Ameriška Domovi na NO. 139 ArA/SEllI e/Ir M—H OIWIE AM€RICAN IN SPIRIT fORCIGN IN LANGUAG6 ONLY » ; rSR National and International Circulation CLEVELAND OHIO, TUESDAY MORNING, July 23, 1963 SLOV6NIAN MORNING N€WSPAP€B STEV. LXI - VOL. LXi Prepiri med Moskvo in Peipingom dobivajo vedno ojfrejic oblike Hruščev očita Kitajcem, da bi radi sprožili atomsko vojno med Rusijo in Ameriko ter sami zagospodovali svetu po uničenju obeh. Podobno postavljajo tudi Kitajci spor doma bolj na narodno kot partijsko osnovo. Moskva, zssr. — še pred- 110 je bila mosikovska konferen-ca med kitajskimi in ruskimi komunisti končana, so se partijce strasti znova razvnele. Sam Hruščev je postal tako bojevit, r-la je pozval kitajske tovariše na besedne dvoboje “pred narodom.’’ Povabil je Kitajce, naj Sredo z njim v tovarne, v ko,lože in sovhoze in naj tam “narod” debi priliko, da sliši obe mnenji sodi o sporu. Ho tega seveda ne bo prišlo. Ha tudi če bi prišlo, bi bilo mar-da Hruščevu na takih zborovanjih zelo vroče. Ne morda pred Qarodom” na ruški zemlji, pač Pa pred kitajskimi delovnimi Množicami. Kitajci so namreč '-sčeli agitirati pred svojimi ro-jaki g čisto drugimi gesli kot ti-stimi, ki so jih vporabljali pri debatah z Rusi v Moskvi. Kaj so vs'ega Rusi krivi Kitajska komunistična stran-vF*_ pripoveduje svojemu narodu shodih in sestankih, v leta-;'b in časopisih stvari, ki nima-|° s komunistično vero prav no-^one zveze. Tudi na primer, da H^sija drži pod svojo kontrolo Pr°tipostavno dolgo vrsto obmej-’bh provinc, ki so jih ruski carji ^grabili kitaj skim cesarjem. atožuje Ruse, da nalašč huj-‘ '‘a j o narodne manjšine v pro-nei Sinkijang in v severnoza-(li^n* Kita^ski Pr°ti kitajski vlači V ^Hajska propaganda trdi dfV°’ 80 mora'b biti kitajski e-°vni ljudje zato lačni, ker je p!Us;Ja zahtevala, da ji Kitajska 'ača vso vojaško pomoč, ki jo j0.Prejela °d Moskve tekom ko-|-'jske vojne. Kitajski agitator-p udi dolžijo Hruščeva, da je nii^len0rna Vpoklical svoje teh-v 0 m inženerje iz ruskih to-n> da onemogoči industrijsko sj__0lzvodnjo in prisili industrij-° delavstvo, da je moralo iska-]ai ,0^° na 'kmetih. Rusi imajo ker ° živi jenski standard, vod 1Zm°'feavajo kitajsko proiz-n nja- Med vse te grehe so ^mešanj še osebni napadi na j2cjUsaeva’ ki je v kitajskih očeh , a]alec> sluga kapitalizma, Pec tujih interesov itd. ruščev se bi res moral trudi-na sbadih na Kitajskem kar • ovb° mogel pobijati vse, ah. ^ da bi beinik, trditi nase^ano la^ v kitajskih ':HLd mji VUie plače v Špa je ^DRID, Sp. — Parlament cam° državnim uslužiben-s0 v P aae do sto odstotkov. Te svoK r?Zmerju s plačami v ostali 1'azm ^ Evro;Pi še vedno Novi grobovi Ralph Pust V Lake County Memorial Hospital West, kamor je bil prepeljan 1. junija zadet od kapi, je umrl včeraj 79 let stari Ralph (Raphael) Pust z 290030 Weber Ave. v Wick-liffu, prepe z 19105 Cherokee Ave., rojen v Brezovi rebri pri Dvoru na Dolenjskem, od koder je prišel v Ameriko 1. 1913. Bil je mož pok. Frances, roj. Hrovat, oče Josepha, pok. Stanleya in Frances Pohar (vsi v Jugoslaviji), brat Neže Abolnar. Pogreb bo v četrtek iz Grdinovega pogreb. zavoda na Lake Shore Blvd. ob 8.15 v cerkev sv. Kristine ob devetih, nato na All Souls pokopališče. ------o------ Hama dobi! priznanje za “človeške ataše” CLEVELAND, O. — Narodna konferenca kristjanov in ju-dov je podelila svoje priznanje za “človeške odnose” za 1. 1963 predsedniku kanadske vlade Lesterju B. Pearsonu. Pearson bo prišel 29. septembra v Cleveland, kjer mu bodo priznanico slovesno izročili na velikem banketu. Pearson je dobil 1. 1957 Noblovo nagrado za mir in se je iskazal kot človek resnih naporov za izboljašnje odnosov med ljudmi. “Delal je dolgo in irspešno za širjenje dobre volje, razumevanja, prijateljstva in bratstva med Olajšava za Kanado l Bosch odklanja oster ____ ! nastop proti komunistom Združene države so pristale na to, da se davek na vrednostnih papirjev, ki jih kupijo ameriški državljani, ne bo v polni meri nanašal tudi na Kanado. WASHINGTON, D.C. — Naša diplomacija s skrbjo gleda na politično bodočnost v Dominikanski republiki. Ni nobene nevarnosti, da bi tam prišli do vlade komunisti ali WASHINGTON, D. C. — njihovi sopotniki, pač se lah-Predsednik Kennedy je pretekli ko zgodi, da se bo po ovinkih teden predložil Kongresu pose-lp°javil zopet desničarski dik-ben načrt za zmanjšanje odtoka tator, kot je bil pokojni Tru-zlata in dolarjev v tujino. Med jillo. drugim je predložil do 15 odistot- ( Sedanji dominikanski pred-Ikov davka na nakup vrednost-|sednik Bosch noče namr6Č nih papirjev v tujim. Uzakoni-:^ nastopiti proti domačirn tev tega predloga m močno pri- , dominikanskim komunist0m, zadela tudi kanadsko gospodar- k-stvo, ki že tako čuti precej : stoja. so se pod varstvom politične svobode izvrstno organizi- rali in so sedaj zabeli z inten-Vlada Kanade se je obrnila na zivno podtalno propagando. vlado Združenih držav v tem Vse to so 0pa2ili dominikanaki vojaški krogi in zahtevajo od vprašanju in končno je bil dosežen med obema sporazum, naj r, , . , a . v. „ , , ,, Boscha, naj ostro nastopi proti uživa Kanada v tem pogledu po- , . ,.v . a ^ , , . , v . j u komunistični stranki. Bosch sebm položaj. Kanada ne bo , . . , . , ,v , , itega noče m se skhcuje na skuisala morebitne ugodnosti m J , ... , •••ji- Venezuelo. Tam Betancourt uporabiti za kupicenje dolarjev, , a . ostro nastopa prc/ti komum- kar bi povečalo pritisk na ame-, riški dolar, ampak bo v tem po-°!ri’ zar° .Uil< gledu ukrepala v sporazumu z sta ne nemue’ Združenimi državami. Na osnovi tega sporazuma bo predsednik Kennedy predložil svojemu načrtu dopolnilo, Iki mu bo dajalo v pogledu davka na nakup kanadskih vrednostnih papirjev od strani ameriških državljanov bolj proste roke. Nadzvočno letalo X-f§ izpolnilo svojo nalogo EDWARDS AIR FORCE, Calif. — Znano vojaško raketno poskusno letalo X-15 je imelo Idvoj ima pa Venezuela ki jih organizirajo komunistični sopotniki. Bosch je tako prišel v spor z vojaškim vodstvom, ki nič ne skriva svoje namere, da bo nastopilo proti komunistom tudi proti volji predsednika. Naš poslanik Wothlow skuša miriti razburjene vojaške duhove in jim dopoveduje, da bi vsaka revolucija proti Boschu pomenila spremembo ameriške politika tfo dominikanske politike. Odpadle bi ameriške podpore in posojila, kar bi seveda zelo škodovalo !že itak precej slabo razvite- gospo- narodi, državami in kulturami”, je dejal dr. L.W. Jones,1 ^vojno da doseže višino!že itak precej glavni predsednik organizaci-|nad 350’000 čevljev in hitrost imu dominikanskemu je, ko je Pearsona predložil |nad 4’^ mili na uro- Hitrost darstvu. Ni pa čisto gotovo, za nagrado “)e doseglo že pred nekaj tedni,'da bo pomirjevalna akcija _______0________ j sedaj pa še višino. Pilot Walk-! naše diplomacije res rodila # er se je dvignil skoraj 67 milj | uspeh. Češki komunisti pustili visoko . iz ječe tri škofe DUNAJ, Avstr. — češka časopisna agencija čTK poro- Sedanja politična svoboda v MEDDRŽAVNA TRGOVINSKA KOMISIJA NAJ RESI SPOR Predsednik Kennedy je včeraj predložil Kongresu, naj prepreči splošni štrajk na železnicah s tem, da pooblasti Meddržavno trgovinsko komisijo za reševanje spora na železnicah, ki grozi povzročiti štrajk. WASHINGTON, D.C. — Ko so se poskusi rešiti spor na železnici med železniškimi družbami in unijami železničarjev ponesrečili, je predsednik Kennedy poročal o položaju včeraj Kongresu in mu predložil, naj pooblasti Meddržavno trgovinsko komisijo za reševanje spora. V kolikor bo Kongres sprejel predsednikov predlog, bo štrajk odložen za najmanj dve leti. Železniške družbe bodo morale predložiti nova delovna pravila v odobritev, predno jih bodo smela uvesti. Meddržavna trgovinska komisija bo predloge proučila in izdala “začasne” odredbe, dokler ne bosta obe strani dosegli sporazuma potom pogajanj. Začasne odločitve Meddržav- — ~ ’ ""—1 • - 'Pravi, da je prišel v prostor, Dominikanski republiki je ki je bil temen, kot da bi bila rej res na tehtnici. noč. Letalo je tehnično odlično ______0______ pritiske in izredno to- ča, da je komunistični režim zdržaI° vse visoko vročino. Da je moglo izpustil iz ječe tri škofe: Oče-naška, Trochto in Bloucha. Agencija ne omenja, kdaj so prišli na svobodo in kje so sedaj. Niti tega ne vedo, ali bodo smeli vsi .trije zopet v svoje škofije. češki komunisti imajo sedaj se 9 škofov v zaporih, med njimi je tudi praški nadškof Beran, ki je zaprt že od 1. 1949. V javnosti se je že večkrat govorilo, da bodo komunisti nadškofa Berana kmalu izpustili, sedaj je to upanje znova oživelo. doseči tako višino, je pilot izrabil gorivo že v 83 namesto v 85 sekundah. Strokovnjaki pravijo, da bo sedaj treba napraviti novo kon- Protiraketni lovec gotov WASHINGTON, D.C. — Poučeni krogi trdijo, da se Združenim državam posrečilo ne komisije bodo ostale v veljavi za najmanj dve leti, če seveda ne bo prišlo preje do sporazuma med obema strankama. Vlada bo torej začasno spor prisilno uredila, prizadetima strankama pa bo še vedno o-stala pravica neposrednih pogajanj in po določenem času uniji tudi pravica štrajka. Kongres kritičen Vodniki unij železničarjev za predsednikov predlog niso navdušeni, vendar «e doslej še niso javno izrekli proti njemu. Prav tako niso do predloga zavzele stališča železniške družbe. Demokratski del Kongresa bo skušal predlog spraviti po naglem postopku do uzakonitve, republikanci pa so precej kritični. Predsedniku očitajo, da s svojim predlogom stkuša železniški spor odložiti za dve leti, na čas po predsedniških volitvah prihodnjo jesen. Čas za uzakonitev kratek Železniške družbe so napovedale, da bodo nova pravila, ki bodo odpravila postopno preko 40,000 delovnih mest, uvedla 29. julija, če dotlej ne bo dolo-ičeenga kaj drugega. Unije železničarjev so izjavile, da bodo ^v tistem trenutku začele s splošnim štrajkom, če ne bodo • e nova delovna pravila ustregla njihovim zahtevam. Kongres izpopolniti raketo, ki bo spo- ,?rei nima ravno veliko aasa za sobna prestreči medcelinske predlogaj -e p r e d s e d nikovega ne bodo železni- strukcijo letala in tudi .sestaviti 1’ake^e’ fredno bodo moglejške družbe in unije pristale nove materijale, kajti letalo, ki d°seči določene cilje se vrača iz višine 67 milj na zem- v kolikor bi bili možni novi Ijo, zadene ob tako trenje z atomski preskusi, bi to rake-zrakom, kot rakete in je v ne- to lahko še izpopolnili v po-varnosti, da zgori. j gledu moči njene atomske -----o------ j glave. Sicer je ves sistem za — Računajo, da je skupno v obrambo proti medcelinskim Združenih državah okoli 12,000 raketam tehnično izvedljiv in parkov za domove na kolesih naj bi bil tudi primerno učin-(trailens). jkovit. na odložitev uvedbe novih delovnih pravil in — štrajka. — Warren Harding je bil prvi predsednik Združenih držav, ki je govoril narodu preko radia. * — Ameriški farmarji imajo okoli tri milijone tovornih avtomobilov. Guvernerji zborujejo v Miami Beachu na letni konferenci erno nizke. so- -5!«rwAve Vremenski prerok pravi: z Ver'n.°ma sonbno in toplejše (n(>Sti0 nalivov. Najvišja ‘Peratura 86. i MIAMI, Beach, Fla. — Vsako leto se naša domača politika preseli za teden dni iz prestolice tja, kjer zborujejo enkrat na leto naši državni guvernerji. Letos so si izbrali' Miami Beach, Fla. Za prihodnje leto bi jih ohajski guverner Rhodes rad zvabil kar v Cleveland. Podobne poskuse je pred leti delal tudi Lausche, ko je bil še ahajski guverner, toda so se mu vsi ponesrečili. Upajmo, da bo Rhodes imel več sreče. Tudi ta teden bo naša politična javnost gledala proti Miami Beachu. Vsakoletna konferenca sednik in Kongres ne moreta guvernerjev in upraviteljev “te-.tiste resolucije, ki jih konferen-preslišati. Prav posebno še le-Titorijev.” Manjkalo bo torej le'ca odobri soglasno, ali pa naj se tos, ko smo samo dobrih 15 me-[malo državnih voditeljev. Medjo njih glasuje na parlamentaren secev pred prihodnjimi predsedniškimi volitvami in bodo na konferenci najmanj trije guvernerji, ki bi radi kandidirali, seveda so to sami republikanci. Največ zanimanja bo seveda za politično taktiko newyorške-ga guvernerja Rockefellerja, ki je preko svoje okolice povedal, da misli porabiti konferenco za priliko, da stopi v stik z južnimi državami. Rockefeller je prinesel seboj kar 11 resolucij, ki naj njimi je samo 16 republikancev, način. Za načelo soglasnosti so vsi ostali so demokratje. Demo-j vneti južni guvernerji, kajti dru-kratje gotovo ne bodo vneti za gače bi konferenca lahko spre-Rockefellerjeve resolucije, ker jela take izjave, ki so proti vsej mu nočejo dati prilike za politi-.južnjaški politični filozofiji, čne izjave. Zato so se postavili Južnjalki so celo pripravljeni, da pa stališče, da so civilne pravice Zadnje vesti NEW YORK, N.Y. — Tekom pi-ketiranja gradnje bolnišnice v Brooklynu, ker gradbena podjetja niso zaposlila črncev, je policija prijela okoli 300 demonstrantov, pa jih nato izpustila. Demonstracija je na splošno potekala mirno in brez vsakega večjega nasilja. LAS VEGAS, Nev. — Sonny Liston je sinoči že v prvi rundi z lahkoto premagal Floyda Pattersona, bivšega svetovnega prvaka v težki kategoriji boksa. Liston je Pattersona premagal 25. septembra lani in si priboril svetovno prvenstvo. Sinočnje ponovno srečanje je pokazalo, da Patterson Listonu ni kos. MIAMI BEACH, Fla. — Konferenca guvernerjev je včeraj s 33 proti 16 glasovom sklenila ukiniti svoj odbor za resolucije, ko so republikanci skušali izsilili sprejem resolucije o civilnih pravicah, ki jo demokratski guvernerji iz južnih držav ne marajo. Z ukinitvijo lega odbora je konferenca izgubila del političnega zanimanja, ker bo obravnavala v glavnem le vprašanja, ki zanimajo guvernerje pri njihovem poslovanju. MOSKVA, ZSSR. — Dogovor o končanju preskusov atomskega orožja je v glavnem končan in bi ga bilo mogoče že jutri ali v četrtek podpisati, da tega ne ovira ruski poskus z njim povezati dogovor o nenapadanju med NATO in Varšavsko zvezo, dogovor o zamrznitvi izdatkov za oboroževanje in uvedbo mednarodnega nadzora za preprečenje nenadnega napada z običajnimi oboroženimi silami. Včerajšnja konferenca je trajala 3 ure in 50 minut. Poročilo o njej pravi, da je bil dosežen “nov napredek”. Zahodni sili upata še vedno, da bo mogoče ločiti dogovor o končanju preskusov od ostalih predlogov in razpravo o teh nadaljevati kasneje. -------o------- Iz Clevelanda in okolice Žalostna vest— Mrs. Ana Podnar s 5713 Prosser Ave. je dobila sporočilo, da ji je v Soteski na Dolenjskem umrl 28. junija letos brat Nace Vovk. Zapustil je družino in dva brata v Sloveniji, tukaj pa poleg omenjene še sestro Mrs. Mary červan na 493 Quentin Rd., Eastlake, O. Predavanje o slovenskih planinah— V soboto bo kazal ing. Jože Tomše iz Ljubljane, ki je tu na obisku, v Baragovem domu skioptične slike slovenskih planin in predaval o njih. Začetek ob 8.30 zvečer. Vsi vabljeni! Na obisk— Na obisk je prispela k svoji materi in bratu Stanleyu Mramorju, stavbeniku v Lorainu, Ohio, ga. Ivana Rupar iz Begunj pri Cerknici. Vse potrebno za potovanje je uredila pot. pis. M. Antloga, 6516 St. Clair Ave., Cleveland 3, Ohio. — Dobrodošla! Nov član šolskega odbora— Šolski odbor Clevelanda je imenoval na izpraznjeno mesto kot novega člana Williama F. Boyda, predsednika in upravnika E. F. Boyd & Son pogreb, zavoda, z 1005 East Boulevard. Suša prizadela posebno hudo 20 okrajev v Ohiu MIAMI BEACH, Fla. — Guverner države Ohio J. Rhodes je predložil zveznemu poljedelskemu tajniku O. L. Freemanu, naj proglasi 20 okrajev države Ohio za sušno področje. Med temi okraji so tudi Ashtabula, Lake, Lorain, Geauga, Portage in Trumbull. Sprejem guvernerjevega predloga bo dal farmarjem pravico uporabiti krmo, ki je zrasla na zemlji, ki je bila prepuščena “zemeljski banki.” Guv. Rhodes je svoj predlog utemeljil z izredno sušo, ki je prizadela naštete okraje. V okrajih, ki jih je navedel v predlogu, je bilo v zadnjih treh mesecih izredno malo dežja, veliko pod rednim povprečjem. Poleg poljskih pridelkov, sadja in grozdja je posebno prizadet pridelek krme za živino. zadeva, ki spada pred Belo hišo in Kongres, ne pa na konferenco. Demokratje hočejo torej kar glasovanja in proti načelu so- Oster spopad z rdečimi začno z obstrukcijo, ako ne zma- gVerilc; v juž. Vietnamu ga načelo o soglasnosti. Rockefeller je za parlamentaren način prezreti civilne pravice. Z njimi bo seveda potegnilo tudi nekaj republikancev, ki jim Rocke- CHO GAO, J. Vnet. — Preteklo soboto je prišlo do krvave bitke med enotami 7. južnovietnamske divizije in čne zadeve in jih slikajo seveda v duhu njegove politične filozo-naših guvernerjev je sicer zase- fije. Med resolucijami je tudi ben sestanek, ki nima prav no- ena, Iki obravnava problem civil-bene “zakonite” podlage, toda nih pravic in na njej se bodo lo-guvernerji govorijo tam toliko o mila kopja, domači politiki, da jih tudi pred- V Miami se je nabralo letos 51 jih guvernerji odobrijo. Reso-jfellerjeva kandidatura nič kaj lucije obravnavajo čisto politi- ne hodi v račun. Mislijo, da bo debata o tem vprašanju središče vse političnih debat v Miami Beachu. Druga kočljiva zadeva je način glasovanja na konferenci. Tam se stalno ponavlja vprašanje, ali naj bodo veljavne samo glasnosti, toda njegovo stališče najbrže ne bo zmagalo. Na konferenci se torej ne bodo mnogo 614, bataljonom rdeče gverile pečali z civilnimi pravicami, (Viet Cong). Rdeči so imeli skušali jih bodo .poriniti na stranski tir. Črne organizacije v Miami Beachu so seveda drugega mne- kov, večje število hja. So že napovedale manife- ranjenih. stacije za civilne pravice in na-l Omenjeni dve vojaški enoti meravajo celo piketirati hotel,'sta se prvič krvavo spopadli kjer guvernerji konferirajo. J7. januarja letos. Tedaj so Meany bo vodil unije v boju za enakopravnost WASHINGTON, D. C. — Organizirano delavstvo začenja ta teden načrten boj proti segregaciji in zapostavljanju črncev v javnosti in gospodarstvu. Geo. Meany, predsednik AFL-CIO, se je osebno postavil na čelo tega boja. Posebni odbor petih glavnih vodnikov AFL-CIO pod' njegovim načelstvom bo vodil celotno kampanjo. Delavske unije bodo sodelovale z napori zvezne vlade in ustanavljale krajevne komiteje, v katerih bodo zastopniki črncev in belcev skušali skupno najti pota in načine za mirno odpravo segregacije in zapostavljanj. Glavni napor bo osredotočen na kakih 30 do 40 večjih mest v deželi. so imeli v borbi vsaj 58 mrtvih in večje število ranjenih, vladne enote pa so tudi izgubile 19 voja-pa je bilo imele vladne enote 68 mrtvih, padli pa so tudi trije ameriški vojaški svetovalci. Poročila iz ameriških virov so tedaj trdila, da se Južnovietnamci niso marali boriti, med tem ko se se sedaj vrgli v boj kot pre-skušeni veterani in seveda tako tudi pognali komuniste z velikimi izgubami v beg. Ameriška Domovina /»•/VIB l/IC-VVa-II.O.Vtf t. Clair Ave. — HEnderson 1-0628 — Cleveland 3, Ohio National and International Circulation Published daily except Saturdays, Sundays, Holidays and 1st week of July Manager and Editor: Mary Debevec NAROČNINA: Za Združene države: $14.00 na leto; $8.00 za pol leta; $4.50 za 3 mesece Za Kanado in dežele izven Združenih držav: $16.00 na leto; $9.00 za pol leta; $5.00 za 3 mesece Petkova izdaja $4.00 na leto SUBSCRIPTION RATES: United States: $14 00 per year; $8.00 for 6 months; $4.50 for 3 months Canada and Foreign Countries: $16.00 per year; $9.00 for 6 months; $5.00 for 3 months Friday edition $4.00 for one year Second Class postage paid at Cleveland, Ohio »83 No. 139 Tues., July 23, 1963 Naši črnci in njihova ravnopravnost Le vse preveč smo zaverovani v politično plat boja za civilne pravice, ki ga je sprožila Kennedyjeva administracija v korist črnim državljanom. Vsi srno za črno ravnopravnost na vseh poljih ameriškega javnega življenja. To nam seveda ne jemlje pravice, da se vprašamo, zakaj so črnci tako zapostavljanj, zakaj so v primeri z belim prebivalstvom zmeraj “na dnu.” Ali je zato odgovorna samo bela samopašnost in oblastiželjnost? Ali ne nosijo del odgovornosti tudi črnci sami? Hvala Bogu, odgovor na ta vprašanja iščejo tudi voditelji črnega prebivalstva sami in ne samo njihovi nasprotniki med belimi. Iskanje odgovora je že pokazalo na nekaj dejstev, ki jih navadno prezremo, kadar mislimo na boj za civilne pravice. Vzemimo na primer gospodarski napredek med črnci. Res je, da danes črnci še niso na gospodarskem polju zena-čeni z belimi, toda res je pa tudi, da so zadnjih par desetletij močno napredovali. Številke našega federalnega statističnega urada govorijo o tem zgovorno besedo. Poslušajmo jih! Pred 30 leti je 12% vseh črnih zaposlenih opravljalo težaška dela ali pa so bili zaposleni v gospodinjstvih. Največ si jih je služilo kruh v kmetijstvu kot sezonski delavci ali pa najemniki. Danes je samo še 32% vseh črnih delavcev zaposlenih pri delih, ki ne zahtevajo nobene kvalifikacije. Skoraj 40% jih je zaposlenih kot priučenih delavcev ali pa v prometnih podjetjih. So to šoferji, hišni oskrbniki in vratarji, delajo v pralnicah in celi vrsti industrijskih panog; 107,. jih je že zlezlo navzgor, so mojstri v tovarnah, strokovni delavci, tehniki; 6% jih dela v gospodarskih pisarnah, so trgovski zastopniki, inženerji, itd; 2% sta pa že med trgovci obrtniki in lastniki večjih podjetij itd. To se vidi tudi po tem, koliko črnci letno zaslužijo. Številkarji našega federalnega tajništva so izračunali, da je znašal povprečni zaslužek črnega delavca leta 1960 $1,100, pri čemur pa niso všteti dohodki, ki jih imajo na jugu poljedelski delavci v blagu dočim znaša ista številka za bele $2450 po osebi. Da se črncem godi zmeraj boljše, se vidi tudi po tem, da lahko kupujejo hiše. L. 1940 je komaj 247 črncev imelo svoje hiše, danes jih ima že 40%. So med njimi tudi taki, ki kupujejo hiše v cenah nad $20,-000. Letni zaslužek $1,100 je za nas majhen, toda velik, ako ga primerjamo z zaslužkom po drugih državah. Samo pet držav je takih, kjer povprečni letni zaslužek po osebi znaša več kot pri naših črncih: Anglija, Avstralija, Švica, Švedska in Kanada. V Aziji, Afriki in Latinski Ameriki ni niti ene države, kjer bi bil povprečen letni dohodek podoben dohodku našega črnca. Pri tem pa seveda moramo vpošte-vati okoliščino, da je kupna moč našega dolarja manjša od kupne moči tujih valut, kar zmanjšuje vrednost primerjave. Povprečnega letnega dohodka pa nimajo vsi črnci. Med njimi je odstotno največ brezposelnih, posebno med mlajšim rodom. Črni brezposelni so navadno brez vsake kvalifikacije, kar jim iskanje dela gotovo ne olajšuje. Ravno ta skupina pa pade naši javnosti najbolj v oči, dasiravno ne dosega niti 15%, vseh za delo sposobnih črnih državljanov. Odstotek je pa vseeno visok in že meče svojo senco na vprašanje o civilnih pravicah. Mnogo nekvalificiranih delavcev je namreč tudi v vrstah belega prebivalstva, posebno med takomenovanimi narodnimi manjšinami. Ti so se že začeli bati, da bodo težje dobili delo, ako pridejo črni nekvalificirani brezposelni delavci do ravnopravnosti pri iskanju dela. Te nevarnosti se posebno bojijo Portoričani in Mehikanci. V Kaliforniji se je že začela javna debata o tej plati civilnih pravic. Nevarnost verjetno ni tako velika, kot jo slikajo prizadeti, postala pa je učinkovito orožje v rokah vseh nasprotnikov črne ravnopravnosti. Voditelji črnih organizacij se pa tudi dobro zavedajo napak, ki jih delajo njihovi rojaki. Na prvem mestu stoji pomanjkljivost v vzgoji in izobrazbi otrok, ki jo velikokrat zakrivijo črni starši sami. Se p>tč ne brigajo za vzgojo in izobrazbo, se vse preveč zanašajo na šolo. Pri tem pa ni zmeraj denar glavni razlog. Glavni razlog je zanikrnost in pomanjkanje odgovornosti za otrokovo bodočnost. Tu grešijo-posebno rade črne matere. Človek jih razume. Same nimajo ne primerne izobrazbe ne primerne vzgoje, toda skrb za otroke bi jih morala gnati na nekaj več požrtvovalnosti za svoj rod. Črni voditelji očitajo svojim rojakom tudi celo kopo slabih navad in lastnosti. Črnci so kot kupci zelo površni, ne gledajo, kje bodo kaj kupili po nizkih cenah, nimajo potrpljenja, da bi hodili od trgovine do trgovine, ne znajo ver-čevati. Znan študent Meredith jm je na ta račun dajal prave lekcije. S tem se pa črnim poslušalcem in poslušalkam ni prikupil. Črni kupci ne pazijo na dolarje niti takrat, ko kupujejo za velike zneske na primer pri nakupih avtomobilov. Kupujejo kar tja v en dan brez vsakega pogajanja za nižje cene. Kar črnim škoduje prav posebno je pomanjkanje smisla za red in snago. Njihova stanovanja napravijo velikokrat vtis trgovin raznih starinarjev. Ne dajo tudi dosti na zunanjost svojih hiš in ulic, kjer živijo. Vse to jim jemlje kredit v javnosti. Samo radi reda moramo dodati, da je odstotek zločinov v črnih predmestjih in ulicah najmanj enak zločinom v belih naseljih', včasih celo večji. Časopisje ima navado, da črne zločine opisuje podrobnejše kot ostale, kar tudi ni prav. Vse pa škoduje črnim in njihovemu potegovanju za ravnopravnost. Voditelji črnih organizacij se trudijo, da bi v tem pogledu dvignili raven svojih rojakov. Žal imajo pri tem manj uspeha, kot bi ga jim mi vsi žeželi. Lasallski glasovi in odmevi (Piše Matevž iz “Sunny Spot City-a”) Spomladanski izlet v ameriške zahodne države La Salle, 111. skill nezgod je na ameriških cestah res toliko, da jim ni mogoče slediti. Vsi opomini in tozadevni apeli, naj vozniki pazijo, kako vozijo, in “furajo” s svojimi “avto-šajtergami”, prav malo pomagajo. Ob vsakem “week-endu” jih gre na ta način na stotine v prerano smrt vse križem dežele. Posebno še ob kakih narodnih praznikih, ko je več potovanja, se jih pobije in poškoduje kakor v kaki mali vojni. O tem so že večkrat razprav- Avtomobil- padajo na nje vprašanja: Ej, ej, vi vodite prizadevanja za demokracijo in svobodo po svetu, kaj pa imate doma za en cirkus? * DELNI SONČNI MRK, ki bo v soboto popoldne, 20. julija, letos, bo zelo nevaren za oči, to za tiste, ki ga bodo, skušali opazovati s kakimi temnimi očali ali sličnim. Chicago Ophthal-mological Society je pred kratkim objavila sledečo opozorilo: “Takih “filtens”, (ki zatem-nj ujejo) š katerimi in skozi katera je mogoče gledati tako rečic in malih jezezerc in vse do umetnih vasi, trgov in mest, ki se širijo na vse predele tega zemljišča. Ogled in obisk tega mesta je Milwaukee, Wis. - Krasno, dovoljen samo z vodnikom, zato sončno vreme nas je v nedeljo Je bil vstop za nas ne z%11 zjutraj pozdravilo, ko smo šli na ^ brez vsakih zadržkov. To-zajterk in po njem k sv. maši v da za druge, ki žele zaposlitve veliko, novo cerkev “Sacret hrepene postati zvez m i, je Heart” v sredini Hollywooda. vstoP v to mesto skorai nemogo-Po cerkvenem opravilu smo se doseči. Takoj pri v 10 u se odpeljali v buje, razsežen Grif-,vidijo velike stavbe s pisarnami fith Pank, kjer na nekem viso-,za direktorje, producente, rezi-kem griču stoji svetovnoznana serie in tehnično oso je a o zvezdama “GRIFFITH ORSER- naPreJ sem naštel okroŠ 40 vel1: VATORIJ IN PLANETARI- ki,h m zldanih ateljejev z vsemi JUM.” S te razsežne zgradbe s modernimi tehničnimi pripra-tremi malimi in eno veliko ku- vami za snemanje i mov m polo, je svojstven razgled ,po me- programov. Ogromne vorane stu Los Angelesu in Hollywoodu hranii° razne kullse m re,kvizl' ter bližnji Okolici. V notranjo- te ter nešteto 0,blek ln kostumov, sti tega observatorija so ogrom- Poleg teh študijev stojijo ma e, ni teleskopi, in drugi znanstveni moderne vile, kjer za časa sne-aparati za opazovanje in študi- mania živijo filmski zvez ni i ran j e nebesnega svoda. Bili ™ zvezdnice. smo srečni, da smo prišli prav| Globoko v notranjosti v prosti v času javnega predavanja in naravi stojijo velike vasi nare-|dovršenega tehničnega prikaza jene iz kulis, ki jih menjajo po na obodu ogromne kupole, kjer potrebi in želji režiserjev. V so nam pričarali z “ZEISS PLA- nekem kotu stoji še danes kulisa NET ARIJSKIM PROJEKTOR- pariške katedrale Notre Dame, ki so jo postavili pred 27 leti Ob gora, zelenih gozdov, puščave, J Res — iskreno častitamo. — njemu in staršem! L. K. Ijali v državni zakonodaji doli močno svetlobo varno, ni v Illi-v Springfieldu. Zadnji mesec noisu.” pa je državna zbornica sprejela j “Podoben delni mrk leta 1959 zakon, da od prihodnjega 1. ja- je v severno-zapadnem delu nuarja 1964 naprej bo obvezno, I Z.D. samo v Seattlu, Wash., po- da bodo morali biti vsi avti o-premljeni z varnostnimi pasovi, ki so prišiti in priklopljeni na sedežih in se z njimi ljudje, ki se vozijo z avti, pripno okrog pasu in ti pasovi v slučajih hitrega in naglega zaviranja ob-drže osebo k sedežu, da ga tak sunek ne vrže naprej v spred-nej okno ali v obod avta, kar je v mnogih slučajih usodno. Tako v kolizijah varnostni pasovi mnogim ohranijo življenja, ali jih vsaj obvarujejo hujših poškodb. S prihodnjim januarjem bo prišel ta zakon v veljavo. Ko sva o tem pred par dnevi govorila s sosedom Jožetom, temu ta reč ni šla v glavo, da so pasovi res dobri v takih slučajih. On je mnenja in tako se je izrazil, da kdor je s pasom priklenjen na avtu, da je nevarno in po njegovi sodbi je še prej “hin”, kakor brez pasu. “Kaj pa, če se ti avto prekucne kam v kak potok ali reko? Ce nisi k njemu privezan, se hitreje izkobacaš iz avta, kakor pa, če si v njem pripet, potem te mora zlodej vzet, pa če te hoče ali ne.’’ Takega mnenja je Jože. Well, vsak po svoje gleda na postave in zakone. Jaz pa sem mnenja, da varnostni pasovi v rmjrsikaterem slučaju pomagajo in mnogim rešijo življenja. * POROČILA O RASNIH IZGREDIH doli po jugu in marsikje /segajo tudi na sever, vzbujajo marsikje neprijetne spomine. Z vsem tem hite nekam prenaglo in brez premislekov. Da bo prišlo do enakopravnosti med belimi in zamorci, je gotovo. Civilizacija mora iti naprej in ne nazaj. Barve take ali take, zamorci so ljudje in svojega upoštevanja vredni. To je tisti, ki si to priznanje zaslužijo. Druge pa treba kako vzgojiti, da bodo enakopravnosti vredni. Tu pri nas se je dogodil slučaj pred kakimi 70 let ali nekaj takega, nekateri stari ljudje vedo še o njem povedati. Bela žena je bila napadena in zavrelo je. Tedanji mestni očetje so na zahtevo ljudi sprejeli odredbo, da noben črnec ni smel prenočevati v mestu, ampak je moral še pred nočjo iz mesta. Zdaj' so druge razmere in uradno se je to že vse pozabilo. Ampak ob takih dogodkih, kakor se zdaj čuje doli iz južnih kra-jev, se jih pa ljudje spominjajo iirf tu in tam o njih govore. kvaril oči 59-tim osebam, večinoma otrokom, ki so opazovali mrk. Ti ljudje ne bodo nikdar več sposobni čitanja.” — To dodaja omenjeni zavod k opozorilu. Naj bi to opozorilo vsi upoštevali, kajti vid je treba čuvati, dokler ga človek ima. * VREME SE OBNAŠA tudi tod okrog nas letos zelo čudno. Vročina par dni, pa zopet hladno. Po enih krajih je občutna suša, pašniki že kar rjave. Moj zet, ki se nahaja točasno doli v Texasu, piše, da je v nekaterih delih Texasa in pa v Oklahomi taka suša, da so žitna polja vsa uničena. Farmarji v Oklahomi v nekaterih okrajih bodo morali prodati na tisoče in tisoče goveda, ker ga nimajo že sedaj s čim Ikrmiti. Vse to pomeni, da ves živež se bo podražil. * NOV GROB. — Pred kratkim je tu preminul 86 let stari rojak Frank Robek, ki je bival na 1554 N. Joliet Street, na severni strani mesta. V Ameriki je bival od leta 1909. Žena, rojena Alojzija Dolanc, je umrla pred letom dni. Zapušča štiri hčere in dva sina. V Chicagu pa zapušča sestro Mrs. Terezijo Ellis (Iljaš). Pokopan je bil iz cerkve sv. Roka na pokopališče sv. Vincencija. Sorodnikom sožalje, pokojnik pa naj počiva v miru! * ZA NAMEČEK PAR O-KROGLIH: Prijatelj je razlagal prijatelju o bodoči vojni in je dejal: “Prijatelj, bodoča vojna bo sama tehnika in kemija, vse bodo opravili stroji.” ‘Beži no, kaj bodo pa počeli vojaki?” “Vojaki bodo pa samo saluti-rali.” # / iijjl. Janez je obhajal na kresni dan svoj god in se ga je malo preveč nalezel. V strahu za svoje zdravje jo mahne k zdravniku, da ga naj preišče, ker zdi se mu, da mu nekaj srce nagaja. “Dajte roko- da vidim, kako je z vašim srcem,” veli zdravnik. Zdravnik šteje najprej tiho, potem pa glasneje: devetnajst, dvajset, enaindvajset. .. “Ne, gospod doktor, toliko jih pa nisem popil!” izjavi Janez. Učitelj je razlagal v šoli učencem o štirih letnih časih. Nato se obrne proti Nacku in ga vpraša: “Nacek, povej nam, kakšen JEM” ves zvezdni sistem in to tako popolno, da niti v prosti naravi ne bi mogli dobiti takega zadoščenja. Z drugimi aparati in to ravno tako z dovršeno tehnično iznajdljivostjo so nam prikazali potovanje na Mars, na Luno in vzhod ter zahod Sonca. Res, zanimivo znanstveno doživetje, ki nam bo dolgo ostalo v snemanju filma — Notredamski zvonar.” Po pripovedovanju vodnika gre 75 odstotkov denarja za tehnično-scenarljiske stroške im samo 25 odstotkov za igralce in režiserje. Po več urnem zanimivem ogledu tega filmskega mesta smo se za kratek čas ustavili tudi v restavra- spominu. Po predavanju smo sijcdb kjer smo se okrepčali z raz-notranjosti tega znanstvenega n^mi dobrotami. Družba Uni- instituta ogledali še razne zanimivosti, med njimi tudi lep, velik kamenit spomenik, postavljen v čast in spomin svetovno-znanim zvezdoslovcem. V Skoraj v sredi hrupnega Hollywooda na Santa Monica Blvd. smo našli miren kotiček, krasno pokopališče” Hollywood Memorial Park”, zadnje domovanje navadnih zemljanov in med njimi veliko število slavnih igralcev in igralk nemega ‘in zvočnega filma. Prijazen vodnik je nam, turistom, pokazal razne grobove zvezdnikov — med njimi tudi grobnico v veliki marmornati mrtvašnici kralja.nemega filma Rudolfa Valentina. Še danes, po 40 letih od njegove smrti, prinaša neka ženska na njegov grob sveže rože. Nehote sem se ozrl na razkošni in razbrzdani “Beverly Hills” in razumel sem, da je samo en korak od posvetnega življenja na ta tihi in mirni kotiček — pozabljenja. * Po izvrstni večerji in zabavi v nekem franccskem nočnem lokalu smo si ogledali v bajno razsvetljenem Hollywoodu nočno življenje po mestu in drugih razskošnih lokalih, kjer točijo raznovrstne zmešane pijače, da lažje občudujete nastope raznih plesalk, pevcev in drugih umetnikov. Ljudje so izredno prijazni, tako da se družabnost večkrat razvije preko mere. Ko smo se vračali v motel k počitku, sem se /spomnil našega pregovora, kj trdi, da po slabi družbi rada glava boli. Mene je bolela glava še zmeraj po dobri družbi. * Kot zadnjo zanimivost Hollywooda smo rezervirali za pone-deljek dopoldne obisk in ogled ogromnega prostora in filmskega mesta, last naj večje in najstarejše filmske družbe “UNIVERSAL CITY,” ki se nahaja v krasni in veliki “San Fernando Valley” okrog 10 milj daleč iz Hollywooda. Tudi v tej prijetni dolini so si postavili svoje krasne domove razni filmski in versa! City” ima tudi svoj poštni urad, svojo policijo in zaposlitveno — informativno pisarno. Končno, ko je vodnik priklical vso skupino v avtobus, smo se odpeljali po drugi strani lepe doline nazaj v Hollywood. * Popoldne okrog tretje ure se je naša družba poslovila od Hollywooda in se odpeljala po široki, novi cesti proti San Frančišku, ki je oddaljen od Los Angelesa 400 milj. Po kratki vožnji iz Hollywooda smo zavozili na cesto HY 101, ki se vije okrog 150 milj ob bregovih Tihega oceana nato pa med zelene gozdove in travnike. Z brzino 70 milj na uro smo hiteli proti severu Kalifornije, kjer smo zapuščali za seboj mala, krasna mesteca, kot so Santa Barbara, Santa Mafia, Paso Robles in se končno po 320 miljah vožnje ustavili v mestu Salinas, kjer smo tudi prenočevali. Lojze Galič. -------o------ Slov. sirolišša v Gorici so se spomnili z darovi Beroun, Minn. — Za Slovensko sirotišče v Gorici so darovali tekom /sedanje nabirke sle-leči rojakinje: Po $25.00: Mr. in Mrs. C. Anthony Rock, Superior, Wis., Mrs. M. Goluk, North Bergen, N. J.; Po $20.00: Mrs. Matt Marolt, Gilbert, Minn.; Po $10.00: Mrs. Mary Ivančič, Cleveland, Ohio, Rev. John Sustarsic in starši, Pengilly, Minn., Mrs. Margaret Smole, Breckenville, Ohio, Mrs. Theresa Narobe, Cleveland, Ohio, Mrs. Mary Hrastar, Cleveland, Ohio, Rev. Milan Hlelbs, Campbell, Calif.; Po $5.00: Mr. in Mrs. Tony Lavrisa, Cleveland, Ohio, Mrs. M. Pecha-rich, Chicago-, 111., Mr. in Mrs. Joseph A. Ray, Chesterton, Ind.; Rev. Joseph Ferkulj, Quincy, 111., Mrs. Mary Vidmar, Joliet, 111., Mr. in Mrs. Louis Izanec, Cleveland, Ohio, Mr. in Mrs. Jernej Homar, Cleveland, Ohio, Mrs. Ton oka Urbančič, Manchester, Mass., Mr. in Mrs. Leonard Oufradnik, Montgomery, Minn., Mrs. Mary Novak, Cleveland, Ohio, Mr. in Mrs. Agnes O’Donnell, Beroun, Minn., Mrs. Vida Sfiligoj, Willoughby, Ohio; Po $4.00: Mr. John Yaklich, West Allis, Ohio; Po $2.00: Mrs. Francis Suhadolnik, Barberton, Ohio, Mr. in Mrs. John Smetana, Beroun, Minn. Naj Bog bogato povrne vsem dobrotnikom, za katere bodo sestre kakor tudi otroci v Slovenskem sirotišču dnevno molili. Naj Bog istočasno vzbudi mnogo dobrotnikov, ki bi bili pripravljeni pomagati tej važni slovenski verski in kulturni ustanovi v Gorici. Rev. Francis Gaber St. Joseph’s Church Beroun, Minn. Waukegan, 111. — Letos prvega maja je bil naš rojak G. Tone Smole jf. 1st Lt. postavljen za adjutanta — ali kakor se angleško pravi — aide de camp pri Maj. gen. Frank J. Sackton, XIV Corps Commander. G. Tone Smole je sin ugledne Smoletove slov. družine iz North Chicago, Illinois. Ko je Tone Smole gradudral na Marquette University 1. 1961, kjer je ves čas svojega študija spadal v R. O. T. C., je vstopil v U. S. Army, da zadosti svoji vojaški obveznosti. Vzorno častniško vedenje mladega, prikupniga oficirja je kmalu zbudilo pozornost nadrejenih. Odkrili so v njem sposobnega in zanesljivega oficirja, ki je natančno in vestno vi‘šil odrejeno službo. Pridobil si je tako spoštovanje kolegov in upošteva-j nje pri nadrejenih. Zato je dosege! komaj 22 let' stari Tone Smole adjutansko | mesto, ki je pridržano običajno : Hiša v hiši V Wroclawu so odkrili redek spomenik srednjeveške arhitekture — hišo iz 13. stoletja, edino ki ima razen pritličja ohranjeno tudi zgornje nadstropje. — Delavci so podirali temelje poslopja iz prejšnjega stoletja; znotraj pročelja so naleteli na druge štiri zunanje stene. Prišli so /strokovnjaki, ki so ugotovili, da gre za 700 let staro hišo, ki je dolga stoletja lezla v zemljo, tako da je zdaj njeno pritličje v višini kletnih prostorov. Hišo so začeli previdno Izkopavati. TV umetniki. Razumljivo je, da oficirjem višjega ranga. ima v tej dolini še nekaj drugih Je res prijetno slišati tako/ Taki neveseli dogodki, kakor so ti dogodki zdaj doli po jugu,'ča/s je sedaj?” /so kaj neprijetni za naše pred-1 Nacek vstane in odgovori: |stavnike po raznih deželah po “Slabi časi so, pravijo doma naš svetu, to so poslaniki in razni oče.” konzularni uradniki. Marsikje Matevž filmskih družb svoje ateljeje,{vest, še posebno, če pomislimo, i toda . radi filmske mrtve sezone da je G. T. Smole bil rojen v jv teip času so bili zaprti. Film-{Sloveniji in ni mogla igrati no-/ ska družba “UNIVERSAL CI- bene vloge kaka protekcija pri jTY” ima zaposlenih okrog 4,000 napredovanju; samo njegova ljudi, raznih poklicev. Ta druž- osebna sposobnost mu je omogo-ba ima v svoji lasti ogromen čila advancement kljub veliki j kompleks zemlje, ki nudi za sne- konkurenci in strogi izbiri za manj e filmov v prosti naravi od odgovorno mesto! . ZA ZABAVO — Na mestnem igrišču v San Franciscu so postavili spiralno drčo v veliko zabavo otrok. KANADSKA DOMOVINA — Motorna vozila sedanjega izdelka vzdrže približno še enkrat tako dolgo kot ona iz leta 1925 in napravijo približno štirikrat toliko milj. Iz slovenskega Toronta OBČEVANJE S KOMUNIZMOM časa do časa je le dobro, gostiteljski frak, ali nam ni pod da se vprašamo: “Kam gremo”, ali bolje “kam drvimo”? Raz-llriere med nami dokazujejo, da °dgovor na to vprašanje ni več Povsem jasen in da jasnega od-§ovora ni od tam, od koder bi Sa naravno vsi pričakovali. Ko smo se naseljevali izven območja komunističnih oblasti, čast, da smo njegovi gostje, da sprejemamo drobtinice z njegove mize! Dokler smo bili v boju, smo bili nepremagljivi v o-rožju in v idejah. Ko pa je komunizem skril svojo bojno o-premo pod zlikano Obleko diplomatov, konzulov in uradnikov, smo pa že pripravljeni SG nam ni bilo treba spraševati sprejemati drobtinice, ki nam ° smeri naših potov. Zadihali jih nudi. Komunizem dosega sm° svoboden zrak, našli obilo svoj cilj: ukrotiti hoče emigra-^ožnosti za novo življenje in'cijo; nujna načelna deljenost srri0 hiteli, da se odpomoremo1 in jasnost ponehuje. Gd taboriščne revščine in nego-°vosti. Smer naših misli je bila j-vrr-v-* J. W. vsfLnr^t“r zem 0t ^iSt° ne^0- Komuni- a tolmačiti v svojo škodo. O vim Sm° 1odklonili; Pred načelni jasnosti, ki nam jo nudi napadom smo se branili; katoiigki nauk in o njegovem unL ' 2adnj6mU izda],stVU in; stališču do komunizma -se ne staH JUl SVetu S'mo h0teli P°' 'govori. Obe okrožnici pok. pa- —e, da je komunizem j ža Janeza xxm., ki sta naj. m nenehni opominje- dos(lednejga ,olbsodba komuni- kov.delatl “ v je svoboda nedeljiva. stičnih ;iaukov in kse) lbosta P0™* in v dobra surca Je nima vzhod, je v nevar- žl; Tiami. v Slovenk m Slovencev. Osebno da sem redovni duhovnik, da vsaj, kar imam osebnega denarja, lahko nekaj dam za župnijo, ker vem, da bo morala zame skrbeti Misijonska stati priče, 2l() in laž valci. da aosf ““na T°aM,e J T”' a ■»«» »«t v pozabljenje. —77“ “ , M 1 ,.Zapadu' Naro doran°Si na8i 13udje občujejo z Vlno, kot da bi ne bilo tam dom nizma- Premnogi hodijo jo st V'. Kni, da še enkrat vidi-izlej. rSe’ dru§a za zabavo in na Sq ’ tretji po poslovnih potih. V^ike, kdo gre in zakaj. doSe] Pa ne pomisli, da so za he ^ sv°bode naroda potreb-terib Ve' Matere in vdove, ka-V sl0vSm°v* V možje trohnijo Zg]ecj ®nskih gozdovih, go nam dijo t akilh žrtev. Vsi ti, ki ho-Vhk»miselno domov, °dhodn 9 P°zabdi, da so jim ob ^nbetU kornunisti streljali v bilo tr k'3'' 86 -V zgodilo, da bi Iz sloy6 3 Pnzabiti naš Vetrinj? klevai„ensk^b gozdov res ne od- li, če bomo še kdaj napadeni. Glede spreobračanja z molitvijo je pa na prvem mestu molitev: “Pošlji svojega Duha in prerojeni bomo.” šele, ko bomo sami prerojeni, to je, ko bomo v vsej polnosti zaživeli nauk in zgled pok. Janeza XXIII., šele tedaj bomo zmožni (spreobračati z molitvijo in zgledom druge in tudi komuniste. Ali kdo razmišlja o tem lastnem preroje-nju? Da odpustimo krivice, ki smo jih bili deležni od strani komunistov, nam nalaga naša krščanska morala. Ista morala nam pa tudi ukazuje značajnost v odnosu do komunizma, ki se v bistvu ni spremenil, ker je menjal samo taktiko. Ukrivljenih hrbtov se nihče ne boji, najmanj pa komunisti, in jih tudi nihče ne spoštuje. Komunizem se ustavi samo pred značajno odločnostjo in pred jasno idejo, ki je boljša kot njegova. In mi smo v posesti te ideje. Skozi stoletja so nam jo ohranjali naši verni starši, naši svetni in duhovni voditelji. Pokojni škof Rožman je delal in trpel zanjo. Pokojni nadškof Vovk je bil v plamenih zaradi nje. Pokojni sveti oče Janez XXIII. je govoril in pisal o njej. V (svojih o-krožnicah in pri svojem delu ni nikdar obsodil nikogar in ničesar. Z vsebino svojega nauka ma. Marsikaj zanimivih sem zvedel od Janeza Kumer j a iz njegovih otroških let. Posebno mi je ostalo v spominu, kar so mi o njem povedale nune. Ur-šulinka častita mati Roza — sveta duša — ga je učila krščanski nauk in ga je z vso sltrbjo uvajala v duhovno življenje. Zato ga je hotela najprej naučiti, kako mora poslušati svoj notranji glas. Janezek ji je namreč dopovedoval, da ga še nikdar ni slišal. Ona mu je pa toliko bolj skrbno dopovedovala, Ljudsko glasovanje v Hamiltonu HAMILTON, Ont. — Od hiše do hiše, od družine do družine, od osebe do osebe hodi te dni hamiltonski slovenski duhovnik, da natančno spozna predvsem duhovno stanje. Pogovori se z vsakim, da izve za njegove težave in za njegovo mnenje glede slovenske župnije in za pomoč, ki jo more in sme od njega pričakovati. Ustanovitev župnije in zidanje velikih in dragih stavb je tako važna zadeva, da mora končna odločitev sloneti na gotovih številkah in določnih izjavah. Ne gre, da bi “gradove svetle zidali v oblake, zelene trate stavili v puščave.” Za obisk je župnik dal sledeče navodilo: V vsaki hiši ne smem ostati več kot četrt ure da ga bo Sliši,] samo pazno ba mora po- ^kvečjemu dvajset mtat. Ža-stusati. ^Ko pride Janez Kumer to vas ,m da m| ^ ja_ drugič h krščanskemu nauku, lte ne jedi e ^ ^ ^ ves srečen hiti pripovedovati častiti nuni, da je sedaj že slišal obisk ni čas za vasovanje in Igostoljubje. Bolj kot z jedjo in svoj notranji glas. Nuna vsa pijačomi boste ustregli; če bom Če bi bil pa še svetni duhovnik bi pa gotovo ne upal tako brez- srečna: “Vidiš, da sem te prav učila. In kaj ti je notranji glas govoril?” Janez Kumer pa je v otroški preprostosti odgovoril, da je slišal le nerazločne glasove v sebi in je z usti nakazal, kako mu je delalo v trebuhu, ko se je najedel “midle in feška.” skrbno živeti s komaj $50.00 J Otroci seveda vsi v smeh, ta osebnega denarja. Naj dobri resna sveta nuna bi bila pa kma-Bog vsem župljanom, ki so pri lu od žalosti omedlela. Kajti v kampanji za odplačilo dolga so- svoji učenosti je mislila, da je delovali dn vsem, ki so kaj da- otroku že dopovedala, kaj je rovali, stoterno povrne! Če pa glas vesti, pa je dejansko spo-kdo ni mogel zaradi družinskih znala, da njenih besed sploh ni potreb kaj prispevati, naj pa za j prav razumel. Ko sem potem v župnijo kak očenaš zmoli in bo Torontu Janeza srečal in ga pred Bogom imel prav tako svoje veliko plačilo. Glavno je, da smo živi in delavni udje skriv- slišal, da je mir, ljubezen in strah božji v družini, da hodite vsako nedeljo k slovenski maši, da ste bili vsaj za Veliko noč vsi: pri sv. obhajilu, da imate otroke v katoliški šoli, da hočete slovensko cerkev in dom in da boste storili, kar morete, da se zgradita in da boste zvesti člani svoje župnije. To bo za župnika bolj okusna in sladka postrežba, kot vsi krofi in potice, vse vino in pivo tega sveta. nostnega Kristusovega Telesa — mož in 'ima že svoje otroke. U-Cerkve, da ji vsaj na nek način 'pam, da jih bo sedaj že znal vračamo, kar nam ona daje. * Eno me je pa le pri polletnih župnijskih računih zelo potola- dogodivščino iz verouka za celo žilo. Zidava lepega, modernega življenje zapomnil, častita ma-župnišča nas Velika odločitev V dveh tednih je župnik obi-vprašal, če je bilo to res, mi je skal že 80 družin in samskih smeje priznal. ( j oseb. Uspeh je obetajoč. Skoraj Sedaj je že resen družinski vsi, s komaj kakšno izjemo, so izjavili, da hočejo' slovensko župnijo, da bodo postali redni po svojih močeh pri-delom začne pravočasno poučiti na pravilen člani in način o notranjem glasu — vesti in da se bo to svojo otroško je s prizidkom dvorane za odrom in z zunanjim obnovitvenim delom okrog cer- mladino in tudi za Janeza Ku-kve vred stala le okrog $20,000. merja in za njegovo družino. spevali, da se čimpreje. Ko bodo obiski končani, tedaj bomo sklicali občni zbor, poroti Roža že počiva v grobu in vjčali o izidu ljudskega glasova-vecnosti piosi za škofjeloško nja v številkah in na podlagi teh številk skupno odločili, ali naj začnemo graditi takoj ali O X 7 w •> o --------- ---J g, J. CIV1J. Li L d IVU J letu. Vsaj $6,000.0 bi bilo vse dražje, ‘Naj ga Bog živi! Mi smo mu za pa še odložimo. Hamiltonski ako bi zidarji ne bili delali za- njegovo plemenito zastonjsko škof so dali gradbeno dovolje-stonj, ako bi g. Jože Kastelic, ki je gradnjo župnišča vodil, n© bil delal zastonj; ko bi pleskarji ne bili delali zastonj in bi še ta in oni ne bil kaj popustil pri plači. Posebej moram to pot omenjati mojega ožjega rojaka g. Janeza Kumerja, ki je z g. Otmarjem Mauser jem vsa pleskarska dela izvršil zastonj. Ko sem bil maja v Škofji Loki, sem tudi njegove starše obiskal. Kdo od Škof- delo pri župnišču zelo hvaležni, nje, toda le pod pogojem, ki ve-* 3ja za celo škofijo: “če imate Naši skavti se pripravljajo na polovico potrebnega denarja že taborjenje na Slovenskem leto- zbranega v gotovini, tedaj lah-višču. Taborili bodo na njem J ko začnete,” so rekli; “če ga pa od 26. julija do 3. avgusta. Da še nimate, počakajte in zbiraj-je taborjenje za našo mladino j te.” Sodim, da imajo škof prav. zastonj, ise razume. Sicer imajo1 Saj veste: Dolg je lačen volk. pa skoraj vsi njihovi starši let- 'če je ta volk lakotnik jako ve- ^ • no vstopnico na Slovensko leto-jlik, nas lahko žre leta in leta VSaJ višče. Z letno vstopnico, ki je Sedaj smo pa v stiski Manjka nam do potrebne polovice še celih $15,000. — Kenta j, to niso mačkine solzice. Previjamo sedaj na vse mile “viže”, obračamo žepe narobe, pometamo pod posteljami in si belimo glave, kje bi se dalo izmesti in izbezati še par dolarjev za naš gradbeni sklad. Zdi se, da bomo morali še pujske-hranilnike razbiti in pobrati iz njih otroški drobiž. Če gremo pa kam drugam le listke prodajat, nas pa domov podijo in vpijejo, da jim bomo vse odnesli. Kaj čemo, smo pač revčki in moramo bežati, da nam kdo krepelca ne zakadi pod noge. Še jezika si ne upamo nazaj čez plot pokazati, čeprav bi bili u-praVičeni. Na svetu se pogosto ponavlja evangelijska zgodba o Bogatinu in ubogemu Lazarju”, ki je ležal pred vratrni Bogatinove hiše in prosil za drobtinice, ki so padale z mize, pa mu jih niso pustili pobrati. Bratovščina Tomaža Nevernika Čakati in odlagati začetek zidanja je nevarna zadeva. Samo še leto čakanja nam lahko uniči in podere vse, kar smo s tolikim trudom in žrtvami v dveh letih dosegli. Odlašanje jemlje dobrim ljudem pogum in zaupanje, nasprotnikom, ki jih je sicer malo, pa le daje čas in priložnost za razdiralno delo. Več kot tretjina naših ljudi stoji na sredini neodločena. Lahko bi jo imenovali: Bratovščina Toma- ža-Nevernika. Ti neprestano ponavljajo to, kar je rekel neverni Tomaž, ko so mu drugi apo-stcili zatrjevali, da so videli od ■smrti Vstalega: Dokler ne vi- dim, ne bom veroval! Ko greš h kateremu teh nevernikov in ga vprašaš: Si za to, da delamo; boš tudi ti pomagal?, ti odgovori: O, seveda sem za to in bom dal svoj delež, pa ne zdaj, ampak takrat, kadar se bo delalo. Nato pa gre k sosedu in mu zaupno reče: “Veš, saj iz tega ne bo nič!” Čim delj čakamo, tem bolj raste število nevernih Tomažev, ki so tako pametni, da držijo konja za uzdo in čakajo, da se bo voz sam od sebe začel pomikati. Ti modrijani šele takrat konja zaprega j o, ko je voz že v teku. Le 55% nas je, ki smo že vpreženi in porivamo, da bi voz spravili v tek. A nas je malo in ne bomo zmogli; ne tako hitro, kot bi bilo treba. Priprege rabimo Če kdaj, bi nam prav letos še pred jesenjo vsaka pomoč silno prav prišla. Tudi vsako manjše ali večje brezobrestno posojilo vsaj za eno leto. Vi, ki tole berete in imate možnost in priliko, postanite naš sv. Miklavž. Uprite vašo ramo z nami vred in nam pomagajte poriniti voz čez klanec. Bog vam bo dar ali posojilo obrestoval ne samo stotero, ampak tisočero. Kdo ve, če nam te vrstice ne bodo pridobile kakšnega dobrotnika sv. Miklavža? Rev. L. Tomtz 120 Sherman Ave. North Hamilton - Ontario CLEVELAND, O. Ženske dobijo delo a.m. Waitress Wanted Hours: — 7:00 2:00 p.m. SORN’S RESTAURANT C C 36 St. Clair Avenue EN 1-5214 Moški dobijo delo Delo za moškega Iščemo mizarja, zanesljivega, izkušen v izdelavi kuhinjskih omar. Plača od ure. 14305 Caine Ave. (141) Delo za moške 20 mizarjev sprejmejo takoj za delo na zgradbi na 27800 Euclid Ave. Kličite delovodje Vili Pogačnik UT 1-0248 ali pa Milana Jager 944-6755 ali 261- 2088. (140) MALI OGLASI Prodaja lastnik hišo 6 sob, 3 spalnice in kopalnica zgoraj; klet, furnez na plin na 1079 E. 76 St. EX 1-1542. (143) Naprodaj Dve enodružinski hiši na enem lotu, 7 in 6 sob, v okolici Harvard Ave. in E. 71 3t„ plinska furneza. Kličite MI 1-4361. —(143) V najem Oddamo 5 sob pošteni družini. Najemnina zmerna. V Col-linwoodu blizu šole in Eaton Axle tovarne. Kličite 531-4863. (140) $10.00, imajo pa vsi Člani druži- bi se naši dečki v naravi krepko v . _ ieloča-nov ni svoj čas poznal J ne prost vstop na slovensko le- utrdili, da bodo potem zdravi in VaS Hudi vrh vna Blok3 Kajbetove gostilne v Zmincu? jtovlšče, kadarkoli, pa naj pride- bodo lepo napredovali v šoli in '( p° Preve3ena bez nizek Danes tudi te ni več. Iz te go-'jo že na piknik ali taborit. Naj v župnijskih organizacijah. jL. Veb kriki mučenih, to- P3 je bičal vse zablode, ki se V 0ve kosti še ne počivajo rodijo v plesu in veseljačenju ^-Ijeni zemlji. Kako je zapadnega kapitalističnega sve-^0dijCe’ da na8* ljudje danes kot 'one> 'ki jih v “zemeljskem de konzulate in ambaisa- raju” nudi in razširja komuni- J'a slav' ^^bdeljev v goste in zem- %j0nJa? Ali je volk menjal V posesti te ideje ismo. Poka-•ie g02drav? Ce ie Pa povrh syo-(žimo, da smo zaradi nje odklo- samo nili komunizem. Pustimo, da ZABAVA NA OTOKIH F1DŽI — Miss Francija Monique Lemaire, Miss Sveta Rina Ladders in Miss švedska so se znašle skupaj na tihomorskem otočju Fidži. Na sliki jih vidimo (od leve na desno) z domačimi otročiči v naročju tekom neke zabave, ki so jo domačini priredili njim v čast. Svet1 Miklavž, pomagaj! Vas Hudi vrh na Bloikah leži hrib, pol jo visi na vzhodno pol pa j na zapadno stran. Na vrhu klanca sredi vasi čepi cerkvica sv. Miklavža. Ob vznožju hriba pod vasjo pa imajo vaščani studenec ali “štirno”. Ob večerih po delu vozijo vodo v težkih sodih na dvokolesnih premah na svoja dvorišča. Ko voliček vleče težki sod po strmini proti cerkvici, tedaj pravijo, da razsušene osi obupno cvilijo: Svet1 Miklavž — pomagaj, svet’ Miklavž — pomagaj! Ko pa srečno dospejo na vrh, se naglo spuste po klancu navzdol, tedaj vse osi poskočno in prešerno svirajo: Če pomagas-al’-pa-ne, če poma-gaš-aT-pa-ne. Začeti je tisti klanec, kateremu je težko priti na vrh. Naši konjički, ki sedaj vlečejo, so že izmučeni in izčrpani. če sedaj popustimo, je nevarnost, da bo vse skupaj zdrvelo nazaj pod klanec in se razbilo. Priprege rabimo prav za ta zadnji strmec pod vrhom. Tomaži Neverniki bodo pa začeli porivati, ko bo že šlo navzdol. Bog se usmili takih pomagačev! Ima te, da bi jim zasolili: “Sedaj -porivaš, ko že samo gre. Kje si bil pa prej? Zdaj je že vseeno, če - pomagaš - aT-pa-ne. Sobe in lokal se odda— 5 sob zgoraj in lokal za trgovino, primeren za brivnico, frizerski salon ali kak urad na 1167 E. 74 St. se odda v najem. Za podrobnosti kličite 442-4751. (139) V najem Oddamo 5 sob spodaj, v tari sv. Vida. Kličite odvetnika Nosana — LI 1-1447. (142) Opremljene sobe Opremljene sobe oddamo v najem. Kličite EN 1-5015. (141) Hiša naprodaj Lastnik prodaja dvodružin-sko hišo, 5-5, 2 porča, poplo-ščene kuhinje, 2 plinska furneza, nova 114 garaža. Se lahko takoj vselite. Kličite 881-7064. (141) STAN'S SHOES G107 St. Clair Ave. Čevlji! Najboljši, skrbno izbrani za Vaše noge. Ob torkih dvojne Eagle Stamps! V najem Oddamo tri sobe spodaj na Bliss Ave. Kličite RE 1-4293. (16,19,23) ZULICH ! INSURANCE ! AGENCY U8115 Neff Rd. IV 1-4221 Cleveland 19, Ohio i HENRIK SIENKIEWICZ: ali v sanjah ali kje v Krakovu na cerkvenem oknu. In zopet je dregnil dvornika in vprašal s pridušenim glasom: “Torej je z vašega dvora?” “Njena mati je prišla z Litve s kneginjo Ano Danuto, ki jo je omožila z grofom Jurandom iz Spihova. Lepa je bila in iz mogočnega rodu, priljubila se je kneginji nad vsemi drugimi dvorjankami, a tudi sama je ljubila kneginjo Zato je dala tudi hčerki isto ime — Ana Danuta. Toda pred petimi leti, ko so pri Zlo-torji Nemči napadli naš dvor je od strahu umrla. Takrat je | KRIŽARJI j Sr M Šr> g) Trubadurja sta jo takoj jela spremljati, prvi na goslih, drugi na veliki lutnji. Kneginja pa, ki je nadvse ljubila posvetne pesmi, je prikimavala z glavo na obe strani, a dekletce je pelo dalje s tenkim, otroškim in svežim glasom, kakor bi peli ptiči v pomladnem gozdu: “In na plot bi sedla, Jašku bi dejala: ,Ah, poglej me, dragi, jaz sem — tvoja mala!'” In zopet sta ponovila trubadurja. Mladi Zbiško iz Bogda-njca, ki je bil že od otroških let navajen vojne in njenih divjih prizorov in ni še nikdar v življenju videl kaj podobnega, je dregnil zraven stoječega Mazura v ramo in ga vprašal: “Kdo pa je to dekle?” “To je dekletce na dvoru kneginje. Ne manjka na našem dvoru pevcev, ki razve- n’-1 slajša pevka in kneginja ne posluša pesmi nobenega pevca tako željno kakor njene.” “Ne čudim se. Mislil sem, da je pravi angel, in se je ne morem nagledati. Kako ji je ime?” “Ali niste slišali? Danuša. Njen oče pa je Jurad iz Spihova, bogat in hraber grof, ki se šteje med najodličnejše veljake.” “Hej, takšne še niso videle človeške oči!” “Saj jo tudi vsi ljubijo tako zavoljo petja kakor zaradi lepote.” “A kdo je njen vitez?” “Beži no, saj je še otrok.” Nadaljnji razgovor je izno-va pretrgalo Danušino petje. Zbiško je od strani zrl na njene jasne lase, na dvignjeno glavo, na na pol zaprti očesci in na vso postavo, osvetljeno z odsevom vdščenih sveč in z bleskom mesečnih žarkov, ki so lili skozi odprto okno — in seljujejo dvor, ali ta je naj-jge je gU{]ji vedno bolj in bolj. Zdelo se mu je, da jo je že nekje videl, pa se ni spominjal, z dvorom, kakor je navada v mirnih časih. Medtem pa so vpadli izdajalski Nemci brez napovedi vojne, brez vsakega povoda ... Kneza samega so, ne da bi se zmenili za kazen božjo, ne da bi se spomnili, da so vse dobrote dobili od njegovih prednikov, zvezali na konju in ga odvedli, ljudi pa pobili. Dolgo je bil knez pri njih v ujetništvu in šele, ko jim je kralj Vladislav zagrozil z vojno, so se ustrašili in ga izpustili; toda pri tem napadu je umrla Danušina mati, ker jo je udušilo srce, ki ji je zlezlo v grlo.” “A vi, gospod, ste bili zra- kneginja vzela dekletce — in ven? Kako vas ™enujejo, ker CHICAGO, ILL. MOBILE HOME FOR SALE ‘58 GENERAL 10X50. 3 Bedrooms, Washer, Excellent condition. Reasonable. Phone 299-3955. (139) CARS FOR SALE 1960—OPEL REKORD Vi automatic. Private owner. Only $850. Ex. cond. OR 3-1055. (140) COUPLES—HOUSEHOLD HELP WANTED Relable couple for caretkr. & hskpr. — for lovely mod. home w/all conveniences. Nr. Chgo. - at Nippersink, Wise. Own rm., bath, TV, bd. & sm. sal. Year round. DE 7-2777. REAL ESTATE FOR SALE CHICAGO. ILL. od tistega časa jo neguje. Oče tudi često prihaja na dvor in rad vidi, da je otrok zdrav in se vzgaja v knežji milosti. Samo kolikorkrat jo pogleda, tolikokrat se mu zalijejo oči s solzami ob spominu na rajnko ženo, potem pa odhaja nad Nemce iskat maščevanja za kruto krivico. Ljubil je to svojo ženo tako, kot še ni nihče na vsem Mazovju do danes ljubil svoje žene — in zaradi nje je pomoril že silo Nemcev.” Zbišku pa so se v tem hipu zasvetile oči in so mu nabrekle “Torej so njeno mater ubili Nemci?” “Da in ne. Umrla je od strahu. Bilo je pred petimi leti, bil je mir, nihče ni mislil na vojno in vsakdo je varno hodil, kamor je hotel. Knez je šel, da bi sezidal v Zlotorji neki stolp, brez vojske, samo BUSINESS OPPORTUNITY ROOMING HOUSE WITH TAVERN Fully equipped, ex. location. Priced for quick sale. 63rd-Ashland, phone 925-9057 (140) RESTAURANT GOOD ESTAB. BUSINESS 1313 W. 103rd St. BE 3-9898 (139) FANCY GOODS STORE plus 4-rm. apt. in rear. Northwest. Gd. going business. Must sell because of illness. Reasonable. Owner. AL 2-6153. (141) BENSENVILLE — Brentwood Terrace. Moving East. Will sac. 3 bedrm. Bilev. Face brk. Lge. sun pch. Beau, landscpd. 2 car gar. Crptg. Alum. S/S. Fin. rec. rm. Call owner PO 6-2571. (140) PARK RIDGE — By owner, beau. Indscpd. 3 bdrm. brk. Cape Cod, w/encl. breezewy., 2 car att. brk. gar., 1% tile ba., w/w cptg., fin. bsmt. with bar. 1 blk. to pub. and parochial sch. and shpg. $29,500. For appt. call TA 5-6570. 1324 S. Fair view. (139) CICERO — 2-flat brk. 5 and 6 rms. Full bsmt., gas ht., fine loc. By owner. $24,500 or reas. offer. OL 2-7593. (141) PROSPECT HEIGHTS — BY OWNER — 6 rm. brk. ranch, breezeway, gar., 2 baths, cptd., Alum. S/S Many de luxe bilt-ins, other extras. Gracious 7 yr. old home on Indscpd % A. Mid $30s. For immed. occupancy. CL 5-4470. (141) RESORT PROPERTY COUNTRY ESTATE 270 ACRES New 6 rm. brick ranch home, every city convenience, overlooking approx 2,000 ft. lake Mg. Gas ht.; crab orchard firepl.; paneled family rm.; full bsmt.; ceramic tile kitchen, bath, many more de luxe features; 2 car gar.; boathse.; 3 rm guest house., 6 rm. tenant house with complete set farm bldgs, (not on lake). Must be seen to appreciate. Less than 4 hours drive fm. Chicago. $20,000 down. Owner. Mrs. J. Lundquist, R.R. No. 1, Oxford, Wise. — Ph. 608-296-2196 (140) REAL ESTATE FOR SALE EVERGREEN ^PK. — NR.~ EVERYTHING 2720 W. 87th pi., 6 rms., 3 bdrms., sidr dr., attch. ovsz. gar., lge. attic, gas ht., w.w. carptg., storms, serns, awnings. Immed. poss. By owner. Appt. 422-7060. (140) INCOME BRICK—BY OWNER: 2 flat, new gas units, S&S, brk. gar., lge. Indscpd. lot. A sacrifice at $18,975. 5052 W. Fulton. 626-4877. (141) LOMBARD-BY OWNER Country living w. city conveniences. Offering a 6 rm. ranch home on a wooded lot 126x219. Close to schls. and shpg. area. Crptd. living and din, rm. Many extras. Pr. $18,500. 1018 Finley Rd. MAyfair 7-2334. (141) oglasili glasovi med dvorjani. Zbiško pa je šel h kneginji, držeč na prsih Danušo, ki ga je objela z eno roko okoli vratu, z drugo pa držala kvišku lutnjo iz strahu, da bi se ne strla. Obraz ji je bil žareč in vzradoščen, dasi malo prestrašen. Medtem je mladenič pristopil h kneginji, postavil pred njo Danušo, pokleknil, dvignil glavo in rekel z drznostjo, za njegova leta kaj nenavadno. “Naj bo po vaših besedah, milostljiva gospa! čas je, da dobi ta ljubka gospodična svojega viteza, a čas je tudi zame, \da imam svojo gospo, ki bom nje lepoto in čednost priznaval; to hočem tudi z vašim dovoljenjem obljubiti in ostati zvest v vseh okoliščinah življenja do smrti.” Kneginji se je z obraza brala osuplost, toda ne zaradi Zbiškovih besed, marveč zato, ker se je vse zgodilo tako naglo. Običaj viteške zaobljube ni bil sicer poljski, vendar so ga na Mazovju, ki je ležalo ob nemški meji in kjer često imeli priložnost videti viteze tudi iz tujih dežel, poznali celo bolje kot po drugih pokrajinah in so se kaj često Zapadna slovanska zveza DRUŠTVO SV. KATARINfi ST. 29 ZSZ Predsednica Jonanna Mervar, podpredsednica Christine Komin, tajnik Jos. Ponikvar. 27601 Fulrerwood Dr., Cleveland 32, O., RE 1-0354, blagajničarka Dorothy Komin, zapisnikarica Mary Paynich. Nadzornice: Mary Butara, Rose Aubel in Jean Gribbons. Rediteljica Rose Aubel. Zastopnik za SND in klub društev Joseph Ponikvar. Seje se vršijo vsako drugo sredo v mesecu v starem poslopju SND na St. Clair Ave. ob 7:30 zvečer. Vsi slovenski zdravniki in zdravnica Angeline O’Donnell. Člane se sprejema od rojstva do 60. leta. Zavarovalnina, vsakovrstne police, bolniške, operacijske in odškodninske podpore. sem že pozabil? “Ime mi je Nikolaj iz Dlu-golasa, a pravijo mi Obuh. Pri napadu sem bil! Videl sem, kako je hotel neki Nemec s pavjim perjem na čeladi Danušino mater privezati na sedlo — in kako mu je pred očmi na vrvi izdihnila. A mene so usekali s helebardo, da še danes nosim znamenje. Rekši je pokazal na glavi globoko brazgotino, ki se je raztezala izpod las na glavi do obrvi. Nastal je kratek molk. Zbiško je zopet gledal na Dami- ravnali po njem. Kneginja je šo. Potem je vprašal: j bila že slišala o taki zaobljubi “In rekli ste, gospod, da na dvoru svojega velikega CHICAGO, ILL. REAL ESTATE FOR SALE PARK FOREST — Bargain by owner. Best built 3 bdrm. ranch. Many extras inc. lge. den, S&S, firepl. and custom kitchen. Nr. everything. PI 8-1G75. (142) BY OWNER: 4 bdrm. brk. res. Tile kit.; IVz tile baths; mod. plumbing; new gas htg. plant; 1-car gar. Garfield Pk. area. Ph. VA 6-3438 after 5 p.m. (140) LA GRANGE—By owner. Trans. 3 br. older home w/den & htd. attic rm. On tree lined st. of lge. older homes. 2 ‘/2 blks. to major shop. 4 blks. to Burlington. Com- nima viteza?” A ni dočakal odgovora, ker je tem hipu prenehalo petje. Eden od trubadurjev, debel in težak človek, je bil naglo vstal, zato se je klop nagnila na eno stran. Danuša se je zamajala in zakrilila z ročicami, toda preden je utegnila pasti ali skočiti, se je pognal Zbiško kakor divja mačka in jo ujel v naročje. Kneginja, ki je v prvem hipu zavpila od strahu, se je takoj iz srca zasmejala in začela klicati: - “Glejte! Danušin vitez! Zdravstvuj, mladi vitez, in oddaj nam našo milo pevko!” “'Sijajno jo je ulovil!” so se očeta, kjer so imeli vse zapad-ne običaje za pravico in vzor plemenitejših bojevnikov — zato tudi ni našla v Zbiškovi želji nič takega, kar bi utegnilo žaliti njo ali Danuško Nasprotno, še razveselila se je, da je začela njena ljubljenka vzbujati pozornost viteških src in oči. Zato se je z veselim obrazom obrnila k deklici: (Dalje prihodniiči DR. ŽUPNIK ZOBOZDRAVNIK 6131 St. Clair Avenue vbod na E. 62 St. Uradne ure: 9:30 zj. do 7 zv. Prijave nepotrebne. The Maccabees CARNIOLA IITVE NO. 493 T. M. Past Commander Mary Koncnen, Commander Pauline Debevec, Lt Com. and Rec. See. Pauline Stamp-fel, Chaplain Mary Tekaucic; Mistress at Arms Mary Mahne, Sgt. at Arms Amelia Dezelan. Picket Mary Vesel. Financial Record Keeper and Sick Benefit Secretary Josephine St wan, 1016 E. 72 St., EN 1-0563. Auditors: Mary Kolegar, Frances Tavčar, Ursula Unetič. Representa-lives for “Klub Društev”: Frances Tavčar. Josephine Stwan. Representative to the Conference: Josephine Stwan. Meeting every 1st Wednesday of the month at SNH Room 1 at 7:30 p.m. General collection is held on meeting night at 7 p.m. and an the 25th of every month in the lower hall of SNH from 6 p.m. to 8 p.m. Društva Najsv. Imena DRUŠTVO NAJSV. IMENA PRI MARIJI VNEBOVZETI Duh. vodja Rev. Josip Godina, predsednik Arthur Eberman, 16301 Sanford Ave., tel. KE 1-7184, 1. pod-preds. Edward Zadnik, 2. podpreds. Zdravko Novak, častni predsednik Josip Hočevar, fin. taj. George Ba-silone, kores. taj. Eugene Kogovšek, 1275 E. 186 St., blag. Michael Tur-pack, maršal Jerry Homar, poročev. v angl. Anton Nachtigal, poročev. v slovenskem Ernest Terpin, načelnik za duhovne vaje John Klodni-cki, načelnik kat. akcije Guy De Mark, načel, bolniške oskrbe Frank Sluga, načelnik postrežbe zajtrka Rocco La Penita, mladinski načelnik Frank Žnidar. — Skupno obhajilo vsako drugo nedeljo v mesecu pri osmi sv. maši; po maši seja v šolski dvorani. CARNIOLA TENT NO. 1288 THE MACCABEES Častni predsednik Thomas Mlinar predsednik Joseph Babnik, pod predsednik Matt Kern, tajnik John Tavčar, blagajnik Louis Pike, za pisnikar Ivan Babnik. Odborniki za otvoritev seje: John Šuštar, Frank Meserko, Frank Majer, Joseph Mo že, Louis Intihar; reditelj: Jakob Subel. Nadzorni odbor: Anton. Zupan, Carl Stwan in Anthony Chich Zastopnika za Klub društev SND Joseph Babnik, John Tavčar. Dru štvene seje vsako četrto nedeljo v Slov. narodnem domu v starem po slopju, soba 1, spodaj. Urad zgoraj in uradne ure so vsako soboto od 2. do 5. uro popoldne. Slovenska moška zveza PODRUŽNICA ŠT. 3 S M2 Predsednik James Kastelic, podpredsednik Martin Romih, tajnik in blagajnik Frank Perko, 1092 East 174 Street, telefon IV 1-5658; zapisnikar Martin Valetich. mTUt^ ?Lmm- t0 Loop' ^ ' Nadzorniki: Martin Valetich, Frank FL 4-6468.____________________' Dremel in John Majerle; zastop- nik za Slovenski Dom na Holmes Vratarja: Albert J. Koporc in Frank F. Žnidaršič. Zdravniki: Dr. James Seliškar in Dr. Anthony F. Spech Društvo zboruje vsak tretji petek v mesecu ob 8.00 zvečer v šoli sv Vida. Asesment se pobira od 6:30 naprej na večer seje in vsako prvo nedeljo v mesecu od 9:30 do 11:00 dopoldne v šoli sv. Vida. Woodmen Circle WATERLOO GROVE NO. 110 W. C. Predsednica Emma Janz, podpred-sed. J. Lukane, blag. Molly Tomazic, zapis. Cecelia Wolf, tajnica J. Kle mencic, 1833 Kapel Drive, Euclid 17, O., AN 1-0115; vod..Mary Ro-gell, pom. Mary Markel, pom.-na-mest. Antonia Ogrinc, biv. predsed. Ursula Branisel, nadzornice Sophie Person, Olga Larsen, Maria Wolf Seje so vsako 3. sredo ob osmih zvečer v SDD na Waterloo Rd. -ovska društva SLOVENSKA LOVSKA ZVEZA Predsednik: Joseph Leksan, 193 — 22nd St. N.W., Barberton, O. Tel. Valley 5-6623; podpredsednik: Frank Kramar; Tajnik: Frank ckerl, 10202 Reno Ave.. Cleveland 5, Ohio. Prihodnja glavna seja bode 4. nedeljo v aprilu 1903 pri Euclid Rifle klubu v Cleveland, O. ST. CLAIR RIEL*’ and HUNTING CLUB Preds. Edwara j. Petrick, pod-predsed. William Gerl, blagajnik-taj. John Truden, 21670 Ivan Ave., RE 1-9593; zapisnikar Frank Beck. Seje se vršijo vsak prvi petek v mesecu v Slovenskem domu na Holmes Ave. ob 8. uri zvečer. Stre-jsnje na drugo in četrto nedeljo /sak mesec na klubovih prostorih. Pevska društva Gl. A SRENA MATICA Predsednik John Perencevic, prva podpredsednica Moilie Frank, druga podpredsednica Carolyn Budan, taj-.nica Ann.e Safred, 023 South Kensington Rd., Rocky River 16, Ohio, tel.: 331-1828; blagajničarka Josephine Bradach; Nadzorniki; Eileen Ivančič, Dolores Mihelich in Don Tacin. Pevovodja Anton Schubel. Seje se vrše vsak zadnji četrtek v mesecu v SND na St. Clair Ave. Pevske vaje vsak četrtek ob 8. uri zvečer, soba št. 2 v SND. PEVSKI ZBOR SLOVAN Predsednik Joseph Durjava, pod-oredsednik Frank Ivančič, tajnik in iiagajnik Milan Urbančič. 1342 E. 170 St., IV 1-4676; zapisnikar Ru-iolf Ivančič. Nadzorni odbor: John Poznik Jr.. John Globokar, John Snyder. Arhivar John Snyder. Pevovodja Anton Schubel. Pevske vaje so vsak torek ob 8 zvečer v i.kimu na Rechev Ave. pevski zbor •llovan apelira na vse rojake, ki jih veseli petje, da se pridružijo zboru. Seje se vršijo vsake 3 mesece aa drugi ponedeljek v mesecu. Aven.ue: Martin Valetich. Zastopniki za federacijo: Frank M. Perko, LOMBARD—BY OWNER— 4 bdrm., IV2 bath. Face brk. 7 rms., sernd. porch, IV2-C. gar., bsmt. j Martin Valetich. — Seje se vrše Lot 50x160. Nr. ali- schls., shpg., j vsako četrto nedeljo v mesecu ob and transp. Immed. occupancy. MA ur^ popoldne v Slovenskem do* 7-9294. (140) BY OWNER—NO. RIVERSIDE 3 bdrm., 2V2 baths. Pan. heated porch. Fin. bsmt. w. complete kit. S.-s., awnings, 50’ lot, beaut. Inscp-ing. 2-c. gar., side dr. Nr. schls., shpg., trans. Imm. occupancy. $26,900. PI 9-1634. (140) WHEELING—BY OWNER: 5% rm., 3 bdrm. frame ranch. Gas ht., comb, washer-dryer. S&S. LEhigh 7-4160 (141) VILLA PARK — INCOME PROPERTY Zoned commercial. Good return on investment. 5 apartments-plus office and reception room. Excellent condition. Lot size 76x176; 2 story, 4 Apts. Brick constructed. Roof slate. Separate 3 room house attached to garage; new hot water heating unit; gas heat; alum, combination storm windows & screens; 3rd floor; floored attic; 2 car garage with 8 ft. addition added; concrete driveway Fenced-in yard. Completely landscaped. $49,900. TE 2-5498. (141) BY OWNER: PARTLY REMODELED REDWOOD & stucco home. On Fox R., 402 S. River Dr., Algonquin. Fishing & btg., 3 bdrm. & den. $11,800. OLiver 8-7130. (142) SCHILLER PARK: BY OWNER 11 room Brick House, Custom Built, 3 or 4 bedrooms, 2 fireplaces, 11 closets, wall to wall carpeting, drapes, central air conditioning & panelled basement, recreation room, patio & 2 car garage w/above walking area for storage. Many extras. Mid 40’s. 678-6292. (141) HOFFMAN ESTATES— TRANSFERRED OWNER 4 bdrms., 2 baths, split level, Ig. rec. rm., 1^ car gar. Only $24,500. 529-5971. (142) mu na Holmes Ave., kjer plačate svoj asesment 25. v mesecu od 6. do 8. ure. PODRUŽNICA ŠT. 5 SMZ Predsednik John Seyer, 18023 Hillgrove Rd.; podpredsednik Fr. Cesnik, tajnik in blagajnik Tony Krampel, 961 E. 67 St., tel. UT 1-8387; zap. Joseph Ponikvar. Nadzor. odbor: Joseph Ponikvar, Louis Erste, John Straus. Zastopniki za federacijo Louis Erste, Math Zaman. Zastopnik S.N.D. John Sever. Podružnica zboruje vsako tretjo soboto v mesecih marec, junij, septerm ber in december v SND na St. Clair Ave., staro poslopje, soba št. 4. Tajnik pobira asesment tudi vsakega 25. v mesecu v S.N.D. PODRUŽNICA ŠT. 17, SMZ Predsednik Anton Tekavec, 20303 Goller Ave., tel. KE 1-2907, pod- vanšek, 452 E. 149. St. tel. IV. 1-preds. Anton Arko, taj. in blag. F. Drobnick, 23001 Ivan Ave.. tel. RE 1-7045, zapisnikar Anton Arko. CATHOLIC ORDER OF FORESTERS ST. MARY’S COURT 1640 Honorary Spiritual Director: Rev. Matthew Jager, Spiritual Director Rev. Anthony Rebol. Chief Ranger Louis Somrak, Vice Chief Ranger Anthony K u s h 1 a n, Past Chief Ranger John Petrie, Recording Secretary Clarence Tabernik, Financial Secretary John Spilar, Treasurer William Pavšek, Sick Benefit Director Frank Doles, Conductor Bastian Trampuš, Sentinel Frank Martich, Court Doctor Dr. Carl Opaskar. Meetings are held the third Wednesday of each month at 8:00 P. M. in St. Mary’s Church Hall. In case of sickness contact John Spiiar, 715 E. 159 St, MU 1-2119. Ameriška bratska zveza DR. SV. JANEZA KRSTNIKA ŠT. 37 ABZ Predsednik Frank Hace, podpredsednik Joseph Čoš, tajnik Cyril Ro- Nadzorni odbor: Frank Jarc, za- stopnika za federacijo: Anton Tekavec in Frank Drobnick. Seje vsako tretjo nedeljo v mesecu v dvorani sv. Kristine na E. 222 St. Katoliški borštnarji DVOR BARAGA ŠT. 1317, REDA KATOLIŠKIH BORŠTNARJEV Duhovni vodja Msgr. L. B. Baznik; župnik fare sv. Vida; nadboršt-nar David J. Telban, pocfborštnar Elmer J. Kuhar, bivši borštnar Fred Sternisa, finančni tajnik Anthony J. Urbas, 1226 Norwood Rd., UT 1-1031; blag. Rudolph V. Germ, tajnik-zapisnikar Maximilian Germ, 1033 Yellowstone Rd., nadzorniki: Herman E. Dule, Louis C. Erste in Joseph Saver, sprevoditelja Alois Erste in Louis C. Erste, boln. nadzornik Alois Erste, 3815 Schiller Ave. (Zone 9). Tel. ON 1-3777. 3324, blagajnik Anton Obreza, za pisnikar Joseph Grdina, nadzorniki Peter Delič, Lillian Železnik in Aug. Pintarich. Zastop. za Klub društev Frank Kačar in Joseph O-korn. Vratar Matt Avsec. Za pregled novih kandidatov vsi slovenski zdravniki Seja se vrši vsako tretjo nedeljo v S N. Domu na St. Clair Ave. v sobi št. 2 ob /9. uri dopoldne. DR. NAPREDEK ŠT. 132 ABZ Predsednik John Ludvik, podpredsednik Ludvik Prosen, zapisnikarica Rose Kužnik, blagajnik Jacob Gustinčič, tajnica Adalyne Cece-lic, 33605 Morris Dr., Eastlake, O. V slučaju bolezni kličite WHitehall 2-4359. Nadzorniki: Anthony Zadeli, Antonia Tanko, Mary Golob. Zdravniki: Dr. Carl Rotter, Dr. Anna Prosen. Seje se vrše vsak 2. petek ob 7:30 v AJC na Recher Ave. Asesment se pobira vsakega 25. v mesecu od 6:00 do 8:00 zvečer. Oltarna društva OLTARNO DRUŠTVO FARE SV. VIDA Duhovni vodja Msgr. Louis B. Baznik; predsednica Mary Marinko, podpredsednica Mary Sajovec, tajnica in blagajničarka Mary Otoničar, 1110 E. 66 St., tel. HE 1-6933 zapisnikarica Mary Farčnik; Rediteljica Julia Makse; nadzornice: Dorothy Strniša, Cecilia Žnidaršič in Jennie Femec. Seje se vrše vsako drugo nedeljo v mesecu ob 1:30 uri pop. v šoli sv. Vida. OLTARNO DRUŠTVO FARE MARIJE VNEBOVZETF Duhovni vodja Rev. Joseph Godina; predsednica Josephine Pauli, podpredsednica Marie Dular, tajnica Anica Nemec, 708 East 159 St., telefon LI 1 - 7243, blagajničarka Veronika Gerič; nadzorni odbor: Anna Nemec, Mary Pančur, Frances Skubic. Seje se vršijo vsako prvo nedeljo v mesecu popoldne po pobožnosti v cerkveni dvorani. DR. SV. REŠNJEGA TELESA Ustanovitelj Rt. Rev. Msgr. John J. Oman, duhovni vodja Rev. Julius Slapšak, predsednica Mrs. Apolonija Kic, 3558 E. 81 St., MI 1-5369. podpredsednica Mrs. Helen Krofi, tajnica in blagajničarka Mrs. Frances Zimmerman, 3546 E. 80 St. tel MI 1-1155 zapisnikarica Mrs. Josephine Hočevar nadzornice Mrs. Angela Gregorčič, Mrs. Helen Mirtel in Mrs. Angela Stražar. Skupno obhajilo je vsako prvo nedeljo v mesecu pri maši ob 7:00, popoldne ob 2:00 isti dan pa molitvena ura. Seje so vsak tretji mesec in po potrebi. PEVSKI ZBOR KOROTAN Predsednik Rudi Lekšan, podpredsednica Francka Plečnik, tajnica Milena Dolenc, 1166 E. 72 St., Cleveland (3, Ohio; tel. EN 1-6916; blagajnik Frank Lovšin; odborniki: Emi Veider, Dušan Žitnik, Majda Stanonik, Jurij švajgar, Miro Odar, Jože Likozar, Edi Veider, Mimi Žakelj, Vid Sleme. Pevovodja Lado Lempl. Pevske vaje so ob nedeljah popoldne ob 1:15, seje pa vsako tretjo nedeljo v mesecu. Naslov: Pevski zbor Korotan, 1166 E. 72 St., Cleveland 3, Ohio. PEVSKI ZBOR JADRAN Predsednik Tony Kolenc, podpreds. Lou Smrdel, tajnik-blagajnik F. J. Bittenc,, 2004 Nelawood Rd., E. Cleveland 12. O . LT 1-2102 Zapisnikarica Wilma Tibjash, glasbeni vodja Vlad. Malečkar, pianist Reggie Resnick. Pevske vaje vsako sredo ob 8 v SDD na Waterloo Rd. PEVSKI ZBOR TRIGLAV Predsednik Jac>. Jesenko, podpredsednik Carl Samanich, tajnica in blagajničarka Margaret Loucka, 3540 W. 63 St., WO 1-5222; zapisnikarica in poročevalka Anna Jesenko, nadzornika John Culkar in Joe Miklus, zastopnik za Slovenski Dom na Denison Ave. Margaret Lončka. Pevske vaje so vsak ponedeljek zvečer od 7:30 do 9:30. Pevovodja g. A. Šubelj. Mesečne seje so vsak 2. ponedeljek po pevski vaji. PEVSKO DRUŠTVO “SLAVČEK” 670 Birdi Dr., Cleveland 32, Ohio Predsednik Slavko Zupan, podpredsednik Cvetka Peklar, tajnik Gabrijel Žakelj, blagajničarka Roži Župančič. Pevovodja Miodrag Sovernik. Muulaily Funeral Home ZRACEVALNI SISTEM AMBULANCNA POSLUGA POGREBI OD $200.00 NAPREJ 365 East 156th Street KEnmore 1-9411 TONY KRISTAVfflK PAIHHHG & DEC8RATISG J Za barvanje vaših hiš zunaj in znotraj sc zanesite na slovenskega rojaka Toneta! — Polno zavarovan. HE 1-0965 UT 1-4234 ■