Mehiška Domovina '•'•K; ■ ■; ,* v.^-z ’• v ^ > \ AM€RICAM INtSMHIT lORaON IN LANOUAG« ONLY KO. 136 National and International Circulation CLEVELAND OHIO, TUESDAY MORNING, JULY 19, 1966 SLOVENIAN MORNING N€WSPAP€fi STEV. LXIV — VOL. LXIV Oceani poslali važnejši za prebivalstvo sveta Doslej so morja služila v prvi vrsti prometu, manj človeški prehrani. Ko se človeški rod naglo množi, posita-ja vprašanje izkoriščanja bogastva svetovnih morij vedno pomembnejše za neposredno človeško prehrano in pridobivanje industrijskih surovin. WASHINGTON, D.C. — Ni še posebno dolgo tega, ko so se za morja, posebno za obsežne o-eeane, ki pokrivajo nad dve tretjini vse zemeljske površine, ni zanimal nihče razen mornarjev in mornariških poveljstev velikih držav, ki so imele svoj delež pri svetovnem pomorskem prometu. Prometna stran morja je še vedno važna, morja so še vedno najcenejša pot. Sedaj so začele posamezne države proučevati morsko dno oceanov, morske in vodne tokove, doline in gorske grebene, kar naj vse služi podmornicam pri njihovem gibanju po svetovnih morjih, še bolj pa gospodarstvu vsega sveta. Napovedujejo izkoriščanje rudnih bogastev na morskem dnu, posebno na tako-zvanih obalnih policah, bogastvo morja samega pa za prehrano naglo se množečega človeškega rodu. Za vse to so potrebna veljka sredstva in podrobno proučevanje. Izredno veliko napora vlagata v ta raziskavanja v zadnjih letih Amerika in Rusija. Ruska oceanografska ladja “Vitez” je na primer skoraj dve leti skupaj proučevala vodovje Indijskega oceana, četudi je ta daleč, daleč od ruskih meja. Pretekli teden je nastopila svojo službo pri proučevanju morij nova ameriška 3,800 ton obsegajoča ladja Oceanographer. To je najmodernejša ladja svoje vrste, opremljena z vsem, kar si strokovnjaki le morejo zaželeti. Na študijski plovbi lahko ostane do 5 mesecev in more v tem času napraviti do 13,000 morskih milj dolgo pot, ne da bi ji bilo treba dopolniti zaloge potrebščin, brane in goriva. Predsed. Johnson, ki je bil navzoč pri slavnosti, je pozval vse države, posebno pa Rusijo k sodelovanju pri “novem razdobju”. Poleg te najnovejše ameriške ladje imajo Združene države zaposlenih pri proučevanju morij še 114 drugih ladij različnih starosti, velikosti in oblik. Omejitev obrestne mere na 5 odstotkov WASHINGTON, D.C. — Federal Reserve Board je v petek odločil, da banke ne smejo plačati na vezane hranilne vloge več kot 5 odstotkov obresti od 20. julija dalje, na navadne hranilne vloge pa ne več kot 4 odstotke. Banke so plačevale za vezane vloge večinoma sedaj že 5.5%, v Kaliforniji pa celo več. 1 \V remenski prerok pravi: Delno oblačno in hladnejše z možnostjo neviht v 'dopoldanskih urah. Najvišja temperatura .85. ¥ J. flelnaimi kaudldira W vajakm? m ofiešrlev SAIGON, J. Viet. — Pri volitvah 11. septembra hoče poskusiti svojo srečo tudi 50 aktivnih oficirjev in vojakov. Ker bodo verjetno izvoljeni, bo generalska diktatura imela v parlamentu med 117 poslanci kar 50 bivših vojakov in oficirjev. Na te se bo v parlamentu v prvi vrsti opirala. Do dvotretjinske večine ji bo manjkalo le okoli 40 civilnih poslancev, ki jih bo pa lahko dobila na svojo stran. Dvotretjinsko večino bo potrebovala na primer za glasovanje o spremembi ustave. Volivnih list ni prijavila nobena bivša politična stranka, razen nacionalistične. Par njenih pristašev hoče kandidirati v Srednjem hribovitem delu Vietnama. Svojih kandidatnih list ni vložila tudi nobena cerkvena organizacija. Razen kandidatov se zaenkrat nihče ne zanima za votivno kampanjo. Še nadpvpreŠRa vrsse WASHINGTON, D.C. — Po sodbi zveznega glavnega vremenskega urada bomo imeli še en mesec nadpovprečno vročino, če tudi ne morda v taki meri kot v preteklih treh tednih, ko je samo na področju St. Louisa, Mo., umrlo zaradi vročine preko sto ljudi, ko je bila vročina 100 in preko v dobrem delu dežele nekaj navadnega. Vremenoslovci vidijo vzrok sedanji vročini v treh obsežnih področjih visokega zračnega pritiska, katerih osrednji visi nad vzhodnim in osrednjim delom Združenih držav vse od Mehiškega zaliva pa do Velikih jezer. Ta tri področja zadržujejo mrzli zrak dalje na severu. Njihov nastanek ni nič izrednega, pravijo vremenoslovci, izredno je le, da se ta področja visokega pritiska tako dolgo drže na enem mestu. Poleg srednjega nad Združenimi državami ie eden nad Pacifikom s središčem nad obsežnim področjem severno od Havajev, drugi pa visi nad severnim Atlantikom med Združenimi državami in Britanskimi otoki. Kvas — rastlina Kvas sestavljajo male glivice, katerih je treba 3,000 druga poleg druge za en palec dolžine. Jugozahodna Afrika ho povod nove krize Južno-afriška unija hoče nekldrati nekdanjo nemško kolonijo, druge afriške države pa se temu upirajo. ZDRUŽENI NARODI, N.Y.-Nekdanjo nemško kolonijo Jugozahodno Afriko je 1. 1915 zasedla Južna Afrika, ki je po prvi svetovni vojni dobila od Društva narodov mandat, naj kolonijo upravlja. Društvo narodov je pa propadlo in Združeni narodi so njegovi nasledniki. Južna Afrika pa pravi, da to ni res, in je zato sklenila, da to bivšo nemško afriško kolonijo čisto navadno prisvoji. Kolonija ima samo 350,000 prebivalcev, njena površina pa znaša 318,000 kvadratnih milj. Je torej tako velika kot Francija in Zahodna Nemčija skupaj. Dežela je bogata na dijamantih in drugih kovinah. S postopkom Južne Afrike pa niso vse države zadovoljne, zato so začele spor pred Mednarodnim sodiščem v Haagu, ki bo ravno ta teden obravnavalo ta kočljiv predmet. Sodišče bo naj-brže prisodilo Združenim narodom nekaj kontrolnih pravic nad kolonijo, ne bo torej priznalo aneksije. Tega pa ne bo priznala Južna Afrika, takemu stališču se bodo uprle tudi afriške države-članice Združenih narodov. Spor ho torej avtomatično prišel na dnevni red jesenskega zasedanja ZN, ki se bo začelo septembra. Za jesensko zasedanje ZN pripravlja pristojna komisija tudi nov način financiranja Združenih narodov. Baje so glavne države že pristale na kompromisni predlog. Podrobnosti kompromisa pa še niso znane. Menih Tri Quang je končal post SAIGON, J. Viet. — Znani menih Tri Quang je izjavil, da bo pretrgal svoj 36-dnevni politični post, ker ga je k temu “pregovoril” duhovnik Quinh, njegov veliki prijatelj. Vrnil se bo seveda zopet v politiko in se povezal s prijateljem Quinhom. Oba sta namreč v istem položaju: zgubila sta zaupanje večine svojih somišljenikov in iščeta nove. ' i . Kitajska vabi Francijo v zveze proti Ameriki PEIPING, Kit. — Francosko poslaništvo je na dan 14. julija, ki je francoski narodni praznik, priredilo velik sprejem, ki se ga je med drugimi diplomati udeležil tudi kitajski ministrski predsednik Ču En Lai. Tam je bil tudi kitajski zunanji minister Čen Ji. Oba tovariša nista poznala ne olike ne ozirov v svojih govorih. Čen Ji je na primer rekel, da ima ameriška “napadalnost še hujši značaj kot Hitlerjev fašizem”. tu En Lai je pa kar odkrito vabil Francijo v zvezo proti ameriškemu imperijalizmu. Francoski poslanik je v zameno napil “prijateljstvu in miru med vsemi narodi”. Diplomatje so razliko med napitnicami hitro razumeli. Amerika in Rusija se pogajata za nova poslaništva WASHINGTON, D.C. — Moskva išče že dolgo primerne stavbne parcele za novo poslaništvo. Naše državno tajništvo gre ruskim diplomatom zelo na roko, toda washingtonska “gornja plast” noče imeti tovarišev za sosede, zato še zmeraj ni najden prostor za novo uradno poslopje. Na drugi strani naši diplomatje tudi niso zadovoljni s sedanjim našim poslaništvom v Moskvi. Rusi so menda, &edaj našli prostor, ki jim ugaja. Je to neka vojaška bolnica, ki bo opuščena. Naši diplomatje v Moskvi še niso našli nič primernega. Hitijo pa z iskanjem, da jim ne bo Moskva očitala, da zavlačujejo sporazum o tem vprašanju. -------o------- Barrientos pride v Ameriko LA PAZ, Bolivija. — General Barrientos je bil pretekli teden izvoljen za bolivijskega predsednika. Sklenil je, da pride ta teden na 4-dnevni obisk v našo deželo. Mudi se mu zato, ker ni ravno preveč dobro zapisan med našimi politiki, dočim ga diplomatje in generali poznajo tudi od dobre strani. Hoče torej napraviti dober vtis na našo administracijo 'in seveda izprositi tudi nekaj posojil in podpor. GEMINI 10 JffiASEN USPEH Včeraj popoldne ob 4.40 so z raketo Atlas pognali s Cape Kennedy na pot okoli Zemlje vesoljsko vozilo Agena, 100 minut kasneje je tej sledilo vesoljsko vozilo Gemini 10. V vesolje ga je pognala raketa Titan 2. Vse je potekalo popolnoma po načrtu in astronavta Young in Collins sta se povezala z vesoljskim vozilom Agena 10, nato pa se z njeno pogonsko silo podala dalje v vesolje. Sedaj krožita okoli Zemlje v oddaljenosti 471 milj, datlje kot kdorkoli pred njima. CAPE KENNEDY, Ela. — Včerajšnji polet Gemini 10 je potekal gladko in po načrtu, obe raketi Atlas in Titan 2 sta delovali perfektno in opravili njima določeno nalogo. Tudi obe vesoljski vozili, Agena in Gemini 10 z dvema astronavtoma, sta delovali v redu, le da je Gemini 10 pri približevanju Ageni in povezavi z njo porabilo polovico več goriva, kot je bilo predvideno. Računali so, da ga bo za izvedbo te naloge porabilo okoli 30%, porabilo pa ga je preko 60%. Zaradi tega bodo morali del nalog, ki so "bile predvidene v programu, opustiti. Danes bo astronavt Collins odprl svojo kabino in se v njej dvignil, nato pa napravil vrsto fotografskih posnetkov. Jutri se bo Gemini 10 skušalo približati Ageni 8, ki je v vesolju od letošnjega marca. Collins bo za eno uro zapustil Gemini 10. Gemini 10 se bo predvidoma vrnilo na Zemljo v četrtek. Astronavta Young Hujše kot vojna! Prteklo noč je prišlo do hudih izgredov na področju Hough v Clevelandu. Neka črnka je bila ustreljena in ie umrla, 11 oseb je bilo hujše ranjenih, preko 10 pa prijetih. in Collins sta se po povezavi z Ageno 10 pognala 471 milj globoko v vesolje, da se bosta mogla približati Ageni 8, ki je v vesolju od 16. marca letos. Tedaj se je vesoljsko vozilo Gemini 8 povezano z njo, pa se moralo naglo ločiti, ko je ena od krmilnih raket Gemini 8 nenadno povzročila silno vrtenje in plesanje vesoljskega vozila. Se noben človek ni poletel tako globoko v vesolje kot Young in Collins, Rusi so se oddaljili na enem svojih poletov največ 308 milj od Zemlje- Če pojde vse po načrtu, se bosta astronavta vrnila na Zemljo v četrtek popoldne ob 4.38 na Atlantski ocean 342 milj vzhodno od Cape Kennedy. Na programu sta še dva poleta vesoljskih vozil vrste Gemini. Oba bosta opravljena še letos, predno bo v novembru izveden prvi poskus vesoljskega vozila Apollo, s katerim bodo predvidoma ameriški astronavti še pred koncem leta 1968 poleteli na Luno. * Iz Clevelanda in okolice Farni karneval pri Sv. Vidu— Jutri, v sredo, se začpe pri Sv. Vidu običajni letni karneval in bazar. Trajal bo do vključno nedelje. Vsi farani vabljeni. Čitatelje Ameriške Domovine opozarjamo, naj izrežejo kupon pod oglasom, ga izpolnijo, odnesejo s sebo na karneval in ga tam oddajo. Z njim bodo morda dobili rezplačno darilo v četrtek zvečer. Blagoslov v družini— G. Dalu in ge. Nancy Kocmar-zik v Grove Cityju, predmestju Columbusa v Ohiu, se je rodil sinček za družbo starejši sestrici. Srečna mati je hčerka Mr. in Mrs. Cyril Resnik, ki sta postala s tem devetič stari oče in stara mati. Mr. in Mrs. Jakob Eesnik sta postala s tem devetič prastari oče in prastara mati. Čestitamo! Zadušnica— Jutri, v sredo, bo v cerkvi sv. sv. Vida sv. maša za pok. Mihaela Zeileta ob sedmih zjutraj (in ne ob 7.30, kot nam je bilo preje sporočeno). Jutri ob 7.30 bo v cerkvi Marije Vnebovzete sv. maša za pok. Josepha Adamitcha St. ob 21. obletnici smrti. Enake temperature OTTAWA, Can. — Srednje temperature južnega Ontaria so enake istim temperaturam v San Franciscu v Kaliforniji. Pred novo dobo v vietnamskem vojskovanju? CLEVELAND, O. — Vojsko- vojaških dogodkov. Predsednik vanje se zelo rado ravna po politiki. Na primer ravno sedaj v Vietnamu. Vietnam ske komuniste sta spravila v nemir dva zadnja politična dogodka. Najiprvo se niso izpolnili njihovi upi, da bodo budisti, ki so proti vladi generala Kyja, zgubili bitke za Da Nang in Hue. Budisti so kar o-čitno kazali željo, da bi na severu ob demarkacijski meji med obema deloma Vietnama ustvarili iz severnih provinc pet provinc Južnega Vietnama, ki so bile pod režimom generala Thija že dejansko neodvisne od sai-gonske vlade, tudi formalno neodvisno “državo”, ki bi se je potem polastili komunisti. Saigon-ska vlada je ostala gospodar v vseh teh 5 provincah. Vietnamski komunisti tudi niso računali, da bo saigonska vlada res izvedla volitve. Ko so videli, da volitve bodo, so spoznali že po številu kandidatov, da se javnost v Južnem Vietnamu volitev ne boji, da torej ni podlegla terorju rdečih terencev. Dodajmo še par Johnson je sklenil, da bo poslal v Vietnam še okoli 100,000 novih vojakov. Sklenil je tudi, da razširi bombardiranje v Severnem Vietnamu. Naša narodna obramba že izvršuje oba sklepa s precejšnjim uspehom. Ho či Minh je na to reagiral z grožnjo, da bo dal naše ujetp pilote obsoditi kot vojne zločince. Vsaj ves svobodni svet je to namero obsodil, komunistični svet je pa ni vneto zagovarjal. Sedaj je Ho Či Minh napravil nov korak, kot se vidi, kar na hitro roko. Najprej e je sam objavil delno mobilizacijo, da pomaga gverilcem v Južnem Vietnamu. Takoj za njim je pa juž-novietnamska Osvobodilna fronta pozvala vse komuniste po svetu, naj ji pomagajo. Prva je na ta poziv odgovorila rdeča Kitajska. Vsa akcija je bila najbrže zamišljena drugače: najprvo bi morala nastopiti Osvobodilna fronta, potem Ho Či Minh, nato šele'kitajski komunisti, pa je Ho Či Minh “prehitel” Osvobodilno fronto. Posebnega pomena pa zmedeni časovni red nima. Vsi trije politični akti v Ha-noiu, Peipingu in v vrstah Osvo-bodlne fronte lahko veliko pomenijo. Optimisti bodo trdili, da mora južnovietnamskim komunistom presti trda, ako so pozvali ves rdeči svet na pomoč dn ako sta Peiping in Hanoi takoj reagirala na poziv. To bi pomenilo, da komunisti očitno priznajo vsej deloma neuspeh svojega gverilskega vojskovanja. Pesimisti pa lahko trdijo, da je vse skupaj političen uvod v aktivnejše sodelovanje Severnega Vietnama in rdeče Kitajske v bojih v Južnem Vietnamu, kar bi seveda hudo povečalo nevarnost nove svetovne vojne. Kdo ima (prav, bo morala bodočnost kmalu pokazati. Trenutno kaže, da imajo optimisti prav. Zadnja poročila s front vietnamske državljanske vojne povedo namreč, da se je bojišče razširilo prav ob demarkacijsko linijo med obema deloma Vietnama. Tam skušajo združene ameriške in saigonske čete iztisniti gverilce iz tistih 5 provinc, ki ležijo ob demarkacijski črti. Boji še niso končani. Ako bodo komunisti poraženi, bodo imeli velike težave z zalaganjem srednjega in spodnjega dela Južnega Vietnama z orožjem, municijo ter hrano, pa tudi s četami. Komunisti gotovo niso računali, da bodo ravno sredi deževne dobe morali preiti v defenzivo kar ob meji Severnega Vietnama proti Južnemu. Politika in vojskovanje se bosta torej znova hudo mešala v Vietnamu. Trpela bo preglednost v dnevnih poročilih, nam bo pa treba imeti več potrpežljivosti, da dočakamo res zanesljive novice iz Vietnama. Sumljivo je tudi stalno poudarjanje kitajske propagande, da je vseh komunističnih težav v Južnem Vietnamu kriva Moskva s svojim sabotiranjem in bojkotiranjem naporov Južno-vietnamske Osvobodilne fronte. Ako mora Moskva nositi v kitajskih očeh že ta greh, zakaj naj ne bi bila tudi odgovorna za morebitne pregovore o premirju? Tito zopet odžagal par tovarišev CLEVELAND. O. - Sinoči m 1 ^2^0^ svet'je odpusTil skozi vso noč so tolpe črncev jz siujbe šefa policije tovariša razbijale, streljale, požigale in Glujaca in njegovega namestni-plenile na področju Hough Ave. i]ja Jovoviča. Postavil je na nji-Šele proti jutru se je policiji, ki je poslala v ta črni predel mesta vse razpoložljivo moštvo, posrečilo vzpostaviti red, vendar so, tu in tam posamezniki še vedno ! plenili po trgovinah z razbitimi i okni in vrati. Eden od policajev, ki je pomagal krotiti izgrednike, je dejal, da je bilo “hujše kot v vojni”. Streli so padali od vseh strani, bova mesta tovariša D j urica in Zečeviča. Čistka se nadaljuje, manjka pa o njej poročil iz notranjosti dežele. V Veliki Britaniji obresti povišane na 7% LdNDON, Vel. Brit.. — Zaradi težav, v katerih je britansko gospodarstvo in funt sterling, je prav tako tudi kamenje in ste-! britanska vlada dvignila uradno j obrestno mero na 7%. Napove- klenice. Trije policaji so bili tež-ie ranjeni in so jih prepeljali v j bolnico, vendar ni nihče v resni nevarnosti. Tudi med civilisti ni bil nihče resno ranjen. Mrs. Joyce Arnett. 26 let stara črnka z 1882 E. 82 St. je bila zadeta, ko fe skozi okno prvega nadstropja klicala svoje otroke. Ko so jo ob 1.40 zjutraj pripeljali v Mt. Sinai bolnico, je bila že mrtva. Strel jo je zadel v glavo. Do manjših izgredov je prišlo v črnskem predelu okoli Hough Avenue že 23. junija in nato 2. julija, vendar tedanji izgredi niso bili nič v primeri s tem, kar je Cleveland doživel preteklo noč. ! dala je istočasno vrsto gospodarskih ukrepov, ki naj bi pospešili ! produkcijo, povečali izvoz in zmanjšali uvoz. Višje plače zveznim uslužbencem in vojakom WASHINGTON, D.C. — Kongres je odobril in predsednik je podpisal zakonski predlog za povišanje plač vojaštvu za povprečno 3.2%, 1.8 milijonom civilnih uslužbencev pa za 2.9%. Povišanje plač vojaštvu bo stalo prvo leto okoli 356 milijonov, povišanje civilnim uslužbencem pa okoli 500 milijonov. Washington priznal novo argentinsko vlado WASHINGTON, D.C. — Pretekli petek so Združene države uradno priznale novo, vojaško vlado v Argentini, ki je nadomestila vlado ustavnega predsednika dr. Illie. Štiri nove atomske podmornice naročene WASHINGTON, D.C. — Vojna mornarica je naročila pri General Dynamics Corp. v Groto-nu, Conn., štiri nove atomske napadalne podmornice. Opremljene bodo za boj proti sovražnim podmornicam, pa tudi proti drugim vojnim ladjam. -----o----- De Gaulle gre v Abesi-nijo PARIZ, Fr. — Generala De Gaulla očitno vročina nič ne zdeluje, šel bo namreč 27. avgusta za tri dni v Abesinijo k cesarju Hajle Selasiju na obisk. V Addis Abebi se že pripravljajo na sprejem predsednika Francoske republike. Nagel porast japonske zunanje trgovine TOKIO, Jap. — Japonska zunanja trgovina je v zadnjih 10 letih porastla povprečno vsako leto za 14.5 odstotkov. Indijanske šole WASHINGTON, D.C. — Preko 38,000 mladih Indijančkov o-biskuje osnovne šole v Združenih državah. Za nje vzdržuje zvezna vlada tudi 40 višjih šol. Mmišm Bommtm artiMOmMiw .iraaESlSBiBSs 6117 St. Clair Ave. — ESnderaon 1-0G28 — Cleveland, Ohio 44103 National and International Circulation Published daily except Saturdays, Sundays, Holidays and 1st week of July Manager and Editor: Mary Debevec " NAltOCNINA: Za Združene države: $16.00 na leto; $8.00 za pol leta; $5.00 za 3 mesece 'l-& Kanado in dežele izven Združenih držav: $18.00 na leto; $9.00 za pol leta; $5.50 za 3 mesece Petkova izdaja $5.00 na leto novic, zato je zaključek indonezijske revolucije šel mimo nas skoraj neopaženo, kar ni prav. Kongresni sklepi so Indonezijo spravili dokončno na novo pot, ki se bistveno razlikuje od Sukarnove. Politični opazovalci mislijo, da se bo sedanji političen sistem lahko držal na oblasti, ker mu od zunaj jne grozi nobena nevarnost. Indonezijska mladina je sicer precej radikalno usmerjena, toda proti generalom ne bo začela novega upora. Nevarnost za režim bi utegnila priti od strani generalov samih. Verjetno je med njimi nekaj politikov z velikimi političnimi ambicijami. Ti lahko zanetijo spore med svojimi prijatelji, civilni politiki bi pa take spore smatrali kot vodo na svoj mlin in Indonezija bi padla v nove nevarne nemire. Kot rečeno, pa taka nevarnost trenutno ne obstoja. Tako mislijo tudi v našem državnem tajništvu, kjer se seveda sedanje indonezijske politike zelo veselijo. United States: $16.00 per year; $8.00 for 6 months; $5.00 for 3 months Canada and Foreign Countries: $18.00 per year; $9.00 for 6 months; $5.50 for 3 months Friday edition $5.00 for one year I BESEDA IZ NARODA Second Class postage paid at Cleveland, Ohio No. 136 Tues., July 19, 1966 Joseph in Louise Oekuiar praznujeta zlate poroko Indonezija brez Sukarna To se pravi, Sukamo je še zmeraj predsednik republike, toda pomeni toliko za indonezijsko politiko kot klobuk za možgane. Indonezijski generali so namreč porabili Ljudski posvetovalni kongres, da so Sukarnu pobrali vso oblast iz rok in mu pustili samo predsedniško čast. Kongres je namreč napravil sledeče sklepe, ki popolnoma spremenijo položaj predsednika indonezijske republike: Sukamo je zgubil pravico do dosmrtnega predsedni-štva. Ko mu poteče 1. 1968 mandat, bo moral zopet kandidirati, ako bodo seveda generali za to. Predsednik zgubi tudi pravico, da vlada z dekreti. Kar jih je do sedaj objavil, bodo vsi znova pregledani in po potrebi razveljavljeni. Vsak dekret pa mora smiselno odgovarjati duhu ustave iz 1. 1949. Kongres je imenoval tudi posebno komisijo, ki naj pregleda vso zakonodajo in ugotovi, kateri zakoni ne odgovarjajo duhu ustave iz 1. 1949. Kongres je dalje pooblastil generala Suharta, da do 17. avgusta sestavi novo vlado. Ta dan je izbran zato, ker pade nanj obletnica indonezijske neodvisnosti od Nizozemske. Verjetno bo Suharto predsednik nove vlade. Suharto je dobil tudi pravico, da nadomestuje Sukarna, kadar je zunaj dežele ali pa drugače ne more opravljati svojih poslov. Nove volitve za Kongres in parlament se morajo vršiti do 5. julija 1968. Kongres je dalje odredil likvidacijo vseh ustanov, ki so služile za stebre Sukarnovi diktaturi. Sukamo je pa tudi zgubil pravico, da razpusti po svoji u-videvnosti parlament in razpiše nove volitve. Indonezija dobiva torej čisto novo politično lice. Od nekdanje Sukarnove diktature ni ostalo veliko. Ostal je samo Sukamo sam, toda brez vsake politične moči. Razume se, da Sukamo ni rad pristal, da postane slamnati mož v indonezijski politiki, toda generali so bili nepopustljivi; imajo namreč za seboj indonezijsko mladino v mestih, ta bi pa Sukarna najrajše kar spodila z oblasti. Zaenkrat pa mislijo generali, naj bi Sukamo ostal vsaj do 1. 1968, torej do novih predsedniških, parlamentarnih in kongresnih volitev. Kako hudo je opoteča tudi politična sreča, priča značilna okolnost: Sukamo sam je nabral člane sedanjega posvetovalnega kongresa in mislil, da bo napravil iz njega orodje za svojo diktaturo. Pa so vsi člani kongresa potegnili z generali, Sukamo je pa ostal sam. še temeljitejše so pa spremembe v indonezijski zunanji politiki. Med najvažnejšo spada gotovo prepoved komunistične stranke. Generali se prepovedi gotovo veselijo, čeprav so prepričani, da jim bodo komunisti javno in podtalno stregli po življenju. Politiki se pa niso mogli odločiti za skupno stališče. Nekateri so se bali reakcije v Peipingu. Bila je trenutno res huda, toda rdečo Kitajsko mučijo tako hudi politični krči, da v svoji zunanji politiki lahko nastopa le z grožnjami ne pa s silo. Toda Kitajska si bo zopet opomogla, takrat bo pa štela sedanji indonezijski režim med svoje sovražnike. To pa še ni bil najhujši pomislek tistih, ki se niso mogli odločiti za prepoved marksizma in leninizma. Indonezijski politiki vedo dobro, da se Moskvi ne smejo zameriti, saj imata Moskva in Džakarta trenutno skupne interese, ki se dajo izraziti z geslom: odpor proti kitajskemu rdečemu imperijalizmu. Vkljub temu je kongres prepovedal komunizem v upanju, da bodo v Kremlju razumeli ta indonezijski korak. Seveda pa tudi v Kremlju vedo čisto dobro, da noben političen sklep ne velja za večne čase. Ko se bodo razmere spremenile, bo tudi Indonezija ta svoj sklep spremenila. Kongres je dalje usmeril indonezijsko zunanjo politiko proti svobodnemu svetu. Svetoval je vladi, naj gre zopet v Združene narode, odkoder pravzaprav še ni formalno odšla, kajti Generalna skupščina ZN ni nikoli vzela indonezijskega sklepa, da gre iz ZN, uradno na znanje. Indonezijske delegacije se bodo dalje vrnile tudi v vse komisije, odbore in druge organe ZN, posebno v tiste, ki bi Indoneziji lahko pomagale do novih posojil. Kongres je dalje svetoval vladi, naj gleda, da čim preje doseže sporazum z Malezijo glede otoka Borneo. Pozdravil je tudi idejo o sodelovanju z vsemi državami v jugovzhodni Aziji. S tem je Indoneziji odprta pot za nove o-brambne zveze v jugovzhodni Aziji, ki se jih je Sukarno tako branil. Načeloma je kongres seveda podčrtal potrebo po nevtralni politiki, ki trenutno najbolje odgovarja indonezijskim narodnim interesom. Tako so sklepi sedanjega Narodnega posvetovalnega kongresa dali indonezijski revoluciji, ki so jo generali nadaljevali, ko so komunistom preprečili prevzem oblasti, pravno podlago. Ker je Sukamo pristal na vse sklepe posvetovalnega kongresa, ne bodo njegovi redki pristaši mogli ugovarjati, da je bila generalska revolucija nekaj protizakonitega. ( . ' Po svetu smo te tedne imeli dosti drugih razburljivih Cleveland, O. — Nedavno sem imel priliko spoznati prijazno Mrs. Čebular, katera mi je zaupala, da bosta z možem praznovala zlatoporočni jubilej v nedeljo, 24. julija. Obljubil sem ji, da se bom oglasil na njenem domu in se bomo o tem kaj več pogovorili. Ko sem jo nato res obiskal na njenem krasnem domu v Collin-woodu, mi je povedala vse svoje življenjske doživljaje. Zlatoporočenec Joseph Čebular je bil rojen pred 86 leti v vasi Zabrdje, fara Mirna na Dolenjskem. V Ameriko je prišel leta 1906 in se naselil v Clevelandu. Mnogo let je pridno delal po tovarnah in hranil denar za stara leta. Sedaj je že 19 let v pokoju, sicer bolj težko hodi in se opira na palico, je pa prav prijaznega vedenja, prava dolenjska duša. Leta 1916 se je seznanil s prijaznim slovenskim dekletom Lojzko Vrabec, ki je prišla v A-meriko leta 1903 in je bila rodom iz Martinje vasi, fara Mokronog. Lojzka je živela v okolici Sv. Vida. Joseph Čebular ji je zaupal, da ima lepo vsoto prihranjenega denarja, in jo vprašal, če bi hotela postati njegova žena. Lojzka si je mislila, saj bi bilo tudi meni tako bolj prijetno. Šla sta v župnišče in fathru Ponikvarju zaupala, da se želita ooročiti. Father Ponikvar je rad sprejel ta mladi par in ga po vseh pripravah v cerkvi sv. Vida dne 24. julija 1916 zvezal tako dobro, da že 50 let prav dobro drži. Bog je njun zakon obilo blagoslovil. Rodilo se jima je pet o-Lrok, vsi so poročeni in sinovi 'majo lepo šolsko izbrazbo. Zla-toporočenca imata 13 vnukov in 4 pravnuke. Kadar pridejo domov, je veliko veselje. Sin hčerke Dorothy je višji oficir v U.S. Navy, drugi sin je inženir v Norfolku, Va. Dokler so Mrs. Čebular moči dopuščale, se je rada udeleževala dela pri društvih in je veliko oisala v slovenske liste. Sedaj se ii že tresejo roke, da težje piše, na svojem vrtu pa še vedno ve-hko dela. Vsaka ped zemlje je obdelana. Povsod se vidi njena skrbna roka. Slavljenca imata svoj dom na 15414 Lucknow Ave. * Zlatoporočna sv. maša bo v nedeljo, 24. julija, opoldne v cerkvi sv. Jeroma na Lake Shore Blvd. Po sv. maši bo v Slovenskem domu na Holmes Avenue slavnostno kosilo, ki se bo nadaljevalo do večera. Čebular jeva družina je res vse časti vredna, je zavedno slovenska in katoliška. Prijatelji in sorodniki zlatoporočencema iskreno čestitamo in jima želimo še mnogo let sreče, zdravja in božjega blagoslova. Zdravstvujta, draga slavljenca! V sreči, zadovoljstvu in miru uživajta svoje jesenske dni. Kadar pa pride po Vaju božja poslanka, naj bo Vajina poslednja pot lahka, vsa posuta s cvetjem dobrih del. Vas, zlati ženin, naj sveti Jožef pričaka pred nebe- škimi vrati in Vas popelje pred božji tran, Vas, zlata nevesta, pa naj sveti Alojzij prijazno pozdravi in popelje v nebeški raj. Toda na to pot se Vama še ne mudi, počakajta na zemlji Vajinih bisernih dni. Jubilanta Mr. in Mrs. Čebular, bodita iskreno pozdravljena in božji blagoslov naj spremlja Vaju in Vajino družino na vseh zemskih potih. Jal^ob Resnik --------o-------- Jože Leben - 50-leinik CLEVELAND, O. — Danes, 19. julija 1966, se je srečal z A-brahamom Jože Leben z'58. ceste, ki je dobro poznan in priljubljen med c 1 e v e 1 a ndskimi Slovenci, zlasti še novonaseljen-ci. Jože je krepka “ljubljanska srajca” in njegova življenjska pot ni nič manj pestra kot kateregakoli izmed nas. Razpad Jugoslavije ga je zatekel v vojaški suknji in znašel se je v ujetni-škem tabo rišču Lukenwaldu. Ker je bil rojen v takozvani Ljubljanski pokrajini, so ga Nemci izpustili in predali Italijanom, ti pa so ga namesto v svobodo, poslali v novo ujetništvo v Italiji. Romal je skozi številna italijanska taborišča, od severa do juga, na Siciliji. Po razpadu Italije 1. 1943 se je vrnil v Belo Ljubljano, kjer je bila takrat že v polnem teku komunistična revolucija. Kot zaveden, svobodoljuben fant je spoznal, kje je njegovo mesto in pridružil se je Slovenskemu domobranstvu. Služboval je vse do konca v avtokomandi. Maja 1945 se je umaknil na Koroško in srečno preživel tiste črne dni, pač pa so mu komunisti ubili očeta, tudi domobranca. Iz taborišča se je nato preselil v Cleveland, kjer živi s svojo družino. Njegova požrtvovalnost pri delu za skupno dobro je vsem poznana, saj je vselej pripravljen priskočiti na pomoč s svojim strokovnim znanjem. Na mnoga leta, Jože! Prijatelji IZ NAŠIH VRST * * .Minneapolis, Minn. — Spoštovana gospa Debevec! V tem pismu Vam posl j am ček za enoletno naročnino za Ameriško Domovino. Z izdajanjem lista mnogo storite za slovensko in katoliško stvar. Vas prav lepo pozdravljam! Jože Levstik * Waterford, Wis. — Cenjeno u-redništvo! Spodaj podpisana Vam pošiljam naročnino za pol leta. Z listom sem zelo zadovoljna in ga tudi redno prejemam. Želim Vam mnogo novih in zvestih naročnikov ter Vas najlepše pozdravljam! Mrs. Mary Goryup 9 Rock Creek, O. — Spoštovani! Pošiljam Vam naročnino zopet za eno leto. Stara sem že 86 let, pa še vedno komaj čakam Ameriške Domovine, katero zelo rada čitam, četudi bolj slabo vidim. Tu pri nas živimo ponavadi, je pa tudi vedno kaj novega. V naši Plemlevi družini so se 43 let rodili samo sinovi, no sedaj smo pa le dočakali hčerkico. Srečni oče sta Kenny in Margie Plemel. Vsi smo veseli. Lepo pozdravljam spoštovano uredništvo, vse sodelavce in či-tatelje. Kati Plemel « Detroit, Mich. — Cenjeno u-redništvo! S priloženo denarno nakaznico obnavljam naročnino za priljubljeno Ameriško Domovino. Vsem lep pozdrav! Frank Gerkman Bela knjiga Narodnega sveta koroških Slovencev Narodni svet koroških Sloven' cev je v začetku julija izdal do- kumentarno “belo knjigo”, v kateri zahteva v imenu katoliških Slovencev verouk v materinskem jeziku. Brošura ima 64 strani ter je izšla pod naslovom “Fuer den Religionsunterricht in der Muttersprache” in pod naslovom “Zeitdokumente und Zeitstimmen”. Pisana je v nemščini, ima pa podano vsebino tudi v slovenščini, italijanščini in angleščini. Želimo, da bi imel ta dokument velik odmev, zlasti pa da bi zlomil trdovratnost celovškega ordinariata, ki bi po koncilskih željah moral zagotoviti Slovencem verouk v materinskem jeziku, jim dati slovensko malo semenišče in slovenskega pomožnega škofa, škofovskega vikarja. Z eno besedo: zagotoviti jim vse narodne pravice v cerkvi. Slovensko šolstvo pred istimi nerešenimi vprašanji Slovenski tednik “Katoliški glas” v Gorici je 30. junija letos prinesel članek o položaju slovenskega šolstva v Italiji. Ker se dober del Slovencev v izseljenstvu posebej zanima za življenje in okoliščine, v katerih žive naši rojaki v Italiji, ponatiskujemo ta sestavek v celoti. * Šolska vrata so se zaprla in vesela mladina odhaja na zaslužene počitnice. Za šolskimi klopmi so ostali le še maturanti, ki se bodo morali sredi hude poletne vročine spoprijeti v odločilni preizkušnji. Kot smo zadovoljni z uspehi, ki so izraz učenčeve marljivosti, tako pričakujemo, da bodo tudi maturanti srečno in z uspehom prestali vročo preizkušnjo. Nedavno smo slišali iz ust šolskega skrbnika dr. Tavelle, da se slovenska šola lepo razvija, da so njeni uspehi vedno boljši, da predsedniki, ki prihajajo k velikim maturam, dajejo vedno lepša poročila itd. Taka izjava nam je všeč, ker vidimo v njej skrb za razvoj šole. Toda šola niso le učenci, štiri šolske stene in učitelji, šola je ustanova, ki mora posredovati znanje in vzgojo iz roda v rod. Slovenska šola v Italiji pa ima še posebno nalogo, ki je mnogo težja in še bolj odgovorna, kot pa jo ima vsedržavna šola. Zato se slovenska javnost zanima za svojo šolo, to je ne le njena dolžnost, temveč tudi pravica. Položaj slovenskega šolstva Slovenska šola v Italiji deluje le na Tržaškem in Goriškem. V Beneški Sloveniji slovenske šole ni. Beneški Slovenci že sto let čakajo, da jim bo Italija priznala pravico do lastnega šolstva. V Beneški Sloveniji otroci niso v šoli deležni niti verouka v materinem jeziku, čeprav bi vsaj ta pouk moral biti v materinem jeziku, ker otroci prineso prve nauke in molitvica že z doma, če prihajajo iz vernih družin. V cerkvi ponekod sicer slišijo molitev, pridigo, petje in krščanski nauk v materinem jeziku, a v šolo isti jezik nima vstopa. Kako mora biti tem otrokom pri srcu, ko jim isti duhovnik v cerkvi sme pridigovati v domačem ježku, v šoli pa tega ne sme? V šoli je poznan le en sam državni jezik. Ustavni člen in zagotovila, ki ščitijo narodne manjšine, so tu teptana ob najmlajših državljanih. Ker se morajo naj-mlajši pri državljanski vzgoji seznaniti z republiško ustavo, že v 6. členu Ustave zadenejo na grobo ugotovitev: tu je nekaj za nas, česar nam ne priznavajo. Tu so poklicane tudi krajevne cerkvene oblasti, da v duhu evan- gelija: “... pojdite in učite vse narode ...” in koncilskih odredb store nekaj pozitivnega. Drugo, kar nas teži, je počasnost urejevanja. Imamo sicer zakon št. 1012 z dne 19. julija 1961, a se ne izvaja. Za Tržaško področje imamo poleg tega še Londonski sporazum, ki je v šolskih zadevah prav tako mrtva črka in se izvaja le obrobno z dodatnimi sporazumi za seminarje, izlete, pedagoške opazovalce in sedaj je na poti tudi nekaj knjig. Mi pa se vprašujemo po nečem drugem, to je po dokončni ureditvi. Člen 10 omenjenega zakona dobesedno pravi: Prosvetni minister določi število stalnih mest za vodstveno, učno, upravno in strežno osebje šol s slovenskim učnim jezikom na osnovi splošnih veljavnih določb, kakor tudi odredb tega zakona, in sicer šest mesecev po njegovem vstopu v veljavo. Spričo te zagotovitve pa moramo povedati, da je preteklo ne le šest mesecev, temveč skoraj pet let, to je desetkrat po šest mesecev in še ni nič. Nerešena vprašanja 1. Šolska uprava: na goriškem in tržaškem šolskem skrbništvu bi morali biti kompetentni funkcionarji, ki bi bili odgovorni in bi urejali vprašanja, ki zadevajo slovensko šolo. 2. Osnovne šole: treba bi bilo z odgovarjajočo uredbo določiti, koliko in katera so didaktična ravnateljstva za slovenske o-snovne šole na Goriškem in Tržaškem. Za ta mesta didaktičnih ravnateljstev je treba razpisati natečaj, da ne bodo ti ravnatelji le večno poverjeni, kar so nekateri že 20 let, temveč naj bodo njihova mesta stalna. Prav tako je potrebno urediti mesto ljudskošolskega nadzornika. Že leto in pol se govori o 100 stalnih učiteljskih mestih na Tržaškem in 43 na Goriškem. Ta mesta so bila ustanovljena z dekretom predsednika republike 16. novembra 1964, a še do danes po letu dni in pol ni potrebnega razpisa za ta mesta. Kdaj bo to dokončno rešeno in učitelji deležni ugodnosti? 3. Srednje šole: Srednje šole so bile ustanovljene z dekreti od 30. marca 1962 in dekret predsednika republike z dne 26. maja 1965, št. 1099, je določil: predmetnik, izpite in programe za te sole. Niso pa še določene stolice, prav tako ni razpisa za te stolice. Za višje srednje šole imamo le ustanovitvene dekrete, določeno je število stolic, ni pa razpisa za te stolice in smo zopet plota tam, kjer smo bili pred zakonom. Nedavno je v deželnem svetu govoril svetovalec Stopper in navajal dolgo vrsto datumov in vrsto dekretov, ki ne povedo dosti. Na ureditev osnovnih šol čakamo, dana so zagotovila, toda kako dolgo bomo še čakali? Za srednje šole pa je poročevalec, kljub dolgemu poročilu, povedal le nekaj jasnega, to je: kar zadeva srednje in višje šole, čakamo na dekrete, ki bodo določili stolice in število mest, nato pa bodo razpisani natečaji. In prav na to čakamo že nad pet let. To je edino, kar je jasno. K temu samo dodajamo, da na to že dolgo, predolgo čakamo. Zakon je izšel leta 1961, danes pa že pišemo 1966. Kar velja za učno osebje, velja tudi za vodstveno, upravno in strežno. Spričo tega neurejenega položaja pa nastopajo anomalije, ki so v škodo slovenski šoli. Tako so v Gorici zaupali vodstvo kar treh šol: srednje, učiteljišča in klasičnega liceja enemu ravnatelju; na Tržaškem so ukinili samostojno upravo katinarske srednje šole in šolo pridružili sveto-ivanski srednji šoli; vodstvo svetoivanske srednje šole s podružnimi razredi v Katinari pa so naložili ravnateljici znanstvenega liceja s klasičnimi vzporednicami; nabrežinsko didaktično ravnateljstvo so naložili openskemu didaktičnemu ravnateljstvu, ki mora sedaj skrbeti za vse osnovne šole gornjega Krasa od Bazovice do štivana in Medje vasi. Če se že ničesar ne uredi na boljše, naj se vsaj ne obrača v slabše na škodo šole. Strokovne šole Po reformi srednje šole smo o-stali brez potrebnih strokovnih šol. Šolska obveznost je sedaj o-semletna. Pet razredov osnovne šole in triletna gimnazija. Kdor hoče na delo, kam naj gre na strokovno pripravo? Poleg tega pa je še zakon, da mladina ne sme pred petnajstim letom na delo. Mnogi končajo obvezno šolo že pred štirinajstim letom, na delo pa ne smejo. Naj si pustijo lase rasti in vzamej o v roke kitaro in naj gredo trubadurit? Izdelan je bil načrt in tudi predložen. Potrebujemo trgovsko' in industrijsko strokovno šolo. A zopet tudi tu gluha ušesa, brez odgovora. Šolsko leto je končano, prvi kandidati iz nove srednje šole so tu, a zanje ni primerne šole, čeprav se jih je po anketi javilo nad petdeset. Šolske knjige Učenci osnovnih šol imajo pravico do brezplačnih knjig. Priznati moramo, da so jih tudi dobili. Toda vsako leto je kaj narobe. Enkrat knjig ni, ko pa so, je blizu konec leta. Sedaj nam manjkajo knjige za vsak razred osnovne šole. Ali jih naj učitelji učencem jemljejo ob koncu leta, da bodo potem na razpolago za nove učence? Ali so naši o-troci državljani drugega razreda, da nimajo pravice do knjig, kot imajo to njihovi sovrstniki na italijanskih šolah? Za srednje šole pa nam manjka cela vrsta knjig. Ob vseh razgovorih ostajamo v slepi ulici, iz katere ni najti izhoda. Če si ne bomo sami pomagali, bomo še dolgo čakali. Katehetje so se kar sami lotili založništva veroučnih knjig za osnovne in srednje šole. Sedaj se bodo lotili še knjig za višje srednje šole. Ali ni to vzgled poguma! Pa ni bilo od nikoder nobenih fondov. In za druge knjige se ne bi moglo kaj sličnega storiti? Ob neprestanih učnih spremembah in negotovostih in neurejenosti je to tvegano. o—------ Mala koristnostna raba SCHENECTADY, N.Y. — O-bičajna žarnica porabi komaj 3% električne energije za osvetlitev, ves ostali del se izgubi kot to- Banova« Križem po deželi Ko je pritisnila poletna vxo- lah. Seveda ni nič opravil. De- čina, odhaja vse na počitnice.. Naši slovenski ljudje si ogledujejo širno deželo, nekateri Skalne gore na zahodu, drugi jezera v severnih, od velikih naselij odmaknjenih predelih, prenekateri odhajajo na obisk ik rojakom in prijateljem v Združene države, drugi v Slovenijo. Iz Toronta je odletelo nekaj skupin naravnost v Slovenijo. Obiskovalcev domovine je iz leta v leto več, med njimi zlasti “novih”, ki so poiskali v Kanadi zavetje, ko so morali zapustiti domovino, da se rešijo rdečega nasilja. Po nekaj letih življenja v svobodi Kanade so izgleda pozabili na nasilje v Jugoslaviji in hodijo tja na o-bisk, kot bi nikdar od tam ne bežali. Kdo bi jih razumel? Razmere tam se jim ne zde več tako hude in slabe, ker jim ni treba tam služiti potrebščin za življenje, ampak trošijo tam le dolarje, ki so jih zaslužili v Kanadi. Nekateri se pri tem bahajo, kot bi bili milijonarji, in se postavljajo, kot bi tu pobirali dolarje po tleh. Svet se veliko ni spremenil! Želja po priznanju in u-veljavljanju je še vedno gibalo Evinih otrok. Čast prija človeškemu napuhu od začetka človeškega rodu in po vseh deželah sveta, le da v morda malo spremenjeni obliki. • Vročina je pognala na počitnice tudi zvezni parlament v Otta-ki, ki je letos tekom svojega zasedanja pritegnil pozornost vsega sveta ne toliko z res koristnim delom kot z razpravo o Ger-di Munsinger in njenih ljubezenskih zvezah v vladi konservativca J. Diefenbakerja. Poročilo preiskave vrhovnega sodnika bo menda v nekaj tednih gotovo. Parlament je zasedal 117 dni, predno je odšel na počitnice. S teh se bo vrnil 5. oktobra, če ne pride do kake nepredvidene nuje. » Starostni upokojenci bodo dobili $105 zajamčenega mesečnega dohodka, če bo parlament sprejel načrt, ki ga je v ta namen izdelal minister za zdravstvo in socialno skrbstvo v zvezni vladi Allan MacEachen. Predvidoma bodo izdatki v okviru tega načrta znašali v prvem letu okoli 225 milijonov dolarjev, nato pa naj bi se postopno starih ljudi dobivalo višje pokojnine, splošnih pokojninskih programov. bata o tem se utegne razviti šele jeseni, ko bo parlament znova zasedal. * Parlament je odobril ustanovitev posebne komisije, ki naj prouči položaj pristaniškega delavstva v Montrealu, Trois-Rive-ries in Quebec Cityju ter stavi obvezne predloge za njegovo u-reditev. Za načelnika komisije je bil izbran dr. L. Picard z University of Montreal. * Predsednik J. G. Wharry od znane Quaker Oats Co. of Canada je zanikal izjavo enega svojih podrejenih, da je družba dobila od glavne pisarne v Združenih državah naročilo, da ne sme mleti žita za Kubo. Priznal je med tem, da je kanadska podružnica vezana z istimi zakoni kot njena centrala v ZDA. Letošnjo Stampede v Calgary v Alberti naj bi obiskalo do 600,000 ljudi, več kot kdajkoli v preteklosti. V sprevodu v otvoritvi sta jezdila sen. R. F. Kennedy in njegova žena. Ta sta Stampede tudi uradno odprla. * Letošnji pridelek pšenice je izredno lep in obeta preseči lanskega za kakih 20 milijonov mernikov. Trdijo, da bodo letos naželi po vsej Kanadi okoli 700 milijonov mernikov pšenice. Posebno dobra žetev se obeta v Sa-skatchewanu in Manitobi z izjemo v dolini Red River. V Alberti pa žetev ne bo dobra, če ne dobe naglo vsaj še nekaj dežja. Po podatkih poljedelskega oddelka zvezne vlade so prerijski farmarji zasejali s pšenico jeseni in spomladi 29,780,000 akrov, 7 odstotkov več kot lani. * V New Foundlandu se je v zadnjih letih začelo razvijati globokomorsko ribništvo. Sedaj ima že 40 ribiških ladij, število pa upajo v nekaj letih povišati na 180. Kanadčani so začeli na tem področju naglo dohajati druge narode, zlasti Japonce in Ruse, ki prav vneto love v bližini kanadskih obal, ki so bogate na ribah. Število rojstev v zadnjih 6 letih v Kanadi stalno pada, četuai se število porok množi. Lani je rW" bilo v Kanadi rojenih 418,595 o- zmanjsevah, ko bo vedno vec DUO • ^oqik Wo J trok, leta 1964 pa se 452,915, leta 1959 pa celo 479,275. Povprečni prirastek se je znižal na 21.4 na tisoč oseb, med tem ko je število smrti ostalo povprečno nespremenjeno. Polovico vseh je umrlo od bolezni srca in krvnega obtoka, 17.5% od raka, 7.4% pa v Obrambni minister Paul Hell-yer je prišel v spor z visokimi oficirji v kadadskih oboroženih silah pri izvajanju svojega načrta o združitvi posameznih rodov oboroženih sil. Minister hoče enotno uniformo za armado, letalstvo in vojno mornarico, e-notno oskrbo, enotne častniške stpnje in znake. Visoki oficirji v Vojni mornarici, z njenimi vsemi štirimi admirali vred, so temu nasprotovali in tako prišli v spor z ministrom. Zaradi tega so frije admirali odstopili, adm. Landymore, načelnik glavnega stana vojne mornarice, pa je izjavil, da je bil odstavljen, ker ni hotel prostovoljno odstopiti in prositi za upokojitev. Vodniki kanadske vojne mornarice trdijo, da združitev vseh oboroženih sil v pogledu, kot jo hoče izvesti obrambni nesrečah. Lani se je poročilo v Kanadi 145,519 parov, 7,408 več kot leta 1964. V pogledu rojstev vodi Northwest Territories s 47.6 na tisoč prebivalcev, na zadnjem mestu pa je Br. Kolumbija z 18.8 na tisoč prebivalcev. Slomškarjem ¥ Toronta Toronto, Ont. — Huda vročina in druge prilike in neprilike so nekoliko zadržale naše delo. Tudi razdalje so tolike, da nekateri ne moremo vsak čas prihajati v naša središča. Zato smo sedaj uredili tako, da je naša reč najbolj v središču in sicer na minister Manning Ave. pri Mariji Poma- P. Hellyer, ne bo kaj prida zmanjšala izdatkov, nasprotno, v začetku jih bo celo povečala, Pri tem pa bo ubila duha v vojni mornarici, ponos v njenih pripadnikih, ki je bistveno važen 2a uspešno vršite v njenih nalog. Bivši obrambni minister konservativne stranke je nastopil o-stro proti P. Hellyerju, zahteval gaj. G. Janez Marentič je zelo rad prevzel seznam članov, izkaznice in Slomškov list in ta vam bo vedno na razpolago. Kakor veste, da lahko dobite v cerkvi, pred cerkvijo ali nekje okoli nje. Prosim vse tiste člane, ki še nimate izkaznice, oglasite se pri Janezu Marentiču, kjer dobite tudi Slomškov list ter pla- — in najbrž tudi Slomšek — zelo zadovoljen in hvaležen, če nekaj priložite za sklad listu, kar bo potem poslano skupaj v Rim po č. g. vicepostulatorju Josipu Vargu v Clevelandu. Prav lepo vabimo tudi druge, da pristopate v Slomškov krožek, pa bodi to mož ali žena, fant ali dekle. Isto ste vabljeni vsi inteligentje, da se vpišete v krožek in ga pomagate razširiti v velik krog in Slomška čimprej dvigniti na oltar. Obveznosti so lahke in ne drage. Le en dolar letne članarine in dnevno se je treba spomniti v molitvi Slomškove zadeve. To pa: čim več — tem boljše. Čim več bomo molili, tem hitreje bomo dobili svojega svetnika, h kateremu se bomo zatekali v morebitnih težavah. Tudi člani ste naprošeni, da pridobivate novih članov. Vsak naj jih vsaj sedem pridobi. Bog z nami! L. A., st. Montreal se pripravlja na - svetovno razstavo njegov odstop in natančno pre- čate članarino $1 letno. Časopis iskavo razmer v oboroženih si-' ne stane nič, vendar bo pa Janez Osem mesecev so tovornjaki dovažali zemljo, gramoz in pesek. Dan in noč so brneli težki stroji, vsake tri minute so štiri in šestkolesni orjaki zvračali tovor po nasipu. Tisto, kar je nastalo iz zemlje in kamenja, je zdaj ponos Montreala in vse Kanade: umetni otok v široki Lov-renčevi reki, po kateri lahko plujejo oceanske ladje z Atlantika do jezer daleč v notranjosti severnoameriške celine. Otok bo kmalu postal središče zanimanja, na njem bo prihodnje leto svetovna razstava “Expo 67”. Pozorišče svetovne prireditve bosta pravzaprav dva otoka. Helenin otok, eden izmed njiju, je že od nekdaj v Lovrenčevi reki. Na obeh stsaneh so ga podaljšali, tako da oblikuje skupno z u-metnim otokom Notre Dame in podaljšanim pristaniškim pomolom Mackay razstaviščno celoto s skupno površino štiristo hektarov. Prihodnjo pomlad, 28. aprila 1967, bodo v Montrealu odprli svetovno razstavo, drugo v povojnih letih. Doslej je prijavilo udeležbo okoli 70 držav. Kanadčani upajo, da se bo število udeleženk zvišalo na 80. Središče razstave bo človek kot raziskovalec, proizvajalec in potrošnik. Za geslo so prireditelji izbrali misel iz Saint-Exuperijeve knjige “Terre des hommes”. Človek je v ospredju tudi zdaj, leto dni pred začetkom razstave: človek v plastični čeladi gradbenega delavca, v beli halji inženirja ali v sivi obleki, kakršne nosijo poslovni ljudje. Množica graditeljev mora pravočasno pripraviti vse potrebno za veliko prireditev. Prah, brnenje gradbenih strojev, to je zdaj vsakdanji pojav na bodočem razstavišču v Montrealu. Nekateri paviljoni so v grobem zgrajeni, pri drugih še ni ničesar razen temeljev. Ljudje v opremljenem upravnem poslopju že delajo pod geslom ‘Človek in njegovo okolje”. Poslovnemu obiskovalcu povedo, da predprodaja vstopnic že zdaj, leto dni pred začetkom, številčno prekaša vse vnaprej prodane vstopnice za neuradno svetovno razstavo v New Yorku. Za 13 milijonov dolarjev so že prodali prepustnic, katerih lastniki imajo pravico vstopa ves čas svetovne razstave, oziroma samo za mesec ali za teden dni. “V Bruslju (leta 1958) smo se naučili, kaj je treba storiti,” je izjavil član prireditvenega odbora, “v New Yorku pa, kako ne smeš delati. Upamo, da si bo razstavo v šestih mesecih ogledalo okoli deset milijonov ljudi.” Prireditelji vedo, da bo prišlo največ obiskovalcev z območja tisoč kilometrov naokoli. Med njimi bodo v večini državljani ZDA, kar pa seve ne pomeni, da ne bodo sprožili velike propagande tudi v celi vrsti evropskih dežel. V ta namen so ustanovili “Logexpo”, agencijo, ki se u-kvarja izključno s prenočišči za. obiskovalce. O evropskih gostih, sodijo, da jih bo največ potovalo v Montreal z letali, zato je družba “Air Canada” močno okrepila svoje zveze z Evropo. Letala kanadske družbe, ki je imela lani štiri milijone dolarjev dobička, bodo redno vozila med Dunajem in Frank furtom ter kanadskimi mesti. km u ena i TORONTO, Ont. — Ko sem prejel pred par dnevi od doma daljše pismo, polno veselih in žalostnih novic, sem takoj sklenil, da bom nekatere poslal v Ameriško Domovino v čitanje njenim naročnikom. Ko mi prijatelj opiše domače reči, pa sosedov in znancev doživljaje, bolezni in smrti — nadaljuje: “Naj ti povem še, kako je v nabito polni cerkvi same univerzitetne in gimnazijske mladine pri nunah v Ljubljani govoril o potrebi vere, božjem bivanju itd. profesor univerze — Kuhelj ... (To je starejši gospod in danes podpredsednik akademije.) Nadškof ga je prosil, če bi ga smel priti poslušat. Pa pravi: “Kar pridite, samo ne v škofovem or-natu, ampak v preprosti duhovniški obleki.” Govoril je tudi profesor biolog in ena profesorica.” — Ali ni lepo' slišati takole novico? Veselo sem vzkliknil: Dobra je ta, naša bela Ljubljana se drami! In to so aktivni profesorji, ki lahko največ vpli-vojo na študirajočo mladino. Torej: lajiki so se zavedli. Fizična borba se sprevrača v duhovno! Saj pa je tudi treba, in zadnji čas. Prijatelj mi po par stavkih nadaljuje: "Radio zelo mnogo kriči takozvane zabavne. Toda to so neke skrhane nočne ptice, ki s svojimi skrahiranimi barbarskimi banalnostmi mučijo ljudi s samo spolnostjo. Po deželi prirejajo tečaje s predavanji brez morale in poučujejo mladino kako preprečiti spočetje itd. Pomagati si pa ne moreš nič, ker je danes vsak tak progrešist “narod” in če mu kvariš njegovo pedagogiko, si še vedno lahko poklican na odgovornost za svoje protinarodno delovanje.” Tako torej; če je zelo razveseljiva ona iz Ljubljane, je pa tembolj žalostna druga z dežele. O, uboga mladina, kako te premleva hudič. Pred tednom mi je pravil znanec, ki se je vrnil z o-biska v domovini, svoje vtise od tam. Ko sva prišla do vprašanja mladine, mi je dejal: “Kar se,pa tiče tega, ti pa rečem, da se tu vse preveč jezimo čeznjo in ji j naštevamo vse vrste grehe. Povem ti, da so to pravi svetniki v primeri z onimi doma. So tudi svetle izjeme, a v splošnem je strašno.” Tako se povsod in v vsem kaže, da komunisti navijajo še prav isto melodijo, kot so jo v začetku in jo nikdar ne bodo spremenili. To je hudičevo delo in hudič se nikdar ne spremeni. Ker mladine ne more pridobiti, zato ji hočejo odvzeti človeško dostojanstvo in jo pobara-biti. Tisto, v čemur nekateri vidijo “popuščanje”, je vse le v njihov prid in kar morajo, je v njihov bit, pa nič drugega. L. A., st. Obsežni gozdni požari W A S H I N GTON, D.C. — V Združenih državah uničijo letno požari gozda v skupni površini enaki državama Rhode Island in Delaware. Prvo bombardiranje Hanoia zahtevalo samo 20 človeških žrtev SAIGON, J. Viet. — V Saigon je prišel neki Evropejec, ki je bil na dan prvega bombardiranja mesta Hanoi tam in videl, kako padajo ameriške bombe. Rekel je, da so ameriški bombniki rabili metodo “Štuka”, kot nemški v drugi svetovni vojni. Predno so odvrgli bombe, so se spustili navpično proti cilju. Zato so kar dobro ciljali na tanke z gorivom in jih precej uničili. Človeških žrtev pa ni bilo veliko. *!>'$! Od več zanesljivih strani je slišal, da je pri prvem bombardiranju izgubilo življenje samo kakih 20 ljudi. To mu je bilo razumljivo, kajti zaloge nafte in goriva so se nahajale precej daleč od predmestij, dostop v bližino zalog je bil pa že davno prepovedan. Pravil je, da je še dan po bombardiranju videl oblake dima nad krajem, kamor so padale bombe. Zvedel je dalje, da obstoji letalska obramba glavnega mesta iz kakih 300 protiletalskih topov, Zaloge goriva je pa cenil na okoli 225,000 sodov bencina. Tri četrtine zalog je postalo žrtev bombardiranja. ------o-------- iigerija deloma vk!jiišen ¥ Evropski skupni frg LAGOS, Nig.. — Ko je Francija postala članica Evropske gospodarske skupnosti (EGS), je poskrbela, da je njenih 18 afriških kolonij dobilo položaj pridruženih držav EGS, kakor hitro postanejo neodvisne. Kot take nimajo sapi o. .obsežnih carinskih ugodnosti, ampak so tudi deležne skupne letne podpore v znesku $730 milijonov v posojilih in podporah. Največ seveda daje Francija. Za angleške afriške kolonije ni nič poskrbljeno, kajti Anglija še ni članica EGS. Vendar jim EGS ni nenaklonjena. To priča ravno sedaj sprejem Nigerije v EGS kot pridružene države. Nigerija zaenkrat ne bo imela vseh privilegijev, ki jih imajo bivše afriške francoske kolonije, vendar so zanjo tudi omenjene koristi velikega pomena. Nigerijski deželni in kolonij alni pridelki bodo namreč lahko šli na ves EGS trg brez plačila carin. Nigerjskemu vzgledu bodo kmalu sledile Kenija, Uganda in Tanzanija, pa tudi Alžir, Maroko in Tunizija. EGS je s tem postala glavni gospodarski faktor v afriškem gospodarstvu. ---------------n —— V Braziliji ni zanimanja za volitve RIO DE JANEIRO, Braz. — V Braziliji bodo v septembru volitve: 15. septembra bodo volili 11 guvernerjev, vso poslansko zbornico in polovico senatorjev, 27. septembra bodo pa predsedniške volitve. Zanje ni dosti zanimanja, predsednik Branco je namreč sestavil tak volivni red in tak volivni postopek, da administracija lahko prekriža račune vsakemu politiku. Za volitve se ne brigajo politiki, še manj pa 17 milijonov volivcev. V senatu in poslanski zbornici sta namreč dovoljeni samo po dve stranki, vladna in opozicijska. Pri volitvah bo naravno zmagala vladna Zveza narodne obnove. ------o-------- Sodrugi in tovariši se ne gledajo radi MOSKVA, ZSSR. — Ravno takrat, ko je prišel angleški so-cijalistični ' ministrski predsednik v Moskvo na obisk, jo je glavni tajnik ruske komunistične'stranke Brežnjev mahnil na kratek oddih na Kavkaz. Brežnjev ni mogel lepše pokazati, kako malo mu je do evropskih socijalističnih strank. Socijalistične stranke imajo CLEVELAND, O. Delo za moške & ženske WANTED KITCHEN HELP Male or female Also Waitress SORN’S RESTAURANT 6036 St. Clair Ave. EN 1-5214 (x) Moški dobijo delo Iščemo delavce z nekoliko strojnega znanja. Jih izučimo. Starost in jezik nobena ovira. Earnest Tool Works 1828 Fulton Rd. telefon 781-9841 (138) Oskrbnika iščemo Stanovanje na razpolago za dvojico, plačana elektrika in plin, poslopje z 22 stanovanji. Kličite zvečer 752-8760. _____________________ (137) OPERATORJI STRUŽNIC OPERATORJI DROBILNIK STROJEV HELI-ARC VARILCI SPLOŠNI S TROJNIKI Samo izkušeni. Dobra plača od ure, bolniško zavarovanje, splošno zavarovanje, plačane počitnice. Veliko nadur. Dnevno delo. ROYAL MACHINE & TOOL CO. 700 E. 163 St. (137) Delo za moške Iščemo moške za delo v skladišču. $2.45 na uro. Oglasite se pri U. S. STEEL SUPPLY 7105 Bessemer Ave. Cleveland Enakopravni delodajalec (137) MACHINISTS THE GUEVELAND PNEUMATIC Tool Go. 3784 E. 78 St. 341-1700 A Subsidiary of PNEUMO-DYNAMICS Corp. MACHINISTS TO WORK ON AERO SPACE MISSILE and Aircraft Components KELLER - HYDR0TEL Contouring and profiling Machines HORIZONTAL BORING MILLS TURRET LATHES GAP TURRET LATHES ENGINE LATHES MILLING MACHINES RADIAL DRILLS NUMERICAL CONTROLLED MACHINES DOBRA PLAČA OD URE IN DRUGE UGODNOSTI Predstavite se osebno od 8.15 dop. do 5. pop. ali kličite 341-1700 za čas sestanka An Equal Opportunity Employer (137) navado, da v zunanji politiki zagovarjajo interese svojih držav in ne morda socijalistične internacionale. Isto seVeda delajo tudi komunistične stranke, toda njim je to po komunistični morali dovoljeno, socijalističnim pa ne. CLEVELAND, O. Ženske dobijo delo UČENKE ZA ŠIVALNE STROJE Sprejmemo delavke, ki ne govorijo angleško, saj imamo med našimi 2000 uslužbenci različne narodnosti. Dnevno delo, najvišja plača v tej okolici za ženske. Skušnja nepotrebna. Mi vas plačamo, dokler vas učimo, po kratki učni dobi. Oglasite se v našem zaposlitvenem uradu PO 18. JULIJU od 8.30 do 5. pop. od ponedeljka do petka. JOSEPH & FEISS CO. 2149 W. 53 St. (2 bloka južno od Lorain Ave.) ____________; ~ (137) Delo za žensko ■Iščemo žensko, da bi varovala 5 otrok in ostala čez noč. Wick-liffe. Kličite 943-6454. (137) Iščemo varuhinjo Iščemo Baby-sitter k trem otrokom. Vprašajte na naslovu 1048 E. 68 St. ali kličite 881-8387. -G37) UAL) OGLASI Naprodaj Grocerija in mesnica se mora prodati do 31. julija. Dobra prilika. Nobena pametna ponudba se ne zavrne. Kličite 531-3338 do 6. ure pop. (140) Naprodaj Šestsobna enodružinska hiša, garaža za 2 kare, blizu cerkve sv. Kristine. Kličite RE 1-8623. (136) Barvamo zunaj in znotraj, izvršujemo vsa hišna popravila, Za brezplačen proračun, za vsa naročila, pokličite 361-8910. —(138) V najem Oddamo 3 sobe in kopalnico na 1142 Norwood Rd., spodaj. Kličite EN 1-6997. (136) LASTNIK PRODAJA 4-stanovanjsko zidano, dobro ohranjeno hišo — 140 St. pri Lake Shore Bivd. Za vsa neobvezna pojasnila kličite 731-4378. —(139) Sobe se odda 5 opremljenih sob in kopalnico se odda zgoraj dvojici, garaža. Na E. 67 St., severno od St. Clair Ave. Kličite 391-6655. (138) ZULICH I: INSURANCE AGENCY ; 18115 Neff Rd. - IV 1-4221 [ Cleveland 19, Ohio j, Kvalitetni novi domovi Ranč hiše s 3 spalnicami, polna klet, IV2 kopalnice, 19.990. Ranč hiše s 4 spalnicami IVz kopalnice, polna klet, 20.990.00. Zidana ranč s priključeno garažo, 3 spalnice, 20.600. Zidane 2-družinske, 6-6, ki bodo zgrajene na lotu pri E. 260 St. 33.900 in več. Dvodružinska 5-5, 2Vz garaže, lastnik mora hitro prodati. 19.900. UPSON REALTY 499 E. 260 St. RE 1-1070 Odprto od 9. do 9. * 3 j H i TRYGVE GULBRANSSEN t ] DEDIŠČINA GOZDA ! 3 N H H * H k ± i i! ± x x i i i i ± x ± x x x i X! ± x Y X ± i" it'fr x t ^ x x * ^ x x y x x t x x "r x x‘r x V nižni je tekel potok. Bister je tako dolgo tekel vzdolž potoka, dokler ni prišel do kraja, kjer je po velikih kamnih lahko prišla preko njega. Po drugi strani je spet stopala v strmino in na višini je ležala — koča. Tedaj šele je Adelajda začutila, da je do smrti utrujena. Adelaj- da in Bister sta se v koči zgrudila na pograd iz suhih vej in pri priči zaspala. Naslednjega dne sta bila oba toga in trda. Pozneje je med hojo- postalo CHICAGO, ILL. —~ CHICAGO, ILL. BUSINESS OPPORTUNITY SOFT WATER SERVICE — 28 Yr. Est. Exclusive Franchise. $400,000. Parent company will supply 90% of capital over 10 yr. period. Contact: ASSOCIATED MANAGEMENT SERVICES COMPANY 2217 Tribune Tower, Chicago- 60611 PH: 312-644-0828 (140) MALE HELP '. BEEF BONERS * Highest Wages * Liberal Fringe Benefits * Hours 7 A.M.-3:30 P.M. Apply Mr. Waddington SWIFT & £0. 4155 S. Packers An Equal Opportunity Employer ICE CREAM TRUCK Self Contained. Excellent Condition. $12,000 - $14,000 yearly potential. 474-6389 (137) BUSINESS EQUIPMENT BEAUTY SHOP Furniture and equipment in perfect condition. GR 6-9124 (140) (138) FEMALE HELP REGISTERED NURSES i AND limm PRACTICAL NORSES * f FULL, AND PART TIME NEW SALARY RATES IN EFFECT Immediate openings for Registered and Licensed Practical Nurses in a large University Hospital. Opportunities available in a variety of Medical and Surgical areas. Salary commensurate with education and experience. Tuition reimbursement for continued education at the Ohio State University Regular raises, paid vacation, holiday and sick leave benefits. — Optional enrollment in group hospitalization insurance. Excellent retirement, group life insurance and major medical program, and other university benefits. APPLY TO DIRECTOR OF NURSING SERVICE THE OHIO STATE UNIVERSITY HOSPITALS 410 West Tenth Avenue, Columbus, Ohio 43210 Room 221, Telephone 293-4905 An Equal Opportunity Employer (136) k : SEWING MACHINE F OPERATORS A MINIMUM OF 5 YEARS EXPERIENCE ON DOUBLE AND SINGLE NEEDLE MACHINES. DAY SHIFT PIECE WORK i OVERTIME AND OTHER COMPANY BENEFITS I APPLY IN PERSON EELDC0-MAJOR INC. ' 5 1505 W. Leland An Equal Opportunity Employer (137) HELP WANTED I \ GENERAL FACTORY ASSEMBLY WORK Days and nights Other company benefits FELDC0 - MAJOR INC. 1505 W. Leland An Equal Opportunity Employer boljše, toda gozdovi pred Adelajdo so postajali z vsako uro neskončnejši. Bister je našel staro pot, ki se je proti zapadu vila v hrib, in tam, kjer je zavila na sever, se je brez nadalj-nega ustavil in se zleknil na krivino poti. Adelajda ga je pogledala in se prestrašila. Kaj je bil bolan? Kako naj pride potem naprej? Potem pa je dvignila oči; proti severu se je raztezalo gorovje, vrh za vrhom, in daleč, daleč na obzorju se je nekaj kot plamen bleščalo proti nebu. V soncu je gorela kot ogenj mrzla veriga s snegom pokritih vrhov. Adelajdi je zastal dih. Kaj tako daleč je do Dagovih planin — in ali se je tam — tam zgodilo? ; Nalahno je potegnila za vrvico in v enem skoku je bil Bister na nogah. Gotovo je bil vajen, da so na tem delu poti počivali in uživali razgled. In potem sta šla spet navzdol, često skoraj navpično, toda noga je vendarle vedno našla oporo. Adelajda je sledila Bistru, kamor jo je pač vlekel. Šla sta proti zapadu, pa spet proti jugu in CHICAGO, ILL MALE HELP Mechanics 19 to 45. Must have previous expr. on truck or bus. Prefer diesel, air cond. or electrical exper. Draft-exempt. Merit increases, many benefits. Call Miss Clifford at 726-8499 or apply in person at: Continental Air Transport, Inc. 300 N Desplaines, Chicago (136) AUTOMATIC TURRET LATHE OPERATORS Set up and operate short run production. Must have own tools. Top pay, overtime, fully paid retirement and fringe benefits. Steady employment and excellent working conditions. We are not a job shop. Our machine tools and related products are highly acclaimed throughout industry in this country and abroad. This assures future steady, stable employment. (Corner of 14 Mile & Coolidge) DEVLIEG MACHINE CO. ROYAL OAK, MICHIGAN (137) Prod ARC Welders Gang Punch Operators Rack Punch Operators Gope Shear Operators Power Press Operators Qualified People Can Expect ABOVE AVERAGE INCENTIVE EARNINGS PAID INSURANCE EIGHT PAID HOLIDAYS And Many Other Fine Fringe' Benefits WE ARE NOW HIRING FOR THE ABOVE POSITIONS Apply General American Trans. Gorp. 4405 Euclid Ave. East Chicago, Ind. An Equal Opportunity Employer (138) PAINTERS (4) Steady work and top wages. For North Suburbs, have car. N. C. DECORATIONS, PH. 475-8499 (139) REAL ESTATE FOR SALE 2 FLAT BRK. — 5V2 and 6V2 rm. apts. with porches. Full bsmt. 2V2 car brk. gar. West of Midway Area. Practically new. Owner leaving city. Call 586-7949. (137) znova prišla v smrekove gozdove, in nenadoma je začutila Adelajda v čistem zraku vonj po dimu. Obšla jo je ohromujoča napetost in najraje bi bila sedla. Tako neskončno daleč je bila tekla, neprestano je samo' hodila in hodila, in mislila je že, da je na poti na konec sveta. Toda do cilja nikoli ne bo prišla. Nenadoma pa jo je obšel strah, da bi se utegnila njena pot zdaj — nenadoma končati, morda... In potem jo je sredi njene utrujenosti zgrabila groza. Prikazale so se ji zmedene slike, grozne podobe pohabljenega človeka in krvi in —smrt. Hotela je izpustiti vrvico, na katero je bil privezan Bister, hotela ga je pustiti, da bi tekel sam, hotela je čakati... čakati; toda vrvica se ji je bila napela okoli zapestja, da, se zarezala vanj, med hojo se je ni mogla znebiti, in Bister je tekel dalje in jo vlekel s seboj. Med drevjem se je v mraku nekaj zableščalo, zablesketala se je voda in deset korakov pred njima je ležala koča; nad streho iz ruše se je dvigal dim, skozi razpoko v vratih je padal pramen svetlobe. Bister je zarenčal, iz hiše je zarenčal in zabevskal drug pes. Toda Adelajda ni nič videla ne slišala, ničesar ni vedela, dokler ni stala med vrati in videla v plapolajoči svetlobi ognja na pogradu ležeče Dagovo truplo. Njegov lepi obraz je bil bled kot vosek, oči zaprte in na čelu je bila krvava obveza. Kot duhovi so oče Dag in oba ostala izginili izpred nje nejasno nekam v večnost; potem se je zgrudila na pograd in na Daga. 5 Spet je slišala glasove — ne, zdaj ni več spala. “Izpusti!” ji je rekel glas, ki se ji je zdel znan. “Izpusti!” Okoli zapestja je začutila železen prijem, nekdo jo je dvignil in jo potisnil v stran. Adelajda se je prijela za glavo in sedla. (Dalje sledi) JULIJ !&! M?«! f« h S«: 3 m 171 L J iJjFS1 Ud ra m a# i 1 I E 2ij {28 ij 8j 15 22 |2S 2 9 16 n p KOLEDAR društvenih prireditev JULIJ 20. -21.-22.-23.-24. — Letni svetovidski karneval na šolskem dvorišču in dvorani. 24.—Balincarski klub na Waterloo Rd. priredi piknik v parku Sv. Jožefa na White Rd. 31. — Slovenska šola pri Mariji Vnebovzeti priredi piknik na Slovenski pristavi. AVGUST 3. — Klub slovenskih upokojencev s Holmes Avenue priredi piknik na SNPJ farmi. 7. — Piknik v dobrobit taborjenja Slovenskih šol na Slovenski pristavi. 10.— Klub slovenskih upokojencev iz Euclida priredi piknik na S.N.P.J. farmi. 14.— Društvo Najsv. Imena fare sv. Vida priredi piknik na Slovenski pristavi. 14. — Slovenski dom na Holmes Avenue priredi svoj letni piknik v parku. sv. Jožefa na White Rd. 29. — Konvencijski ples KSKJ v Slov. nar. domu na St. Clair Avenue. 21. — Sv. maša ob konvenciji KSKJ v cerkvi sv. Vida ob 11.45, po njej kosilo v avditoriju pri Sv. Vidu. Popoldne piknik na prostorih sv. Jožefa v KSKJ parku na White Rd. 21. — Slovenski športni klub priredi piknik na Slovenski pristavi. 21. — S.K.D. Triglav Milwaukee priredi svoj drugi letni piknik v Triglavskem parku. Piknik je združen s kratkim športnim sporedom. 22. — Se začne XXVI. glavna konvencija KSKJ v hotelu Sheraton-Cleveland. 23. — Konvencijska večerja pod pokroviteljstvom Društva sv. Jožefa št. 169 KSKJ v Slovenskem domu na Holmes Ave. Začetek ob šestih. 24. — Klub slov. upokojencev za senklersko okrožje priredi piknik na SNPJ farmi. 28. Belokranjski klub priredi piknik na Slovenski pristavi. SEPTEMBER 3. -5. — Slovenski akademiki v Ameriki SAVA imajo svojo 9. letno konvencijo v Torontu v Kanadi. 4. — Društvo slov. protikomunistih borcev priredi piknik na Slovenski pristavi. 18. — Združene kulturne skupine nastopijo v SDD na Recher Avenue. 25. — Oltarno društvo fare sv. Vida pripravi obed v avditoriju. Postregli bodo od opoldne do treh popoldne. OKTOBER 1. — Jesenska prireditev DSPB Tabor v Slovenskem domu na Holmes Avenue. 2. — Podr. št. 14 SŽZ priredi Card party v SDD na Recher Avenue. Začetek ob treh pop. 23.— Pevsko društvo PLANINA poda svoj jesenski koncert v Slov. nar. domu na Maple Hts. 29.—Oltarno društvo pri Mariji Vnebovzeti priredi card party v šolski dvorani. Začetek ob 7.30 zvečer. 29. — Slov. nar. dom na St. Clair Avenue priredi “Noč Slovenije” v glavni dvorani Doma. NOVEMBER 5. — Društvo slov. protikomunističnih borcev v Clevelandu ima jesensko prireditev \ dvorani Slov. doma na Holmes Avenue. 12. — Štajerski klub MARTINOVANJE v farni dvorani pri Sv. Vidu. 12. — Društvo sv. Ane št. 4 SDZ praznuje z večerjo in plesom v SND na St. Clair Avenue 55-letnico svojega obstoja. Začetek večerje ob petih, plesa ob osmih. Igral bo Grabnarjev orkester. 20. — Pevski zbor Jadran poda koncert v Slov. del. domu na Waterloo Rd. Začetek ob 3.30 popoldne. 23. — Ples na večer pred Zahvalnim dnem v Slovenskem domu na Holmes Avenue. 24. — Tony Petkovsek’s Polka Party v SND na St. Clair Ave. DECEMBER 4. — Slovenska šola pri Sv. Vidu priredi MIKLAVŽEVANJE v šolski dvorani. 4. — Jesenski koncert pevskega zbora SLOVAN, združen s proslavo 30-letnice zborovega obstoja. 31. — Slovenski dom na Holmes priredi silvestrovanje v svojih prostorih. 31. — Slov. društveni dom priredi SILVESTROVANJE. 1967 JANUAR 14. — Slovenski športni klub priredi svoj letni ples. Igrajo “Veseli mornarji”. 21. —Slovenska pristava priredi zabavo s plesom PRISTAV-SKA NOC v Slov. narodnem domu na St. Clair Avenue. Začetek ob 7. uri. FEBRUAR 12. — Klub slovenskih upokojencev iz Euclida priredi Večerjo s plesom v SDD na Recher Ave. APRIL 8. — Slovenska folklorna skupina KRES bo nastopila v Slov. nar. domu na St. Clair Avenue. 16. — Društvo sv. Marije Magdalene št. 162 KSKJ praznuje 50-letnico obstoja v sv. mašo v cerkvi sv. Vida ob 11.45 in po njej z banketom v farni dvorani. MAJ 7. — Pevski zbor Triglav priredi letni koncert in prizor za 20-letnico svojega obstoja v Sachsenheimu na 7001 Denison Avenue. 14. — Otroci Slovenske-šole pri Sv. Vidu nastopijo- za MATERINSKI DAN. / JUNIJ I 25. — Slovenska šola pri Sv. Vidu priredi piknik na Slovenski pristavi. PRIDITE NA VELIKANSKI STRINAJSTI LETNI POLETNI FESTIVAL FARE SV. VIDA KARNEVAL OD SREDE 20. JULIJA DO NEDELJE 24. JULIJA POSEBNO ZA OTROKE V NEDELJO POPOLDNE OD 2 - 5 NA ŠOLSKEM DVORIŠČU, E. 62 ST. in ST. CLAIR AVE. V ČET. ZV. nastopita “Lojze in Janez,” sloviti Pecon-Trebar duo. V NEDELJO SE BO ODDALO COMET SPORTS COUPE V petek ribja pečenka — v nedeljo pečena govedina (Roast Beef) VOŽNJE — ZABAVE — OKREPČILA ZASTONJ S100 OB 11:30 VSAK VEČER — (Morate biti navzoči) ZABAVA ZA VSE — MLADE IN STARE! ZASTONJ PARKANJE na lotih od A.G.A. laboratorija severno od St. Clair Ave. Deležni boste tudi DARILA ZASTONJ, ako odrežete spodnji kupon. POSEBNO SAMO ZA ČETRTEK VEČER, 21. JULIJA Izpolnite ta kupon in ga oddajte na karnivalu sv. Vida. Nekdo bo popolnoma ZASTONJ dobil 3-kosno aluminijasto poletno pohištvo! Samo en kupon na osebo. Naslov ..............^..................... (Morate biti navzoči) MULLALLY POGREBNI ZAVOD Nahaja se med Memorial Shoreway in Lake Shore Blvd. 365 E. 156th St. KE 1-94H -fc Vse predpriprave v naši posebni privatni sobi. ^ Vera, narodnost in privatni običaji upoštevani. if Parkirni prostor. Zračevalni sistem. 24 urna ambulančna posluga in aparat za vdihavanje kisika. .............................................................................................................iniuiiiiiiiiiiniiiiiiiig K S K J AMERIŠKA SLOVENSKA KATOLIŠKA JEDNOTA (K. S. K. J.) nudi ljubeznivo bratsko pomoč svojim članom in članicam, vdovam m sirotam v slučaju bolezni, nesreče ali smrti. AMERIŠKA SLOVENSKA KATOLIŠKA JEDNOTA sprejema moške in ženske od 16. do 60. leta; otroke pa takoj po rojstvu. • izdaja najmodernejše vrste zavarovalnin za odrasle in za mladino; I • od $500.00 do $15,000.00 posmrtnine • za onemoglost, poškodbe in operacije do vsote $600.00 • za odrasle člane bolniško podporo po $1.00 ali $2.00 na dan; • članom posodi denar po 5% obresti za nakup doma. K.S.K.J. je najstarejša slovenska podporna organizacija v Averikl. Premoženje-----------------------$16,300,000.00 Članov - 45,000 -----------Certifikatov - 47,500 Veljavna zavarovalnina___________$39,700,000.00 Solventnost - 118.99% Za seznam in pojasnila o tajniku ali tajnici v vaši okolici izpolnite izrezek in pošljite na glavni urad K.S.K.J. AMERICAN SLOVENIAN CATHOLIC UNION (K. S. K. J.) 351-353 No. Chicago St. Joliet, Illinois 60431 Radi bi več pojasnila o K.S.K.J. ter ime in naslov tajnika(ice) v naši okolici. [ME ............................................. NASLOV .......................................... MESTO ........................................... DRŽAVA ........................... GODE ......... 1 ^l!iimiiiiiii!iimiiiiiiiimm!iitiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiim!tiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii!imiiiiii!miiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii!iiiiini|l> ČE SE SELITE Izpolnite ta odrezek in ga nam takoj pošljite. Ni potrebno, da nam pišete pismo. Naslove menjamo dvakrat tedensko. Navedba starega naslova je nujna. AMERIŠKA DOMOVINA 6117 St Clair Ave. Cleveland 3, Ohio Moj stari naslov: ------------------------ Moj novi naslov: ---------------------------------— MOJE IME: -------------------- PROSIMO, PIŠITE RAZLOČNO