otožnemu srcu. Ali, tudi to je del mile domovine t>oje, mi je peklo srce, saj pride spomlad, sneg skopni, vzklije cvetje, ozeleni se gora, cvctela bo tudi tvoja nada. Zaglobila sem se v raznovrstne čudne, morda otročje sanje. Začela sem ugibati in si v fantaziji slikati ljudi, med katerimi mi bo živeti v bodoče. Slednjič sem zadremala, ker sem bila iznemogla. V spanju sem videla zopet babico, videla tebe, videla, sveti Bog, pokojno mater. Vse, kar mi je bilo milo in drago, zbiralo se je okoli mene in mi ni dalo, da bi zapustila Zagreb. Naenkrat me je prebudil znak zvonca. Skočila sem, pogledala, a sprevodnik jc odprl za hip vratica vagona in i a klic al:
sGospka! Vi potujete v Jalševo?« »Da.«
»Tu je postaja, kjer morate izstopiti. Prosim, požurite se, vlak se ustavlja tu samo za dve minuti.«
Zbrala sem čim najhitreje svoje malenkosti skočila z vagona ravno v visok sneg ter sem se komaj dovlekla do malega kolodvora postaje, že-
lela sem si, seveda, ogreti mrzle žile, ali. na žalost, peč v dvorani za potnike je bila že hladna in sem se morala tresti še nekoliko časa. Obrnila sem se do uradnika postaje, da ga vprašam za pot v Jalševo, je-li prišel morda od tam kak voz, ali, i kje bi se sploh mogla najti kaka priložnost? Ali, ta čudni mračnež mc je pogledal od glave do pete. zmignil z ramo in ni nič odgovoril. Ta neu-ljudnost me jc užalila v srce; ali, kaj hočeš, draga, ta mili glavar postaje je bil tujinec; ta človek ni umel niti besedice hrvatski in gledal jc na nas kakor na kake sužnje. Taka t je usoda nas Hrvatov. Slednjič se mc jc usmilil železniški sluga, videč mojo zadrego.
»Kam potujete, gospica?« s V Jalševo, dragi.«
»To je precej daleč v gore, pak v tej zimi,« jc zmajal z glavo.
»Res, huda zima,« sem pritrdila drhteč, »vsa prezebla sem, a vi nc kurite sobe za potnike.«
Na te moje besede je pogledal siromak-sluga proti uradniku, ki je stal nekoliko oddaljeno, potem je pogledal mene ter rekel bolj tiho:
»Eh, poprej se je kurila peč v potniški sobi, go-spica, dokler smo imeli starega načelnika, domačega človeka; ali tega so potisnili Bog ve kam, pa nam poslali tega mračnjaka, ki nc zna niti polteno ziniti. Ta štedi, pak je rekel, da ni vredno porabljati drv za teh nekoliko pijkavih hrvatskih gostov. Zato pa je menda topleje v njegovih sobah. Kaj hočete, ko se je miš privadila tuji hiši, pogloje vse. Mi Hrvatje smo samo sluge. Ali, tako na mrazu in v.zimi nc morete Čakati, gospica. Povedeni vas v sobo, kjer se tehta roba; tam je dovolj toplo, pak sedite lepo k peči in se grejte, jaz pa pogledam lepo radi voza za Jalševo.«
D". MBACEK LEOPOLD
ZOBOZRAVNIK Trst, Corso Vlttorio Emanuele III 24, sprejema od 9-12 In od 15.1S.
Brezbolesino izdiranje zob, zlate krone, 7l«iU StOV'i hrr7 nfha — V«ie no moderni
brez neba. — Vse po moderri ameriški in švicarski sistem.
JOSIP STRUCKEL
Trst, vojal Via Nueva-S. Ca!orin»-
Vehka izbtra vsakovrstnega blaga ?.» m in ženske. — Blago za sukuje, žamet, barb^'-svile, etamin ter raznih predmetov oblek. Vse po znižanih konknrsnfcnih cenM
JADRANSKA BARKA
Del. gUv.: K 30,000.000. Rezerve K lO.OOO.CO'J Belgrad, Celic, Dnbrovnlk, Don:aj Kolo', Kranj, LJubljana, Maribor, Metković, O?«-/Ja, Sarajevo, SpUt, Slbenlk, TRST, Z««r, Zagreb
Obavlja vse v bančno stroko spadajoče posle-
Sprejema wie0e
na luanilne knjižice ter jih obrestuje po J " * a v baneogiro prometu po
Vloge, ki se Imajo dvigniti samo protf pf*1' liodnl odpovedi, sprejem* po posabno pogojih, ki se pogodijo od slučaja do s«*3.*
Daje v najem varnostne predale (sa/e*)-Bančni prostori v Trstu se nahajajo : tal. (MM <ft SUaparmlo, uL S. Mi«*1*
Teleron: Hev. 1463, 1793, 2670
Blagajna posluje od • do 13