številka 2 • leto XI/ • cena 200 čin ______________________________________cene, 15. januana ^ovi tednik je glasilo občinskih organizacij SZDL celje, laško, mozirje, slovenske konjice, šentjur, siviarje PRi jelšah in žalec Sneg in mraz sta ohromila življenje Zadnje sneženje ji- na celjskenn območju sicer povzročilo manj nevšečnosti, saj so se izkazali ko.nurialci. zate i- jc v povezavi s hudim mrazom krepko ohromilo vsakdatije življenje. Na Celjskem je zapadlo od 25 do 40 cm snega. Foto; EDI MASNEC Za organizirane počitnice še premaio izvirniii idel Vsako leto je več prireditev, a v posa- meznih občinah so še bosi. Stran 5. Piiiaicem Je zmanll(aio sape Krizi celjske godbe na pihala ni videti konca. Stran 8. Obstajalo ¥ Ceiju možnosti za ioiiaino teievizijo? Janko Šopar: Dotlej bo preteklo še mnogo vode. Stran 12. Najboljša Š. Cuk in T. Pečovnik v petek, 16. januarja, bo ob 17. uri slovesno v veliki dvorani Narodnega doma, kjer bo tradicionalna vsa- koletna razglasitev najbolj- ših celjskih športnikov in športnic za leto 1986. Prire- ditev že več let družno pri- pravljajo Telesnokulturna skupnost, Zveza telesnokul- turnih organizacij in ured- ništvo Novi tednik - Radio Celje. Preko ankete, razposlanih je bilo 67 anketnih listov, vr- njenih pa je bilo 36, so izbrali najboljše. Kriteriji so znani, odločajo pa nastopi na vseh največjih uradnih medna- rodnih tekmovanjih, doma- čih prvenstvih, raznih prilož- nostnih tekmovanjih, osva- janje medalj in postavljanje rekordov. Kljub temu da ne bi radi zmanjševali uspeha najboljših celjskih športni- kov in športnic, pa moramo le napisati, da smo bili lani doslej verjetno naj skromnej- ši. Medtem, ko pred leti ni- smo vedeli, kdo je najboljši, kajti imeh smo zelo širok iz- bor, pa se zadnja leta dogaja, da skoraj nimamo kaj izbira- ti in da se bomo, če bo šlo tako naprej, morali kmalu zadovoljiti že z republiškimi dosežki. Športnik leta 86 je postal Štefan Cuk, drugi je Stanko Anderle, oba judo klub Ivo Reya, 3. Marko Urankar, dviganje uteži pri TVD Parti- zan Celje mesto, sekcija dvi- ganje uteži, 4. Dejan Tešo- vič, plavalni klub klima Neptun Celje in 5. Rok Kopi- tar, AD Kladivar. Glasove je dobilo trinajst športnikov: 6. Franc Peperko, Aero klub, 7.-8. Matej Pangerl. sekcija za umetnostno drsanje pri HDK Cinkarna in Jože Me- sarec, AMD Šlander. 9. Iztok Melanšek. kolesarski klub Merx,Celje, lO.-ll. Igor Raz- gor. ŽRK Aero in Milan Jo- vanovič. AD Kladivar ter 12.-13. Tetev Banlro. ŽRK Aero m Simon Koražija, smučarsko društvo Merx. Športnica leta 1986 je Tončka Pečovnik, KK Savi- nja Celje. 2. Tanja Drezgič, PK Klima Neptun. 3. Tanja Gobec, K K Savinja Celje, 4. Živa Cankar, Nivo Celje m 5. Barbara Jager, SD Celje, sledijo 6. Kristina Jazbinšek. AD Kladivar. Mateja Au- breht. sekcija za umetnostno drsanje pn HDK Cinkarna Cel)e in Snežana Vignjevič, SD Merx Na jutrišnji prireditvi bo dobilo priznanja tudi okoli 40 perspektivnih športnikov m najboljši na sindikalnih špoilpih Igrah. Za najboljše športnike so pripravljene kristalne vaze, izdelek steklarne Boris Ki- drič i/ Rogaške Slatine. ()l» proglasitvi najboljših športnikov bo tudi krajši kulturni progr^im, kjer bo nastopil oktet Studenček. TONE VRABL Pohvale delavcem zimskih služb če sta zimski službi celjskega Cestne- ga podjetja in Tozda Ceste-Kanalizacije med prvo večjo akcijo v tej zimi (de- cembra lani) poželi nekaj kritik, potem sta tokrat dobili toliko več pohval. Kljub dvodnevnemu sneženju in precej debeli snežni oddeji na cestah na našem območju ni bilo zastojev in tudi avtobu- si so imeli zelo majhne zamude. Zimski službi sta delali polnih oseminštiride- set ur. delo je bilo organizirano tako, da je potekalo brez zastojev, zelo malo pa je bilo tudi okvar strojev. Cestarji so najprej splužili pomembnej- še prometne vezi magistralne in regi- onalne ceste, v ponedeljek pa še manj prometne lokalne ceste. Zaradi nizkih temperatur sol ni delovala, zato je na ce- stah ostalo še nekaj snega, ki pa za vozila 7. zimsko opremo ni predstavljal ovire. Komunalci so v nedeljo splužili ceste m ulice po katerih potekajo proge mest- nega avtobusa, v ponedeljek pa še ostale ceste. Z Vrunčeve ulice iz celjskega mestnega središča so tudi odvažali sneg. ker metereologi napovedujejo novo sne- ženje. Žal so delavce zimske službe tudi to- krat ovirali osebni avtomobili parkirani na ulicah in jih lastniki kljub poprejš- njim opozorilom niso umaknili. In - žal so se tudi tokrat slabo odrezali nekateri hišni sveti m lastniki zgradb, ki niso oči- stili pločnikov pred svojimi vrati. Mestna straža ni imela pr\'elikih težav z iskanjem krivcev - ponavadi gre za vedno iste lju- di. ki se ob vsaki priložnosti branijo prije- ti za lopate. S. ŠROT Novi silosi in pekarna v Celju .Mlinsko-predelovalna industrija sozda Merx v Celju bo jutri slovesno od- prla novo pekarno in žitne silose v prehrambenem centru na Hudinji. Z novimi štirimi silosi se Merxove skladiščne zmog- ljivosti za zrnje povečujejo za 11.200 ton. medtem ko b(i 7 novo pekarno končno uresničena že 20 let stara 'cieja. ki .so jo zaradi vmes- nega nakupa pekarne v Ti- tovem Velenju morali odla- gati IZ enega v drugo sred- njeročni) obdobje Zahvaljujoč odzivu ludi celjskega združenega dela zbiranje dela finančnih •siedste\- za to naložbo, bo v novi pekarni na dan 'ahko spekli 2400 kiiog.ra- nu)v kruha m peciva. Ce- Prav so IVIerxu začetek obratovanja nove pekarne napovedovali že lam no- ^■embra. so kljub nekate- '■'ni težavam pri opremlja- nju vendarle zadovoljni s •kratkim rokom gradnje. Od vzidanega temeljnega kam- na do proizvodnje v pekar- .le niinilo komaj 13 me- soce\- UM Gripa je tukaj -kaj sedaj? F*ozimi vsako leto naraste število prehladnih, virus- nih obolenj. Spadajo med nalezljive bolezni ki se s človeka na človeka širijo v obliki kapljične okužbe. Predvsem s kihanjem in ka- šljanjem pošiljamo v oko- lje drobne kapljice - aeroso- le, v katerih je veliko števi- lo virusov, povzročiteljev bolezni. Še posebej kužni so virusi influence ali gripe. Bolezen se med ljudmi na- glo širi in kaj kmalu preide v epidemijo. V Jugoslaviji se je epide- mija gripe najprej pojavila v Beogradu novembra lani. začetku decembra pa so več je število obolenj registrirali tudi v Ljubljani in Kranju. Zadnji teden pred novim letom se je tudi v ambulan tah na celjskem področju močno povečalo število bol nikov s prehladnimi obole- nji. Samo v ZD Celje so v času novoletnih praznikov obravnavali nekaj 100 bolni- kov ■/. značilnimi znaki gripe. (Iripo lahko učinkoviti) preprečimo le / zaščitnim cepljenjem ("(>pljenjc se opravi s t. 1. mrtvo vakcmo. ki vsebuje mešanico virusov po\'zročiteljev gripe. Cepimo 2 X v presledku 1 meseca. Cepljenje še posebej pri po ročamo osebam, ki že bole- hajo za neko kronično bolez nijo. osebam starejšim od let. kolektivom, kjer je mož nost hitrega širjenja obole nja velika in delavcem, ki vsakodnevno prihajajo stik z večjim številom ljudi Iz izkušenj vemo. da se za radi velike kužnosti m nizke ga odstotka cepljenostK pre bivalstva gripi v zimskih me secih praktično ne moremo izogniti, s cepljenjem do do ločene mere le zmanjšamo število obolelih. Gripozno obolenje se veči noma kaže z značilno bole žensko sliko: utrujenostjo, bolečinami \ kosteh, sklepih 111 tiiišicah. glavobolom, iz gubo apetita. temperaturo, prehlajenostjo. kašljanjem. Stanje se v nekaj dneh iz- boljša samo od sebe. saj spe- cifičnih zdravil za gripo ni. Priporočamo počitek, pitje toplih napitkov. zdravMIa za /niževanie temperature (Aspirin. Andol) in C vita min. Mlajšim, sicer zdravim osebam, pri katerih se stanje v nekaj dneh izboljša, ni po trebno obiskati zdravnika. Pn starejših oz. kako druga če bolnih pa je gripa pravilo ma resnejša bolezen. Pogo sto se nadaljuje v pljučnico, pa tudi sicer dodatno poslab ša bolnikovo osnovno bole zen. V takih primerih naj o zdravljenju odloča zdravnik Da bi se v času epidemije gripe izognili bolezni, vam svetujemo, da se brez potre be ne zadržujete na mestih, kjer se zbira večje število lju di 111 je možnost okužbe naj večja. Prav tako je treba skr beti za primerno prehrano / zadostnimi kohčinanii vita minov. predvsem vitamina C in vzdrževati primerno oseb no higieno Redek, toda mo žen. je namreč tudi prenos virusa preko umazanih rok oziroma okuženih predme tov. In ne nazadnje: tudi \ zimskem času je potrebno vzdrževati primerno splošno telesno kondicijo saj le ta tu di znižuie možnost oku/be. Dr KARLTVRK Snežne razmere na smučiščih Rogla: od 50 do 80 cen timetrov snega, obratuje- jo vse naprave razen si- stema Jurgovo. Urejene so tudi tekaške proge. Golte: dt» 70 cm snega, delujejo vse naprave Liboje: 40 cm snega, vlečnici obratujeta ob de lavnikih od 15. ure na prej. ob sobotah in nede ijah pa od 9 ure Gozdnik: 40 50 t tn sne ga. vlečnico bodo pognali v soboto Svetina; do 40 cm sne ga. v lečnica bt) obiatov a la ob petkih od 15. do 18 uri', ob sobotah in nedt- Ijah pa od 9 do 17 ur« Med tednom JU bodo poij luili le. ce bodo prišle .>! ganiziratK- skupine Kope: od M) ii -e ni konkretnih rešitev Ti ciln HI' MM I10\-etja .;in() SO lih zapisali tudi. ko smo uvajali usmerje no izobraževanje Ugotavljamo pa. m.arsikai ni bilo napravljeno tako. kol .^mo se (iogo\ orili. Vzroki so predvsem v tem. da na relbrmo nismo bili dovolj pripravljeni, na kar je takrat opozarja la predvsem stroka. Z reformo smo pi iceii hre/ ustre/ne materialne osno ve. zato niso bile uresničene številiu; zahteve o telinični opremljenosti šol še danes niso na ra/poiago vsi učbe ,' iki Zdru/eiio delo le. razen redkin i/ ;em. povsem odpovedalo in se d:iiie 'uarsikje p,e \'edo. kaj bi / delo''.: prakso in pi iprav inki Učenci sami, ki so najbolj čutili anarhijo, ki vlada na tem področju so že zelo zgodaj začeli opozarjati na po- mankljivosti sistema in programov. Na številnih sestankih so predlagali konkretne rešitve. Imeli so dovolj podpore tudi med pedagoškimi de- lavci, uspeli pa niso. fako .-^o eeljsk: konnimsti ponovno piemlevali /e /naiie u^otovilvc Pred stavniki vzgoje m izobraževanja pa so nemočni, da bi njihov glas kdaj ven darle dosegel tiste, ki odločajo o tem kako naprej. Žal pa tudi tega ne vemo več. kdo pravzaprav nosi glavne.' odgo vornost za stanje, ki vlada sedaj iii kje je tisti zid. v katerega se stroka zaleta va brez vsakega uspeha V Celju so se komunisti dogovorili, da bodo za plenum pripravili referat na temo Združeno delo in usmerjeno izobraževanje. V priprave na plenum pa sodi tudi seja medobčinskega sve- ta zveze komunistov Celje, ki bo v ponedeljek. 19. januarja. Vemo tisto, kar smo vedeli oci vsega začetka: prenova je nujna. Kdaj začeti / njo. ostaja odprto vprašanje. Stanje kakršno vlada, se nagiba bolj k temu. da naj vendarle počakamo še leto dni in sc- v tem času dogovorimo takš. ren Celje. Povod /a to pa je bila odjjo ved Kdija CJoršiča na dirigentska mesta pri ČPO Žabe iii Mešanemu pevskemu zboru. Vzrokov pa je sev eda v eč. Ž* vrsto let opozarjamo na težave s kadri, prostoii ;!i ^eveda tudi denarji'm Vendar se za to nihče ne zriKni. D(.4:)imo ^iciT tista sredstva, ki nam po kategorizaciji, izpred ne vem koliko k-t. pripadajo in nič več. čeprav več sekcij našega društva sodi v najvišjo kategorijo v občini. Prav /at.-.-ji tudi '"'•■neluil delovati naš pihalni orkeslei- ''lenim, da tmli Zveza kulturnih organizacij ni naredila ^e kar t)i lahko in kar bi morala. Veliko preveč je posploše- ''"\|a iM premalo diferenciranja kakovosti. Upamo, da bo "sneniena tiskov na konferenca le premaknila sicer počasno kolesje, ki uravnava našo amatersko kuituro in da se l)o vse skupaj nreniakmlo na bolje Iranc .Sclih, direktor Delavske univerze Slovenske K<)nji(.(.; ^^ neenotnosti pri nakupih računalniške opreme: nas -^mo iani v času t^očitiiic organizirali tečaje iz '■''('Uiialništva in tako skušali stopiti v korak s časom. L(>tos l^f se odločili, da to obliko izobraževanje opustimo, kai ^ 'bistvu pomeni krčenje dejavnosti. Vendar pa smo ()rišli do ■spoznanja, da \ lada pr; nas na področju računalništva pre ^''lika /inecla /aradi neenotnega sistema izobraževanja m '" ''Moinc opreme. takč, da imajo po šolah precej računalniške opreme. od druge razlikuje in da so ponekod učenci že Pieiash svoje učitelje v računalniškem znanju-in na takšni "•stiov; bi t)ij tečaji l)rezsmis(>lni. Kaj narediti za poenotenje "pretne m izobra/bo kadrov, bi morala sugerirati republiška 'Zol)r,./(>valna skupnost in predlagati računalniško opremo p' '^no- lic in -ri'dnje šole in nadaljnji^ iz()bra:>evanje. ocidi,.,,, ,i,,j.,ji 'lapake pri naku()ih hišnih računal "|ki-v. ,11 :ie|aj() -ikIi lielovne ()i ga I'!/ac i Je |>i'i nakutjih veli ^ ''' -leiPialiukov a licnif: tipov Tu pa i>! rnoiala ■ " I„,'n!.-a Slevetiiie Pomembno je, kje kdo dela Gospodarstvo konji.ške občine dosega dobre rezultate, osebni dohodki zaposlenih pa niso temu primerni in so celo nižji od regijskega in republiškega povprečja. Tako je pokazala analiza, ki jo je pripravil komite za planira- nje in družbeno-ekonomski razvoj pri skupščini občine Slovenske Konjice. Podatki se nanašajo na obdobje januar-september 1986 in iz njih je razvidno, da je konjiško gospodarstvo pove- čalo doseženi dohodek za 97,2 odstotka, dohodek na delavca za 90,7 odstotka, sredstva za akumulacijo so pora- sla za skoraj 72 odstotkov, delež akumulacije v dohodku je znašal 28,8 odstotkov. V obdobju januar-september je gospodarstvo konjiške občine razporedilo za osebne dohodke 9 milijard in 755 milijonov dinarjev ali za 109.6 odstotkov več kot v enakem obdobju leta 85. Glede na doseženo stopnjo rasti dohodka so sredstva za osebne dohodke in skupno porabo delavcev v gospodarstvu pre- segla rast dohodka za 12,7 odstotkov. Iz navedenega izhaja ugotovitev, da so bila delitvena razmerja v razporejanju dohodka boljša v primerjavi s predhodnimi obdobji minu- lega leta. Razporejena sredstva za osebne dohodke je gospodarstvo glede na leto 85 povečalo za 124,5 odstotkov. Povprečni osebni dohodek na delavca v gospodarstvu je v obravnavanem obdobju znašal 99 454 dinarjev, v primerjavi s tem je bil osebni dohodek v Uniorju nižji za 8,5 odstotkov, v Kongradu za 18 odstotkov in v Kmetij- ski zadrugi za 2,5 odstotka. Delovne organizacije in skupnosti s področja negospo- darstva pa so razporejena sredstva za osebne dohodke povečale za 121.5 odstotkov. Povprečni osebni dohodek zaposlenih v negospodarstvu je v tem obdobju zna.šal 111 169 dinarjev. Raven osebnih dohodkov v negospodar- stvu je bila v devetmesečju lani pod ravnijo osebnih dohodkov v gospodarstvu. Preseg so zabeležili le v tozdu Zdravstveni dom Slovenske Konjice, kjer je bil povprečni osebni dohodek 123 437 dinarjev, kar pa v Zdravstvenem domu utemeljujejo z višjo in visoko šolsko izobrazbo zapo- slenih. MATE.JA PODJED Umetnost v podobah na steklu Uniliatna snovanja v Delforu Kozje Ena temeljnih razvojnih usmeritev temeljne organiza- cije Dekor Kozje je unikatna proizvodnja iz tako imenova- nega programa GRY, oddel- ka, kjer naj bi letos ustvarjalo petintrideset brusilcev in graverjev. Prav takšni so cilji oddelka za izdelavo unikatne darilne embalaže v tej temelj- ni organizaciji Steklarne Bo- ris Kidrič iz Rogaške Slatine. Za letošnje k to so izdelali celovit program tovrstne po nudbe. od specialnih komple- tov za praktično uporabo do umetniške f;ravure. Ijubitelj- ski'i kolekcij, ornamentalnih narcdnili motivov in poslov- nih daril. Sem sodi še mini ka- talog. nekakšna predstavitev oiosrama CJRY Pn tako zahtevnem progra- mu se v Dekorju dobro zaveda- jo pomena znanja. Še ta mesec naj bi pričeli z nadaljevalnim tečajem likovne in umetnostne vzgoje pod vodstvom likovni- ka m pedagoga profesorja Pe tra Krivca, oddelek pa naj bi se okrepil tudi z novo. .svežo moč jo. Dekorjevo štipendistko z li kovne akademije. V programu so še strokovne ekskurzije za graverje in oblikovalce, pn pravljajo tako imenovane gra verske kolonije, kamor želijo pritegniti tudi svetovno znana imena s področja umetmškega oblikovanja oziroma gravure V Dekorju si prav tako priza- devajo, da bi čimprej ustanovi- li muzej steklarstva na gradu Podsreda Zajeten del aktivnosti od- merjajo tudi raziskovanju, od materialov in tehnike do mar- ketinga. pn tem pa računajo, da se bo utečeno sodelovanje v okviru designa, oddelka v Ro- gaški Slatini, ter tehničnega sektorja in komerciale na ravni delovne organizacije, nadalje- valo V okviru izobraževalnih na- črtt)v imajo v mislih tudi pov e- zavo z eno od vzgojnoizobraze valmh ustanov, predvsen, / ljubljansko šolo za oblikova nje, kjer naj bi skupno izdelah poseben program v sredniein izobraževanju za oblikovanje stekla in upodabljanje na ste klu. Oddelek naj bi kol disloci rana enota deloval v Kozjem MAR.IELA AGREZ POGLED v SVET Krvavi obračun ob Šat el Arabu Ko so Iranci pred novim letom začeli ofenzivo, ki so jo po šiitskem svetem mestu v Iraku imenovali Kerbala 4. ni bilo videti, da gre za posebno velik na- pad na iraške položaje vzdolž vodne poti Šat el Arab. L radni Teheran je čez nekaj dni sam poudarjal, da je šlo za ofenzivo omejenega obsef;a in namenov. Minuli petek pa je prišlo presenečenje. Nova ofenziva, imenovana Kerbala 5. in spopad, ki ji je razumljivo sledil, še na- prej traja in lahko rečemo, da gre za eno največjih bitk i vojni, začeti konec sep tembra 19S0 z vdorom iraških čet v Iran. Spopade hi bilo kvečjemu mogoče pri merjati z boji za iranska mesta .4badan in Koramšar v prvem letu vojne. Drugače kol tedaj, se boji bijejo zdaj na iraških tleh. dre ne le za silovit voja- ški pritisk iranske vojske » smeri Basre. milijonskega, drugega največjega ira- škega mesta. Iranci celo trdijo, da so vzpostavili eno od mostišč ne posebno daleč od Basre same. Mogoče vsaj toliko kot vojaški je pomemben psihološki pri- tisk. Oh tem se velja spomniti na lanski februar, ko so Iranci prodrli na iraški polotok Fao, zasedli istoimensko mesto in del okolice, iraška vojska je s siloviti- mi napori preprečila nadaljnje prodore - toda Iranci so vse doslej obdržali v svojih rokah ta del iraškega ozemlja. Zdaj, v ofenzivah Kerbala 4, predvsem pa Kerbala 5 so Iranci osvojili nove dele sovražnikovega ozemlja, sami trdijo, da 100 kv. kilometrov. Iraško poveljstvo si- cer zagotavlja, da je Irancem prizadelo strahovite izgube, ne trdi pa, da jih je vrglo z vsega izgubljenega ozemlja. Najnovejši strahoviti spopad ob Sat el Arabu spremlja tudi doslej najhujša eskalacija vojne kar zadeva civilne cilje in civilno prebivalstvo. Iranci so nekaj- krat s topovi in raketami pa bombami iz letal obstreljevali Basro. tako rekoč rednih presledkih izstreljujejo rakete zemlja-zemlja na glavno mesto Bagdad. Irak vrača z enako, če ne še hujšo mero. Njegova letala so bombardirala celo vr sto iranskih mest. med njimi šiitsko sve to mesto Kom. uradni sedež iranskega voditelja Ilomeinija Generalni sekretar OZN Peres de Cu- ellar opozarja na veliko nevarnost inter- nacionalizacije vojne; meja s Kuvajtom je nevarno blizu. Nanagloma je sklical sejo varnostnega sveta OZN na ravni zunanjih ministrov. Naglo naj bi ukre- pali, da bi preprečili najhujše - nadalj- njo zaostritev krvavega obračuna in ne varnost, da bi bile v vojno vpletene tudi druge države ob Zalivu, ob čemer prej kone tudi velesile in supersile ne bi dr Žale rok križem. Posredovanja teko tudi po drugih meddržavnih kanalih, še slasti mrzlična so v islamskih državah, ki bodo imele konec tega meseca v (Iraku) sosednem Kuva.jtu vrhunski sestanek državnih po- glavarjev in predsednikov vlad. Že do slej, pred zadnjo iransko ofenzivo so na povedovali, da bo iransko-iraška vojna eno osrednjih vprašanj vrha. Zdaj bo prav gotovo čisto v ospredju. V 7(i. mesecu vojne smo torej priče silovitega spoprijema - najbrž ni preti- rano dodati: na življenje in smrt. Iran želi prodreti skozi gosto iraško obramb- no črto. Irak se na vse kriplje trudi, da bi preprečil tak vdor, ki bi neposredno ogrozil Basro - nemara pa še kaj vec kol drugo največje mesto v državi Piše Jože Šircelj 4. STRAN - NOVI TEDNIK mmsmaammm 15. JANUAR 1987 Zadovoljni z lanskim poslovnim letom Razvoj Zlatarne bo temeljil na programu nakita In na proizvodnji zlitin ter aparatov čeprav natančni poslovni rezultati še niso znani, so v celjski Zlatarni zadovoljni z lanskim poslovnim letom. Povečali so produktivnost, izvoz, dohodek in plače. Ne- gativne učinke administra- tivnih ukrepov, ki so jih prizadeli ravno tako kot preostali del gospodarstva, so za razliko od nekaterih drugih ozdov premostili z notranjimi ukrepi, z več de- la in znanja. Zato se tudi niso odpovedali izvozu, če- prav so zaradi tega zabele- žili za približno milijardo dinarjev manjši dohodek. Skupaj z vsemi jugoslo- vanskimi proizvajalci zlata je Zlatarna Celje pred podpi- som pomembnega samo- upravnega sporazuma o skupnem izvozu. Po njem nčy bi jugoslovanski proizva- jalci zlata letos izvozili 2100 kilogramov zlata in ustvarili devizni izkupiček v višini 20 milijonov dolarjev. Skleni- tev samoupravnega sporazu- ma podpira tudi Gospodar ska zbornica Jugoslavije. Načrti, ki so si jih v Zla- tarni Celje zastavili letos, so rezultatom primerno po- gumni. Lanski izvoz, s kate- rim so zaslužili skoraj 6 in pol milijonov dolarjev, na- meravajo povečati za 12 od- stotkov. jFizični obseg pro- izvodnje naj bi bil večji za 40 odstotkov. Predelati na- meravajo 1200 kilogramov zlata, od tega najmanj polo- vico za izvoz. Razvoj Zlatarne naj bi tudi v naprej temeljil na progra- mu nakita in proizvodnji zli- tin ter aparatov. Drugi po- udarek poslovne razvojne strategije kolektiva pa je ka kovost. V Zlatarni se namreč zavedajo, da lahko konkuri- rajo na domačem in tujem tržišču le z najzahtevnejšimi izdelki. V ta namen bodo še bolj kot doslej podpirali ino- vacijsko dejavnost in razvoj- no-raziskovalno delo. Da mi- slijo v kolektivu resno, priča tudi dosežek Mirka Dobrška, ki je lani decembra, ob vse- stranski podpori kolektiva, doktoriral na montanistiki na Fakulteti za naravoslovje in tehnologijo. Zlatarna Celje bo letos skupaj -z drugimi jugoslo- vanskim članicami zlatar- stva sodelovala na več raz- stavah v domovini in tujini: Cvetje, mode, lepota v Sara- jevu, Modest Skopje, Medi- cina in tehnika Zagreb, raz- stava nakita m ur Basel ter na razstavah nakita v Miinchnu, New Yorku in Los Angelesu. Grupacija zla- tarstva pri Gospodarski zbornici Jugoslavije pa je Zlatarni Celje zaupala tudi organizacijo 20. mednarodne zlatarske razstave. V okviru jubilejne zlatarske razstave bo kolektiv izpeljal tudi III. mednarodno zlatarsko de- lavnico. Poleg tega mineva letos dvajset let poslovnega sode- lovanja med Zlatarnami Ce- lje in avstrijsko firmo Oegus- sa Wien. Gre za sodelovanje pri proizvodnji lotov in talil, s katerimi Zlatarna zadovo- ljuje vse jugoslovanske po- trebe. Poslovna partnerja sta lani podpisala novo pogodbo za obdobje naslednjih dese. tih let, ki vključuje vrsto no, vih proizvodov. Obojestran- ski promet pa že zdaj znaša 20 milijonov šilingov. Slav. nostni podpis pogodbe bo marca v Celju. Za zaključek še velja zapj. sati, da so na zelo dober od- ziv poslovnih partnerjev na- leteli lanski komercialni raz. stavi Zlatarne v Beogradu in Ljubljani, medtem ko je bila zlatarska razstava v Celju ne- koliko manj uspešna. Zato namerava kolektiv letos pri- praviti razstave tudi v drugih republikah, v Bosni in Her- cegovini, Srbiji in Makedo- niji. Uspel pa je tudi lanski nagradni natečaj za kolekci- jo 1986/87. V. E. Mednarodna komisija, ki je ocenila modele za kolekcijo 1986/87 je podelila celjskim zlatarjem vrsto nagrad. Za moški nakit je prejel nagrado oblikovalec Anton Žigon, v in- dividualni proizvodnji pa so bili nagrajeni: oblikovalec Vincenc Vipotnik, izdelovalec Vlado Prosenc in vkovalec Franc Rak. Zaradi izvirnosti in izvedbe pa so prejeli poseb- ne pohvale: Jure Hočevar, Stane RandI in Milena Lesko- vec. Komisija za inventivno dejavnost Zlatarne Celje pa je ugotovila, da sta najuspeš- nejša mlada zlatarja Anton Ži- gon in Stane Randl. Znanje je gibalo vsega napredka Izvoz Je bil In ostaja osnovna usmeritev Kostroja Delovna organizacija Konstroj predstavlja v slo- venski kot tudi v jugoslo- vanski strojegradnji zgled, kako dokazati, da so načela o celovitem razvojnem, pro- gramskem in tržnem nasto- pu lahko visoko rentabilna ter omogočajo čvrsto osno- vo za dolgoročno uspešnost delovne organizacije. Za to ima veliko zaslug direktor Kostroja, Ladislav Bajda, ki je v desetih letih, kolikor vodi kolektiv iz katerega je zrasel, vztrajno oblikoval in usmerjal razvojni kon- cept Kostroja.« To je med drugim zapisa- no v opredelitvi predloga za nagrado Borisa Kraigherja, ki jo je v prvih dneh januarja direktorju Kostroja podelila »Na vsakem delovnem mestu se lahko delavec do- kaže kot inovator, pa naj si bo to za strojem ali pri ad- ministrativnem delu. Ne- nehno ustvarjalen in razmi- šljujoč delavec bo tudi sam s seboj bolj zadovoljen in ne bo že ob pol dveh gledal na uro, kdaj bo odšel skozi to- varniška vrata.« Gospodarska zbornica Slo venije Danes se \ rtijo Kostrojevi stroji za usnjarsko in krznar- sko industrijo v več kot 25 državah sveta. Kostroj se po- stavlja tudi z izgradnjo naj večjega kompleksa usnjar- ske industrije v svetu - v Sovjetski zvezi, ki so ga od- prli lani in katerega vrednost je znašala 16 milijonov dolar- jev. Kot dopolnilni program je Kostroj pravočasno razvil tudi program ekstrudiranja m konfekcioniranja plastič- nih mas na PVC osnovi. V razvojnem smislu širitve proizvodnega programa pa si je Kostroj ponovno izbral program, ki ga v Jugoslaviji nihče ne proizvaja. Odločil se je za razvoj tehnološke opreme za kamnarsko indu- strijo. Tudi ta se odlikuje po tem. da vključuje tehnolo- ško znanje domače kamnar ske industrije, po drugi stra- ni pa razvija m ponuja celo vito tehnološko opremo in se prebija v svetovni vrh. Za naložbeno dejavnost delovne organizacije Kostroj je značilno, da je vedno ob pravem času. predvsem pa s pravo mero znala opredeliti programe, ki so ji omogočali zadostne proizvodne zmog- ljivosti, niso pa povzročali velikih finančnih obremeni- tev, ki bi zmanjševale po- slovni uspeh. Nekaj več kot 470-članski kolektiv zagotav- lja velik del potrebnih sred- stev za razširitev in posodab- ljanje proizvodnih zmoglji- vosti iz lastne akumulacije. Leta 1981 so v Kostroju zaključili prvo fazo moderni- zacije proizvodnega procesa in jo skoraj v celoti financira- li iz lastnih sredstev. Nato so v minulem srednjeročnem obdobju zamenjali iztrošeno in zastarelo tehnologijo in se opredelili, da proizvodne zmogljivosti povečajo tako. da bo možno v prihodnosti zadostiti vsem potrebam po usnjarskih in krznarskih strojih tako v državi kot tuji- ni. Danes v Kostroj u ugotav- ljajo, da so cilj dosegli. Z do- končno izgradnjo manjših obratov, ki pa so izredno po- membni za proizvodnjo us- njarskih strojev, bodo v Ko- stroju letos zaključili drugi del modernizacije. Do konca lega srednjeročnega obdobja pa so predvideli naložbo za še večjo proizvodnjo izdel- kov iz PVC m za povečano proizvodnjo strojev ža obde- lavo kamna in lesa, kjer vidi Kostroj svojo bodočnost. Izvoz pa je bil in ostaja os- novna usmeritev Kostroja. Soočanje s konkurenco raz- vitega sveta je tisto gibalo, ki sili Kostroj. da znova in zno- va preverja svoje poslovanje in išče nove rešitve. Predv sem z lastnim znanjem. MATEJA PODJED »S 1. januarjem smo v Ko- stroju po predhodni odobri- tvi republiškega komiteja za delo prešli na 40-urni de- lovni teden. Seveda smo si ob tem zadali dvig produk- tivnosti, izboljšavo delovne discipline, zmanjšanje bol- niških, izkoristek vseh no- tranjih rezerv in prizadeva- nja za boljšo tehnološko opremljenost, s tem pa za boljše delovne pogoje zapo- slenih. Podrobna analiza v prvem četrtletju bo pokaza- la, ali smo bili na delovni teden od ponedeljka do pet- ka dovolj dobro priprav- ljeni. »Znanje je osnova na- predka. Zato tudi skrbimo za štipendiste na srednjih višjih in visokih šolah. Pri nas potrebujemo velike projektantov in komerciali- stov, prav ti kadri pa so ra- kova rana našega šolstva Širša družbenopolitična skupnost bo morala več na rediti za izobraževanje ti stih kadrov, ki jih proizvod na industrija najbolj potre buje.« Nove naložbe za večjo zmogljivost Do leta 1990 naj bi pivovarna Laško proizvedla letno od 1,5 do 1,7 milijonov hektolitrov piva V tem srednjeročnem ob- dobju bodo v laški pivovar- ni zaključili naložbo v raz- širitev proizvodnih zmog- ljivosti. Z večletno raziska- vo trga in gibanja porabe piva so ugotovili, da bi pov- praševanje po laškem pivu lahko pokrili z maksimalno zmogljivostjo od 1,5 do 1,7 milijonov hektolitrov piva letno. Vlaganja v večje m sodob nejše zmogljivosti so pričeli že v prejšnjem srednjeroč nem obdobju, ko so vso elek trično napeljavo priredili no vim potrebam. Predlani so pričeli graditi novo varilnico s silosi. Varilnica bo pričela poskusno obratovati že ma ja. septembra pa naj bi stekla redna proizvodnja. Letos bodo pričeli graditi tudi novo polnilno linijo, ki bi jo spustili v pogon že leta 1988. Z dograditvijo varilni ce in polnilnice bodo dolgo ročno zaključili vlaganja \ povečanje proizvodnje Kljub sodobnejši opremi pa bodo letno zaposlovali okoli poltretji procent več delav cev. tako da bi imeli ob kon cu srednjeročnega obdobja od 600 do 620 delavcev, kar je za približno 80 več kot se daj. Kljub večjemu številu zaposlenih, računajte na v(>č JO produktivnost in bodo / 2000 hI na zaposlenega med najbolj produktivnimi \ Evropi (povprečje v jugoslo vanski pivovarniški indu striji je 1100 hektolitrov). Ko bodo v pivo\arni zak ljučili z vlaganji v razširitev zmogljivosti, bodo več po zornosti namenjali tržnim \'prašanjem. s katerimi naj bi v večji men zadovoljili po trebe potrošmko\-. koi so na primer nove oblikovne reši tve pn embalaži, širša po nudba piva v embalaži po tri. j šest ali dvanajst steklenic- in^ podobno. Razvijajo tudi so dobnejši način poslovanja partnerji in raziskujejo mož . nosti za razširitev trga. | Vzporedno s temi razvojni ' nu usmeritvami pa že teče kadrovska prenova Pn tem je glavno vodilo zaposlova nje kvalificiranih delavcev j Trenutno ima pivovarna; okoli 40 stipendistov. ugo ' tavljajo pa. da .se občini premalo mladih odloča za pi v(jvarmške poklice, zato po deljujeio vse več štipendij učencem m študentom izven občint Tudi \ prihodnje si bodo \ pi\ ;tvai tli prizadevali za bolj še ('kori.sčanje stranskih proizvodov, kar je najbolj nepo:-^r< dno po\'ezano tudi z načit' za vlaganja v zmanjše vanjf oiH'--;:iaženosli Savinje. Med te sodi tudi skupna Ci stilna napra\'a /a l.,ask(i To pa m edino pctdročjc. kjei pi vovarna .sodeluje s krajem Poleg tega. da je eden ela\- nih nosilcev turistične po nudbe. pivovarna vlaga tuci; v (jstale inlVastrukturnc oh jekte v občini v te namene i« lam dala okoli 80 milijonov dinariev. VIOLKT.A KINSPIKLKH Gorenje na vseh kontinentih Letos želi Gorenje prodati na tuje za 150 milijonov dolarjev izdelkov, naj- manj 85 odstotkov vsega deviznega iz- kupčka pa naj bi ustvarilo na tehnolo- ško najzahtevnejših tržiščih. Gorenjevi gospodinjski aparati so pravzaprav prisotni že na vseh kontinen- tih. takšno mednarodno uveljavitev pa naj bi v tem velenjskem sozdu zagotovili tudi drugim programom in proizvodom. Temu primerno je bilo geslo nedavne tretje zunanjetrgovinske konference soz- da Gorenje: »Gorenje na vseh kontinen tih«, kar pomeni svojevrsten izziv za vse tovarne tega poslovnega sistema. V tem srednjeročnem obdobju naj bi Gorenje izvozilo skupaj za 825 milijo- nov dolarjev izdelkov, leta 1990 pa naj bi v povprečju prodalo na tuje že 45 odstotkov vse proizvodnje. ■ Sodeč po zadnjih podatkih Gorenje la ni ni uresničilo opredeljenih izvoznih na log. Zato bo moralo letos povečati izvoz za dobro petino oziroma prodati na tuje za 150 miijonov dolarjev izdelkov, da bi ustvarilo pogoje za uresničitev srednje ročnih izvoznih nalog. Poleg lega name- ravajo povečati ludi stopnjo pokritja uvoza z izvozom in sicer na najmanj 155 odstotkov. Na tuje je lani Gorenje prodalo za ne- kaj manj kol 120 milijonov dolarjev iz- delkov, čeprav so načrtovali, da bo izvoz za 20 milijonov dolarjev večji. Načrtova- nega izvoza niso dosegli predvsem zara- di delovnih organizacij Gorenje Bira Bi- hač in Gorenje MIV Vranje. Kljub temu je Gorenje, v primerjavi s prdlanskim letom, lani povečalo prodajo na tuje za približno 5 odstotkov in doseglo kar 145 odstotno pokritje uvoza z izvozom Pomembno pn tem je. daje Gorenje kar 87 odstotkov vsega lanskoletnega izvoza ustvarilo na konvertibilnem tržišču. Naj- večji izvoznik tega poslovnega sistema je bila m ostaja tudi vnaprej delovna organiza- cija Gorenje gospodinjski aparati. Največ izdelkov je Gorenje lani prodalo v Zvezno republiko Nemčijo. Francijo. Avstrijo. Veli- ko Britanijo. Sovjetsko Zvezo, Avstralijo. Združene države Amerike, Češkoslovaško Italiio. na Dansko. Madžarsko. Švedsko. Itd V. E V Elkroju bodo gradili skladišče gotovih izdelkov 1,550.000 konfekcijskih izdelkov bodo izdelali letos Ne samo hlače, tudi drugi konfekcijski izdelki bodo letos značilnost Elkrojeve proizvodnje. Med dodatni- mi programi velja omeniti proizvodnjo jaken. kril. srajc, smučarskih komple- tov in puloverjev. Načrtuje- jo, da bodo letos izdelali 1,5.50.000 izdelkov. Polovico hlač za potrebe domačega tržišča ter večino izdelkov novih programov bodo na- redili v kooperaciji. V Elkroju načrtujejo, da bodo letos ustvarili dobrih petnajst milijard din prihod- ka. od tega pa bodo za 2.3 milijarde dinarjev izdelkov prodali na konvertibilnem tržišču, na klirinškem pa za okrog štiristo milijono\- di narjev. Na< ri: so realni, pra vijo v Elki-oiu. saj so za ob dobje pomlad-polctie že \ naprej prodali 372.280 hlač. kar je za četrtino več kot v enakem obdobju lani. Sem ni zajeta prodaja v industrij skih prodajalnah, saj načrtu leio. da bodo prodali vsaj 7.5.000 hlač. od lega pa jih bodo 20.000 ponudili v obliki dodatnih kolekcij. Več truda bo treba vložili v prodajo dodatnega progra ma. To se posebej velja /a krila, ki jih niso ponudili \ kolekciji poinlad-polelje. kai seveda pomeni, da zaenkrat še nimajo kupcev. Novosti, ki jo \ Elkroju predlagajo / letnim načitoti' l(> tudi interna izvozna .sli mulacija za i/enačevanje do liodkovnosti izvoza z doma čim trgom Od neto prodaine vrednosti na domačem trtiu bi izdvojili določen o(l.-^totl•K sredstev, ki bi jih izkoristi' za spodbujanje proi/\'odnj' za konvertibilni tra Tako na iji bile posamezne proi/voci ne enote bolj zainteresiiaii« za konvertilMlni i/\ o/ Velik zalogaj bodt) Elkroju leto.s predstavhaU naložbi' Zgraditi namei a\ a|o skladiš- če gtitovih izdelkov, predra cunska vrednost pa /nasii milijardo m pol dinarjev . V skladišču gotovih i/delkov bo tudi prostor za likalnico Skladišče bodo gradili tud iiekai naslednjih let •JANEZ VEDKNMK 15. JANUAR 1987 NOVI TEDNIK - STRAN 5 Za organizirane počitnice še premalo izvirnih Idel vsako leto več prireaitev, a prevladujejo zimsko športne aktivnosti Počitnice so tu. Jutri bodo učenci osnovnih in srednjih šol dobili polletna spričeva- la potem pa, torbo v kot, vse do 2. februarja, ko bodo šolski zvonci ponovno kli- cali k poukii. Upajmo, da bo snega do- volj Tudi pred domačim pragom, saj se bodo otroci tako najbolje zaposlili, pa še uživali bodo. Malo manj srno nad počitnicami navdušeni starši. Malokdo si bo vzel kar dva tedna dopusta, da bo lahko nekje skupaj z otro kom. Kvečjemu bomo za otroka žrtvovali kakšen te- den, saj mora ostati nekaj dopusta še za poletje. Otro kom. ki bodo s starši ali brez njih preživeli počitnice na kakšnem smučišču ali pn so rodnikih. ki živijo v kakš nem turističnem kraju, bo pravzaprav najlepše Ostali, in ti bodo v večini, se bodo pač sprijaznili s tistim, kar jim nudi dvorišče, igrišče in ulica. Da vendarle vse skupaj ne bi bilo preveč prepuščeno naključju, so se v marsikate ri občini na našem območju potrudili, da otrokom ponu dijo nekaj več tudi med po čitniškim časom. Programe organiziranega počitniškega preživljanja prosj,ega časa navadno pripravijo občinske zveze prijateljev' mladine v sodelovanju z najrazličnejši- mi društvi in organizacijami. Opažamo, da je vsako leto več teh dejavnosti, da pa se otroci m starši še vse presla- bo odzivajo nanje. Še vedno pa pogrešamo večjo aktivnost mladinskih organizacij, ki v svoj pro- gram dela še vedno niso vključile tudi prostočasov- nih dejavnosti za mlade med zimskimi počitnicami, razen redkih izjem, kot sta. na pri mer. občinski konferenci mladih v Celju in Slovenskih Konjicah. Tudi osnovne šole svoja vratri praviloma trdno zapah nejo. To je sicer razumljivo, saj tistim, ki že vse leto gle dajo učilnice, m dosti do te- ga. da bi to počeli še med počitnicami. Toda. če bi po nudili zanimiv program, bi otroci prišh. V Rimskih To plicah. kjer bo osnovna šola na široko odprla vrata učen eem med počitnicami, se ne bojijo, da ne bi bilo otrok, saj k' program nadvse privla- čen. Celo srednje šole bi lah ko bile bolj velikodušne. Te lovadnice in razni delovni kabineti, zlasti še računalni ki, bi bih tudi med počitnica '111 dovolj privlačni za mlade. bi jitn le dali možnost in seveda ustreznega vaditelja mentorja. .Aktivnosti na šolah pa seveda terjajo do datne napore učiteljev, šolo K' potrebno zakuriti, čistiti in se marsikaj kar še dodatno "bremeni skromen šolski Pioračun. Če bi se pa šole •Ticdseboj dogovorile, bi se našla katera, ki bi bila pri- pravljena odstopiti svoje Prostore za organizirane po čitniške dejavnosti, stroške zanje pa bi krile skupaj. To verjetno ne bi bilo težko? V Mozirju: vse ali nič Najbolj sp se letos izkazali v Celju, v Šmarju pn Jelšah je tovrstna ponudba še pres- kromna, vse pa kaže, da bo- do tudi otroci, v Mozirju ob vse. Občinska zveza prijate- ljev mladine je sicer pripra- vila tedenski program aktiv- nosti. Izvajali pa ga bodo le, če bo dovolj prijav. Prijavilo pa naj bi se najmanj 15 in največ 30 otrok od I. do 4. razreda. Zanje bi potem ime li ure pravljic, družabne igre m igre na snegu. Peljali bi jih tudi v Celje na bazen in drsa- lišče. Lani se je največ otrok prijavilo ravno za bazen in drsanje, pa ni bilo dovolj prostora v šolskih avtobusih, za ostale aktivnosti pa ni bilo dovolj zanimanja. Zato v Mo- zirju razmišljajo takole: če bo dovolj prijav, bodo pro- gram izpeljali, če ne, pa nič. Celje: velil(o in raznoliko Pionirski dom Cvetke Je- rinove bo odprt skoraj vsak dan, razen sobot in nedelj, od 10. do 12. ure. Vse priredi- tve bodo brezplačne. V po- nedeljek in sredo bodo otro- ci lahko slikah m izdelovali okrasne predmete. V torek bodo predvajali diafilme (Miškohn, Kekec, Martin Kr- pan), v četrtek bo ura ljud skih pravljic, vesele urice s kvizi in družabnimi igricami bodo v petek. V petek bodo lahko učenci višjih razredov poslušali glasbo in plesali. V ponedeljek, 26. januarja, bo do prišli na svoj račun otroci, ki jih zanimajo ljudski plesi in otroške rajalne igre, lut- kovno dopoldne pa bo v to- rek. 27. januarja. Istega dne. ob 10. in 15. uri. bo v Slovenskem ljudskem gledališču predstava Razboj- nik Rogovilež. Vstop bo prost Celjsko kinopodjetje jc pripravilo primeren in zaba ven izbor filmov, ki sijih bo do mladi lahko ogledali vsak dan počitnic. Vsak film bo na programu dva dni. Mladi si bodo lahko dopoldan skih predstavah v kinu Me tropol ogledali ameriške fil me E. T. Vesoljček. Policij ska akademija. Superman II. del. Smaragdni gozd in Roc ky IV. del ter še italijanski film Zakaj se vse to dogaja meni. Vstopnina za matineje je 350 dinarjev. Ob sredah m sobotah ob 14.30 pa bo v.slop prost. Brezplačne bodo tudi kino predstave v dvorani KS Lju bečna. kjer bodo 23. januarja ob 10. uri vrteli film Tovarši ja Petra Grče ter na osnov nih šolah v Frankolovem (23. januarja) in Kompolah (22. januarja), prav tako ob 10. uri, kjer bodo zavrteli Charli- ja Chaplina. Delavska univerza bo or- ganizirala brezplačne teča- je tujih jezikov za učence nižjih razredov. Prijave zbi- rajo po šolah. Rekreacija: Zveza telesno- kulturnih organizacij, teles- nokulturna skupnost Celje in zavod Golovec organizira- jo celo vrsto brezplačnih de- javnosti. Med tednom bo os- novno - in srednješolcem na voljo drsališče od 10. do 11.30, bazen na Golovcu pa od 9. do 13. ure. V tem času bo za rekreacijo na voljo tudi kegljišče, avla za namizni te- nis, dvorana A za igre z žogo, dvorana za tenis pa bo na vo- ljo brezplačno od 8. do 10. ure. Telovadno društvo Parti zan Kovinar organizira te- denski smučarski tečaj na Svetini (13.500 dinarjev) in Celjski koči (17..500 di narjev). \' pionirski knjižnici bodo ob sredah ure pravljic, knjižnica bo odprta vsak dan: ob ponedeljkih, torkih in sredah popoldne, v četr- tek, petek in soboto pa po- poldne. Letos so se izkazali tudi celjski mladinci. Center za klubsko dejavnost organizi- ra vrsto prireditev. Vse bodo v KLUBU. Ob ponedeljkih m torkih bo bohši sejem. Že jutri ob 20. uri bo v jazz-klu bu nastopil kvartet Radko Divjak, v soboto bo otvoritev razstave Boruta Alojza Hlu- piča, razstavo fotogrupe M bodo odprli prihodnji petek ob 20. uri. Ciklus filmov o Jamsu Bondu bodo vrteli 22. m 28. januarja ob 19.30. Gle- dališče s ceste iz Kranja bo gostovalo v četrtek, 29. janu- arja ob 20. uri. Večer klasič- ne glasbe bo v nedeljo 25. januarja, disco matineje pa bodo to m prihodnjo nedeljo ob K) uri. Velenje: za vsakogar nekaj Obcin>ka /\dšo!skim in note denski tečaj smučanja na Lisci. Hkrati pa bodo organi zirali vsak dan prevoz otrok za smučanje na Mogalniku nad Svibnim Otroci iz Laškega m okoli ce bodo lahko smučali vsak dan pod strokovnim nadzo rom v Marijagradcu in De bru Za tiste, ki že obvladajo ta šport pa so poskrbeli tako. da jih bodo vsak dan peljali na Roglo. Sicer pa se je ob činska zveza prijateljev mla- dine iz Laškega dogovorila, da imajo tudi otroci iz te ob- čine prost vstop na drsališče in bazen v Celju. Veliko bolj zanimivo bo v Rimskih Toplicah. Prvi te- den počitnic bodo vse dejav- nosti v osnovni šoli. V pone- deljek bodo lutkovne igrice in pa turnir med dvema og- njema za otroke višjih razre- dov. V torek bodo vrteli otro- ške filme v kinodvorani Voj- nega centra za medicinsko rehabilitacijo, v sredo bo tur- nir v odbojki in organizirano sankanje, v četrtek bodo otroci gradili pravljično me- sto v snegu, v petek pa bo tekmovanje v namiznem te- nisu in pa risanke za naj- mlajše. V drugem tednu počitnic bodo organizirali začetni in nadaljevalni smučarski tečaj za predšolske otroke in os- novnošolce. Tečaji bodo v bližini Rimskih Toplic. Šmarje: Program »Rogla 87« Občinska zveza za telesno kulturo Šmarje pn Jelšah je pripravila šolo smučanja na Rogli. začetni in nadaljevalni tečaj, v akcijo pa se lahko vključijo tudi ljubitelji teka na smučeh. Akcija bo od 19. do 23. januarja. Avtobusi bo- do vozili po ustaljenem voz- nem redu iz vseh večjih kra- jev. Vsi. ki bodo plačali smu- čarski paket, bodo imeli na avtobusu rezervacijo. Cena petdnevnega paketa za otro- ke je 20.500 dinarjev, za odra- sle pa 21.500 dinarjev. V tej ceni je vključen prevoz, vleč- nica. malica in šola smuča- nja ah teka. Vsi smučarji bo- do tudi nezgodno zavaro- Šentjur: varstvo otrok drugI teden počitnic Šentjurskim otrokom bo tudi med letošnjimi počitni cami največ aktivnosti pri- pravilo društvo prijateljev mladine iz krajevne skupno- sti Šentjur-center Prvi te den počitnic se^. bodo morah otroci sami znajti, drugi ie den pa jim pnpravljaio ortia nizirano varstvo. k(jl že v sa leta dosle). Vsak dan« bosta za otroke poskrbeli dve čla nicrdruštva, jih zaposlili z igrami na snegu, pravhicami in obiski v delovnih t)rgani zacijah. Na osnovni soli v Šentjurju pa bodo lahko malčki dobili tudi kosilo. Prijave sprejemajo razredni ki na šoli. Žalec: vse v rokah krajevnih skupnosti v žalski obcini imajo tak> no prakso, da počitniške a k tivnosti pripravljajo d'uštva prijateljev mladine p«( kra jevnih skupnostih v sodelo vanju s šolami, kulturnimi (.Iruštvi. ponekod tuili /. iov ci. gasilci in seveda telesno kulturnimi organizacijami Največ bo zimskih športnih aktivnosti, predvsem bodo to zimovanja in smučarski tečaji, organizirali pa bodo ludi razne gledališke pred stave, filmske predstave m interesne dejavnosti. Tako bodo. naprimer. v krajevni skupnosti Cinže organizirali štiridnevno zimovanje na Gozdniku - Miuičarskim '( čajem. Preboldu l)i>d( prav tako smuč arski tečaji ii pa interesne d(>jav ri(»sti n. šoli. na Gomilskem pa <<• b/ do otroci lahko vkliuči! gledališko interesno d' .• nosi if v ^?r.ucarK' 1 ,1'. 'I" i.i' hI aniiiM ' rsii|i/H '. M i T.).A I .\i\lt Ali to pomeni, da vabite v svojo enoto čim več varče- Sto let stara šola v Jerneju Ne samo otroci, tudi njihovi starši m uciteljici v Jerneju nad Locami si mociu) zelijo novo šolo. Zdajšnja, kjer si otroc i nabirajo znanje v dveh učilnicah s kombiniranim poukom, les ne zasluži svojega imena. Otroci nimajo enakih pogojev /a delo m učenje kot njihovi vrstniki v dolini in kar malce zavisini so iim sorlobnili učilnic, kabinetov, učmh pnpomoč kov. telovadnic in igrišč. V krajevni skupnosti Jernej se inociio /av/emajo. da In /uiadili novo šolsko poslopje Otroci sicer radi hodijo v solo. ki ,e stara vee kot sto lei Ko mi pisali Npis o smiji soli. >e |e Silvestri Gumzej zapisalo: \' šolo r.ida hodim /ato. kei m lov.n išica huda. Zi'lim mivu šolo. ker bi v njej imeli tudi ladiatoije lii/icdi In bili /ase Pov rhu bi imeli se telovadnica Če bomo imeh novo solo. Ikhiih \a/n l)oklei pa H'iiu'iski otroci ne hodo micli telovadnice, se bodo v minutah /a rekreai ijo prav tako \e>elo kol pu^d loio.ip.iiiinim podili pred staro učilno. MATEJA PODJEI) 15. JANUAR 1987 NOVI TEDNIK - STRAN 7 privlačne rejnine odkar so se lani bistveno oovišale rejnine in nagrade Ja rejnice je postal poklic rejnice privlačnejši. Ker pa je rejništvo ena iz- med oblik družbene skrbi za otroke, je pomembno v kakšno družino pride otrok. Nujno je. da je le-ta poveza- na z družbenimi organi in strokovnimi službami, predvsem pa mora imeti to- plo družinsko srce, saj rejni- ška družina poskrbi za vse, kar otrok potrebuje - ne le za vzgojno delo, ampak tudi za celotno življenje, zdravljenje in delo otroka. Samo takšna celovita družinska odgovor- nost, s strokovno pomočjo in sodelovanjem, pa lahko v otroku prebudi vsa najlepša občutja sredi razumevajoče- ga družinskega okolja. Nedvomno je izredno po- membna odločitev meril za izbiro rejniške družine. Ni- kakor ne sme prevladovati materialni kriterij, zato stro- kovne službe preverjajo dru- žine, ki se odločajo za rejni- štvo. Največje povečanje rejnin opazimo pri osnovnošolskih otrokih (55.700 dinarjev za otroke v starosti od 7 do 13 let in 61.900 dinarjev za tiste otroke, ki so stari nad 14 let in ne prejemajo štipendije.) Zvišale so se tudi nagrade za rejnice. Za vsakega zdra- vega otroka dobi rejnica 24.000 dinarjev, za lažje du- ševno motenega 28.800 di- narjev, za zmerno motenega 32.400 dinarjev, za telesno prizadetega otroka 28.800 di- narjev, za otroka z vedenjski- mi motnjami 27.600 dinarjev in za otroka z več motnjami 36.000 dinaijev. Z. S. Franc iViohorič Vitanjčani smo se 29. decembra lani poslovili od 82-letnega Franca Ma- horiča iz Brezna v Vita- nju. Rodil seje 8. novem- bra 1904 čevljarju in go- spodinji, ki sta imela v Breznu malo kmetijo, na kateri je zagospodaril edi- nec Franc. A bolj kot kmetovanje gaje veselilo intelektual- no delo. Posvečal seje ki- parjenju in rezbarjenju in v Vitanju restavriral nič- koliko spomenikov. Tudi napisna tabla: Osnovna šola 3. bataljona VDV Vi- tanja, izrezljana v hrasto- vem lesu, je njegovo delo. V zakonu se mu je rodi- lo šest otrok in ker kmeti- ja ni dajala dovolj za pre- živetje, seje Franc Moho- rič zaposlil. Najprej kot kurir na občini Vitanje, kasneje kot poštar Otroci so se izučili in vsi, razen ene hčerke, odšli v svet. Leta 1969 seje Franc Mo- horič starostno upokojil. Tedaj seje lahko še bolj posvetil svojemu konjič- ku, rezbarjenju in branju. Imel je najbogatejšo knjižnico daleč naokoli. Franc Mohorič je bil silno razgledan in načitan mož. Vseskozi je bil tudi naroč- nik Novega tednika in njegov vitanjski dopis- nik. Novi tednik je vselej pozorno prebral. S svoji- mi prodornimi mislimi se je vselej upiral svetohlin- stvu in lažni morali. S svojim pisanjem je na straneh Novega tednika odprl mnoge polemike. Iz njegovih prispevkov pa je izžarevala ljubezen do rojstnega kraja, Vitanja in največkrat se je Franc Mohorič podpisal samo, »Vitanjčan«. Vitanjčani smo mu za vse, kar je naredil za njih in za kraj, hvaležni in hkrati smo ponosni nanj. FRANJO MAROŠEK V SPOMIN Novo vodstvo KS Staro Velenja v krajevni skupnosti Staro Velenje, kjer 25. januarja slavijo krajevni praznik, so izvolili nove člane sveta in skupščine ter tudi posamezne komisije krajevne skup- nosti. Predsednik sveta je Maks Praprotnik, podpredsednica Mija Kemperle, ki bo skrbela še za teniška dela v svetu, predsednik skupščine je Frederik Camlek, predsednica socialistične zveze pa Olga Aristovnik. V skupščini je še 33 članov. V družbenopolitičnih organizacijah so pod vod- stvom Stanka Hudalesa nEgaktivnejši borci, vscy toliko aktivnosti pa si v krajevni skupnosti želijo tudi med člani zveze komunistov in med mladimi. V Starem Velenju upajo, da bo novo vodstvo nadalje- valo uspešno delo prejšnjih odbornikov. Lani so uspešno zaključili obnovo mestnega centralnega ogrevanja, letos pa naj bi začeli z obnovo starega mestnega jedra. L. OJSTERŠEK Pomagajmo pticam Kljub temu, da se Slovenci vse preveč radi trkamo po pr- sih in izpostavljamo svojo hu- manost, bi vendarle morali kdaj pa kdaj poseči malce globlje vase in ugotoviti, ali smo zares tako humani kot se hvalimo. Se naša skrb za okolje - ki, kot vse kaže, vsaj navidezno narašča iz leta v leto - konča s tem, da vsako pomlad lepo oči- stimo mestne zelenice, posadi- mo rožice in uredimo poti? V mestnem parku smo jih celo asfaltiran in tako posredno pri- vabili nanje tudi kolesaije in motoriste! Spreh^alci im^o namreč še vedno najrajši trdno zemljo in kanček mehke trave pod nogami. Smo se ob vsej tej skrbi za okolje in lepši izgled parka kd^ vprašah, keg bi morali na- rediti za naše ptice? Pomla- danski sprehod je namreč veli- ko prijetnejši, če v krošnjah dreves žgolijo in ščebet^o gozdne ptice, ki jih včasih tod ni manjkalo. Prejšnja leta, še lani, je bilo za to v parku po- skrbljeno. Tri ptičje hišice so d^ale pticam vs^ malce zavet- ja, ljubitelji živali pa smo vanje lahko trosili zrnje in ostalo ptičjo hrano. Kako pa je s tem letos? Našli so se brezvestneži, ki so hišice uničili, nihče pa ni poskrbel za to, da bi jih nado- mestili z novimi. Mislim, da bi morali rejci ptic, pa tudi goz- darji in vrtnarji poskrbeti tudi za to in v park namestiti nove ptičje hišice. MELITA FURLANI Nova Icarta Celja Pregleden In dobrodošel Izdelek Na Geodetski upravi v Celju so pred dnevi predsta- vili novo karto Celja. Izdal in tudi financiral jo je Ge- odetski zavod Slovenije skupaj z Mladinsko knjigo in predstavlja pomembno novost na tem področju. Zadnja tovrstna karta Ce- lja je namreč že krepko za- starela in turistični delavci so se večkrat pritoževali, da gostom nimajo kaj ponuditi. Karta, ki je izdelana v merilu 1:8000, je pregleden prikaz mesta, kije še jasnejši zaradi barvnega tiska. Tako s karte hitro razberemo, kje so sta- novanjske zgradbe, kje pa na primer industrija ali javni objekti. Na drugi strani karte je besedilo, ki v treh jezikih predstavi zgodovino in raz- voj mesta, hkrati z natanč- nim seznamom vseh ulic, tu- di tistih, ki segajo izven ob- močja^ zajetega na karti. Kar- to prijetno dopolnjujeta dve barvni fotografiji mesta, ki sta tipična motiva Celja (po- gled na mesto s Starega gra- du in Tomšičev trg). Geodetski zavod Slovenije je karto izdelal v pol leta s pomočjo celjskih geodetov, že sedaj pa se zavedajo, dajo bo treba najkasneje v treh le- tih dopolniti in popraviti morebitne pomanjkljivosti sedanje izd^e. Za začetek so karto izdali v 5.000 izvodih, prodajo pa bo organizirala Mladinska knjiga. Zanjo bo treba odšteti 1000 dinaijev, v knjigarnah pa naj bi jo imeli že te dni. Želja turističnih delavcev pa je, da bi postala sestavni del vsake hotelske ponudbe, čeprav bo dobro- došla tudi tistim, ki se ukvar- jajo z načrtovanjem in razvo- jem mesta. TC Majda Cmok čeprav je Marija Cmok svoje delovno mesto zapu- stila zato, da bi se vrnila zdrava in močnejša, se je njeno zdravljenje hitro spremenilo v naprej izgub- iJ^no bitko za življenje. Do upokojitve ji je manjkalo le še šest delovnih mesecev, a Marija se teh dni ni prav po- sebno veselila. Njeno delo - in v zasebnem življenju sin - sta ji lepšala trenutke in Marija kar ne bi znala živeti brez tega. Pred štiriinpetdesetimi leti se je Marija v Boletini pri Ponikvi rodila očetu že- lezničarju in materi gospo- dinji, ki sta le stežka preživ- ljala štiri otroke. Na Ponik- vi je obiskovala prve razre- de osnovne šole, med vojno štiri leta nemško osnovno šolo in nato v prvih letih svobode zaključila tri razre- de celjske gimnazije. Da bi doma čim lažje živeli, se je Marija zaposlila in najprej službovala na Okrajnem ljudskem odboru v Šmaiju in Poljčanah, nato pa v celj- ski Metki. Leta 1948 se je šestn^stletna Marija udele- žila mladinske delovne ak- cije Šamac-Sarajevo in se domov vrnila z udarniško značko, zaradi aktivnosti pa sojo sprejeli v SKO J in sep- tembra 1949 tudi v komuni- stično partijo Jugoslavije. Marija je pomladi 1950 postala tehnični sekretar Mestnega komiteja Ljudske mladine Slovence v Celju, nato pa je delala še na okraj- nem mladinskem komiteju. Službovanje na odgovornih delovnih mestih v družbe- nopolitičnih organizacijah je Marija nadaljevala na okrajnem odboru sociali- stične zveze in kasneje na občinskem sindikalnem svetu. Po štiriletnem delu v Slovenijamerkurju pa je Marija zadnja leta delala na evidenci in statistiki občin- skega komiteja Zveze ko- munistov. V letih mladinske aktiv- nosti je Marija zastopala slo- vensko mladino na zvez- nem kongresu v Beogradu, bila pa je tudi članica okraj- nega komiteja in centralne- ga komiteja ZSMS, kasneje pa je svojo družbenopolitič- no aktivnost dokazovala v sindikatu in osnovni orga- nizaciji Zveze komunistov. V življenju in na delov- nem mestu je Marijo odliko- valo veliko dobrih lastnosti. Ljudje so jo poznali kot skromno, delovno, pošteno in prizadevno delavko, kije bila vedno pripravljena po- magati in nikoli ni izgubila vere v človeka. Sodelavci so jo poznali kot izredno de- batno stenografko, udeleži- la pa seje tudi številnih ob- činskih, republiških in zveznih tekmovanj. Za svo- je delo je bila Marija Cmok odlikovan? z redom dela s srebrnim vencem. V SPOMIN Na podlagi 11. člena Pravilnika o delovnih razmerjih delavcev Sob Šmarje pri Jelšah razpisujemo prosta dela in naloge Referenta za odmero davkov in prispevkov od opravljanja gospodarske dejavnosti Kandidat mora poleg splošnih pogojev za sklenitev delovnega razmerja izpolnjevati še naslanja: - višja izobrazba pravne, upravne ali ekonomske smeri - dve leti delovnih izkušenj in opravljen strokovni izpit. Delovno razmerje bomo sklenili za nedoločen čas. Ponudbe z dokazili o izpolnjevanju pogojev spreje- ma kadrovska služba Sob Šmarje pri Jelšah 20 dni po objavi razpisa. Kandidati bodo o izbiri obveščeni v 30. dneh po izteku roka za prijavo. Delavski svet delovne organizacije GORENJE - MALI GOSPODINJSKI APARATI p. o., Nazarje RAZPISUJE prosta dela in naloge individualnega poslovodnega organa 1. Direktorja delovne organizacije in prosta dela in naloge s posebnimi pooblastili in odgovornostmi 2. Pomočnika direktorja za splošne zadeve in informatiko 3. pomočnika direktorja za proizvodnjo Poleg splošnih, z zakonom določenih pogojev, mo- rajo kandidati izpolnjevati še naslednje pogoje; pod 1. - da je državljan SFRJ in izpolnjuje splošne pogoje določene z zakoni, samoupravnimi sporazumi in družbenimi dogovori, - da ima višjo ali visokošolsko izobrazbo ali z delom pridobljene delovne zmožnosti in vsaj 5 let delovnih izkušenj na odgovornih delih in nalogah v gospodar- stvu, - da njegovo dosedanje delo zagotavlja, da bodo doseženi sprejeti cilji DO kot celote ob načelu soli- darnosti in vzajemnosti. Pri izbiri direktorja DO bo delavski svet upošteval mnenje o moralnopolitičnih kvalitetah kandidata. pod 2. - dipl. inženir ali dipl. ekonomist - 5 let delovnih izkušenj na odgovornih delih in nalogah na področju vodenja - aktivno znanje enega tujega jezika in pasivno zna- nje enega tujega jezika pod 3. - dipl. inženir ali dipl. organizator dela - 5 let delovnih izkušenj na vodilnih oz. vodstvenih delih in nalogah - aktivno znanje enega tujega jezika in pasivno zna- nje enega tujega jezika Izbrani kandidati bodo imenovani za 4 leta in bodo lahko po poteku mandata ponovno imenovani. Kandidati naj pošljejo pisne prijave z dokazili o izpol- njevanju pogojev v 15. dneh po objavi razpisa na naslov: GORENJE SOZD, DSSP, Sektor kadrovskih zadev, 63320 Titovo Velenje, Partizanska 12, z ozna- ko na kuverti: »Na razpis MGA pod 1., 2. ali 3.« (Vpišite ustrezno številko!). O izbiri bodo kandidati obveščeni v 45 dneh po poteku roka za prijavo. 8. STRAN - NOVI TEONIK 15. JANUAR 1987 I Vabilo za nastop na Irskem Mešani mladinski pev- ski zbor Tehnik Celje je te dni dobil lepo povabi- lo za nastop na medna- rodnem pevskem in fol- klornem festivalu v me- stu Cork na Irskem, ki bo od 1. do 3. maja. Pri izrednih uspehih te- ga zbora na zadnjem mla- dinskem festivalu v Celju in podobnem festivalu v Belgiji, kjer je zbor osvo- jil zlata odličja, so lani po- slali svoje posnetke tudi na Irsko. Od tam je zelo hitro prišel odgovor, da bi zelo radi sprejeli MMPZ Tehnik v goste in da so predvideli tudi tri nasto- pe. Zboru bi na Irskem pokrili vse stroške biva- nja, stroške prevoza pa mora zbor pokriti sam. Tu pa seje zapletlo, kaj- ti Tehniku, kot šolskemu zboru, verjetno ne bo uspelo zbrati potrebnega denarja, saj gre za več kot, dva milijona dinar- jev. Pri zboru sicer upajo, da jim bodo priskočile na pomoč delovne organiza- cije in kulturna skupnost, saj bodo sicer morali ostati doma. To pa bi bila velika škoda, kajti le na takih tekmovanjih lahko mladi pokažejo svoje zmožnosti in, če sodimo po zadnjih rezultatih, so zmožnosti MMPZ Tehnik velike. Pihalcem je zmanjkalo sape Krizi celjske godite na pihala nI videti konca Pihalni orkester ŽPD France Prešeren iz Celja bi drugo leto praznoval 80 obletnico svojega delova- nja. Mi smo zapisali zato, ker so le male možnosti, da bi ta glasbeni kolektiv po- novno oživili. To pa bi bilo nujno potrebno, saj je pihal- ni orkester v svoji preteklo- sti imel velike uspehe. V 60. letih je sodil med tri najboljše godbe v Sloveniji in še leta 1982 je na tekmova- nju pihalnih orkestrov na Bledu osvojil odlično 8. me- sto v prvi skupini. Potem pa je orkestru pričelo zmanjko- vati sape, in sicer zato, ker ni bilo mladih glasbenikov. Problem je pravzaprav v tem, ker zaradi pomanjkanja prostorov nikoli niso imeli svoje šole. Pri Glasbeni šoli Celje so sicer naleteli na vso podporo, saj so bili tisti učenci te ustanove, ki so igrali pri tem orkestru, oproščeni plačevanja šolni- ne. Nikakor pa niso mogli najti stika z glasbenimi pe- dagogi na tej šoli, ki so vodili druge podobne orkestre in so seveda učence zvabili k sebi. Pri orkestru so na to priče- li opozarjati že leta 1965, ko so predlagali Kulturni skup- nosti in ZKOS Celje, da bi štipendirali vsaj enega štu- denta glasbe, ki bi po študiju lahko postal dirigent orke- stra. Vendar pri tem niso uspeh. Za srednjeročno ob- dobje 1980-85 so izdelali raz- vojni program orkestra, ven- dar tudi tega niso obravna- vali. Nekateri so menili, daje prezahteven. V njem so na- mreč predvideli nabavo no- vih instrumentov, oblek, not itd. Z dirigenti so imeli pravza- prav več sreče, kot pa bi bilo to načrtno delo. Rudolf Sta- rič, Anton Kumer in Vili Trampuž so bili vsi zelo do- bri glasbeniki in dirigenti, vendar nihče ni bil iz Celja. Zato so bili bolj umetniški vodje, kot pa da bi živeli z orkestrom. Zaradi težav s prostori za vadbo, z instrumenti, oble- kami in drugim, so tudi sta- rejši člani zapuščali orkester, mladih pa ni bilo. Nekaj časa so vključevali učence žalske glasbene šole, vendar je po poplavi prostorov februarja 1985 tudi to prenehalo. Imeh so sicer še nekaj nastopov, vendar je bilo že takrat jas- no, da je orkester v razsulu. Omenjena poplava je še bolj poškodovala že tako stare in- strumente, uničenega je bilo veliko notnega materiala in tudi ponošene obleke so po- stale skoraj neuporabne. Preden so dobili nove pro- store, v Spodnjem gradu, so preostali člani prenehali z Igranjem ali pa so se priklju- čili drugim orkestrom in an- sambjom. V Glasbeni šoli Celje so sicer zaposlili peda goga, ki bi lahko prevzel vodstvo pihalnega orkestra, vendar so zdaj težave z glas- beniki. Mladi nočejo igrati na zastarele in razglašene in- strumente, obleči stare in ponošene obleke ter pozimi vaditi pri 12 stopinjah. V Celju se moramo odloči- ti ali potrebujemo in želimo imeti dober pihalni orkester in potem zbrati skupaj denar za nakup novih instrumen- tov, oblek, notnega materi- ala ter za redno delo orkestra (vzdrževanje prostorov, ho- norar dirigentu in podobno). Pri tem pa bosta morala svo- je reči zlasti Kulturna skup- nost in ZKOS. F. P. Marjan Ašič, predsednik Pihalnega orkestra ŽPD France Prešeren: »Na inštrumentalno glasbo pri nas gledajo preveč s stališča zborovske glasbe. Vendar je med njima velika razlika. Pevski zbor ustanoviš in po šestih mesecih vaj ima ta zbor že lahko koncert. Pri pihalni godbi pa je treba 4 do 5 let delati z mladimi glasbeniki, da napraviš orkester. Zato pa- moraš imeti pogoje. Pri Prešernu smo igrali na stare inštru- mente in bili oblečeni v 10 in več let stara oblačila. Medtem pa so pri podobnih orkestrih oboje zamenjali dva ali celo tn krat. Na probleme v zvezi z orkestrom smo opozarjali zelo dolgo, vendar se ni nihče zmenil za to.« Daniel Škodnik, tajnik orkestra: »Za rešitev nastalega položaja sta dve možnosti. Ali krpamo to, kar imamo in zberemo stare člane ter poskušamo sčasoma pritegniti mlade, ta čas pa nastopamo z izposojenimi glasbeniki, kot to delajo nekateri orkestri. Mishm, da je to bolj razmetavanje denarja, kot pa da bi imelo kakšno dolgoročno korist. Zato je treba k obnovi orkestra pristopiti načrtno, zagotoviti potrebna sredstva in potem z mladimi glasbeniki, ob pod- pori starejših, zagotoviti kakovostno delo.« Obnova žičke kartuzije se nadaljuje Obnovitvena dela na sve- tovno znani žički kartuziji se nadaljujejo. Medtem ko so letos stro- kovnjaki zavoda za spomeni- ško varstvo iz Celja obnav- ljali ostrešja na nekdanjih sa- mostanskih poslopjih, pri- pravljajo zdaj načrte za sana- cijo mogočnega renesančne- ga obrambnega stolpa, ki so ga kartuzijani postavili v 16. stoletju zaradi obrambe pred Turki. Zob časa je stolp močno načel, predvsem je uničena streha, ki se že ruši. V pri- hodnjem letu bodo stolp pre- krili z ustrezno kritino ter ta- ko zavarovali stavbo pred nadaljnim propadom. Z. S. Filmi za mlade Celjsko kinopodjetje je tudi letos pripravilo celole- ten program filmov za mla- de. Prišlo pa je do nekaterih sprememb. Filme za mlade bodo po- slej vrteli v kinu Metropol (in ne več v kinu Dom), na pro- gramu pa bodo vsako sredo in soboto. Poprejšnje štiri predstave na teden bosta to- rej zamenjali le dve, a na ti- ste dni, ko je bil obisk naj- večji in v dvakrat večji dvo- rani. Tudi letos so številne de- lovne organizacije s svojim pokroviteljstvom omogočile, da bodo predstave mladin- skih filmov na ogled brez vstopnine. Programski novosti v celj- skih kinih pa je kar še nekaj. Tako so letos ukinili filmsko gledališče, ki v minulih letih ni imelo r.nvno množičnega odziva občinstva. Funkcijo gledahšča prevzema redni program Malega Uniona, kar z drugimi besedami poveda- no pomeni, da visoko kako- vostnih filmov na programu ne bo nič manj, prej narobe, da pa bodo ti na programu po ves teden in ne več le v eni predstavi, kot se je doga- jalo ob filmskem gledališču. Tudi za letos kinopodjetje obljublja več zaokroženih filmskih revij, največ pa pri- čakujejo od programa 15. Tedna domačega filma, kate- rega soorganizatorji so in ki bo letos od 3. do 10. no- vembra. B. S. Kulturniški daj - dam na Šmarskem Februarja In marca pripravljajo tradicionalne Kozjanske kulturne dneve Najširši prikaz amaterske kulturne dejavnosti na Šmarskem so Kozjan- ski kulturni dnevi. Večina letošnjih prireditev bo v mesecu februarju, del pa v prvi polovici marca. Pripravlja- jo jih posamezna kulturna društva, šole in kulturne ustanove. Na zadnji seji odbora za pripravo prireditev ob Kozjanskih kulturnih dnevih, so se s predstavniki društev dogovorili o poteku prireditev in o srednji temi letošnje manifestacije. Ta bo v znamenju filma z naslovom: Film- ska vzgoja mladih v občini Šmarje pri Jelšah. Razgovor bodo organizirali v sodelovanju s šolami, kinematografi in strokovnjaki za filmsko vzgojo, kot go- sta pa so povabili Miša Čoha, priznane- ga slovenskega filmskega amaterja, ki bo predstavil nekaj svojih najnovejših kratkih filmov. Organizator tega dela programa v okviru Kozjanskih kultur- nih dnevov je odbor za filmsko dejav- nost pri občinski zvezi kulturnih orga- nizacij Šmarje pri Jelšah. Na seji odbora za prireditve so se dogovorili tudi o kraju osrednje občin- ske proslave ob 8. februarju, sloven- skem kulturnem prazniku. Ta bo v Ro- gatcu, združili pa jo bodo z otvoritvijo novih prostorov tamkajšnje knjižnice. Večja kulturna prireditev bo tudi ob- činsko srečanje Naša beseda, ki bo marca v Mestinju in Kozjem. V tem času se bodo v Podčetrtku srečali tudi besedni ustvarjalci občine Šmarje pri Jelšah, ki bodo svojo predstavitev združili z otvoritvijo nove krajevne knjižnice. Največ prireditev bo februarja, ko se bodo srečale številne folklorne skupi- ne z območja šmarske občine, gledali- ške amaterske skupine, organiziranih bo več koncertov, likovnih razstav in drugih prireditev, da bi bil prikaz ama- terske kulturne dejavnosti v občini čim bolj zaokrožen in da bi se z njo seznanilo čim več občanov. M. AGREŽ Delovna organizacija KREATOR Celje Komisija za delovna razmerja objavlja prosta dela in naloge v proizvodnji ženske konfekcije: - 6 šivalk za šivanje ženske konfekcije in - 2 iikalki za likanje ženske konfekcije Pogoji: II. oz. III. stopnja zahtevnosti - konfekcionar, 12 mesecev delovnih izkušenj ali z delom pridobljene delovne zmožnosti na navedenih delih in nalogah. Objavljena dela in naloge so za nedoločen čas s trimesečnim poskusnim delom. Pismene prijave z usreznimi dokazili naj kandidati pošljejo v 15. dneh po objavi kadrovski službi KRE- ATOR Celje, Kersnikova 51. Kandidate bomo o izbiri obvestili v 15. dneh po sprejemu sklepa o izbiri. Pesem jim je velika ljubezen Gallusove značke za vitanjske in konjiške pevce Zborovsko petje dobiva v konjiški občini pravo mesto in veljavo tudi po zaslugi prizadevne zborovodkinje Darinke Ivačič, ki ob dveh mladinskih zborih v osnov- ni šoli Zreče, kjer poučuje glasbeni pouk, vodi še vi- tanjski moški in konjiški ženski zbor. Oba odrasla zbora sta se v zadnjih letih potrdila na na- stopih v domači občini in na gostovanjih. Decembra pa je več članov in članic za zve- stobo zboru in petju prejelo Gallusove značke. To pa je hkrati tudi spodbuda zboro- vodkinji, ki vodi vitanjski zbor tri leta, konjiškega pa vse od ustanovitve, torej 10 let. Zanimivo je. da zbora če- sto nastopata tudi skupaj z repertoarjem umetnih, na- rodnih in borbenih pesmi. »Zlasti ženski pevski zbor bo treba čimprej pomladiti,« pravi Darinka Ivačič. » Pre- cej težav imam z literaturo za zbore,« potoži. V glavnem zbira note in pesmi za oba odrasla zbora sama, nekaj je je ostalo še v očetovi zapuš- čini, ki je z uspehom vodil prav ta, vitanjski moški pev- ski zbor, ki je slavil lani 40- letnico obstoja. Medtem ko je patronat nad ženskim pev- skim zborom iz Slovenskih Konjic prevzel Dravinjski dom, Vitanjčani nimajo po- krovitelja. Težave s financi- ranjem so zato toliko večje, vendar so vitanjski pevci kljub temu zadovoljni, saj jim je ob jubileju priskočilo na pomoč združeno delo ko- njiške občine, pa tudi zaseb- niki v kraju, tako da so pevci dobili nove obleke. Zbora sodelujeta tudi z zborom Srce iz Doberle vasi na avstrijskem Koroškem in pevci večkrat nastopijo sku- paj. Darinka Ivačič pa si mnogo obeta tudi od mladih pevcev osnovne šole Zreče, ki so decembra nastopili na festivalu Kurirček v Maribo- ru in prejeli laskava prizna- nja. Upajo, da bodo nastopili tudi na celjskem Mladin- skem pevskem festivalu. MATEJA PODJED 15. JANUAR 1987 NOVI TEDNIK - STRAN 9 IPUNINSKI . kotiček . I Zdravju naproti Plaiiiiisk«) društ\o l'c)l /tla \abi v nedeljo. 18. januarja l?>87 na peti re- Kreativni planinski po- hod pod Kesloni Zdrav- ju naproti . Start, ki je Vsako leto z druge želez- niške postaje, bo tokrat iz Titovega \ elenja. ta- koj po prihodu vlaka, ki pripelje iz Celja ob 9.20 uri (vlak odpelje iz Celja ob 8.30. Žalca 8.42, Šem- petra 8.48. Polzele 8.53, Smartnega 9.00 in Šošta- nja 9.12). Hoje do (lore Oljke je za tri ure. Pot bil vodila z železnr ške postaje v Titovem Ve len.ju mimo spomenika talcem v Staietn Velenju, se d\iiinila do spomin skega obeležja SKO.I (pod Velikim Gradiščem. 587 m), šla na Konino (.551 m), kjer je bila partizan ska bolnišnica. Mimo Sta novška in skozi vas Veliki \rh (Turijski vrli. 567 m) in mimo Turjaka tiT So\'i iiieka bomo prišli do Ho geljška. kjer se priključi označena planinska pol i/ .Andraža, od tam pa se bo mo po\'zpeli na stdlo nied Brezovcem (()17 m) in (Joro Oljko (734 m) K planinskemu domu Po hod ki \()di deloma p(/ neoznačenih poteh, bodo \-(i(lili planinski vodniki \' planinskiMii tlomu na (hi/i Oljki bo vsak udele /enec dobil čaj m morda ludi trdo kuhano jajce Sicer pa bo hrana iz na hrbtnika. kaj malega pa se dobi tudi domu. Se stop je najkrajši v Smart no ob l'aki (ena ura. \ lak pi-oti (.'elju ol. lf.48) ah po Sa\ injski po ti čez Vimperk na Polzelo (vlak 14.51. 1!).48). Š. J. Na smučanje z agencijami Tudi letos se zimski agen- cijski programi dobro pro- dajajo. posebej med počit- nicami. ko skorajda ni več mogoče dobiti proste poste- lje. Tudi zato so letos pri- pravili vrsto možnosti za eno-ali večdnevno smuča- nje za organizirane skupine. V Centru za mladinski tu rizem so pripravili pet dnev ne smučarsk(> pakete za Ho glo. Ciolte. Kope m Celjsko kočo (vsakodnevna vožnja na smučišča in po\ratek. smučarska vozovnica, eno- lončnica). Za otroke d(j pet- najstih let stane takšno pet dnevno smučanje na Rogli 24.000 din. na Kopah 19.500 din. na Golteh 12.250 din in na Celjski koči 11.500 din. Za starejše bodo te cene 28.000. 22.500 m 13.250 din 14.000 din. Odhodi iz Celia bodo iz |)red stare avtobusne posta le. vsako jutro ob 7.15 Posebej organizirajo tudi enodnevne športne dneve na ista štiri smučišča ter na Ma- riborsko Pohorje. Smučarji se lahko odločijo samo za prevoz, lahko pa kupijo celo ten paket. Podobno ponudbo za or- ganizirane skupine imajo tu- di pri Izletniku. Kompasu in Golfturistu. Pri Izletniku bo stal prevoz in smučarska karta za smučanje na Rogli 5000 din za starejše in 4300 din za otroke do desetih let, za enolončnico pa je treba doplačati še 900 dinarjev. Ce- ne na Golteh in Kopah se gibljejo za dan smučanja za starejše od 3650 do 4700 din. za otroke do desetih let pa od 2880 do 4050 din, odvisno od tega. ali se bodo smučarji od- ločili za smučanje med ted nom ah pa v soboto in nede- ljo. ter od tega. če bodo kupi li tudi enolončnico. Za organizirane skupine bo TTG tudi letos sestavil snežni vlak. ki bo vozil na Koblo. ob tem pa tudi pri tej agenciji ponujajo prevoze za zaključene skupine na vse večja slovenska smučišča. Veliko zanimanja jc tudi za njihove programe družin- skega in sindikalnega smu- čanja. ki ga organizirajo ob četrtkih, petkih, sobotah in nedeljah. Cene so med 4850 in 6750 dinarjev. Po poteli Poliorsicega bataljona Zreški planinci bi radi oživili pohodništvo Planinsko društvo Zreče je bilo tudi letos organiza- tor spominskega pohoda po poteh Pohorskega bataljo- na. ki je 8. januarja 1943 bil bitko do poslednjega moža z do zob oboroženim sovraž- nikom. * l.elosnj! pohod. nedeljo. 11 januarja, je kljub hude mu sneženju uspel. Bil je že de\'eti po vrsti, udeležilo pa se ga je 324 planince\- iz 33 planinskih društev Slove nije Na ta pohod smo si> skrb no pripravljali . je povedal novi predsednik planinske ga društva Zreče Marjan Grosman. Med pohodniki je bilo 34 takih, ki so se ude ležili vseli dosedanjih poho dov Približno 15 kilometrov dolgo pot. / Roglc na Osan karico. smo prehodili v štirih urah. kar je bil. glede na da ne pogoje, ko je bilo tn^ba v močnem sneženju gaziti pot izredno dober čas. Zasluga za to gre seveda disciplinira mm planincem, ki se niso tr gali IZ kolone, tako da inter vencije reševalcev niso bik potrebne. Planinci so si dali duška šele v hotelu Dobrava v Zrečah. kjer je bilo pnjetn(, in živahno vse do večera Organizatorji so torej s po- hodom zadovoljni, planinci tudi. Planinsko društvo Zre- če je eno najmočnejših in najaktivnejših v konjiški ob- čini. Šteje okoli 300 članov, ki si želijo, da bi v svoje vrste pritegnili več mladih. Edina sekcija planinskega društva dela namreč samo na osnov- ni šoli Boris Vinter Zreče. Morda bo zreškim planin- cem uspelo ustanoviti še eno. in sicer na srednji kovi- narski šoli v kraju. Želijo si tudi. da bi se bolj povezovali z ostalimi društvi v občini in skupaj organizirali večje ak cije. Prav pohodmštvu kam JO dati člani planinskega društva Zreče v prihodnje več pozornosti Pod patrona tom zreškega društva je tudi znamenita konjiška planin ska pol po obeležjih NOB. ki JO je prehodilo več kot 12(1 članov društva Dolga je liti kilometrov, planinci pa lo prehodijo v večih etaoah MATK.I.A POD.JED Tečaji smučanja na Svetini, Celjsiii ifoči in v Štorali Storski Partizan-Kovinar tudi letos organizira v dveh terminih 'od l!l do 23 m od 2b. do 30 januarjal smučarske tečaje za šoloobvezne otroke na Svetini m Celjski koči Tečaj na Svetim KlnOO na Celjski koči pa 17 500 dinarjev Za to ceno ponujajo še provo/ in enolončnico Odhod posebnega avtobusa bo ob H un izpred avtobusne postaje v Celju s postankom v Štorah in ^ (K)vratkoni iz Celjske koče ob 15.30 un Partizan Kovinar nizira tudi posebne tečaje sniučanj;i za odrasle GRADBENI TEHNIKI ZAČETNIKI! Vse več govorimo o racionalni porabi energije ener- getskih prihrankih optimalnih lzolaclJa^^ Kljub vsemu pa je pravih strokovnjakov iz tega po- dročja dejavnosti še zelo malo Prav to možnost vam ponujamo s tem vaoilom Ce vas usposabljanje v vrhunskega strokovnjaka za izvajanje izolacij zanima, nas pokličite po telefonu 730-712 (kadrovsko socialna služba). Z veseljem pa se bomo o tej možnosti pogovarjali z vami osebno na sedežu TOZD v Rimskih Toplicah Šmarjeta 17 ali v kadrovsko socialni službi v La- škem Rečica 95 Pričakujemo vas' Hmezad Kmetijski kombinat Šmarje objavlja prosta dela m naloge a) organizator obrtne kooperacije 'Pogoji za zasedbo - višja ali srednja šolska izobrazba gradbene smeri (strojne smeri) - zaželene delovne izkušnje - poskusno delo 2 meseca b) kmetijski inženir (lahko tudi pripravnik) - več izvajalcev pogoj za zasedbo - visoka ali višja solska izobrazba - zaželene delovne izkušnje, poskusno delo 2 me seca C) kmetijski tehnik pogoj za zasedbo - srednja izobrazba - zaželene delovne izkušnje - poskusno delo 2 meseca Pisne prijave z dokazili o strokovni izobrazbi naj kandidati pošljejo v 8 dneh po 9bjav» na naslov Hmezad Kmetijski kombinat Šmarje Šmarje pn Jelšah Kandidati bodo o izbin obveščeni v 30 dneh po poteKu roka za /biranje prijav ViO ŠMARJE PRI JELŠAH komisija za delovna razmerja TOZD COŠ MARIJA BROZ BISTRICA OB SOTLI razpisuje dela in naloge: - učitelja razrednega pouka za določen čas s polnim delovnim časom (nadomeš- čanje delavke, ki bo na porodniškem dopustu). - pričetek dela 3. 3. 1987 Kandidati naj pošljejo prijave v 8. dneh po objavi razpisa na zgoraj navedeni naslov. O izbiri bodo pisno obveščeni v 15. dneh po razpis- nem roku. Hmezad MINERVA Žalec tovarna za predelavo plastike razpisuje JAVNO LICITACIJO za naslednja osnovna sredstva: Izklicna cena 1. Fotokopirni stroj OMEGA 303 100.000 2. Razmnoževalni stroj GESTETNER 50.000 3. Teleprinter 50.000 4. Kalkulator DIGITRON 1520 RP 5.000 5. Kalkulator DIGITRON 1520 RP 5.000 6. Kalkulator DIGITRON 1214 P . 5.000 7. Kalkulator DIGITRON 1214 P 5.000 8. Kalkulator DIGITRON 1214 P 5.000 9. Kalkulator DIGITRON 1214 2.000 10. Kalkulator SIMPLEKS 2.000 11. Kalkulator MONROE 570 2.000 12. Fotokopirni stroj MINOLTA 20.000 13. Pisalni stroj OLIMPIASGED52 20.000 14 Mizarska žaga-tračna 250.000 15. Skobelni stroj za kovine 200.000 16. Strojna žaga za kovine 150.000 17. Dostavno vozilo NF 412, letnik 80, vozen 250.000 18. Dostavno vozilo Z 850, letnik 81, vozen 250.000 Javna licitacija bo v petek, 23. 1. 1987, v obratu Za- bukovica, s pričetkom ob 12. uri. Dražitelji so dolžni pred pričetkom dražbe plačati varščino v znesku 10% izklicne cene. Vsa sredstva so na vpogled interesentov v Minervi Zabukovica. informacije lahko dobijo na tel. 707-160, int 16. Kupci morajo celotno kupnino, skupaj s pro- metnim davkom plačati v roku 7 dni in po plačani kupnini sredstvo takoj odpeljati. razpisuje prosta dela in naloge Individualnega poslovodnega organa - direktorja tozd Kandidati morajo poleg splošnih pogojev ooločenih z zakonom m pogojev v skladu z družbenim dogovo- rom o kadrovski politiki izpolnjevati še naslednje pogoje p višješolska izobrazba smeri za turizem m gostin- stvo m 3 leta delovnih izkušenj na delih m nalogah s posebninu pooblastili v gostinstvu ah srednješolska izobrazba hotelske smeri m 5 let de lovnih izkušenj na delih m nalogah s posebnimi pooblastili v gostinstvu - sposobnost za organiziranje m vodenje dela da kandidat pri svojem delu uveljavlja načela sa moupravljanja in socialistične morale da pod predlog o načinu realizacije razvojnega programa TOZD in opredeli svojo vlogo pn realizaciji razvojnega programa Dela m naloge razpisujemo za dobo 4 let Pisne prijave z ustreznimi dokazili naj kandidati po šljejo v 8 dneh od dneva objave na naslov GOSTINSKO PODJETJE CELJE, Splošno kadrovski sektor. Celje Ljubljanska 5 z oznako »za razpisno komisijo- O izidu razpisa bodo Kandidati obveščeni v .30 dnei po izbiri 10. STRAN - NOVI TEONIK 15. JANUAR 1987 I Prašičereja ni dišeče opravilo Na obisku Zavškove prašičerelske farne v Ar[l vas! stane in Ana Zavšek iz Arje vasi sta se začela in- tenzivno ukvarjati s praši- čerejo pred petindv^setimi leti. Začela sta s petimi pra- šiči in po desetih letih za- okrožila svinjsko čredo na blizu sto. Leto 1971 je bilo zanju ka- tastrofalno, saj je šla zaradi kuge vsa čreda h konjeder- cu. Začela sta spet iz nič, da- nes pa sta v prašičereji med največjimi »farmarji«. Stalež njune črede se giblje med 200 do 250 prašičev, bistveno pri tem pa je, da imata svoje merjasce, plemenske svinje in bekone, čeprav sta včasih kupovala na pitanje samo te- kače. Stane prizna, da je bilo glavno breme na ramenih že- ne Ane, saj je on do pred kratkim še združeval delo v žalskem Juteksu, da pa brez veselja do prašičereje še iz mladosti in pri obeh ne bi šlo. Trezno je tudi razmišljal, da se mora z malo zem^e pač specializirati in v prašičih je videl primerno gospodarsko dejavnost zase in svojo dru- žino. Najbrž ima srečo, da sta se za prašičerejo danes odločila tudi mlada dva, sin in snaha, ki je ostala doma, ker je bilo sedaj mogoče urediti vse z zavarovanjem. Tako ni bo- jazni za prihodnost mini-pra- šičje farme v Aiji vasi, če- prav se Stane kot mladosten 60-letnik še ne misli nikamor umakniti. Zakaj je kooperant laške kmetijske zadruge, lahko ugibamo: nekaj je najbrž lo- kalpatriotizma, saj je Stane doma z Brez nad Laškim, sredi Savinjske doline in hmelja pa je morda za praši- čerejo manj posluha. Vseka- kor je s sodelovanjem z laško zadrugo zadovoljen, pri mer- jascih, ki v glavnem ostajajo »zvesti« dom.ačim svinjam, pa sodeluje z ihansko farmo; pravi, da tudi uspešno, saj ga imajo oboji za resnega praši- čerejca. Prav v času najinega pogovora je po 16 bekonov prišel s tovornjakom šofer laške kmetijske zadruge. Ko sva pogovor zasukala na spodbujanje prašičereje s premijami in drugimi načini, kot obljublja in poskuša uradna kmetijska politika, je bil Stane Zavšek kritičen. »Ne strinjam se s sedanjim načinom, ko iz žepov delav- cev v vsaki občini za materi- alne spodbude v kmetijstvu vlečejo tako različen denar,« pravi. Po njegovem bi morali takšen denar bolj združevati na ravni republike in se od- ločiti za kakšne namene ga nato uporabiti. Govedoreja, mlečna prire- ja, poljedelstvo in zlasti hmelj so prednostne usmeri- tve v Savinjski dolini, zato po Zavškovem mnenju tudi ni velike prihodnosti za raz- voj prašičereje na tem ob- močju. Strinja pa se, da bi lahko imeh več manjših za- sebnih farm, morda na obrobju, skratka tam, kjer so za to možnosti. »Med mlajši- mi ne bi smelo biti cagavcev za takšen posel,« še dodaja, saj vendar prašiči tudi dajejo dohodek, pa čeprav delo z njimi ni najbolj »dišeče« opravilo. Glede na to, da je celjsko območje s svinjskim mesom izrazito deficitartno (iz do- mače prireje ne pokrivamo niti deset odstotkov), mu ka- že pritrditi. Ali bodo letošnje usmeritve slovenske kmetij- ske politike poleg že danih obljub za spodbujanje praši- čereje že dale tudi kaj učin- kov, pa je januaga še prezgo- daj ocenjevati. Črto čez veli- ke prašičje farme, ki so tako dohodkovno, še bolj pa eko- loško vpašljive, smo k sreči že potegnili. MITJA UMNIK FOTO: EDI MASNEC Tudi sadjarska šola Za kooperante Hmezado- ve kmetijske zadruge Sa- vinjska dolina, so tudi le- tos, v zimskem času, pripra- vili vrsto zanimivih preda- vanj, hmeljarsko šolo, letos pa prvič tudi sadjarsko šolo Martina Kranjc skrbi med drugim tudi za izobraževanje kmetov kooperantov. Teh je več kot tisoč, zanimajo pa se za razna področja, pač glede na to, za kaj so se v svoji kmetijski proizvodnji odlo- čili. O letošnjem izobraževal- nem programu nam je Marti- na Kranjc povedala: »V zim- skih mesecih ostane nekaj časa tudi za dodatno izobra- ževanje za delo na polju, v hlevih in hiši. Naša delovna organizacija se je v letoš- njem izobraževalnem pro- gramu odločila za štiri glav- ne teme. Predavanja iz hme- ljarske problematike, živino- reje, pridelovanja krme in obnove travnikov ter varno- sti pri delu na kmetiji bodo na vseh trinajstih temeljnih zadružnih organizacijah. Bo- do pa še predavanja za tiste, ki jih zanimajo teme, kot so mleko, pridelovanje gob, zdravilna zelišča, prašičereja in pridelovanje vrtnin. Iz iz- kušenj vemo, da so bile hme- ljarske šole vedno dobro obi- skane, zato jo bomo organizi- rali tudi letos, na novo pa smo pripravili sadjarsko šo- lo. Kmečke žene zelo rade obiskujejo predavanja, ki so namenjena prav njim in nji- hovim problemom, tako upamo, da bo vsak v našem programu našel kaj zase.« T. TAVČAR Lotili so se tudi melioracij Transport KK Šentjur opravičil obstoj Pred leti so bili v Kmetij- skem kombinatu v Šentjur- ju v dilem;, ali naj njihova temeljna organizacija Tran- sport še dela ali ne. Odločili so se, da je potrebna, ven- dar pa je nujna njena sana- cija. Menili so, da je potreb- no obnoviti vozni park, po- sodobiti mehanično delav- nico in uvesti dodatne de- javnosti, ki bi temeljno or- ganizacijo potegnile iz izgu- be. Vse to jim je v zadnjem letu uspelo. Kot pravi vodja temeljne organizacije Branko Oset, je njihova osnovna dejavnost še vedno prevozništvo. Pri tem so se lotili kooperacije z zasebniki in to predvsem z namenom, da pokrijejo po- trebe v občini in zadovoljijo vse svoje stranke. Na začet- ku so sodelovali z dvema prevoznikoma, lani pa jim je takšno posredništvo prine- ^o 200 milijonov dinarjev. ^ Posebnih težav, ki so pre- voznike pestile v prejšnjih letih zaradi pomanjkanja gum in goriva, tokrat ni bilo. Le stroški nenehno rastejo, kljub temu pa so kupili kar sedem novih vozil in s tem bistveno obogatili svojo po- nudbo, ki je specializirana predvsem za prevoze živil. Že v načrtu na začetku lan- skega leta so ugotavljali, da bo treba program traktor- skih kabin počasi opuščati. Lani so ta program dokonč- no ukinili, k temu pa je pri- pomogla tudi ukinitev proiz- vodnje traktorjev v Štorah. Vendar pa je bilo treba vrzel zapolniti in to so storili z uvedbo novega programa ze- meljskih del. S pomočjo obrtnikov so se lani lotili ob- sežne naloge - melioracije voglajnske doline. Rezultati kažejo, da so bili pri tem uspešni. V 130 dneh so opra- vili kar 180 hektarov hidro- melioracij, delali pa so cele dneve. Delavce, ki so prej iz- delovali traktorske kabine, so prerazporedili na delovna mesta v kombinatu ali v so- sednjih delovnih organiza- cijah. Končnih rezultatov o po- slovanju v preteklem letu še nimajo, ocenjujejo pa, da so s prihodkom in dohodkom presegli načrte. Lahko so tu- di uveljavili in plačali benifi- cirano delovno dobo za svoje šofe^e, uredili okolico de- lavnice in prepričani so, da so z vsemi temi rezultati že opravičili obstoj temeljne or- ganizacije. Letos naj bi bili rezultati še boljši, saj bodo v okviru Mer- xa prevzeli prevoze žitaric in ostalega prehrambenega bla- ga iz Vojvodine, to pa naj bi jim prineslo 10 milijonov di- narjev. Sicer pa želijo v na- slednjih letih predvsem iz- boljšati kakovost svoje po- nudbe, manj pa se bodo lote- vali širitve. T. CVIRN Komisija za delovna razmerja TOZD ELEKTRODISTRIBUCIJA CELJE objavlja prosta dela in naloge: 1. Vožnja tovornega avtomobila Pogoj: KV voznik motornih vozil ustrezne kategorije (C in E) ter izpit za strojnika in 2 leti delovnih izkušenj 2. Opravljanje zahtevnejših del avtomehanične stroke in servisnih popravil na vozilih in težki mehanizaciji Pogoj: KV avtomehanik in 2 leti delovnih izkušenj Pisne prijave z ustreznimi dokazili o izpolnjevanju pogojev naj kandidati pošljejo v 8. dneh od dneva objave na naslov: TOZD Elektrodistribucija Celje, Vrunčeva 2 a, Celje. VIO - TOZD OSNOVNA ŠOLA »BRAČIČEVE BRIGADE« KOZJE razpisuje dela in naloge - ravnatelja Kandidati morajo izpolnjevati pogoje po 511. členu Zakona o združenem delu in druge pogoje po 137. členu Zakona o osnovni šoli. Delovna obveznost se dopolnjuje s poučevajem. Dela in naloge se razpisujejo za štiri leta. Kandidati naj pošljejo prijave z dokazili o izpolnjeva- nju pogojev v 15. dneh po objavi razpisa na naslov: TOZD OSNOVNA ŠOLA »BRAČIČEVE BRIGADE« KOZJE O izbiri kandidata bodo obveščeni v 15. dneh po imenovanju. 15. JANUAR 1987 NOVI TEDNIK - STRAN 11 Delavci Savinje \' iirrclnistvu >in() prc )i'!i i/r(-'dti() /iitiinii\(i pi snio enega od dela\et'\ c'el|ski'ga koli'kti\a I.IK Sa\in,ia. Ugotovitve i/ n.iegoveua pisma ne d\ orimo zaslu/ijo ohuuo. pisif.a ne moremo oh.ia \ iti. ker |e anonimno A\' tona pozi\anio. da nii'(imst\'o spoiooi svoji polno ime m naslov, ki ga bomo zadi/.ali uredni štvu. le pa to pogoj za ob jav(j vseh pisem. Ker uredništvo Jamči avtorju anonimnost. zadržkov bržkone ne bo. Torej: a\ tor pisma Samo tisoč nas je . na plan. UREDNIŠTVO Kdo vleče koga Reportaža, ki jo je NT ob lavil 11. decembra 1986 pod nasl()\-om -Ko le obrtnik za nos \ leče . ne ustreza v celo ti resnici. Točno je. da si- nisem 4.5 dni ja\il na giadbišče Bil sem bolan, na gradbišču pa le bil vseskozi moj namest mk Delavci so vsak dan za hte\ali akontacije /a hrano m pijačo, ki Jim i)n(jadata ali pa ne Firma namreč syo )im d(.'lavcem ne daje akon tai'i| Da Jim plačo, ki si jo naj razpoiedijo kot ved(- in znajo Malico sem delascen. plače\al redno za doka/ " računi ^ Ni ie>. da (lela\ci /a se|) tembei m oktober niso dobi li plače Dogovoi je namreč, da plače izplačujem med If) 111 2(1. mesecu, odvisno od tega. kdaj pog()dl)ena lirma nakaže d(Muir Za september seru pl;iče izplačal 15. okto bra. kar lahko dokažem s po trdili, ki so Jih dela\"Ci podt^i sali Za oktober pa so res pla co preieli po/neje Nekateri so že pr{>j clvigmii akontacin 111 to \'iš|e kot so imeli opra\ ll(.'nili ui /a ta mesec. Plače pa niso dobili pra\'očasno za to ker je pogodbena or^am .'acija kasnila / i/dajo situ acijc računa Ko je ta bil narejen, sem od namestnika izvedel, da so upoštevali ena ke urne posta\ ke kot prejš nja dva meseca (za KV delav- ca 700 800 din na uro. za PK in NK dehuca HOO dim S teni nisem hii /a(io\-olien ir, seiii o(i n.imestmka /ahte\al. da računa na ol)cini m- poti di. doklei sam ne pridem Os( bno nimam \ i likega kapitala, ki bi omogočal, da dela\ceni plačujem osebne dohodke prej kot fiohini de nai od pogodbene llrme. To se je zgodilo oktobra, ko fii ma plačila ni redno naka/ala la/ pa nis(."m moi^el r(.'dno i/ plačati dela\ceni za^lu/ka medtem ko so za hrano dobi vali denai. Malicali so pn po godlietn firmi, jaz pa lahko z računom dcjkažern. da sem te stroške redno p()ra\ naval. Delavce plačam po oprav- ljeni uri in po količinah, ki jih prizna delovodja, pri čv mer obračunam tudi malico. KV delavec dobi 500 din na uro. PK delavec 400 m NK delavec 350 din. Pri tem pla- čujem tudi socialno, pokoj- ninsko. invalidsko in zdrav- stveno zavarovanje ter sta novanje za delavce. Ko mi občina odbije davek, sem po postavkah, kot so jih prizna- vali zadnje mesece, v izgubi. Če k vsemu dodamo še oseb- ne ssel odločbe o upokojit\i. ki pa ni moja stvar, ampak stvar zavoda za upokojence v Skopju .•\ndi.'Ikovic m Abdoski. ki sta morala .ILA. sta dobila plačilo za delo. potne stroške in plačik) za letni dopust Dodal sem vsakemu še na grado po 10 tisoč din za dol goletno delo pri meni Denar sta prejela, kdaj sta odpoto- vala pa ne \-em izjavliam. da so bili'\ si de !a\'ci izplačani \ dogo\()ije nt in Kjku. novembra pa s( pred rokom. Za zneske pa smo se ustmeno dogovorili, kei so mi po\sem verjeli na h( sedo. To sem \-edno držal. /at(, tudi nekateri ži- tako dolgo (6 7 let) delajo pn meni. Ko sem spomla bi lahko našteval dr ERVIN MEJAK. Cehe Lepo srečanje 28. decembra so nam akti visti Rdečega križa iz Rečice v sindikalnem domu Huda jama pripravili prijetno sre- čanje starejših. Bilo nas je 41. najstarejši pa Je bil Miha Zehč. star 84 let. Med žen- skami je bila najstarejša ude- leženka Marija Šubi. Po po- zdravnem govoru nam Je za- pel ženski pevski zbor pod vodstvom Julija Goriča. na- stopili pa so tudi otroci iz re- čiške šole in folklorna skupi- na pod vodstvom Erike Krašek. Sledilo je bogato kosilo in zatem veselo rajanje, ki se je potegnilo pozno v noč. Iskre- na hvala organizatorjem za njihov trud v imenu vseh navzočih. IVAN MARKL. Rečica- Hvala veterinarjem Preko NT bi se rada lepo zahvalila šentjurskim vetcn narjem za njiliovo potnoč in za požrtvovalno in prizadev- no delo. Težka Je njihova (>d govornost pn osemenjeva nju krav. pri pregledih glede brejosti. pri težkih porodih in pri zdravljenju najrazlič nejših bolezni. Za požrtvovalnost ter pra vočasno in nesebično pomoč pri zdravljenju prašičev v le- tu 1986 se najlepše zahvalju- jem diplomiranima veteri narjema Marjanu Dreščeku in Francu Kovaču, vsem de- lavcem zavoda za živinorejo in veterinarstvo pa želim srečno in uspeho\' pcjlno leto 1987. predvsem pa več razu- mevanja in hvaležnosti za vaše delo. ROZI MIHELČIČ. Gončica Slovensko ljudsko gledališče Celje: V četrtek, 15. januarja ob 15,00. uri: William Shakespe- are: KAR HOČETE za 4. šolski abonma in izven. V petek, 16. januarja ob 18,00. uri: Miloš Mikeln: VEČERJA V VILI P., gostovanje v kulturnem domu Slo- venske Konjice. V petek, 17. januaija ob 19,30. uri bodo na odru celjskega gledališča nastopili plesalci Folklorne skupine ŽPD France Prešeren iz Celja kot gostje pa folkloristi KUD Koprivnica. Predstavili se bodo z večerom jugoslovanske folklore. KLjUB: v celjskem mladinskem kulturnem centru bo danes, 15. januarja ob 19,30. uri, projekcija video filma, v petek, 16. januarja ob 20. uri se bo v rednem Jazz-klubu predstavil kvartet Ratka Divjaka, v soboto, 17. januarja ob 19,30. uri pa pripravljajo razstavo del Boruta Alojza Hlu- piča. Knjižnica Titovo Velenje: V petek, 16. januarja ob 19. uri pripravljajo članice ženskega pevskega zbora društva upokojencev Titovo Velenje skupaj s citrarjem Radom Kokaljem in povezovalko programa Tajdo Lekše večer ob Gasparijevih razglednicah, ki so ga poimenovali »Le predi, dekle,predi«. Kulturni dom Vojnik: Ob 30-letnici vojniškega turistič- nega društva pripravljajo Vojničani v petek, 16. januarja ob 17. uri krajšo slovesnost s kulturnim prograniom. Nastopili bodo pevci Mariborskega okteta, Vojniški turi- stični delavci pa bodo prejeli tudi priznanje za najlepše urejeno okolje v letu 1986. Pivnica Zdravilišča Rogaška Slatina: Nocoj, 15. janu- arja ob 19,30. uri pripravljajo ob otvoritvi likovne razstave krajši večer poezije. Pionirski dom Cvetke Jerinove Celje: v avli Pionir- skega doma je do 26. januarja odprta razstava kiparskih del, ki so jih izdelali učenci celjskih osnovnih šol v Pionir- skem domu. Likovni salon Celje: Razstavo slikarskih del Jožeta Šubica, ki sojo v Celju pripravili v sodelovanju z Razstav- nim salonom Ftotovž Maribor in Obalnimi galerijami Piran, si lahko ogledate do 24. januarja Stara Grofija: delavci celjskega Pokrajinskega muzeja so za letošnje prvo trime.sečje pripravili zanimivo razstavo hladnega orožja iz preteklosti Knjižnica Edvarda Kardelja: V razstavnih prostorih knjižnice si lahko ogledate razstavo, ki sojo pripravili ob 150-letmci smrti Aleksandra Sergejeviča-Puškina. ZTKO Celje in Zavod Golovec organizirata v petek, 16. januarja ob 20. uri TRADICIONALNI ŠPORTNI PLES. Predprodaja vstopnic bazen Golovec Program v zimskih počitnicah za osnovnošolce m srednješolce, ki ga organizirata Zavod Golovec in ZIKO Celje in sicer - bazen vsak dan od 9 do 13 ure - kegljišče vsak dan od 9 do 13 ure - avla dvorane - namizni tenis od 9. do 13. ure - dvorana "A« vsak dan od 11. do 13. ure - dvorana »C« vsak dan od 8. do 10. ure - tenis Aktivnosti i/ objektih so brezplačne m vodene Termini so od 19. 1. do 23. 1. 1987 m od 26 ' ao 1987 Vabljeni' Prostovoljni prispevki, vplačani decembra Vplačano do 30. 11. 198(1 9.907 4.33 Verdel Franc. Pristava 27 Dobrna .oDOO VIZ KOOS Slov. Konjice Itt.OOd OOS r)ravinj.ski dom DSSS Slov Konjice 2.00(1 OOS Dravinjski (lom Slov Konjice 2.()()() Tt)man Lizika 1.()()() Zavratnik Vera Na/.arja 155 ' ").()()() OOSS Brivsko friz. salon Slov. Konjic e 1 OOO OOZSS Temeljno sodišče v Celju enota Slov Konjice li.OOO OOS Kostroj 10.00(1 Šerbela-Rupnik Marija. Ljubno ob Savinji 11-4 1(1.000 OOS delavcev zaposlenih pn za.sebnikih Slov Konjice 2.000 OOS Emona TOZD Maksimarket Ljubljana 2.000 Dr Flrvin Mejak z.a us||^'šno opravljene/dr. storitve 10.000 Ci/.ej Cilči. kaplja vas H Prebold. namesto venca na groVj pokojne Pavšer Rozike .>.000 Planinsko društvo Slov. Konjice 20 (100 Tro^er Franc-Marija, Kaplja vas 20. Prebold. name.sto venca na grob pokojne Pavšer Kozike 10 OdO Pokrajinski muzej Cel)t> namesto novt)Ietn!li '^oščilnu . i (1.000 t enter /a mladinski tun/i-m tO 000 OK ZKS Celje namesto vencev (iruf;ih DPO za pokojju) Majdo Cmok .)0.00(» Stojko Franc 12.000 OŠ F^'ter Šprajc JL'R Žalec, namesto vent a za tov. Kin ača 22.000 OŠ Slavko Šlandor Prebold, namesto venca/a tov Kov ača ' (100 OOZS Pionirski dom Celje, namesto \ enca ■'a pokojno niatei na.še sodelavke Malitioi .lelki v pionirskem domu »Cvetke Jerinove- Celje 10.000 Časi Ivan in Rajko. Prihova 46. Nazarje 34.376 Govek Božo, Šmartno ob Dreti 84 4.000 Govek Adolf. Šmartno ob Dreti 72 10.000 Pečovnik Ina i n Tončka, namesto venca na grol) pokojne Terezije Fritz 10.000 OOS Komunalno podjetje Slo\'. Konjice 3.000 Marošt Martin. Ljubno ob Savinji 5.000 KS Luče - namesto novoletnih vo.ščilnic 5.000 OOS gozdarstvo Slov. Konjice 2.000 OOZZBNOV Šentjur, namesto novoletnih voščilnu l().(jOO KS Šmartno v Rožni dolini 2000 OŠ Nade Cilenšek. Griže namesto venca za pokojnega Kovač Zorana 10.(»00 Mastnak Slavica Šmiklavž22 10.000 Deismger Borut izdelov anje kov predmetov Babno20C 10.000 LD KAJUH Šmartno \ Rožni dolini, namesto venca za pokojnega Kovač Zorana 20.000 OK ZKS Šentjur namesto novoletnih vošCiinic 10.000 Namesto venca za pokojno Dvornik Marijo 10OOO SOZD Merx TOZD Na-Na. name.sto novoletnih voščilnic 50.000 OK ZKS Celje namesto novoletnih vo.ščilnu lO.OOO OOZS Celje 40.000 Jenko Rado. Prežihova 48 Celje, namesto venca na grob Tratnik Franca 20000 Matej m Manja Breznik. Doboiska 26. Celje, namesto venca na grot) pokojne Milice Prelog 15.000 Babič Juljana. Male Braslovče . lO.OOO' OOS Takina Celje, namesto venca za Tkalčič Rudolfa 1,5.000 VVO Tončke Čečeve. namesto cvetja ob smrti očeta Tkalčič Majde lO.OOO Iršič Francka. Vitanje 47. namesto cvetja pokojni Iršič Ant9niji in Mohorič Francu 5.000 OORKS Šmarje - pismarice 12.500 Maličnik Ivan Luče 113 3.000 Delavci Takine (Vhe DSSS. namesto venca za pok Tkalčič Rudolfa 14.300 Skupai vplačano do 31 12 1080 10.r)49(i00 12. STRAN - NOVI TEDNIK Obstajajo v Celju možnosti za lokalno televizijo? Vodja celjskega dopisništva RTV LJubljana, Janko Šopar meni, da do moralo dotlej preteči še veliko vode Pravzaprav se ne da na- tančno izmeriti lioliko li- trov oziroma hektolitrov vode bo še moralo steči, da bomo tudi v celjskem ob- močju znali urediti razmere v lastnem obveščanju, prav gotovo pa je že zdaj jasno, da bo potrebno veliko dogo- varjanja in strpnosti. Vsi mediji pa najsi gre za tele- vizijo, ki jo bomo tokrat vzeli pod drobnogled, našo novinarsko hišo ali občin* ska glasila, so zašli v doslej najbrž najbolj kritičen p<^- ložaj. Finančne težave, ki so po\- sod prepleteno s slabo ka- drovsko sestavo, dopolnjuje še zastarela in iztrošena teh- nična oprema, s katero mo rajo no\-inarji delati. In v celjskem dopisništvu RTV [.iubljana novinar Janko Šo- pai ui snemalec Franci Ga- i)or delata z nekaj manj kot d\ ajset let staro filmsko ka- mero m mikrofonom. Prav o tem posodobitvi, kadrov ski okrepitvi, ki bi gotovo omogočala tudi obširnejše noročanje z našega območja, m pripravljanju posebnih lo- kalnih televizijskih oddaj za alfdaice na Celjskem - smo razpredali niti v pogovoru z lankom Šoprom. Prepotrebna posodobitev dopisništva Skupaj z upi o boljši novi- narski prihodnosti sta se tudi \'roč čaj m moja že šesta kava v poznem zimsi!)c!('ni noletii je upal na ,i\i'^tili \ ekipo, kar pa se mu ni uresničilo. Bil sem razočaran in najraje bi po- spravil stvari m se odpravil domov. Imel sem prekrasno priložnost, ki pa mi je ni bilo dano izkoristiti." Ko smo ga pred dnevi obi- skali imeh smo srečo, da srno ga med številnimi tek- movanji našli doma - je imel na obisku tri sodelavce iz Tekstilne tovarne Prebold, ki so mu prišli čestitat za zadnje uspehe na novoletni turneji pa tudi turneji po ZDA in Kanadi. Obiskov je vedno več. ■ ugotavlja mama Terezija. Fotoreporter Edi doda. da se bo na to pač tre- ba počasi navaditi, kajti to je sestavni del življenja vsake- ga pravega šampiona. O čem se doma pogovarjajo"' Mama Terezija: Saj ni ča- sa /a pravi pogovM'. vse je kot telegramu. Perem, li- kam. da gresta poba na pot urejena Ker pa so ti trenutki med prihodom in odhodom kratki, ni časa za kaj dosti govorjenja." O uspehih, neuspehih, te- žavah in prijetnostih so do- ma menda še najbolje obveš čem iz dveh zajetnih zvez- kov, kjer shranjujejo izrezke mnogih člankov, ki pišejo o Matjažu in Janezu. Matjaž za svoj največji uspeh nima poleta v Planici, pač pa uvrstitev na letošnji novoletni turneji, zlasti pa nastop v Garmischu. kjer je tudi postavil nov rekord ska kalnice in tako tudi tuje stro- kovnjake opozoril na svoj iz- jemen talent. Trenutno ima še največ problemov s smučmi. Imam dva para Lanske, torej stare, so dobre, letoš- nje. nove, slabe. Niso hitre! Sestaviti dobro smučko je izredno zahtevno delo. Ra zlični sloji lesa. lepljenja, ne nazadnje barva, drsna oblo ga itd. Malenkost m že smuč- ka ni takšna, da bi omogočila lep in dolg skok." Z mislimi se vrne v Plani co: "V Planici sem hotel do kazati, da sem dober. To je bilo nekaj novega in ker sem imel super pogoje, mi je uspelo. Zato bo tudi letošnja Planica od 13. do 15. marca moj nov izziv." Skakalnico so poleti men da tako preuredili, da bo omogočala tudi polete preko 200 m"' »O tem je sedaj prehitro govoriti, kajti cel spekter ra zličmh pogoje\' je treba iz polniti, da dosežeš maksi malne pogojc> za takšen podvig.' Bi poletel čez 200 m'.' Samo pogled bistrih, ostrih oči. trezen nasmeh in skomig z rokami, kot bi ho tel reči. kdo pa ne bi. če je sposoben in se mu ponudi priložnost. Vendar je na pr- vem mestu varnost. Do konca sezone bo Mat jaž predvidoma nastopil se- na sedemnajstih tekmova njih. To je veliki), zato tudi m odpotoval na Čehoslo\aško in ga je zamenjal brat .lanez. Trenutno je v Nem.ški (iemo kiatični republiki kjci n Metka. Matjaž. Sataša. Alenka in spredaj mama Terezija pri gledanju arhiviranih lotografij in tekstov o nastopih Matjaža in .Janeza. abiJSL NOVI TEDNIK - STRAN 13 Cehovskega odnosa lo tega dela - pa mi dalo miru. da ne bi a tudi malce bolj ne- lanimalo me je. koli- Dv moramo v Celju B lastno lokalno tele- ivitvijo omrežja ka- fvizije bi v Celiu do- nožnosti za lasten te- program. Morda za e dvakrat tedensko iformativne oddaje, a bi to lahko razširili rinki IZ kulturno-za- tivljenja. Prvi korak IV gotovo ENG-opre- i postavitev omrežja, tji. četrti in vsi ostali koraki"' I se Jih zdaj še ne da B prav gotovo bi bila . Ce zdaj v Celju lah- nišljujemo o še enem in snemalcu, bi se ostavitvi studijskega ti zataknilo pri IJu- im. da bi v Celju po- vsaj toliko ustvarjal- 1'izijskega programa ! v mariborskem do- i kjer imajo zametke tlcvizije. Lasten pro- 5\-eda bi bilo lepo. če bi predstavljali območje poleg Novega tednika in Radia Celje še v živi sliki in govoru, a kdo in kako bi ga delal? Potrebova- li bi tudi studio, opremo za montažo, režijo.... pa kaj bi našteval'' Prehod k boljšemu, količin- sko obširnejšemu poročanju z našega območja pa bi lahko dosegli že s -Celjsko kroniko- na II. programu ljubljanske te- levizije. Letos so s takšnim na- činom dela pričeli v ljubljan- skem in mariborskem dopisni- štvu - a to je že druga pesem. Rad bi povedal, (ia so se prav v Mariboru znali dobro organizi- rati in da sami prav natančno vedo. kaj so televziji kot medi- ju pripravljeni ponuditi in kaj zahtevajo od njega. V Celju pa. kot vse kaže. ni prave volje, zanimanja in konec koncev tu- di denarja za takšen pristop Letos bomo tako z našega območja na televiziji mesečno lahko videli 20 do 30 minut rednega poročanja, s prispevki pa bomo segali tudi na druga področja. Pn tem mislim predvsem na oddaje Pod lipo. Bodeča neža' in turistični na- gel) ter Atualno.' IVANA P^IDLER FOTC) EDI MASNEC nje od srede do pet- Joto se bo vrnil do- ko da mu mama za- »rderobo. v ponede- raj pa že potuje na Japonsko. Potem bo držav- no prvenstvo v Planici na 90 in 120 meterski skakalnici. Februarja je svetovno prven- stvo v Obersdorfu. potem Lahti na Finskem in Šved- skem. za zaključek naša ve- likanka v Planici. Pove svoje mnenje o zad- nji tekmi novoletne turneje, ki je bila z drugo serijo razve- ljavljena. do konca pa bi mo- ralo skočiti še sedem tekmo- valcev. »Mislim, da bi tekmo lah- ko izpeljali do konca. So pa organizatorji hoteli pomaga- ti domačinom, zlasti Vettori- ju.' Sicer je pa tako. ob tem sem izgubil jaz. dobil pa Pri- mož. vsi pa smo lahko zado- voljni s končnimi uvrstitva- mi. saj takšnega uspeha ju goslovansko smučarsko ska kalstvo še m doseglo. Z Matjažem je prijetno kramljati, ker je dober, tre zen sogovornik. Vendar, kaj ko mu vedno zmanjkuje ča- sa. Potovanja, nastopi, doma kakšen obisk, srečanje z de- kletom. Skoki, skoki in zno- va samo skoki. V letošnji se- zoni že 200 na plastiki, prav toliko na ledeni -špuri". oko- li 160 na različnih tekmah. Braslovče imajo celo vrsto skakalnic, kjer je svojo pot začel tudi Matjaž. Zdaj s krajem nimam nobenega sti- ka več. Ko pridem domov, grem k punci pa k psihologu Tušku v Zalog. Prav njemu gre zahvala za mnoge moje zadnje uspehe. Poslovimo se z obljubo, da se vidimo na velik(>m slo\'en skem prazniku Planici, ki le Matjažev- velik izzi\ TONE VRABL Folo EDI MASNEC rekorda Planice: »Šraml, Jugoslavi- 1936 Sepp Bradi, prvi skok čez 01 m. jugoslovanskega 1921 je Jože Poga- ii v Bohinju 9 m. s 40 let) pa v Plani- inžgar kot prvi Ju- več kot 100 m. svetovnega rekor- h Olaf Rye iz Nor- k' Eidsbergu skočil 136 Sepp Bradi v 101 m, 1967 Lars orveške 150 m tudi ^ itd., do zadnjega fea prvenstva, ko je i»nki v Planici Mat- ]nen poletel 191 m. P Planice in jugo- P rekord ima Mat- {^ak s 185 m. fvo je, da so v Pla- s smuškimi teki ,oki. Prva tekma je P' nastopilo je 84 cev od pastirjev, tmetov, planincev ■rjev. ^ Planici Bogdan »letel 181 m z doti- ka je bila tudi do- vcljavitev smučar- lov. »vno prvenstvo v 'h poletih je bilo fgresu FIS v Opati- jo 30. maja 1971 irlanici. ki ga je iz- J -4. do marca ^^♦'likanki bralo\ I članici. Več za gojitev kot za strele Lovska družina Laško vzorno skrbi za svoj revir Lovstvo ni samo strelja- nje, kot si nekateri narobe predstavljajo, pač pa prej nasprotno - lovci vse več časa namenjajo gojitvi divjadi in varstvu lovišča oziroma narave. Človek je sicer že zdavnaj porušil ravnovesje v naravi, zato imajo lovci toliko zahtev- nejšo nalogo, da vzdržuje- jo to, umetno ustvarjeno ravnovesje. Tako kot ostali, so tudi lovci družine Laško pred štiridesetimi leti dobili v upravljanje precej osiro- mašeno lovišče. Malo je bi- lo predvsem srnjadi, zato so prvih sedem let lahko odstrelili samo bolne živa- li. Toda z načrtnim gojitve- nim delom so uspeli dose- či, da imajo danes v skoraj 7.000 hektarjev velikem lo- višču dovolj veliko čredo. Vsako leto odstrelijo kar 120 srn m srnjakov, da vzdržujejo ravnovesje ozi- roma preprečujejo, da sr- njad ne bi naredila preveli- ke škode v gozdovih in na poljih. Precej velika je tudi jata rac mlakaric. ki se naj- več držijo ob Savinji Laški lovci so si uredili tudi svoj račnik. kjer vsako leto vzgojijo približno sedem- deset rac. Pač pa je povsem druga- če z divjimi zajci; pred osemnajstimi leti so na pri- mer lovci i/ družine Laško odstrelili kar .354 zajcev. To je bi) rekord, ki ga niso ni- koli več dosegli, zakaj šte- vilo /ajce\' seje zadnja leta zmanjšalo. Tako so morali /a dve leti prepovedati lov na zajce, na sedanjih skup- nih lovih pa vsako leto od- strelijo le nekaj deset zajcev. Pravi čas smo se zaved- li. (la /golj tiotejna nagnje iija lovcev ne vodtio nika mol. /ati' smo tudi uvedli točkovni sistem, ki |e lui ravnan lako. da spodhiiia lovce k /ai st v eiietmi m uo jitvenemu delu, poudarek pa je tudi na družbenem delu in lovski kinologiji,« pravi predsednik družine Pavle Kumer. Večina članov družine vsako leto preseže zahteva- no število točk. V zadnjih petih letih je na primer, najbolj prizadeven lovec v družini Ivan Brečko prese- gel normo (3.000 točk) za 9.330 točk, Milan Bezgov- šek za 7.425, Vili Brečko za 5.920 točk Itd. Ti presežki točk potrjuje- jo trditev, da lovci največ časa namenijo varstvene- mu in gojitvenemu delu (ki prinašata največ točk) in. da tega dela niso zanemari- li. čeprav so zadnjih pet let precej prostega časa name- nili za gradnjo lovskega do- ma v Laškem. Poleg tega so ves čas skr- beli tudi za strokovno izpo- polnjevanje. zakaj dober lovec mora biti tudi stro- kovno podkovan. »Zavedamo se, da brez strokovnega znanja ne bo- mo kos zahtevnim nalo- gam,- pravi Pavle Kumer. • Zato smo temu namenili veliko pozornost: usposo- bili smo 4 lovske čuvaje, 2 lovska tehnika, lovišče pa razdelili na lovske okoliše- revirje in v vsakem revirju določili člana, ki je zadol- žen za gojitveno delo.« S. S KOT Ob 40-letnici lovske dru- žine La.ško so podelili tudi priznanja najbolj priza- devnim lovcem. Red III. stopnje Lovske zveze Slo- venije so prejeli Silvo Pa- vline, Vili in Ivan Brečko. Stane Gorišek in Pavle Kumer. Znak za zasluge Lovske zveze Slovenije pa Ivan Jurko, Jože Paj, Franc IJlaga, Peter Šuhel. Jože Vodišek in Peter Kovač. Laška lovska družina daje velik poudarek tudi lovnemu turizmu, ki jim poleg prodaje mesa divja- di prinaša potrebna sred- stva za lovsko gojitvena dela. V zadnjih dvajsetih letih so imeli v lovišču 92 gostov, ki so pri njih sku- paj lovili 2.375 dni. Za tro- feje so plačali 17.633 ame- riških dolarjev in nekaj več kot 19.000 zahodno- nemških mark. Devizni zaslužek pa je še precej večji, če prištejemo denar, ki so ga ti lovci porabili za bivanje pri nas. Začetek lovstva v La- škem sega v prva leta tega stoletja, ko so, večinoma tujci, zakupili posamezne revirje. Organizirano in načrtno delo pa se je zače- lo, ko je tamkajšnje loviš- če zakupil Emil Pleskovič, ki je skrbel tudi za gojitev divjadi, imel pa je tudi trop čistokrvnih lovskih psov. Člani lovske družine Laško so svoj dom, ki so ga nedavno odprli, zgradili s prostovoljnim delom. Najbolj prizade- ven je bil gospodar v družini Ivan Brečko (na fotografiji), na lesenih ploščicah na zidu pa so vpisana imena vseh, ki so s prostovoljnim delom sodelovali pri gradnji doma. Franc Vlaga: včasih je bilo po lovu bolj zabavno, ko smo šli v gostilno, sedaj pa se lovcem preveč mudi domov. Lovske zgodbe Petinosemdesetlctni Franc Ulaga iz Marija gradca je še vedno aktiven član laške lovske družine. Bil je lovski ču- . vaj pri Emilu Pleskoviču že pred vojno in še sedaj se rad spominja tistih časov. ■Na lov smo hodili vedno peš. V sne gu in mrazu je bilo to. na primer, iz Laškega v Breze, kar zahtevno. Lovili smo cel dan. vmes pa pri kakšnem kmetu pomalicali. Po lovu smo zavih v najbližjo gostilno, kjer je zakupnik Pleskovič vsem plačal pijačo. Če so bili v gostilni muzikanti, smo tudi za- plesali; kar lovci med seboj. Zdaj so se časi spremenili. Na slabše.« potarna Franc Ulaga. »Lovci pridejo na lov z avtomobili, po lovu pa se takoj odpe- ljejo domov. Ni več tiste družabnosti, ki nas je nekdaj družila .. .« Franc Ulaga se rad spomni tudi lov- skih krstov, običaja, ki se je ohranil vse do današnjih dni. Krstili so novo- pečene lovce, ki so ustrelili prvo lisico. Novopečeni lovec je moral leči na tre- buh na dva. tri stole, ostali, že krščeni lovci, pa so ga tepli z leskovo šibo. Včasih je kateri precej močno udaril. »Spominjam se, da si je enkrat neki lovec pri gostilničarju sposodil blazino in si jo zatlačil na hlače. Udarci z lesko- vo šibo so bili tako manj boleči, toda ko smo odkrili prevaro, smo krst raz- veljavili. lovec pa za kazen ni postal enakopraven član naše lovske druš- čine.- Lovci so vesela druščina, zato radi kakšno ušpičijo. Tako je bilo tudi pred leti. ko so gostom, lovcem iz Italije prodali dva div^a prašiča, čeprav so ustrelili samo enega. Dva laška lovca sla imela srečo in uplenila divjega prašiča, kar je v tem lovišču lepa in redka trofeja. Naslednji dan so skupaj z gosti iz Italije pripravi- li skupen lov na divje prašiče, vendar ni bilo prave lovske sreče. Potem pa sta se oba lovca, ki sta prejšnji dan uplenila prašiča, odpeljala nekoliko stran (plen je bil še vedno v prtljažni- ku), trikrat ustrelila v zrak in iz prtljaž- nika privlekla plen prejšnjega dne. Se- veda sta takoj imela pri roki prepričlji- vo zgodbo .kako sla ustrelila lega. že drugega divjega prašiča-. Gostje ix I ta lije so bili navdušeni in takoj ponudili devize za oba prašiča. Lovci so imeli potem nekaj težav, ko so morah razlo- žiti. da je plen samo eden - le lovski zgodbi sta dve. Sov lovski dom r Laškem - otvoritve so se udeležili tudi predstavniki laških dru7hrn(>intlitirmh organizacij in skupnosti in člani sosednjih lovskih družin 14. STRAN - NOVI TEONIK 15. JANUAR 1987 I Skrbim za ptice. Narisala NATALIJA FIJA VŽ, 2. r., OŠ STRA- NICE. Dragi dopisnilfi! Kajne, kako hitro so rninih tile štirje meseci in pol od začetka pouka? In že so tu počitnice! Saj vem, komaj že čakate, da se izteče še zadnji dan. potem pa veselo v brez skrbno sneženo radost! Prav zares prijetne počit- nice vam želim. Vaša Nadja Danes pa ne bi rad šei v šolo \'e!ik()krat sem že ponuslil. da ne bi šel \ šolo in bi našel kakšen izgovor, ki bi bil dovolj pieprič lji\- Včasih sem pomislil, da bi se napravljal. kot da ini je slabo, bruhal in ne vem kaj še. samo da bi preprk al starše, da bi mi napi ■sali opravičilo in bi lahko ostal doma Bilo je hladno m megleno ju tro Kar naenkrat zazvoni ura. Ko se /.budim, se vprašam, zakaj se ura mkoli ne zmoti in zazvoni kakšne dve uri kasneje. arr:pak vedno zazvoni takrat, ko sanjaš najlepše sanje. Najteže je vstati takrat, ko pogledaš skozi okno in vidiš vse megleno in temno. Se težje je vstati takrat, ko pogledaš na urnik m vidiš napisano, mate matika. fizika, slovenščina, ke mija m angleščina. Kar glava te zaboli' To so najtežje stvari Pn vseh te •iiučiio pred tablo Ko sem taKo sedel iii premi šlieval. kako bi ostal doma m se izognil težkemu dnevu v šoli. tni je \ nia\o šinila misel: Vroči na!" Ves vesel sem si izmislil na črt. Ko sem prišel \ kuhinjo, je mama brala časopis Vstopil sem držeč se za glavo m stokajoč. .Ma ma meje vprašala, kaj mi ;e. Ke kel sem ji. da me grozno boli gin \a. Odšla je \ sobo in pogledala n;» urnik Kiisnejeje rekla Kako te mori' boleti glava ravno dane.s. ko ima^ same pomembni- pii'd H.( te. |)o\ rhii letdH pa ti ne delajo !<• 'av Od tel oesfd me je glava še bolj zaiMiifla. Ko bi vedela, kako se poi utim pred tablo! Kot bi bil na .-odišču in bi me spraševali .-jiine nemogoče stvan. Kasneje le mama rekla No. dobro, naj ti izmerim vročino Ko je iskala Ici iiiometei". sem mislil sam pn sebi; -lie. lie. he. ne boš ga našla' Tudi lermome ter le bil del mojega načrta Obupana od iskania le rekla Naj \ idnn. kakn \ loi-e imaš če- lo Ko H- tako imela roko na mo lem celo. se je zasmejala: "No. (ant moi takšne šale pa dobro poznam in nikar mi ne reci. da te • •oli š«' tr.'huh Hitro se obleci in solil sem prišel /elo pobit m i.'ed poukom sem trikrat preteh- tal ves nai rt m ne vem. \ čem le bila napaka Toda m mi bilo žal. da sem moral \ šolo. saj imam tam veliko prijateljev. Če dobro pomislim, bi mi bilo doma di>lečas .■\1.ES NAPKET, 8. a OŠ Frana Kranjca CKIJK Ff)I.lM.K Le eden je naiboljši Gregor Blatnik je bil v prvem polletju gotovo najboljši šport- nik na naši šoli. "Saj so lahko vsi dobri, a le eden je lahko najboljši med vsemi." pravi Grega. Pa po- glejmo. kaj je o sebi in športu povedal, ko .sem ga zaprosila za intervju. V prvem polletju si bil najbolj- ši športnik na šoli. Ali misliš, da boš ta naslov osvojil tudi na kon- cu leta".' Tega pa žal. ne vem. čeprav bi rad pokukal v svojo prihod nost. Seveda pa se bom potrudil, da bom ta naslov osvojil. Kako to. da si med športi izbral rokomet, nogomet in košarko, ne pa atletiko ' - To Je vprašanje, ki tudi meni samemu povzroča dosti pregla vie Mislim daje glavm vzrok v tem. da je \ atletiki vse odvisno samo od tebe in najmanjša napa ka te lahko veliko stane. Košar ka je naprimer kolektiven šport, kjer se majhna napaka ne mašču- je tako strašno in tudi vsa odgo vornost ne leži na enem igralcu Kateri šport pa ti je od vseh najbolj pri srcu? - Najrajši imam košarko, ki te- melji tako na kolektivni ign kot na ign pf)sameznikov. od katere je potem odvisen tudi rezultat Kako jp s treningi'.' - Poleti treniram nogomet, se- daj ga treniram že dve leti pn nogometnem klubu Ingrad Kla- divar. pozimi pa košarko. Minilo Je 14 dni odkar jo treniram v le- tošnji sezoni pri košarkarskem klubu Libela. Katero panogo pa rajši tre niraš^ - Marsikoga bo /acudilo. saj imam kot šport li^e košarko, tre- niram pa raje nogomet Se mogoče spomniš, kdaj sj s šolsko ekipo prvikr;!t zmagal ' - Prvo zmago sem dosegel / ekipo v četrtem razredu na ob- činskem prvenstvu v košarki. Takrat smo"bili vsi zelo veseli m prav ta zmaga me je spoabudila k nadaljnim trenini^om m uspehom Nekateri >e zelo bojijo po- škodb. ker zaradi njih lahko zgu- bijo veliko treningov in tekmo vanj. Kaj pa ti" .Mi se tudi ti boii.'i poškodb' Se\ eiia. Zakaj pa se jih ne bi bal. (.'e si po.škodovan. lahko i/ ljubiš nekai dni ali pa kai .S" sezono, odvisno od pošk(<(ii)e. Če bi se zdajle poškodoval, bi seve da poskusil čimprej okrevati, da bi se lahko spet kmalu pridružil svoji ekipi Kadar igraš na tekmi, ali tudi tvoje razpoloženje vpliva na igro? - Če imam pač ijoljši dan. igram celo bolje, kot si mislim, da zmorem, ob slabih dnevih pa mi ponavadi ne gre in ne gre. Zdaj. ko se bližava koncu naji nega pogovora, pa še nekaj o koncu, tokrat o koncu tvojega aktivnega športnega nastopanja. Kakšen bo tisti najverjetnejši vzrok, zaradi katerega boš prene- hal svojo aktivno športno pot? - Mislim, da bosta ta vzroka lahko dva: ali težja poškodba, najverjetneje pa bom aktivno tekmoval do takrat, ko bom za te napore še sposoben, ko pa ne bom več, bom odnehal. Grega, hvala za pogovor in ve- liko sreče. - Tudi tebi hvala. Srečo pa bom najbrž res rabil, saj jo vsi. torej tudi športniki večkrat po- trebujemo. SAŠA STOPINŠEK. 8. c OŠ Ivan Kovačič-Efenka CELJE Sneg Ko sem se zjutraj zbudila, sem pogledala skozi okno. Vzelo mj je sapo. ko sem zagledala vse belo. Vprašala sem mamico: -Mami. kaj je to res pravi sneg?< "Da. pravi," mi Je odgovorila. Ko sem prišla iz šole sem hitro naredila domačo nalogo, si oble- kla kombinezon in vzela sani. Pri vrtcu je bil že ves hrib bel od snega. Dolgo sem se sankala in seve- da velikokrat tudi padla. Ko sem se naveličala sankanja, sva s Pe- tro naredili snežnega moža. Za nos je imel sme.šen. velik koren Potem sem morala v stanova- nje. Bila sem mokra od podpla- tov do glave. KATKA ARČAN. 3. a OŠ Ivan Kovačič-Efenka ČELJE Nepozaben koncert Prometnik je dal znak /a od- hod Vlak je še z zadnjim piskom pozdravil Šmartno ob Paki Od peljali smo se. Bili smo polni pn čakovanj, odpravljali smo se na mreč na koncert Nece P'alk v Ti- tovo Velenje. To še m vse Name- ravali smo si ogledati še razstavo razglednic. Za to je bilo. odkrito rečeno, manj zanimanja, zlasti med fanti Kmalu smo zagledali železni ško postajo Prispeli smo v Tito- vo V^elenje. Zapodili smo se k vratom in v hipu pozabili pravila lepega vedenja. Zunaj so nas to varišice komaj spravile v vrsto. Neradi smo hodili kot ubogljive in pohlevne ovčice, a ni šlo dru- gače, ker se nismo hoteli osramo- titi. Najprej smo se ustavili v knjiž- nici, kjer naj bi si ogledali razsta- vo. Neki tovariš nam je razlagal o avtorju teh razglednic. Zagotovo mu ni bilo prijetno, ko je videl, da se vsak po svoje zabavamo in njegove besede gredo pn enem ušesu noter, pn drugem ven Na veliko pVesenečenje pa smo ugo tovili. da so razglednice zelo lepe in zanimive. Kar prerivali smo se pred njimi. Potem je prišlo na vrsto tisto, kar smo najbolj nestrpno čakali. Odšli smo v kulturni dom. Po- sedli smo se in čakali. Napetost v dvorani je iz hipa v hip naraščala. Bilo je kot v panju. -Kdaj bo prišla?« smo .se spra ševali. Naenkrat je hrup v dvorani po- nehal. Zavladala je grobna tišina. Na odru se je prikazala Neca Falk z dvema kitaristoma. Zash šalo se je gromovito ploskanje. Neca nas je pozdravila in pove- dala. da se ona in njena spremlje- valca imenujejo Mačja godba. Začela je peti. Vsako, ki ima vsaj malo domi- šljije, je lahko užival. Jaz sem si vse tako živo predstavljala, ka- kor da bi gledala film. Z Mačjo godbo sem se v mislih odpeljala v Mačje mesto. Tam sem srečala vse junake Necinih pesmi. Vseskozi srno Mačji godbi po- magali. Peli smo in ploskali. Vsa dvorana je bila ena sama pesem. Vse prehitro Je minilo. Po koncertu smo se z Neco m njenima prijateljema še pogovar- jali. Opazila sem, da nas Je veliko zanimalo in je bilo premalo časa. da bi se o vsem pogovorili. Poslo- vili smo se in zapustili dvorano. Ko smo odhajali, smo pomislili na lepe trenutke z Neco Falk. ki jih ne bomo nikdar pozabili. MARJETA MALUS. 7.b OŠ Brato\ Letonje ŠMARTNO OB PAKI ocene W MATE/iAriKl SEn Dofilv PETKO JF mU ZA PR/DMOST M TOVAfUŠICA iVEČlLNE&A OCENE DOBIMO f^ L/ST OAVli) ADAniČ 1.R Aticina zanlca Kakšna nerodnost seje pripetila Atki! Zunaj je zapa del sneg, ona pa ne najde in ne najde svojih smuči, .li boš ti pomagal poiskati par** Si ga že našel! In kaj zdaj? Pobarvaj s poljubno barvo obe Atkino smučko in njen par. Potem sličico izreži, nalepi jo na dopisnico in pošlji do torka, 20. januarja 1987 na naslov: NOVI TEDNIK, Trg V. kongresa .3a, 63000 CELJE. Med pravilnimi rešitvami bomo izžre- bali nagrajenca AERO C)če m sin, ki ste ju morah ugotoviti \ prejšnji .šte vilki sta seveda, ogeni in -dim. Nagrado pa dobi Sebastjan Brecel. Hrenoca 24. K320.3 Strmec TEMELJNO SODISCE CELJE Komisija za delovna razmerja razpisuje in objavlja prosta dela in naloge: 1. Strokovno socialno delo v postopku zoper mid. m ml polnoletne obdolžence (socialni delavec) Pogoji: - višja strokovna izobrazba - socialne smeri in pro- gram za usposabljanje oz. za izpopolnjevanje, - dve leti delovnih izkušenj 2. tajniška dela za vodjo enote sodišča Pogoji: - program srednjega izobraževanja (štiri leta) eko- nomske ali komercialne smeri, - dve leti delovnih izkušenj, - znanje strojepisja/lad 200 udarcev minuto 3. strojepiske - zapisnikarice Pogoji - program srednjega izobraževanja (štiri leta) upravno administrativne smeri, - eno leto delovnih izkušenj, - preizkus znanja v strojepisju. (2 strojepiski - lahko tudi pripravnici) Vloge 2 dokazili o izpolnjevanju potrebne izobrazbe in življenjepisom sprejema Temeljno sodišče Celje kadrovski oddelek, v 15 dneh po objavi objavlja prosta dela in naloge 1. vodja izvoza - vzhodni trg Pogoji; - diplomirani ekonomist ali ekonomist - 4 leta delovnih izkušenj - ZT registracija - aktivno znanje češkega, poljskega ali ruskega je- zika 2. izvozni komercialist Pogoji, - diplomirani ekonomist ah eKonomist - 3 leta delovnih izkušenj - ZT registracija - aktivno znanje francoskega in italijanskega jezika 3. kooperacijski ZT komercialist Pogoji; - diplomiral strojni inženir ali inženir - 4 leta delovnih izkušenj - ZT registracija - aktivno znanje angleškega ali nemškega jezika 4. vodenje večje projektne skupine Pogoji: - diplomirani inženir strojništva - strokovni izpit za projektanta - 4 leta delovnih izkušenj pri vodenju manjše pro- jektne skupine 5. konstruiranje strojnih elementov in naprav Pogoji - inženir strojništva ah strojni tehnik z izkušnjami - 3 leta delovnih izkušenj pn konstruiranju strojnih elementov - vozniško dovoljenje za traktor 6. izdelovanje kontrolnih postopkov in kontrolne tehnologije Pogoji - strojni tehnik - 2 leti delovnih izkušenj 7. Čuvanje tovarniških prostorov (2 delavca) Pogoji - vratar-čuvaj - 3 mesece delovnih Izkušenj Pisne prijave z dokazili o izpolnjevaju pogojev pošlji- te v roku 8 dni na naslov SIP-Strojna industrija Šempeter, 63311 Šempeter v Savinjski dolini O izPiri bomo kandidate obvestili v roku 15 dm po sprejemu sklepa o izbiri 15. JANUAR 1987 NOVI TEDNIK - STRAN 15 • v ponedeljek zvečer je poklical miličnike varnost- pjk iz samskega doma v Ri- barjevi ulici v Cehu. V domu je razgrajal Ante Ž., ki je ma- lo pregloboko pogledal v ko- zarec. Ko ga je varnostnik opozoril, se je za nekaj tre- nutkov umiril, takoj nato pa izbruhnil; namerno je razbil šipo, »potolažili* pa so ga še- le miličniki. • Drago S. je s prazno de- narnico povabil prijatelje v Ojstrico. Kar precej so pojed- li in popili, saj je zapitek zna- šal skoraj dva stara milijona. Drago seveda ni imel s čim plačati, zato so iz Ojstrice po- klicali m.iličnike, ki bodo Draga ovadili zaradi goljufije. Verjetno Drago ne bo več ta- ko kmalu gostil prijateljev na tuj račun. • V petek zvečer so milič- niki dobili prijavo s celjske železniške postaje, da nezna- nec poskuša ukrasti avtomo- bil s parkirišča. Miličniki so preverili zadevo in izkazalo se je, da ne gre za tatvino; Fatimir O., ki sploh ne zna voziti avtomobilov, je iskal le malo bolj topel kotiček, da bi prenočil. • V sredo zvečer je Zden- ka T. z Ljubečne zaprosila za intervencijo miličnikov, ker je doma razgrajal mož. Ko so miličniki prihiteli na kraj do- gajanja, so ugotovili, da se je mož v strahu pred njimi za- klenil v garažo. Ker seje umi- ril, so ga pustili, da je preno- čil v garaži. • V četrtek zvečer je v Ko- lodvorski restavraciji v Celju razgrajal Rasim H. Ker so ga miličniki srečjli podobno »razposajenega« že kakšno uro prej, so mu priskrbeli mi- ren kotiček v prostorih za treznenje. S. Š. Črna prometna statistika Lani Je bUo na Celjskem 129 nesreč več kot leta 1985 Prometne statistike na ce- stah celjskega območja so bile v preteklem letu precej bolj črne kot leto pred tem; več je bilo prometnih ne- sreč, več pa je bilo tudi mr- tvih v teh nesrečah. Več prometnih nesreč je bilo v vseh občinah na našem ob- močju, razen v mozirski (20 odstotkov manj) in konjiški občini (9,7 odstotkov manj). Vsega skupaj se je letos na območju UNZ Celje pripeti- lo 830 nesreč, kar je 129 ne- sreč (15,5 odstotkov) več kot leto pred tem. V teh nesre- čah se je ranilo 1.021 ljudi (leto pred tem 849), 75 ljudi pa je v teh nesrečah umrlo (leto pred tem 70). Najbolj je število nesreč poraslo v Ce- lju (za 25,7 odstotkov), Tito- vem Velenju (24 odstotkov) in v Žalcu (16,5 odstotkov). Bolj varen promet pa je bil v mozirski in konjišk\ občini. Najbolj nevarno je bilo na cestah med 13. in 24. uro, ko se je pripetilo 65,9 odstotkov vseh nesreč, med dnevi pa sta bila n^bolj črna sreda in petek. Največ - 278 - nesreč se je pripetilo na lokalnih ce- stah, 223 nesreč na regional- nih in 175 na ulicah v Celju, Titovem Velenju in Žalcu. Za večji prometni nered na cestah so v precejšnji meri krivi mopedisti, ki so pov- zročili 18,5 odstotkov vseh prometnih nesreč in so na drugem mestu med povzro- čitelji; takoj za vozniki oseb- nih avtomobilov. Seveda pa po cestah vozi precej več osebnih avtomobilov kot mopedov, zato so mopedisti zakrivili relativno zelo veliko nesreč. Med vzroki je na prvem mestu še vedno neprimerna in prekoračena hitrost, na drugem mestu izsiljevanje prednosti, na tretjem mestu pa vinjeni vozniki za vo- lanom. Med povzročitelji nesreč s smrtnim izidom so na prvem mestu vozniki osebnih avto- mobilov (32 nesreč), na dru- gem pešci in vozniki tovor- nih avtomobilov (po 8), nato pa vozniki koles z motoijem (7). Največ žrtev pa je bilo med pešci (20), vozniki oseb- nih avtomobilov in sopotni- ki (po 15). »Lani smo pripravili vrsto preventivnih in represivnih akcij, da bi izboljšah promet- no varnost,« pravi inšpektor za promet na UNZ Celje Ivan Hribernik. »Takšne ak- cije so bile naperjene predv- sem proti tistim, ki so se naj- pogosteje pojavljali kof krši- telji prometnih predpisov in povzročitelji nesreč. Med te bi lahko šteli tako voznike koles s pomožnim motor- jem, kot kolesarje in pešce.« Glede na to, da je nepri- merna hitrost še vedno na prvem mestu med vzroki za prometne nesreče, je bilo ve- liko tudi akcij z radarjem. Zanimiv pa je podatek, da je bilo med turistično sezono, ko je promet gostejši, ali ob slabših voznih razmerah pre- cej manj prometnih nesreč zaradi neprimerne hitrosti. »Letos bo usmeritev milič- nikov, kar se tiče preventiv- nega in represivnega dela nekoliko drugačna kot lani,« napoveduje Ivan Hribernik. »Lani so miličniki kaznovali predvsem te^e prekrške, ki so že vzroki za prometne ne- sreče, manj pa je bilo man- datnih kazni. Ugotavljamo, da se to ni obneslo, saj so manjši prekrški preraščali v vse težje in s tem že v nepo- sredne vzroke za prometne nesreče. Zato bodo letos mi- ličniki pogosteje kaznovali tudi za manjše prekrške, kot so, na primer, nepravilno parkiranje, vožnja kolesarjev izven kolesarske steze in po- dobno, tako kot lani pa bo- mo tudi letos pripravili več akcij, v katerih bo sodelova- lo večje število miličnikov.« S. ŠROT Pri nekaterih nesrečah je vsaj posreden vzrok tudi slaba cesta. Da je temu ta- ko, govori tudi podatek, da se je lani na odseku - za na- še razmere kar sodobno ure- jene - Slovenike med Tepa- njem in Arjo vasjo pripetilo 9 prometnih nesreč, kar je glede na dolžino ceste in gost promet sorazmerno malo. Steklarna »Boris Kidrič« Rogaška Slatina Komisija za delovna razmerja DSSS objavlja prosta dela in naloge: vodenje kadrovske službe Pogoji: - višja šolska izobrazba ustrezne smeri - 2 leti delovnih izkušenj v kadrovski službi - 2-mesečno poskusno delo Pisne prijave z dokazili o izpolnjevanju zahtevanih pogojev naj-pošljejo kandidati v 8. dneh po objavi v časopisu na naslov: Steklarna »Boris Kidrič«, Ulica talcev 1, 63250 Rogaška Slatina. Nepravilno prehitevanje Iz smeri Štor je vozil proti Ce- lju po Kidričevi cesti voznik osebnega avtomobila FRANC PUSTEK, 28, iz Celja. Pri ben- cinski črpalki je dohitel osebni avto, ki je zavijal v levo in ga pričel prehitevati, na levem voz- nem pasu pa je trčil v osebni av- tomobil, ki ga je nasproti pripe- ljal DUŠAN GORJANC, 25, iz Celja. Pri nesreči seje voznik Pu- stek huje ranil, lažje pa voznik Goijup, na vozilih pa je škode za milijon dinaijev. Umrla v trčenju v soboto je iz Titovega Vele- nja proti Celju z osebnim avto- mobilom vozil ROBERT KNEZ, 48, iz Titovega Velenja. V Černovi je zaviral pred avto- mobilom, kije vozil pred njim. Na zasneženi, spolzki cesti, ga je začelo zanašati in zapeljal je na levo stran ceste. V tem tre- nutku je nasproti pripeljal LO- VRENC MIHALJEK, 56, iz Kasaz, v katerega vozilo se je zaletel Knez. V trčenju se je hudo poško- dovala Danijela Ježovnik iz Ti- tovega Velenja, ki je za posle- dicami nesreče kasneje v celj- ski bolnišnici umrla. Smrt pod priicolico Minuh četrtek se je v Gorici pri Šmartnem smrtno ponesre- čil JOŽE KLENOVŠEK iz Go- rice. S sinom sta se peljala na traktorju, h kateremu je bila pripeta enoosna prikolica, na katero so bila naložena sveža drva. Ko je Klenovšek mlajši pripeljal na travnik, ni mogel več zavreti. Traktor je pričel drseti in njegov oče, ki je sedel na vlečnem drogu, je padel pod prikolico. Levo kolo mu je zapeljalo čez glavo, poškodbe pa so bile tako hude, daje Kle- novšek na mestu nesreče umrl. Nezavarovan železnišici preiiod Iz Šmarja proti Stranju je vozil potniški vlak MARTIN JECL iz Mestinja. Pri veterinarski postaji v Šmaiju je na nezavarovan že- lezniški prehod zapeljal s kombi- jem JAKOB VELER, 38, iz Tito- vega Velenja. Lokomotiva je vo- zilo zadela v desni bok in ga poti- skala še 160 m dalje, kjer se je vlak ustavil. Voznik Veler se je huje poškodoval, materialna ško- da pa je visoka - okrog 2 milijona dinaijev. KDOR ISCE - TA MAJDE Cenen nakup - je lahko dober nakup! Od 19. do 31. januarja 1987 SEZONSKO ZNIŽANJE DO 40% - moška, ženska in otroška konfekcija. Pričakujemo vas v Blagovnicah: Nova vas, Vitanje, Šentjur, Šoštanj, Titovo Velenje ter Radeče. CESTNO PODJETJE CELJE TOZD Asfalt kamnolom, Velika Pirešica Žalec Komisija za delovna razmerja objavlja naslednja dela in naloge: 1. vodenje del v izmenah v kamnolomu (1 izvajalec) 2. vzdrževanje strojev separacije (2 izvajalca) 3. kurjenje v bitumenskih cisternah (1 izvajalec) Pogoji: Pod 1. točko se zahteva program V. izobrazbene stopnje, delovodska šola strojne ali gradbene usme- ritve in 3 leta delovnih izkušenj. Pod 2. točko končan program IV. izobrazbene stop- nje, kovinsko predelovalne usmeritve (ključavničar, test varjenja) in 1 leto delovnih izkušenj pri vzdrževa- nju postrojenja. Pod 3. točko se zahteva končan program IV. izobraz- bene stopnje (energetik-strojnik) z izpitom in 2 leti delovnih izkušenj pri upravljanju z energetskimi na- pravami. Kandidati lahko pošljejo svoje pisne prijave s prilo- ženimi dokazili v 15. dneh od dneva objave na naslov Cestno podjetje Celje, Lava 42, Kadrovska služba. HMEZAD AGRINA ŽALEC Komisija za delovna razmerja TOZD Transport objavlja prosta dela in naloge 1. tajniška dela 2. voznik tovornjaka 3. zahtevna avtomehanična dela za težka tovorna motorna vozila 4. avtomehanična dela za težka tovorna motorna vozila 5. čiščenje poslovnih prostorov Komisija za delovna razmerja TOZD Veleprodaja objavlja prosta dela in naloge 6. vodenje sektorja kmetijskih pridelkov in žitaric 7. enostavna komercialna dela Komisija za delovna razmerja Delovna skupnost skupnih služb objavlja prosta dela in naloge 8. terenska prodaja na področju Ljubljane z okolico in Savinjske doline Pogoji: pod 1. - administrativni ali ekonomski tehnik, 2 leti ustreznih delovnih izkušenj, poskusno delo 2 me- seca pod 2. - voznik tovornjaka, vozniški izpit B, C in E kategorije, 1 leto delovnih izkušenj, poskusno delo 1 mesec, delovno razmerje bosta sklenila dva izvajalca pod 3. - avtomehanik, 3 leta ustrenih delovnih izku- šenj, poskusno delo 1 mesec pod 4. - avtomehanik, 1 leto ustreznih delovnih izkušenj, poskusno delo 1 mesec pod 5. - končana osnovna šola, poskusno delo 1 mesec, delo v popoldanski izmeni pod 6. - diplomirani inženir ekonomije ali agronomi- je oz. ekonomist ali inženir agronomije, tri oz. pet let ustreznih delovnih izkušenj, poskusno delo 3 me- sece pod 7. - ekonomski tehnik, 2 leti ustreznih delovnih izkušenj, poskusno delo 2 meseca, delovno razmerje bosta sklenila 2 izvajalca pod 8. - ekonomski ali komercialni tehnik, vozniški izpit B kategorije, 3 leta ustreznih delovnih izkušenj, poskusno delo 2 meseca. Kandidati naj vloge z dokazili o izpolnjevanju pogo- jev pošljejo v roku 8 dni od objave na naslov Hmezad Agrina Žalec, Kadrovska služba, Celjska cesta 7, Žalec. 16. STRAN - NOVI TEONIK 15. JANUAR 1987 I Marta in Andrej v boj za reprezentanco v Celju je bila prva od šti- rih kvalifikacijskih tekem za izbiro sedemčlanske moške in ženske mladinske kegljaške reprezentance JuRoslavije. Po prvem nastopu smo lah- ko Celjani kar zadovoljni V Igri imamo od trojice dva resna kandidata m to Marto Zupane, ki je samo zaradi nezbranosti izgubila v Celju prvo mesto ter zaostala za vodečo tekmovalko Busijo za en sam kegelj. pn tem pa si je z- rezultatom 845 postavila dober temelj za na- slednje nastope ter Andrej F^i- deršek. ki sicer ob vodeči troj- ki Šeb. Dundič in Boroš nima najboljših pogojev za prodor med najboljše, ima pa vseka- kor kot četrti na celjskem na- stopu z 856 in 896 podrtimi keglji možnosti za uvrstitev med najboljših sedem Nasto- pila je tudi Breda Sivka, ki pa z rezultatom 766 trenutno zao- staja. Po nastopu v Zagrebu (čez štirinajst dni) jih bo od 24 nastopajočih odpadlo osem. Glavni cilj je torej, da naša troj- ka obdrži mesta med najboljšo deseterico ali vsaj šestnajsteri- co. Celjani pa s svojimi keglja- či nadaljujejo tradicijo udelež be v kvalifikacijah za najboljše selekcije Priprave naj bodo v Celju Alfred i.,ederhas, zvezni tre- ner mladincev v kegljanju: Preden bomo izbrali državno mladinsko reprezentanco, ki nas bo zastopala na svetovnem prvenstvu v kegljanju v Ingol- st:idtu (ZRN) maja. bomo orga- nizirali štiri tekmovanja. Na vsakem bodo mladinci in mla- dinke nastopili dvakrat zapo- red. Prvo tekmovanje je bilo v soboto in nedeljo v Celju, kjer je nastopilo štiriindvajset mla- dincev in mladink, ki smo jih izbrali na izločilnih tekmah po republikah. Vsaka republika je po ključu dala število mladin- cev za izbirno tekmovanje v okviru Jugoslavije. Enako šte- vilo jih bo nastopilo tudi v dru- gem krogu tekmovanja, v tret- jem in četrtem pa po osem. Ta- ko bomo dobili reprezentanco, ki jo bo sestavljalo sedem tek- movalcev in rezerva. Marca se bodo reprezentanti odpravili na zadnje priprave. Želim si. da bi jih lahko izvedli v Celju na kegljišču v ŠRC Golovec, ker so tu odlični pogoji za tre- ning. Steze so namreč asfaltne, pa tudi keglji in krogle so takš- ni. kakršne uporabljajo na vseh velikih mednarodnih tek movanjih. I^lizu je tudi zdrav- stvena služba. Rogla. v okolici Celja pa je prav tako še precej kegljišč. Zato, če ne bo finanč- nih ali morda ,še kakšnih, zaple- tov. se bomo na svetovno pr- venstvo pripravljali v Celju. Na zadnjem mladinskem sve- tovnem prvenstvu smo Jugo- slovani osvojili 2. mesto, ven- dar sta od tiste ekipe danes le še dva igralca. Vsi ostali, ki so nastopili v Celju, so prav tako zelo obetavni, še posebej pa trije, ki bi lahko v Ingols^adtu posegli tudi po visokih me- stih,- J. K,. N, G, Hmezad premagal ingrad v 4. kolu moške republiške lige je kegljaška ekipa Savinje na Ravnah premagala P^užinarja 5256:.5038, Za Savinjo so keg- ljali Gm^ner. Salobir, Cegalj, Brglez, Urh in Nareks, ki je bil z 911 keglji najboljši posameznik. Savinja je na odličnem tretjem mestu, v prihodnjem kolu pa znova gostuje v Čardi pn Raden- ski. za katero nastopata tudi odlična oče in sin Miro in Hari Steržaj. Ženska ekipa Savinje je v prvi republiški ligi dosegla četrto zmago in je edina neporažena. Doma je premagala Fužinarja 2507:2342. Savinja vodi s štirimi točkami prednosti, v 5. kolu pa gostuje pn predzadnjem Rudarju v Trbovljah in pričakuje novo zmago V 2. republiški moški ligi je bil lokalni derbi v Žalcu, ki so ga dobili kegljači Hmezada, ko so premagali celjski Ingrad 5141:5090. Hmezad: Lešnik 878. Rotar 875. Ramšak 866. Sivka 851, Trost 834 in Kompan 817. Ingrad: Tisovec 865. D Vanovšek 855, Romih 854. Lipovšek 844. Gnlanc 888 in Grešnik 814. Zani mivo je, daje ta lokalni derbi sodila Mojca Polak iz Kranja, sicer predsednica sodniške komisije pri kegljaški zvezi Slovenije. V 5. kolu, 18. januarja, bo Hmezad gostoval pri Proletercu v Zagorju To bo pravi derbi, saj imata obe ekipi skupaj z mariborskim Branikom po 6 točk. kar pomeni, da bo zmagovalec prevzel vodstvo. Črepan tretji v Hrastnilfu Na Z. memorialneni hitropo- teznem turnirju v spomin hero- ja Kajka v Hrastniku je nastopi- lo 26 šahistov, med njimi ludi trije s celjskega območja. Tretje mesto je osvojil Marjan Crepan iz Žalca, četrto Celjan Božo Stud. medtem ko Je bil Drago Kristan IZ Titov ega Velenja enajsti, pa če prav je ob tern opravljal še delo gla\ neua sodnika. ■UrŽK GKOBELNIK Celje premagalo Žalec v tj. kolu 1 Tepubliške lige vzhod v streljanju z zračno pu- ško je bil derbi v Celju, kjer so domačini porazili Žalčane 1467:1445. Pn Celjanih je bila najboljša Barbara Jager s 372 krogi, pn Žalcu pa Mladen Me- lanšek 373. Strelci Kovinarja Što- re so gostovali v Slovenj Gradcu in izgubili z domačini Pri Kovi narju je bil na.jboljši Branko Ma- lec 374. Celjani so na 4.^ mestu. Kovinarje zdrknil na 7 . Žalec pa je še vedno Si., z minimalnimi možnostmi, da v nadaljevanju li ge osvoji toliko točk. da bi ostal \ H.gi Dvajsetkrat v desetko v Kušah so ob krajevnem prazniku pripravili večje strel- sko tekmovanje z zračnim orož- jem, kjer je nastopilo «17 ekip. Zmagali so strelci .'\vgust Maje rič i/. Maribora. Celjani so bili tretji. Kovinar Štore p;i peti. Pn njili je bil naravnost odličen Branko Malec. ki je ponovno \ dobri formi, saj je od 300 možnih nastreljal 290 krogov, kar pome- ni, da je 20 krat zadel v dva mili- metra veliko srce tarče in še de- vetkrat v neposredno bližino. Zmagal je. Celjana Ervin Seršen in Jože Jeram pa sta osvojila 4. oz. 6. mesto. To tekmovanje je bilo tudi generalka za republiško prvenstvo za »zlato puščico«, ki bo koncem marca tudi v Rušah. TJ Vodi Šempeter pred Libojami Na strelišču v Šempetru je bi- lo 3. kolo občinske lige z zračno puško, kjer je zmagala SD Šem- peter I pred Libojami I, Griža- mi, SIP, Šempetrom II itd., med- tem ko so bili najboljši med po- samezniki Škodnik 373, Valant 362, Džudarič 360, Matinovič 358, Povše 354 krogov itd. Po 3. kolih ekipno vodi Šempeter pred IJbpjami in Grižami. posamezno pa Škodnik pred Džudančem in Valantom. 4. kolo občinske lige bo januarja na strelišču Šempetru. D. GERŠAK Šest reprezentantov? Na strelišču v Postojni je bilo 3. pozivno kontulno republiško tekmovanje s standard zračnim orožjem. Nastopili so tudi strelci SD Mrož iz Titovega Velenja in SD Dušan Poženel iz Rečice pn Laškem. Pn članicah s puško je osvojila 2. mesto Mojca Močivki, pn članih s pištolo je bil Janez Štuhec tudi drugi. Aloj Trstenjak pa tretji, vsi SD Mrož T. Velenje, pri mladinkah sta slabili Helena Lavrinc, ki je zmagala m Leonida Gozdnikar. obe Rečica pri La- škem, ki je bila četrta, medtem ko je med mladinci zmagal Ve- lenjčan Fortunat Legner. Verjet- no vsi so se tudi uvrstili v repre zentanco Slovenije, ki bo 14. in 15, februarja nastopila na turnir ju republik in pokrajn v Smede- revu, VINKO LAVRINC V snežnem metežu hokej v 11. kolu medrepubliške lige so hokejisti Cinkarne Celje go- stovali v Zalogu pri Ljubljani, kjer so se srečali z ekipo Slavije in jo premagali 5:1, 1:1, 2:0). Strelci so bili Filipovič 3 ter Mar čec in Žlof po 1, Žaradi sneženja je bil hokej bolj podoben smuča- nju. Celjani so tudi po 11. kolu ostali neporaženi in imajo 22 točk. v petek ali soboto pa bodo Igrali doma s Triglavom iz Kranja. Pionirji so gostovali v Zagrebu in izgubili z Zagijem 6:4 (3:1. 2:3. 1:0), strelci pa so bili Milidrago- vič. Mavh. Ločnikar in Weber. V nedeljo dopoldne bodo pionirji igrali v Mestnem parku s K(jm- pas Olimpijo. mladinci pa bodo prosti. MARJAN SORŠAK Zmagala Repar in Lupše Skupina smučarjev skakalcev iz Celja je nastopila na Šmart- nem na Pohorju, kjer .se ie ude ležila tradicinalnega tekmova- nja za pokal Pohorskega bata- ljona. Med pionirji C so bili To maž Kodrnja 3.. Primož Opreš- nik 7. in Jam Senger 12.. med pionirji B je zmagal Simon Re- par. 3. je bil Tomaž Kodrnja. 4. Uroš Videčnik in 8. Jani Senger ter med starejšimi pionirji 1. Jam Lupše. V soboto in nedeljo bodo mladi celjski skakalci nastopili na šti- rih tekmovanjih republiškega značaja starejši mladinci v Ljub Ijani, starejši pionirji v Logatcu, pionirji A v Begunjah in v nor- dinjski kombinaciji v Kamniku Že treningi na Gričku Ko so lani ustanovili enotno društvo za smučarske skoke v Celju (združili so se Celjani in Lopata) so istočasno začeli tudi z obnovo skakalnic na Gričku. Zlasti pri večjih skakalnicah vse- ga do zapadlega snega niso uspe- li narediti, zato tudi niso še mož ni skoki. Potrebno bo še nekaj centimetrov snega za varnost skakalcev. Uredili pa so 20 me tersko skakalnico, tako da jim ni treba na treninge v T. Velenje in Braslovče. Trenira okoli 30 mla dih skakalcev trikrat na teden pod vodstvom trenerjev Lipov- ška. Kovačiča in Lukiča, ki jih vodi zvezni trener Tomin. Enkrat tedensko imajo še kondicijske treninge v hali Golovec, kar po- meni da s tekmovanji vred prak- tično delajo ves teden. Pri obno- vi skakalnic- na Gričku so člani društ\ a opravili več kot dva tisoč udarniških ur. TV Jerneja Pere v formi v dvorani AD Kladivarja so se pomerili domači atleti in Dinamo iz Zagreba. To so bile mlajše .se lekcije pionirske in mladinske Med številnimi dobrimi rezultati moramo vsekakor omeniti odlič no formo Jerneje Pere, ki je na 60 m dosegla rezultat 7.6 in na 60 m ovire 8.7 Odlična je bila tu di Radmanovičeva, kije zmagala v skoku v daljavo s 519 cm. Mir ko Kocuvan 635 cm v daljavo in 8.7 na ovirah ter pionirki Bezja kova ki je bila najboljša na 60 m m v daljavi 465 ter Strašekova Peter Svet pa Je zmagal v skoku v višino s 191 eni. med člani pa je bil Jovanovič na 60 m s solidnimi 6.8 prvi. za njim pa Kidrič in Zu- pane 6.9. J KUZMA LI »BOHOR« TOZD Zaga in furnirnica Šentjur pri Celju razpisuje prosta dela m naloge predstavnika za Bosno in Hercegovino ter Črno goro Pogoji - srednješolska izobrazba - 2 leti ustreznih delovnih izkušenj Delo je za nedoločen čas s trimesečnim poskusnim delom Kandidati naj pošljejo pismene ponudbe z dokazilom o šolski izobrazbi v roku 15 dni po objavi na naslov LI »BOHOR« TOZD Žaga in furnirnica Šentjur pn Celju - komisija za delovni, razmerja Kandidate bomo obvestili o izbiri v 15 dneh po zaključenem roku za sprejem ponudb SP STEKLAR CELJE Komisija za delovna razmerja SP STEKLAR CELJE objavlja prosta dela in naloge 1. vodja obrata Ozka ulica 2. odja obrata T. Velenje 3. vodja montaže Pogoji za zasedbo pod 1, 2 m 3: - končana šola IV. ali V. stopnje strokovne izobraz- be steklarske, gradbene ali tehnične smeri - nad 5 let delovnih izkušenj na podobnih delih in nalogah trimesečno poskusno delo Prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev pošljite v 8 dneh po objavi na naslov; SP STEKLAR« CELJE Kosova ulica 6 63000 CELJE Center za poklicno usposabljanje in zaposlovanje invalidov Celje Na podlagi sklepa Komisije za delovna razmerja se objavijo prosta dela in naloge 1. priprava dela in tehnologije v galvani Pogoj: V. stopnja izobrazbe kemijske smeri 2 leti delovnih izkušenj 2. Galvaniziranje Pogoj: kemijski procesničar 1 leto delovnih izkušenj poskusno delo 3 mesece 3. Vzdrževanje strojev in naprav Pogoj: KV strojni ključavničar 2 leti delovnih izkušenj na podobnih delih poskusno delo 3 mesece Kandidati naj pošljejo pisnfene prijave z dokazili v roku 8 dni po objavi na naslov: Center za poklicno usposabljanje in zaposlovanje invalidov Celje. Ipav- čeva ul 6, 63000 Celje Zdravstveni center Celje TOZD Zdravstveni dom Celje objavlja po 125, čl. Zakona o zdravstvenem varstvu ter 83. čl. Samoupravnega sporazuma o usmerjenem izobraževanju in štipendiranju ZC Celje naslednje specializacije a. - eno specializacijo iz splošne medicine b. - eno specializacijo iz pediatrije C. - eno specializacijo iz šolske medicine č. - eno specializacijo iz zobne in čeljustne ortopedije Pogoji - pod a do c končana medicinska fakulteta - splošna smer in opravljen strokovni izpit - pod č končana medicinska fakulteta - smer stomatologije m opravljen strokovni izpit Kandidati naj vložijo prošnjo ? dokazih v 8 dneh po objavi na delavski svet TOZD Kandidate bomo o izbiri obvestili v 30 dneh po odlo- čitvi delavskega sveta Že 679 pravilnili odgovorov Zaključno žrebanje sedanjega ciklusa Partizanovih iger b junija, srečni dobitnik pa si bo pod pokroviteljstvom .Aera i Cinkarne lahko ogledal letos največjo športno prireditev pn na Univerziado 87 v Zagrebu. Ob glavni nagradi je še več toli žilnih Pravilni odgovor za nagradno igro Partizan št l.").je Partiza Braslovče. ki letos slavi 80 letnico obstoja tudi z obnovo 50 It starega Sokolskega doma. Trije nagrajenci, ki prejmejo nagrad temeljne organizacije kooperantov MEGA Žalec iz delovn organizacije AGRINA. sozd Hmezad. so; Milka Mulej. Tkalskai .Alba Javoršek. Vojkova 4. Mara V^irsic. Trubarjeva 54. vse Cel|t Nagradna igra Partizan 16 Zveza za športno rekreacijo in telesno vzgojo Partizan Slovenije izdaja informativno glasilo, ki ga pošilja vsem osnovnim organizacijam Partizana. Kako se to glasilo imenuje'^ INFORMATOR UTRIP BILTEN PARTIZANA SLOVE- NIJE Odgovore pošljite do 23. januarja, nagrajuje ŠRC Golovec Partizan Lopata ima redno vadbo v mah in veliki telovadnici OS Veljko Vlahovic in sicer ob ponedeljkih od 17.30-20.00 za različne starostne skupine, ob torkih za dane od 19.30-21.00. sredah od 18.30- 20.00 za mlajše dane m četrtkih od 17 30-21.00 za pionirje m članice. Podrobnejši razpored po urniku lahko dobite pn Parti zanu Lopata 15. JANUAR 1987 NOVI TEDNIK - STRAN 17 Odlični mladi judoisti Na velikem 18. memorialnem tekmovanju v Slovenski Bistrici za lovoriko Pohorskega bataljona so velik uspeh dosegli tudi judoisti Ivo Reya iz Celja. Ekipno so osvojili drugo mesto za domačim Impolom. Nastopilo je kar 205 judoistov iz 18 klubov. Med posamezniki sta zmagala Cuk in Anderle, Pungeršek je bil drugi, s tretjima mestoma pa sta presenetila mlada, vendar izredno nadarjena in obeta- joča judoista Seles in Crepinšek. Celje, hala Golovec, novoletni turnir, 32 ekip, od katerih se jih je v četrtlinale uvrstilo osem. Peter Hribernik: »Četrtfmale, polfinale in finale bo v nedeljo, 18. januarja od H. ure dalje tudi v hah Golovec. V zaključni del se je uvrstilo veliko najboljših ekip, izpadlo pa je tudi nekaj favoritov. Pričakujemo zanimive boje.« Žalec: Medobčinska nogometna zveza Celje je organizi- rala tekmovanje v malem nogometu za 6. skupino v repu- bliki Sloveniji. Tekmovanje je bilo v telovadnici osnovno- šolskega centra, nastopilo je deset ekip, presenetljivo pa je zmagal Aero pred Steklarjem iz Rogaške Slatine, Partiza- nom Žalec, Rečico pri Laškem, Dravinjo iz Slovenskih Konjic, Elkrojem iz Mozirja, In^rad-Kladivaijem, Šmart- nim, Nazarjem in Usnjarjem Šoštanj. Preseneča uspeh Aera v skupini ekip, ki sicer nastopajo v reubliški in vzhodni republiški ligi. T. Velenje: prava revija pravega nogometa, ki si jo je v Rdeči dvorani ogledalo okoli 3000 gledalcev. Nastopilo je 16 ekip, med njimi tudi štiije člani 1. zvezne lige, ki so tudi osvojili prva mesta in lepe denarne nagrade. Zmagal je Partizan Beograd pred Železničaijem Sarajevo, Dinamom Zagreb in Osijekom. Beograjčani so tako odnesli domov milijon in 500 tisoč din. Ali ne bi bilo bolje, da bi takšne in druge nagrade raje ostale doma za razcvet domačega športa, telesne kulture in rekreacije. Žal se prevelikokrat zgodi, da denar za takšne stvari je, za pameten razvoj telesne kulture pa ne. Sicer pa so na vele turnirju v T. Velenju dali v dveh dneh 234 golov, izključen je bil samo en igralec. Čeprav je bila organizacija solidna, pa je prišlo tudi do neljubega zapleta. Ljubljanska ekipa je na turnir zamudila 12 minut in izgu- bila srečanje s kasnejšim polfinalistom Osijekom 3:0. Železničar iz Sarajeva pe je iz Topolšice (tam so stanovali) zamudil dobro uro, odigrati pa je moral srečanje z madžar- sko ekipo. Madžari so pristali na zamudo, srečanje izgu- bili, s tem pa tudi kasnejšo vabljivo nagrado 400 tisoč din! TV-LO Sovražim prekinjene partije Trenutno je med najboljši- mi slovenskimi šahisti vseka- kor Marjan Crepan, doma v Petrovčah, ki pa nastopa za šahovski klub Žalec. Na celj- skem območju je tudi edini, ki je nosilec naslova FIDE mojstra, kar pomeni, da mu je zdaj cilj osvojitev mednarod- nega mojstra. »Načrtujem, da mi bo naslov mednarodnega mojstra uspelo osvojiti v dveh letih, vendar bo to zaradi visokih norm izredno težko. Seveda je to tudi odvis- no od kvalitete turniija in če te povabijo. Sam sem prepričan, da sem sposoben, vendar to v »šahovski« igri ni vedno do- volj.« Marjan Crepan igra šah že od leta 1972, navdušil ga je oče, največ mu je dala šola, potem pa je začel brskati za šahovski- mi knjigami in odkrivati skriv- nosti te lepe, vendar mnogo- krat zapletene igre, ki zahteva celega človeka z velikimi spo- sobnostmi razmišljanja. Lani je odigral okoli sto par- tij na različnih turniijih, k te- mu pa je treba prišteti še mno- ge s hitropoteznih turnirjev. Vsak dan porabi za šah okoli dve do tri ure. Najbolj sovraži prekinjene partije. »To je čista izguba časa. Razmišljaš o pre- kinjeni partiji celo noč, name- sto da bi spal in nabiral moči za novo partijo. Sem za takojš- nje nadaljevanje po prekini- tvi.« Čeprav je nastopil na šte- vilnih domačih in tujih turnir- jih, pa mu je bil n^lepši nastop v Pulju, kjer se je v različnih skupinah zbralo okoli štiri ti- soč šahistov. »Ne znam si predstavljati, kako so to uspeli organizirati. Vsi hoteli daleč naokoli Pulja so bili polni sa- mih šahistov.« Je tudi proti te- mu, da bi si sam ali kdo drug plačeval, da bi_ lahko nastopal na turniijih. »Če me povabijo, grem, sam se ne silim. Sicer pa mislim, da je za razvoj mladih šahistov v Sloveniji slabo pre- skrb^eno. Zato je toliko talen- tiranih .šahistov tudi opustilo resno razmišljanje o šahu. Ve- liko bolje je v drugih republi- kah, kjer je ogromno turnirjev in se mladi lahko kalijo.« T. VRABL Foto: EDI MASNEC Vlečnica na Gričicu v bližini Celja je več prilož- nostnih smučišč, eno i/med takšnih je tudi na Gričku, ki je primerno tudi za čas, ko se člo- vek odpravi na smučanje po opravljenem delu. Na Gričku vozi vlečnica vsak dan med ted- nom popoldne od 13..30-17.00, ob sobotah in nedeljah pa od 9.00-12.30 in od 13.30-17.00. V ča- su zimskih počitnic bo vlečnica na Gričku obratovala ves dan, ce- na pa je za ves dan 400 in za pol dneva 200 din. Srečanje roi(ometnili sodnikov Rokometni sodniki Slovenije so se v Celju pomerili v rokome- tu. Zmagali so domačini, ki so po streljanju sedmerk v finalu pre- magali lanskoletnega prvaka No- vo mesto 12:10, medtem ko seje v regularnem delu tekma konča- la neodločeno 9:9. V predtekmo- vanju so Celjani premagali še Maribor 13:7, Zasavje 13:9 in Rib- nico 8:5. JK POD KOSI Republiška moška liga: po novoletnih praznikih so nadalje- vali s prvenstvom, kjer je Libela vil. kolu gostovala v Kranju in s težavo premagala Triglav 98:95 (45:53). Gole in Pipan sta dala po 26 košev. Zanimiva tekma je bila v Rogaški Slatini, kjer je Rogaška proti pričakovanju gladko in visoko premagala eno vodilnih ekip v ligi, ljubljansko Ilirijo 88:71 (37:34). Odličen pa je bil Sar^lija, ki je dal 45 košev. Comet je gostoval v Kopru in tesno izgubil 94:92 (48:48). Najučinkovitejši je bil Šmid 44. Libela je na drugem mestu z enakim številom točk kot vodeča Jeklotehna Branik, Rogaška je peta in Comet deseti. 12. kolo bo v soboto, 17. januarja. Lokalni derbi bo v Slovenskih Konjicah med Cometom in Libelo, Rogaška pa pričakuje novo zmago, saj bo igrala doma proti zadnjeuvrščenemu Kraškemu zidarju. Republiška ženska liga: derbi je bil v Celju med Metko in Cometom, ki so ga nekoliko nepričakovano, vendar zasluženo dobile gostje 51:57 (27:26). Pri Metki je dala Juršetova 17, pri Cometu pa Šmidova 20 košev. Metka je na 7., Comet pa na 8. mestu. 12. kolo 17. januarja: Comet bo igral doma z vodilno ID Ježica, Metka pa v Murski Soboti s Pomuijem. TV Zveza kulturnih organizacij Velenje razpisuje mesto režiserja - animatorja na področju gledališke in lutkovne vzgoje. POGOJI: AGRFTV (lahko absolvent, zaželene delovne iz- kušnje) « - prijava mora vsebovati kratek program dela - opis del in nalog je razviden v ZKO - poskusna doba eno leto - rok prijave: 15 dni po objavljenem razpisu Stanovanja ni! Prijave pošljite na Zvezo kulturnih organizacij Vele- nje, p. p. 1, 63320 Titovo Velenje. Majda Petan nastrpno pričakuje izid svoje prve plošče »Življenje s tabo je kot pesem, ki bi morala iziti že pred novim letom, kajti dogovorjeno ima tu- di že turnejo po Sloveniji • VStorah bo Društvo in- validov Železarne Štore tudi letos pripravilo že tradicionalni večer doma- čih vižin napevov, ki bo v petek, 30. januarja • Oto Pestner, ki med odmori z gostovanji Alpskega kvinteta, najde dovolj ča- sa tudi za skladatelj sko delo in pomoč drugim glasbenikom, se je prese- lil v novo stanovanje. Za vse ljubitelje naslov: Chengdujska 6, Ljubljana • Po večkratnih uspehih ansambla Francija Zeme- na festivalu'v Števerja- letos ta ansambel ne oo nastopil na tej priredi- tvi. Svojo skladbo je Franci Zeme odstopil La- hkemu instrumentalne- kvintetu, ki bo prvič ^astopii v Steverjanu • ^anta\lor Matej Zakonj- ^^k iz Radeč že pripravlja ^ove posnetke v Studiu ^veneta Tepeža v Rogat- kjer bo posnel tudi Skladbo, s katero bo kon- kuriral za Pop delavnico ? Ansambel Plamen pa prav zaradi zaposle- nosti vodje Zvonega Te- ^za, verjetno pavziral do '^arca- m Rogaški instru- mentalni kvintet je tudi posnel nekaj skladb, ki so napisah Boris Rošker, Burnik, Franc Še- fove in Jože Teran • CIK ostaja zvest Celju Dvajset let je že mimo, od- kar so se prvič razlegli zvo- ki Celjskega instrumental- nega kvinteta. V tem času je ansambel izdal več pesmi, ki odmevajo v ušesih poslu- šalcev. Pred leti so to bile skladbe Celjsko mesto belo. Voščimo Abrahamu vsi. Za Jožetov praznik, danes pa so to no- vejše skladbe Lepa je Slove- nija in Celje moje. Tako je ansambel ostal zvest opeva- nju Celja in okoliških krajev (Dobrna, Vitanje). Ta ansambel je znan tako v Sloveniji,, kot tudi v Avstriji, ZRN in Švici. Letos so sode- lovali tudi na Ptujskem festi- valu narodnozabavne glas- be, kjer so osvojili zlatega Orfeja. Besedi za njihove pesmi pišejo Ivan Sivec, Marjan Stare in Tatjana Rodošek, melodije pa kar vsi člani an- sambla. Letos poleti so s svo- jim igranjem razveseljevali goste V Poreču, nastopili so za zdomce v Guterslochu, načrtuj ejb pa tudi gostova- nje v tujini. Celjski instrumentalni kvintet je izdal do sedaj pet plošč in šest kaset, te dni pa pričakujejo šesto ploščo. Pri- pravljen imajo tudi material za nove plošče in kasete. Do- govarjajo se tudi za snema- nje televizijske oddaje, ki jo bodo verjetno posneli na Ro- gli, seveda v sodelovanju z Uniorjem Zreče. V Celjskem instrumental- nem kvintetu igrajo: Miran Majcen trobento, Janez Bez- jak klarinet, Beno Pečar ki- taro, Jože Rožman bariton in Mirko Polutnik harmoniko, pojeta pa Vera Šabec in Franci Pirš. NATAŠA GERKEŠ Ivan Mojzer: »,Gastarbaj- terstvo'« profesionalnih glasbenikov pri nas je sko- rajda nujno, saj drugače ne bi mogli preživeti. Hkrati pa je to tudi dobra šola za vsa- kega glasbenika, saj le tako uvidi, kako trd je kruh, ki ga zaslužiš z igranjem v tujini. Kljub sorazmerno dobrim zaslužkom je treba namreč veliko in dobro igrati, kajti sicer se lahko kaj hitro po- sloviš. Mislim pa, da se nekateri naši glasbeniki na tujem pre- poceni prodajajo. Tu ne mi- slim samo zaslužkov, temveč tudi glasbo, ki jo izvajajo. Le malokrat slišimo naše pri- znane izvajalce, da v tujini pojejo v materinem jeziku.« Lestvici Radia Celje Zabavne melodije: 1. SEMPRE, SEMPRE - AL BANO IN ROMINA POVVER (4) 2. KUDA IDU IZGUBLJENE DJEVOJKE - BORIS (4) 3. BABY GOODBVE - RENDEZ-VOUS (3) 4. YOU CAN CALL ME ALL - PAUL SIMON (2) 5. RIMLJANI - BAJAGA (2) 6. HUMAN - HUMAN LEAGUE (2) 7. PUT PUTUJEM - MAGAZIN (2) 8. DON T GET ME VVRONG - PRETENDERS (2) 9. MANDARINA - DON JUAN (6) 10. ALIENS-RADIORAMA (2) Lestvica zabavnih melodij je na sporedu Radia Celje vsako soboto ob 17.15 uri. DomaČe melodije: 1. SREČNO ŠOFERJI - SAVINJSKIH 7 (5) 2. SREČNO DEKLE - AVSENIK (6) 3. ZELENI MOŽICI - HENČEK (4) 4. LE TEBE BOM LJUBIL - SLOVENIJA (2) 5. BELI JUNAKI - MARELA (2) 6. NAŠA POLKA - ALPSKI KVINTET (2) 7. KOZJANSKA DEŽELA - KLAVŽAR (8) 8. MLADOST JE KOT VETER - SLOVENSKI MUZIKANTJE (2) 9. KO MISLIM NATE - DOVŽAN (2) 10. OSTAL JE LE SPOMIN - MIHELIČ (2) Lestvica domačih melodij je na sporedu Radia Celje vsak ponedeljek ob 17.15 uri. KUPON lestvica zabavnih melodij________ izvajalec________________ lestvica domačih melodij __ izvajalec_____ ime in priimek___________________________ naslov______________________ __ Nagrajenca: Nevenka Jelene, UI. Moše Pijade24, Celje Rok Mastnak, Cesta na Svetino 5, Štore Pišite na naslov: Novi tednik - Radio Celje, Trg V. kongresa 3a, 63000 Celje Vsakič nagrada - velika plošča, ki jo izžrebanci izberejo v prodajalni MELODIJA v Celju. Radio Celje odslej popoldne že od 14.00 naprej! 18. STRAN - NOVI TEONIK 15. JANUAR 1987 I FRAN SALESKI-FINZGAR Pod svobodnim soncem Svarunjije pogladil mehke lase, njeno vroče lice seje pritisnilo k razoranemu obrazu, očetu je vztrepetalo srce in s koščenimi^rokami je objel hčer ter jo pritisnil na prsi: »Ti moje sonce, ti edina, ko mi je vse ugrabila Mo- rana!« Pod gradiščem so na shojeni, suhi poti udarila kopita. Jezdec je pognal navkreber. Zagledal je Svaruna in Ljubinico na okopu. Stisnil je konja, daje zaprhal in v divjem skoku planil naravnost po strmini. Ljubinica se je prestrašila in vzkliknila: »Morana!« Vstala je naglo, da ji je zdrsnilo vreteno iz naročja in se odmotala dolga nit, ko seje zakotalil posukljaj v jarek. Toda Ljubinica ni utegnila stopiti za vretenom. Vrh nasipa je že stal Tunjuš v stremenih na konju, kateremu so se tresle trde, suhe mišice na nogah. »Drzni jezdec, pozdravljen!« Svarun ni vstal. Trudno mu je ponudil roko v pozdrav. »Sinovi Atile ne smejo biti nevredni krvi, ki polje po njegovih žilah. Pozdravljen, slavni junak, zmagalec Hil- budija. Tunjuš se ti klanja.« Ljubinica je odhitela v stanišče po roženico medu. Še ozreti se ni upala v ta grozni kocinasti obraz, iz katerega sojo zbadale drobne oči, polne besov. Tunjuš ni razjahal. Po hunski šegi je hotel izpiti rože- nico medu v sedlu. To je bilo znamenje velikega spošto- vanja. Ko je Ljubinica dvignila k njemu lepo okovano rože- nico, je segel Hun hlastno po pijači. Njegovi črni nohti so se dotaknili bele roke. Ljubinica jo je odmaknila, da se je zlil med čez rob. Izpreletelo jo je do kosti, kakor bi jo bil ugriznil mo- dras. »Bogovi s teboj in s tvojimi, slavni starosta!« Ročno je nagnil roženico in jo na dušek izpraznil. Ljubinica je zopet segla po prazni posodi. Prsti so seji tresli: ni si upala pogledati Hunu v oči, ki so seji vbodle v pordelo lice. Nato je Tunjuš razjahal, segel v nedrje in potegnil iz njega dragocene koravde. »Na, sokolica! Dvorjanice v Bizancu ne nosijo lepših nizov krog vratu. In ti si lepša od dvorjanic. Pomnila boš, kdaj si napila Tunjušu, potomcu Ernaka.« Ljubinica je prijela dar s tankimi prsti, zahvalila Huna in odšla hitro v stanico. Koravde so ji padle iz rok. Odskočila je in kriknila: »Zde se mi kakor kača!« »Sedi k meni! Na soncu grejem ude in trpim. Ljubi- nica ti pripravi obed. potem pojdeš v hišo. Ne zameri, težko hodim!« Tunjuš seje bahaško zleknil v travo poleg Svaruna. »Star si, Svarune, pa si se še postaral čez zimo, odkar se nisva videla!« »Jad me grize, žalost meje stisnila v klobčič.« »Čemu jad, zakaj žalost po taki zmagi?« »Ti ne veš, seveda ne veš, kako bi vedel! Edini sin, zadnji sin. Iztok, mi je izginil. O Morana!« »Izginil, Iztok, najmlajši sin, izginil? Umrl? Padel v boju?« »Morda umrl, morda padel v boju - ne vem, nič ne vem. Izginil je! Samo to vem, da ga ni več in da ga ne vidim več in da rod Svarunov izumre, kakor segnije drevo, kije padlo in ni rodilo sadu. Besi, zakaj me tako mijčite!« »Odklej pogrešaš sina?« »Po zmagi onkraj Donave, ko smo razdejali Hilbudi- jev ostrog, je izginil. Noč ga je vzela. Klicali smo, ni se odzval. Iskali smo, trupla ni bilo.« »Sed^ razumem, zakaj si upognjen, vem, od kod pepel na tvojih licih in mrak v tvojih očeh. Odvedli so ga Bizantinci, morda zdihuje v ječi, morda goni mline, kaj se ve! Bizanc je gnezdo gadov, brlog tolovajev in jama razbojnikov. Zakaj ne udarite čez Donavo! Maščevanje Bizancu!« »Saj to je, prijatelj, druga žalost, ki me še bolj mori. Antje nočejo. Antje. bratje Slovenov. leže za Seretom in se bijejo z nami.« Tunjušu je zaigral zloben nasmeh krog ustnic. »To je moje delo. starina.« je pomislil. Svarun mu ni videl lica. »Izdajstvo! Volk je volk! Poznam ga in poznam Viljenca. bahača! Sulico v prsi izdajalcem! Poglej, jaz ležim že mesec dni z vrlimi vojščaki za Donavo in čakam in prisluškam, kdaj zaslišim vaše rogove, da se pridru- žim, ko planete do Hema in še čez. Toda vas ni od nikoder. In zato sem prišel do tebe. starosta.« »Nisi vedel za razdor? Nisi vedel, ker si bil v Bizancu čez zimo.« »V Bizancu in tam sem nalagal Upravdo, ki se je cmeril za Hilbudijem, da si Sloveni ne upate čez Donavo, da se vojskujete med seboj. Upravda je bil vesel in me je despotski plačal za poročilo. Jaz pa sem se vračal in plenil spotoma, da so konji stokali pod težo blaga. - Sedaj je čas! Tracija je prazna. Upravdi žreta moči Afrika in Italija, udarimo v dežel.« »Udarimo! Udarite, kličem, jaz ne morem več. Uda- rite, prigovarjam starešinam, vse zaman. Na vzhodu ni miru. Torej praviš, da sta Volk in Viljenec izdajalca? Poslal sem Bojana in Velegosta. modra moža. da pomi- rita brate in dvigneta vojsko.« Hun seje prestrašil tega sporočila. Nastavil je oprezno uho in za trenutek pomolčal. »Verjemi mi. nič ne opravita. Volk,je volk. samogolteh in trmast, Viljenec je bahač. Slovenom bi bil rad de- spot« »Prijatelj, kaj storiti? Svetuj z modro besedo!« »Smrt izdajalcema, smrt! To pravi Tunjuš. čigar krije še v gorki žlahti s krvjo vladarja vse zemlje, z Atilo.« »Smrt - smrt? Da bi torej tekla bratovska kri? O bogovi, sami si uničimo svobodo! Kaznujte nas!« »Bratovska kri? Ali so to bratje? Izdajalci! Kar je gnilega, se odreže. Poglej roko!« Tunjuš je pomolil Lopatasto desnico Svarunu pred obraz. »Poglej, enega prsta ni. Kdo ga je odrezal? Jaz! Zakaj? V volčjo past je zašel in se ujel. Pa sem potegnil nož in ga brez obotavljanja odsekal. Ali naj bom ves ujet zaradi enega prsta? Zaradi enega prsta, ki je šel radoveden v volčjo past? Nikoli! Razumeš?« »Modro si govoril, resnično, zelo modro. Počakajmo. da se vrneta Bojan in Velegost. Če nič ne opravita, potem smrt izdajalcema!« »Smrt, smrt!« je ponavljal Hun in grizel ustnice, da ni bruhnil v krokarski smeh. Tako se je veselil krvavih uspehov, kijih utegne roditi njegovo ščuvanje. »Sedaj pojdi, prijatelj, hčerka je že pripravila obed. Prilegla se ti bo jagnjetina po dolgi ježi. Meni pa dovoli, da ostanem še na soncu s svojo žalostjo.« 15. JANUAR 1987 NOVI TEDNIK - STRAN 19 20. STRAN - NOVI TEONIK 15. JANUAR 1987 I Perunika Rod perunik je razširjen v zmerno toplem pasu vse severne poloble in šteje do 200 vrst. Znanstveno ime ima po boginji Iris iz grške mitologije, ki pooseblja mavrico. Ime se nanaša na pestre barve cvetov mno- gih vrst tega rodu. Perunike imajo v zemlji navadno debelo koremko. nekatere vrste pa čebulo. Cvetovi so nameščeni na dobro razvitem nadzemskem steblu. Perunike imajo svojevrstno grajene cvetove in nenavadno opraševa nje. Veliki zunanji listi cvetnega odevala imajo na dnu vzdolžno progo rumenih dlačic, ki kažejo opraševal cem pot do nektarja. Notranji listi cvetnega odevala so pokončni. Prašnik je pod širokimi, lepo barvanim listom, kije eden izmed treh krakov pestičevega vratu. Ko sesede žuželka na enega izmed zunanjih listov cvetnega odevala in ko prodira k nektarju v globini cveta, butne s hrbtom ob zgornjo stran krpice, jo zasuka navzdol in pusti na njeni gornji strani pelod. ki gaje prinesla s seboj. S tem je preprečena sarhooplodi- tev irisa. Plodovi perunik so troperedalaste glavice, ki se ob dozoritvi odprejo po sredini vsakega predala. Perunika raste po travnikih goratih, hribovitih kra- jev, med skalovjem, po pečinah in globljah. Največkrat pa jo srečavamo po vrtovih, kjer jo gojijo. Cveti od maja do junija. Nabiramo koremko. preden rastlina cveti, lo je spo- mladi ali v jeseni, ko je odcvetela. V koreniki najdemo eterično olje z irononom, glikozid iridin. nekaj slad- korja, sluzi, veliko škroba, beljakovine, grenčine. maš- čobe, esire maščobnih kislin, smolo. Korenike perunuke čisla ljudsko zdravilstvo in ima slab vonj, ki spominja na vijolico ter je sladkobnega, nato grenkega okusa. Droga je holagogno sredstvo in se uporablja pri obolenih jetrih, vnetemu žolčniku ter je še diuretik. depurativ in ekspertorans. Za zdravlje- nje se meša z drugimi zdravilnimi rastlinami v enakih količinah in je uspešna tudi pri pljučnih boleznih, astmi, kroničnemu kašlju in pri razširjenih pljučah. Čaj se pripravlja tako, da poparimo eno veliko žlico drobno zrezane korenike s 3 del vrele vode. nato pustimo, da se ohladi in pijemo večkrat na dan po požirkih. Olajša živčne bolečine, migreno, obnese pa se ludi pri bruhanju žolča, pri vnetju digestivnih in urinarnih poti. Ljudsko zdravilstvo priporoča kore- niko majhnim otrokom, da jo grizejo, ko jim rastejo zobje. V prah zdrobljena korenika pa služi na zobni prašek, s katerim si lahko čistimo zobe. Včasih so posušene korenike perunike nanizali na vrvico in so takšno ogrlico nosili proti urokom. BORIS JAGODIC Veoni jeans Prvi modni kotiček letos sem namenila najbolj pri- ljubljeni, vsestransko upo- rabni in že dolga desetletja vodilni tkanini za izdelova- nje predvsem športnih oblačil - jeansu. Od takrat, ko je Levi Sira us.^ patentiral znamenite kavbojke m s lem povzročil pravo revolucijo načinu oblačenja mladih. )e prete klo že celih 136 lel. -Teksas, moda seje ohranila skozi vse generacije, prav do danes, ko je Levi Strauss & Co naj\eč je podjetje na svetu, ki izde iuje jeans s 50 tisoč zaposie nimi delavci v 40 državah svata. Od jeansa se že dolgo ne izdelujejo samo hlače m ve- Irovke. prav tako že dolgo ne služi izključno kol oblačilo za športne priložnosti. Barva se nenehno menja: enkrat jc zbledela, skoraj bela. drugič se barva v črno. zeleno, tem no modro, tretjič se znova li sasto razbarva. potiska z ge omelrijskimi in fantazijski mi vzorci, krasi s čipkami, kovinsknni. neti. vezenjem ter ponarejeninu dragimi kamni. Tudi kroji sledijo modnim muham m zahle vam vrhunskih krealorjev Nekateri med njimi uvrščajo jeans celo v večerne kolekci je. Svečane obleke so največ krat iz barvanega črnega je ansa. oprijele so. kratke, ludi drapirane in okrašene z dis kretnimi svetlečimi dodatki Torej, če sle navdušeni nad jeansom m še vedno ne veste, kaj obleči za slavnosl no priložnost, se kai' pogum no odločile zanj! Alraklivm boste, .seveda s pogojem, da ne pozabile za lo priložnost uporabili nekoliko več sve žih idej m domišljijel BOLNIKI, POZOR! HERMELIKA - NARAVNO ZDRAVILO spet v zalogi! Spet se oglašam v NOVEM TEDNIKU kakor vsako pomlad poletje jesen in zimo Že 23 let predelujem zdravilno zelišče hermelike (sedummaximum) v tmkture. s katero uspešno m učinkovito zdravim bolnike z naslednjimi boleznimi revmatizem (sklepni živčni mišični), išias. šen čir na želodcu in dvanajsterniku in druga notra nja vnetja, vnetja mehurja ledvic m jeter, slaba prebava gastritis želodčni in črevesni katar, vrne vam tek - suhi bolniki se zredijo uravnava preveč ah premalo želodčne kisline na normalo. vnetje trebušne slinavke - (pankreas - gušterača). prostate, posledice udar cev. krčne žile - tudi odprte stare po več deset let m sveže arterios- klerozo glavobol - migrena, sinuse ekceme. ozebline in vse vrste oteklin, tiemeroide. tumorje na maternici, beli tok vnetja jajčnikov in maternice, otrdline na dojkah, razne podkožne tumorje še veliko drugih bolezni. Iskreno vam priporočam, zdravite se s tem mojim preparatom' V Mariboru, Celjt., Murski Soboti. Ljubljani in po vsej Sloveniji me že dobro poznajo Mnogi bolniki, ki so se zdravili s hermeliko, prede iano po mojem postopku so ozdraveli, o čemer ste pred leti brali v različnih slovenskih časopisih Prav tako so bile objavljene izjave bolnikov o uspešnem zdravljenju - m so mi hvaležni Če se želite tudi vi zdraviti z mojim naravnim zdravilom mi TAKOJ in vedno pišite in na kratko opišite svojo bolezen HERMELIKO (tinkturo) BOM DOSTAVIL V CELJE, MARIBOR IN MURSKO SOBOTO po 15. FEBRUARJU 1S87. O točnem kraju datumu m uri izdaje zdravil vas bom pravočasno pismeno obvestil Pri prevzemu zdravila dobite tudi tiskano navodilo za uporabo v slovenskem in srbohrvaškem jeziku O vsem kar vas bo še zanimalo se bomo ustno pogovorih Zdravljenje z mojo zdravilno hermeliko vam priporočam ker se boste sorazmerno poceni, enostavno m hitro pozdravili Pišite na naslov: PREDELAVA ZDRAVILNIH ZELIŠČ. HERMINA (m STIPE) PIVČEVIČ, Glinškova ploščad 8 I nadstropje stan 10 61113 LJUBLJANA-BEŽIGRAD OPOMBA Moje zdravilo hermeliko lahko dooite pn meni v Ljubljani na gornjem naslovu, tudi telefonsko lahko naročite Moj telefon je (061) 348-170 Vrtnice, za mnoge kraljice urejenega vrta Ce upoštevamo široko barvno lestvico in raznolič- ne oblike cvetov, njihovo eleganco in to. da skoraj ne- pretrgano cveto (kar 200 dni na leto), uživajo vrtnice upravičen sloves. .Številne vrste, ki jih iniaj«) naše okrasne drevesnice, ne bom natančneje prikazoval, pri- poročljivo pa jc. da stopimo v drcvesnico spomladi in med letom, ko vrtnice buj- no cvetijo. Tako bomo na- mreč najlaže izbrali vrsto, ki nam bo najbolj ugajala, in bomo jeseni, ob nakupu, vedeli, kaj hočemo posaditi. \'rtmce najpogosteje sadi mo jeseni. Pogoj je dobro pripra\l|ena zemlja, ki jo prelopatam(j m dobro pog nojinid s preperelim hlev- skim gnojem. Prvcj obrezo \ anje p:ed sajenjem naj bo močno I (J tem nas lahko po uci tudi f)r()dajalec) ravnatno pa po zahtevi, da je zadnje oko na steblu po obrezova nju obiMKno navzven S lem vplivamo oa gostoto bodoče- ga grma. ki mora bili zračen. Tudi korenine pn sajenju prikrajšamo na 25 do 30 cen- timeti-o\ (slabotne korenine m polomliriif korenine pa moramo ravno lako kol tudi .^il)ke mladike |)op()lnoma od.slraniti) Sadimo takole. zemljo, ki smo JO ;>.f prej pripravili, /kopljemo 30 • 30 cm veli u januco m vlo/imo \anjo idiko \ I tnuc tako. da ji ko 'nine ra/arncnio po dnu ja ice Pil sadit\ i pazimo, da- i' štrlijo korenine navzgor \)sajeno sadiko potisnemo nogo k /(nnlji da dobi bolj 1 stik z zemljo in jo zalijemo. 'lasti pa/iir.o. da cepljeni lol d; preiilohoko \ /emlji Dovolj je. če je le nekoliko prekril z zemljo. Pri vrtnicah razlikujemo v glavnem tri skupine: mnogo- cvetne vrtnice (poljanlc). ve- likocvelne vrtnice (čajevke) in vrtnice vzpenjalke Pozna mo še skupine tloribund. mi- ni vrtnice m parkovne vrtni ce. Pri nas so najbolj razširje- ne prve tri skupine. Pri oskrbi vrtnic je zelo po- membno obrezovanje. Upo šlevamo pravilo, da je treba odstranili vse slabotne mla dike. vse štrclje in nalomlje- ne vejice. Trem ali petim močnim mladikam pustimo navadno 3 do 4 očesa, tako da ostane zadnje obrnjeno navzven. Izkušnje bodo po kazale, da smo lahko pn ne- katerih vrstah bolj strogi gle de rezi, pn drugih manj. Med letom je treba vilnicr redno negovali. Odslianje- \ ali Jim t)omo odcvelele cve- tove. da bi ojačala očesca. okopali Jih bomo in v sušnih dneh zalili. Zelo pomembna je zaščita pred boleznimi m škodljivci. S škropljenjeni pričnemo zgodaj spomladi, ko so mladi poganjki še zdra vi. Škropljenje ponavljamo vsaj enkrat mesečno Vrtnice pripravimo na ozi movanje. ko se sokovi usta vijo in je rastlina na začetku zimskega mirovanja. Tedaj skrajšamo' mladike, toda le toliko, da rastline lažje ozi mimo. Z zemljo prekrijemo koreninski Mat. Smrekove veje naj bodo le dopolnilo. Prekrivanje s svežim hlev .-^kim gnojem )e neprimerno, ker lahko razvije toploto, kar lahko po\zroči pretakanje .soko\' v rastlini, ki lahko za radi tega pozeb(\ .lOZE BENCINA Svet VVO »Zarja« Celje razpisuje dela in naloge Pedagoško organizacijsko vodenje VVE Lava Pogoji: - strokovna izobrazba in delovne izkušnje v skladu z Zakonom o vzgoji in varstvu predšolskih otrok SRS - sposobnost za organiziranje in vodenje dela - aktivna vključenost v skupne družbenopolitične naloge in uveljavljanje načel samoupravljanja Mandat za razpisana dela m naloge traja 4 leta Prijave z dokazili o izpolnjevanju razpisnih pogojev naj kandidati pošljejo v roku 8 dni po objavi na naslov: VVO »Zarja« Celje. Zagajškova 8 - z oznako »za razpisno komisijo«. Kandidati bodo o izbiri obveščeni v roku 15 dni po opravljeni izbiri. Ocvrt! ostrigar v pivskem testu Sestavine: 50 dag gobe ostrigar, sol. moka za pova- Ijanjc, za paniranjc: 2,5 dag moke. 2.5 dl piva, 2 rume- njaka. sol. sneg iz 2 be- ljakov. Pripra\a; Gobo open^mo. v krpi osušimo, solimo, po valjamo \ (jsln moki. f)omo rimo \ pi\ sko tf'Sto m oc\ re- mo f) 8 minut Testo. \ čvisti b(>l)ako\ sneg primešamo sol. lumi' njake. moko in pivo. da dobi mo gosto testo. K ocvrti gobi se lepo (>o(ia majonezna omaka Svet Centra za socialno delo občine Žalec razpisuje dela in naloge direktorja. Kandidat mora izpolnjevati naslednje pogoje - da je državljan SFRJ, - da ima visoko ali višjo izobrazbo socialne, sociolo- ške, psihološke ali pravne smeri in najmanj tri oz. pet let delovnih izkušenj na s.gmostojnih delih in na- logah, - da ima družbeno politične i;i rnoralno etične vrline v skladu z družbenim dogovororr. o oblikovanju in izvajanju kadrovske politike - da ima organizacijske in vodstvene sposobnosti. Dela in naloge se razpisujejo za dobo štirih let Rok prijave je 15 dni po objavi na Center za socialno delo občine Žalec - za Razpisno komisijo. Vlogi morajo biti priložena dokazila o izpolnjevanju razpisnih pogojev Komunalno obrtna gradbena DO Laško Trubarjevo nabrežje 9 Komisija za delovna razmerja TOZD OMG razpisuje prosta dela in naloge 1 KV kovinostrugarja več KV stavbnih kleparjev več KV stavbnih ključavničarjev več KV elektroinstaiaterjev Za opravljanje del in nalog se zahteva ustrezna po- klicna šola oz končano 3-letno usmerjeno izobraže- vanje ustrezne smeri Komisija za delovna razmerja DSSS razpisuje prosta dela in naloge prodajnega referenta v komercialno tehnični službi Zahteva se višja šolska izobrazba elektro smeri m i leto delovnih izkušenj ali srednja šolska izobrazba elektro smeri m 3 leta delovnih izkušenj. Delovno razmerje bomo sklenili za nedoločen čas s polnim delovnim časom in s trimesečnim poskusnim delom Pisne prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev spre- jema kadrovska služba DO 8 dni po objavi. O izbiri bomo kandidate obvestili v 8 dneh po preteku roka za sprejem prijav 15. JANUAR 1987 NOVI TEDNIK - STRAN 21 22. STRAN - NOVI TEONIK 15. JANUAR 1987 I 15. JANUAR 1987 NOVI TEDNIK - STRAN 23 24. STRAN - NOVI TEONIK 15. JANUAR 1987 I Gneča pred avtobusno postajo. V ponedeljek je bilo nekoliko preveč snega, v torek pa nekoliko prenizke temperature, ki so ustvarjale zamude, Zmrzovala je namreč nafta. Edini prodajalec na celjski tržnici je prodajal jajčka po 80 din. Slika, kakšno bi v ponedeljek zjutraj lahko napravili na vsakem koraku. Lokalni vlaki niso imeli zamud (z razliko od avtobusov), tudi po zaslugi železničarjev, ki so pravočasno pričeli z odstranjevanjem snega. Nekateri se vzpenja- jo s pomočjo plezalne opreme, drugi pa-spo- močjo plave kuverte. Za mnoge vodilne ka- dre je prednost tudi dejstvo - da za strelja- nje kozlov ne potrebu- ješ orožnega dovo- ljenja. Včasih so rekli: kdor beži, na zdravi koži leži - danes pa: kdor beži, čez noč se odgovornosti znebi. MARJAN BRADAČ Helebardi, 16. stol. (Foto: V. BERKI Hladno orožje v preteklosti j v Pokrajinskem muzeju v Celju je v prostoru namenje- nemu za občasne razstave, v času od januarja do marca 1987 na ogled razstava Hlad- no orožje v preteklosti. Ča- sovni okvir razstavljenega orožja zajema obdobje od 13. do 20. stol., z. naj.številnejši- mi kosi iz 19. stol.. Muzejska zbirka orožja jc na^lajairi bolj ali manj nak ljučno. je nepopolna, posa mezni kosi so različno ohra- njeni. kar vse jc vplivalo na koncept razstave. Namen razstave je seznaniti obisko- valce s posameznimi vrstami hladnega orožja, ki je na raz- stavi prikazano ločeno glede na obliko in način bojevanja. Popoldne si v vasi Kolovai ogledamo netopirje, ki sto linah visijo z dreves. Legen da pravi, da jih je neki antic ni longo.ški niornai dobil (iar od sainoanskega dekleta. Imenujejo Jih leteče lisice m KOI so sv(.'ti. Jih lahko l()\ ijo samo člani kraljeve družine. Sicer pa veljajo /a delika- tcso Zabava z otroki Od lu gremo na plažo Pi i dobrem Samaritanu - tako se im(>nuje gostišče Zelo presenečena som, ko ugoto \ im. da JC lastnik h"rancoz. ki sc JO Ul za stalno naselil m i-clo poročil z domačinko. Na pla/i na\ (.'žem razgoNor s tre mi najstniki, ki očitno .>it)ii cajo šolo Sprva so zelo pl i- hi. potem pa se ob mojem upornem spraševanju eden od njih le razgovori. Na tem delu se koralni greben precej približa otoku in otroci mi pripovedujejo, da jih je zelo strah, kadar je huda nevihta m se ogromni valovi privali jo čez greb(>n t(>r poplavijo kopno. Proti vfcciu gie\a na trg kupit spominek. Da\id na ma leseni kipec, podobo nji hovoga dobrega boga. naj prej ponuja za S 2.5. na koncu pa nama ga proda za S 10 in po \'rhu da še en manjši spo minck. Izgleda, da je s kupči jo več kot zadovoljen, midva pa tudi. Po večerji nas v hoteiu za bavajo otroci, ki pr(.'dsta\'ijo njiho\(' tradicionalne plese. Fantje so oblečeni v palmo- ve liste m drcesne skorje, de- kleta pa \ obleke i/ školjk ali listov. Po telesu so namazani z dišečim kokostivim oljem Posebno graciozni so dekli ški plesi, pn katerih izražajo vsebino z gibanjem rok in prstov. Fantovski plesi pa v glavnem izražajo moč in pri pravljenost na boj. Na koncu prireditve sem prijetno pre senečena. ko mi eden od ple salce\' okrog vratu obesi bo- gato ogrlico, narejeno iz raz- novrstnih rož in listov, odi- šavljeno s kokosovim oljem. Tongožani glavnem živi jo od zemlje. Cel otok je po raščen s plantažami kokosa, banan, paradižnika, tare in tapioke. Veliko banan in ko kosa izvažajo, veliko pa pre- delajo tudi doma. Zrele ko- kosove orehe razsckajo na pol. nato Jih dajo peč. kjei zgori vse. razen kokosovega mesa. ki ga tako obdelanega imenujejo copra in jim služi kot surovina za izd('lo\anje olja. mila m šampona. Zelo zanimive so njihove znamke, ki imajo obliko banan in ka- kosovih palm in so tako veli- ke. da nimaš kam napisati naslova na razglednici, ko jih nalepiš. Dišeča sandalovina v preteklosti je bil eden silavnih izvoznih artiklo\' sandalovina. To je dragocen les. ki ima posebenj vonj. Sandalovina jc trenutno za ščitena. saj so jo izvažali \ takih količinah, da so ta dra goceni les. ki je parazitska rastlina, skoraj iztrebili V mestu imajo poleg zi vahne tržnice še dve zavidlji- vo veliki samopostrežni tr govini. kjer poleg ostalega blaga, prodajajo celo srebrno posodo. Ni mi popolnoma jasno ali je to zaradi prisot nosti kraljeve družine ali pa imajo ljudje ros toliko denar- ja. da si jo lahko prn oščijo. Pri popoldanskemu počit- ku naju zmotita dva policaja v civilni obleki hotelskega osebja in nama pod piet\'e- zo. da nekaj ni v redu z luč- mi. pregledata sobo. Zvečer je namreč v hotelu prireditev Miss Ihnlala izbirali bodo lepotico Tongc. na katcn bo poleg tujih diplomatov, gost tudi prestolonalsodnik. Očit no nočejo ob prisotnosti ko- munistov v hotelu ničesar tvegati Zadnji dan v Nukualoli si najameva kolesi m se malo voziva po okoliških vaseh Vidiva dosti pokopališč, kjei so grobovi zelo skromno okrašeni s pivovskimi ste klenicami in rožami, največ ja moda pa so nekakšne za vese F'opoldne nas na letališče odpelje a\tobus. ki malo manj poskakuje kot osebni avto. Na letališču si vse oseb JC po vrsti najprej poi ure ogleduje najina potna lista nato pa nama do p(;drobno sti pregledajo ročno prtljago Potniki za nama se kar čudi jo. saj mi listajo celo po revi jah. ki jih imam s seboi Deževen pozdrav Zopet odpotujeva pioti Fidžiju. tokrat na drugo, ju govzhodno stran otoka. \ prestolnico .Suvo. Na tej stra 111 ottika jc \ i'(ino bolj (kv.o\ no \ ri'mo in tudi naju /v pr\ i dan p()zdia\ i dež. zato se od- ločiva za obisk muzeja, kjer izveva marsikaj zanimivega. Tradicionalne hiše so na Fid žiju od kraja do kraja različ ne. vsi' pa so narejene iz losa. povezanega s kokosovimi vrvmi. Ta veza\ a je običajno zelo dekorativna Hrano \ fidžijski družini servirajo na ozko pleteno preprogo, ki jo pogrnejo na tla. Najprej je djo moški, ženske pa čaka.iti ob strani in použijejo. kai ostane. Hrano spravljajc." v pletene košare, ki jili zaradi podgan obesijo pod strop. V muzeju so razstavljani razlic ni predmeti, kot npr. glasbe 111 instrumenti (lesene piščali in bobni ter ogromni morski polži, ki služijo kot troben tel. posoda, razlu-na orodju orožje 111 nakit Zelo zaninii vaje glinasta posoda, ki iniči 30()()-letno tradu ijo m lo i/ delujejo - izključno ženski Le v ni^katerih predelih jin moški pomagajo pri zbiranji' glini'. Posodo izdelujejo brc/ uporabi- \i'('tena; edino oic dje. s katerim si pomagat'' pn oblikov anju glini', ic na lopatiia Posodo iiai()ii' f)osužijo senci, nato pa zg< lo na odprtem ognju .Ko ohladi. JO natrcjo z gumo p" sobnega drevesa, kai služi kot zaščita pred \'odo m de koracija hkrati, preteklost' so Fidžijci s SVOJO posodo u govali tudi z drugimi naroo^ kot npr s Tongozani ost.i nek pa so tiašli ''»'lo na Ma' kizo\ih otokih