ftt 8.
V Gorici, v  soboto dne 18. jariuvarija 1908.
Itbaja trikrat aa teden, in sicer ? torek, Četrtek
in soboto   ob 4. ari popoldne ter  stane  po poŠt pnjemana ali v Gorici na dom poSiljana:
vsa leto      ........15 K
Tečaj XXXVSI I.
•/.
. 10
posamične i-tevilke stanejo 10 vin.
„S0CA" ima naslednje izredne priloge: Ob novem letu „Katipot po tolikem In GradlfCauskera^ii^ .tattpct po Ijabljani in kranjskih mestih", dalje dvii. trat v letu „VoHil red icleinic, parni kov in postali «e»".                                                   .   ,
Saročnino sprejema np.-avnišrvo v GosposU ulici ;rev. 7 1. nadstr. v »Goriški Tiskarni* i. flabrScei U naroČila bret doposlane naročnine se ae oziramo Oglasi in poslanice ss računijo^Vviit-vrStah c> t:*Lano 1-krat 16 v, 2-krat 14 v, 3-lrat !-2 v vsaka crsta. Večkrat po dogodbi. Večje M»o po prostora. -— Ivtklania in spisi v urednišken",, dolu 30 v vrsta. Za uV.iio :r. vsebino oglasov odklanjamo vsako odgovornost
Vse za nnro<% Bvo"w>do iff napredek It   Dr, K. Lamč.
Uredništvo
se nahaja v Gospo* i ulici 3t 7 v Gorioi v I. nad ti Z urednikom je mogoc^ govoriti vsak dan od 8. do 12 dopoludne ter od 2. do 5. popoldne; ob nedeljah in praznikih od 9. do t?, dopoludue. TJpravniStvo se nahaja v Gosposki ulici'St. 7 v I. nadstr. na levov tiskarni.
HaroCnino In oglase Je plaCatl loco Gorica
Dopisi naj se pošiljajo le uredništvu.
NaroCnina, reklamacije in druge reči, katere ne spadajo v delokrog uredništva, naj se pošiljajo Jo. upravnIStvu.
»PRIMOREC" izhaja neodvisno od »Soče« vsak .  petok in stane vso leto 3 K 20 h ali gld. 1-60.
»Soča« in »Primorec« se prodajata v Gorioi v naših knjigarnah in teh-lo tobakarnah: Schwarzv Šolski nI., Jellenite v Nunski ul., Ter. Leban na tekslišču Jos. Verdi, Peter Krebelj v Kapucinski ulici, I. Bajt v po-kopališčni ulici, I. Matiussi v ulici Formica, I. HovafisM v Korenski ulici Jt. .si;, v Trstu v tobakarni Lavrenčič -na trgu della Caserma.
Odgovorni urednik in izdajatelj Ivan Kavčič v Gorici*
TaUfoH it. 83. —
»Gor. Tiskarna« A. Gabržček (odgov. J. Fabčič) tiska in zal.
0 rinffitri in složnem Mi
Klerikalci radi govorijo o združitvi in složnem delo. Za njimi je prijel dr. Franko, ki je tudi pridigal do zadnjega čar-a o združitvi in složnem delu. Pridigati in razlagati je eno, drugo pa ravnati se po lepih naukih.
Dr. Franko je v namen združenja, oziroma v pomirjenje strasti ljudstva, kar naj vede do složnega dela, skliceval enketo.
I)m  :,0. XI. «»7. je pisal tako-le pismo:
Slavnmai                                                j
izvrševalnemu odboru                    !
naroda*   napet dne strank'' v
(Sariei. l'm*.-t t no bi hi!", skicati anketo v serho pn^oviu-tt o morebitnem združenja, vseh treh strank ali vsaj o načinu,, kako pomiriti politično strast ljudstva. Ak" nima  Vaša stranka m-
čJ,to    nič   proti   d mit   i>t "-hlnfat.    1'lilih-
?'.f/7,' ml naznaniti dotiem J W« od-P',.*hun'ft da se določi kraj in tV.'.1 .»v-stanka. Xaša stranka je dm 'J\. /. m. i:brala v t't namen gg. žagana ./. Seniku, mldhelU Ija ICrlŽinamt. posestnika >t. Mrnodja iti podpisa m ga. (h i! i rii lih spi >šf< ifii oj< m t ada,d
Dr, Franko.
V .seji i/.vrževalnega odboru »aro luo-ua-predne .stranke se je na to pismo povdarjalo, da je združenje s klerikalci nemogoče, ker nas lotijo načela, da so pa tu druge na5e vseobče potrebe, ki zahtevajo skupen nastop in složno delo. Načelnik naroda*> napredne stranke je povedal to dr. Frankom ustmeno. Dr. Franko je rekel na n. da če je tako, se raz-idejo ^agrarri" ter da se ne sphva ini"ti enketo. Klerikalci so odbili ne F» v>ako z d r u-ž en j e z napreduo stranko, ampak tuli vsako dogovarjanje, dočitn m> bili naprednjaki, kaktr rečeno, pripravljeni po* lati s\oje delegate na enketo v dogovor glede *4upnegu nastopa v na«ih vseobčih vprašanjih ter tudi v namen, da se pomirijo politične strasti. Dr. Franko ni č.»kal pijanega odgovora od strani naroduo-napr*»dne stranke, tudi ni razpustil svojih ajjrarcev, marveč imel je lepii konferenco s klerikalnimi delegati, dasi so ti odklonili v>ako dogovarjanje z napredno stranko. Ta odklonitev ni cisto nič žeuirala miru in sprave iščočega Frankota, da je zboroval s klerikalci ter ni čakal odgovora od napredne stranke.
Odgovor se glasd : I'«h «*t njt m mu !p).<pwhi hr.jn Ah>jzlju  Franku, kot ~a,<tn)<nikti aororm  stranki-, ttoricn.
Z dopi&iut Z dne o(J. J J. t. L ate sprožili mifii-l o tnketi v čvrho razgovora ,,o iiiorebitittm zdruifiiju vseh strank ali vxaj o načinu, kako pomirit} politično fitrmt fjiohtua".
Izvrševala} odbor uarotlno-napred' ne stranke je sklepal » Vasem cenj. dopisu o geji 4J12. t. h in se izrekel načeloma za to, da se udeleži enkete ter je v ta namen določil štiri delegate. Ker ste pa ie. pred sestavo pisma, poverjeno našemu predsedniku, v privatnem razgovoru dali razumeti, da enketa
ne bi imela smisla, akv se nima doseči zdruienjtt (fuzijt) strank, se je sestava odifovora odložila.
Iz poznejših temu razgovoru sledečih do(fudkov. ki so prišli v javnost, pa jf prišlo jiodpisano vodstvo do zaključka, da vendar ne gre ravno in edino le za združenje (fuzijo) vseh treh strank v tltžili....
I 'vidi vši toivj realno politično iu>-dlago ,,y podpisani odhoi\ kakor že pr-vntno natutraVftno, radoiudjno odziva reitj. ]'<ištmit vabilu, hoteč x tem pre-prtčiti vsako krivo razumfjenje.
Xašu stranka je bila vedno zago-vomiea načela, da se morajo skupne narodne koristi zastopati skupno brez razlike strank. To načelo je izraženo velo v zadnji točki strankinega programa. Iz t< aksijomatične potrebe izvajamo logični .akljnč, k. da se morajo v gotovih zadt vah narodne strank* — in naj si bodo drugače še tako nasprotne - • približati in tudi zjediniti, da le dosežejo skupni namen. Nadi tega seveda ni treba, da stranke izginejo; s<j vendar obstojajo pri vseh živečih kulturnih narodih, in slovenski narod bi doku me n-i: tiral le manjšo življenjsko in kulturno | silo. ako bi jih m imel. — Treba pa ] je. da se te stranke — osobito v malem /n Ztitiranein narodu, kakor je slovenski ¦-¦ nud seboj ne koljejo in uničujejo, ampak da se m< d seboj upoštevajo p» sfoji uioei in veljari. Treba bi bilo ramo e nas Sforeneih. da le stranke ' in s t raj t včasih v, h, lšč<j<, in najdi jo stih*  /,.'../ s, boj!
1" trm .-mislit s, strinjamo s spro-
,  Ž'.lo   mislijo   tnkete.
'           Ako izvoli   Vttše   blagorodje   torej
vzdržati idijo skupne enkete in skupnega razgovora strank,   I 'aot da ji mo   s tem • mi razpolago  Imena deligatov.
Na to pismo ni dal dr. Franko nobenega : odgovora. Vač pa smo ga slišali dne 2. t. m. vabiti   „ngrarceu v klerikalni tabor.  Pri  tem ' pa je govoril o strankah   tako,  da so morali s navzoči dobiti utis,  da  je  nespravljiva samo '. narodno napredna stranka.   No, končno pa se je pokazalo   nekaj   drugega,   namreč  to,   da . prvi,   ki niso za  nikako   spravo  in   nobeno ; složno delo,  so  klerikalci.  Dr.   Gregorčič je ; odklonii v deželnem zboru   sodelovanje 1 z raprednimi   poslanci,   kateri   so   v   imenu ; dobre stvari predlagali skupno nastopanje, če že ni mogoče povsodi, vsaj v vitalnih, gospodarskih, občekoristnih vprašanjih. V  državnem zboru je Gregorčič odklonil  lani sodelovanje s Štrekljem glede" trgovske šole ter glede slovenskih   šol.   Klerikalci,   katere   je predstavljal dr. Franko  na shodu 2. t. m. za zlata vredno može, pa so tudi agrarcem vse odklonili. Ničesar  jim   niso   hoteli  dovoliti, aitjpak vstopili naj bi ti lepo tiho in mirno v klerikalno stranko. Tisti,   ki   bi  jih prignal, bi dobil za plačilo mandatček.
Kdo je torej nespravljiv, kdo je proti vsakemu složnemu delu?
Povedali smo tudi 2e večkrat, kako nesramno so od'; tonili lani klerikalci skupen nastop glede" srednjih šol v Gorici. Lam je bil čas nastopiti energično  za slovensko uči-
teljišče, za gimnazij in realko; narodno - na-preura stranka je vpoštevala važen moment ter hotela lop skupen nastop, ki naj M bil tudi v pomoč državnim poslancem. Klerikalci so to ponudbo nesramno odklonili. Pisma priobčimo. — Podrezani od naše strani pa so podrezali Šusteršiča, da je njegov klub storil „važne sklepe". To je bilo vse.
Klerikalci razumejo skupnost samo pod črno zastavo. Tako njihovo intransigentno stališče je skrajno škodljivo, in če ne dosegamo, kar bi mogli doseči s skupnim nastopom, je krivda na strani klerikalcev, ki so odločno proti vsakemu resničnemu siožnemu delu, pa če Slovenci pri tem še toliko trpimo.
Nespravljiv jo tudi apostol miru in sprave dr. Franko; to se pravi: on je pripravlja rajši danes nego jutri vskočiti v črni tabor, ali z napredno stranko pa se boji konlerirati, Češ, kaj porečejo klerikalci! Mož jo pač pristen klerikalec, in kot tak mora biti proti vsakemu pogajanju ali sploh pogovorom z napredno stranko. Če so tudi drugi okoli njega drugačnega mišljenja, kaj to de. Fkaže le on ; on je diktator, on jih terorizira. Nikdo se mu ne upa povedati v obraz, kar misli — zabavljajo le za njegovim hrbtom. Sklepali bi radi kaj dobrega, kaj pametnega, ali dočim obračajo, obrne Franko vse po svoje. On je tako proti vsakouu složnemu delu, kakor klerikalci.
V deželnem zboru pa potrebujemo složnega nastopanja, če ne, ne opravimo nič proti Lahom.
Mi smo ;;ato, da nastopajo poslanci v deželnem zboru složno. Zato pa apelujemo na volilce, da volijo le take kandidate, ki bodo za tako složno delo. Take kandidate pa postavi le napredna stranka.
Or. Franko — klerikalni prigmjač.
Kdor bi se protivil zdravemu kmetske-rnti gibanju, ta bi bil velik neprijatelj našega kmeta. Ko se je pojavilo lani v naši deželi kmetsV gibanje precej živahno, je vsak razsoden človek rekel: -prav, tako se vzbudi nekaj novih delavcev, katerih že tako manjka povsodi. Prav, da se dobijo ljudje, ki bi se pečali z raznimi kmetskimi vprašanji, prav, da bi se orgauizovala dobra kmetska stranka. Pričetek je bil dober, aH čez čas so se začeli pridruževati drugi elementi, ki so vse skupaj zmešali. In kdo je največ zmešal ? Dr. Lojze Franko ! On se sploh ni zavzemal nikdar za pravo kmetsko stranko, ampak njegov namen je bil: mešati. V glavnem se je obra-i čal proti narodnonapredni stranki, nekaj časa j bolj prikrito, potem pa bolj očito, sreč pa ' mu je gorelo vedno za klerikalce ter mu Še gori.
Sk;ical je bil neko „mirovno akcijo". On se je predstavljal kot apostola miru in sprave med goriškimi Slovenci ter se obrnil na klerikalno in napredno stranko, da če ne more deseči popolnega' sporazumljenja med obema strankama, pa da se vsaj ublaži boj. Klerikalci so odbili vsak dogovor z naprednjaki. Sploh pogovarjati se niso hoteli in se nočejo,'ne le radi načelnih na-sprotstev, ampak zato, ker klerikalci sploh ne marajo nobenega skupnega nastopa z drugimi slovenskimi strankami niti v najvitalniših naših interesih. Napredna stranka pa je izjavila, da je pripravljena iti z drugo stranko v vseh naših važnih vprašanjih v boju za naše pravice in naš napredek.    Dr.  Franko je plaval
nekaj časa med obema strankama, rekel celo, da ker se ne more uresničiti njegova mirovna misija, da skliče zbor svojih pristašev v namen, da so razidejo — toda kaj se je zgodilo ?
Ljubeznivi dr. Franko je na vse to pač zboroval s klerikalci, z naprednjaki pa ni hotel. Da bi rekel svojim pristašem, naj se razidejo, to mu pa še na misel ai prišlo! Hotel je naprej ribariti v motnem, kar je pokazal zlasti na shodu 2. t. m., kjer je nastopil kot pristni klerikalni priganjač.
Tista konferenca s klerikalci ga je bila čisto zmešala. Obljubili so mu bili plačilo, če pripelje agrarce v klerikalni tabor. Zato pa je tako milo govoril ter se delal tako „kr-ščanskega", da bi ga morali sprejeti v prve vrste klerikalne stranke. Ker so so mu zbo-rovalci uprli, jo bil sicer nekoliko potrt, ali klerikalni priganjač se je kmalu potolažil, 6e8, Če njega ni y stranki, ne bo nič za klerikalce. Ostal je in sedaj govori, kakor kaže in se obnaša in vede, kakor kaže. Če treba biti pobožen politik, je pobožen, Če treba zabavljati, zabavlja, če treba prav krepko v smislu naprednih listov udariti po klerikalcih, pa si privošči tudi ta špas. Toda vedno je klerikalni priganjač, ki se bori proti narodno-na-predni stranki.
V četrtek ni hotel zborovati z naprednjaki, dasi je bil sklican pogovor že par dnij poprej, ker kot klerikalec sploh se noče pogajati z naprednjaki, ampak samo s klerikalci. Kaj to, če sklene zbor „agrarnih" zastopnikov, da bo stranka za poštene kompromise z drugimi strankami — on, dr. Franko odločuje, on je gospodar, drugi morajo le ubogati.
On je aosuluten gospodar.
In to naj bo agrarna, kmetska stranka? Kmetje, kam zaidete, ako le še jeden pojde za prefriganim advokatom Frankotom!
Družba sv. Cirila in Metoda.
Velika ve selica v prid družbe sv. Cirila in Metoda v Ljubljani. Ljubljanski ženski podružnici šentja-kobsko-trnovska in šenklavško-frančiškanska sti započeli veliko akcijo za splošno narodno veselico v prid družbi sv. Cirila in Metoda, ki se ima vršiti 2. februarja t. 1. Veselica bo nudila, kakor se čnje, prav ljubek, prijeten, domač, nad vse zabaven program, popolnoma v demokratiškem smislu. Ničesar se ne bo pretiravalo. Vsak zaveden narodnjak, vsaka narodna družinica, ki čuti veselje po neprisiljeni zabavi, bo dobro došla in prijazno vsprejeta. Toaleta je pos*. .ska stvar; pridi, kakor kdo hoče oblečen, čim bolj domačega se bo čutil v tem splošnjem narodnem taboru veselja, tem bolj bo pripomogel do zabave ia splošnega veselja. Nastopila bode v tem vsakdanjem fi-listerskem času zopet enkrat doba idealnih nazorov „Izza časa kongresa". Tej veselici je celo nebo naklonjeno. Sv. Peter je dal vsem junakom in junakinjam »Izza časa kongresa" dovoljenje, da se povrnejo za ta večer z dušo in telesom med svoje rojake ter prežive nekaj veselih uric. Govori se, da prideta celo Vodnik in Prešeren v posete.
V Ljubljani je bila glede prirevanj veselic v prid družbi sv. Cirila in Metoda posebno agilna šentpeterska Ženska podružnica, mnogokrat združena z ondotn o moško. Za to svojo častno tovarišico pa niste hotele izostati prirediteljici veselice za svečnico. Nadejamo se, da združi napovedan? veselica ne le okrožje častitih prirediteljic, temveč vse slovensko  misleče   prebivalstvo  ljubljansko  pa
tudi rodoljube iz vseh slovenskih pokrajin. Rodoljubi, naše geslo naj nam bo: „Na svetnico se snidemo na »kongresu" v »Narodnem domu" v Ljubljani ltt
Moll-ov Seidlitz-prašek
je za na želodcu trpeče neprekosljivo sredstvo
katero ima prednost pred vsemi drugimi dr a
stičnimi Čistil, kroglicami in grenSicami.
Cena orig. škatlje K 2 —
Ponarejanje se sodniško zasleduje.
Moll-ovo Franc, žganje in sol
za ribanje života. — Bolečine olajšujoče in okrepčojoSe sta-roznano sredstvo proti trganja in prehlajenja vsake vrste. Orig. steklenica K l«SO Ka prodaj po vseh lekarnah in mirodilnicah. Glavna lekarna ¦ — < r ¦ A. MOll, c. in kr. dvorni založnik, Dunaj, I,
TnchlauDen 9.
haloga v Gorici v lekarnah: G. Cristofoletti,
A. Gironcoli.
DOPISI
Iz bovškega okraja.
Županstvo občine Bovec se je ob volitvi 14. dne januarja 1908. konstituiralo tako le: JMlekuž A. A. Bovec št. 23. župan. Ostan Franc Bovec    št. 341 I.      podžapan,
Jutri 19. t. m. operno-dramatični večer v ..Trnovskem dnmn"
Eenda Franc Dvor
^  Kravanja Ivan Kal     ,
Bs Kravanja Mat. Bovec r
¦** Novinc Anton Bovec  ,
Huber Dominic.   n     ,
Jonko Leopold    „     T
*  Klavora Franc     „     ,
Uernuta Franc Plužna ,
Fon Franc Dvor          ,
.  Fon Franc Bovec        „
Kravanja Ant. Plužna ,
Kravanja Al. Koritnica „
Lajler Andrej Bovec ,
Mihelič Ivan        „    „
Mišic Franc Dvor       „
Mlekuž Miha Bovec    „
Mlekuž And. Koritnica »
Mlekuž Franc    n       „
Mrakič Andrej Dvor   „
Ostan Izidor  Bovec  a
Štraussgitl Anton „     „
Šuler Anton          .
52 II.
22 III.
37 IV. 298 V.
302 VI         B
122 VII. 235 VIII.
56         starešina
14 330
27
24 271 171
46 225              „
26
34              „
12
123
96
410
lz knninskega okraja.
Iz Krmina. — Kaj je vse mogoče pri onih faktorjih, ki so poklicani v izpolnjevanje človekoljubne dolžnosti, ako koga nepričakovano zadene kaka nesreča — in bodi to tudi tujec — naj pojasnijo naslednje vrstice: —<            Neki mladenič s  Kanalskega se je pri
¦¦J prevažanju vina prav nevarno ponesrečil v w Venkovem ob italijanski meji. V takem obup-^^   nem stanju ga je  neM   voznik   pripeljal   k
JJ3 zdravniku.------------A kaj  je storil ?   Kar
—^ enostavno odslovil je neljubega gosta. V ta-km4 kem krčevito bolečem položaju je nesrečnež L—1 pretrpel cele 2 uri mučeniške muke na vozu t nekem dvorišču. Niti občina, kljub da se jo je o tem obvestilo — in kar bi jej že dolžnost nalagala spraviti vsaj začasno nesrečnega v bolnišnico — ni poznala v tem pogledu ni-kake humanitete. Le g. dekan, ki je nesrečnežu podelil zakrament za umirajoče, se je res pokazal usmiljenega Samaritana, in je s svojim prizadevanjem spravil nesrečneža v tukajšnjo bolnišnico.
To dejstvo je tako, da  se je  ljudstvo
zgražalo   ter   dajala   duška r   prav   ostrih
¦   besedah    proti   taki  nečlovekoJjubnosti   —
m  da so omenjeni činitelji  smatrali nesrečneža
— manj kot za žival.   Morda ako bi bil kak
m   domačin, bi drugače ravnali!
Iz ajdouskega okraja.
Riil8ilir|, 16. jan. 1908. — Gospod urednik! Dolgo časa niste slišali nič veselega iz naše občine, saj tudi ni bilo mogoče vam mč poslati, ker tedaj je divjal vedno hud boj, ker mi nismo hoteli podleči. Toda vrnimo
se k prvemu; kakor sem prej rekel, da nič veselega, vam hočem jaz vsaj nekoliko  veselega popisati. Najprvo vam hočem opisati o naših društvenih razmerah, Kakor je znano imamo tukaj več bralnih in pevskih, toda ali bi ne bilo boljše, ko bi bilo eno samo društvo, da mnogo boljše bi bilo. Ali enkrat je bilo eno samo društvo in sicer bralno in pevsko društvo v Bihembergu s sedežem pri Maksu Ličnu. To društvo je kaj lepo vspevalo, imelo je blizu 100 udov, napravilo je nekaj prav krasnih veselic, imelo je mnogo  časnikov, in vendar je razpadlo, zakaj?  V prvi  vrsti je bilo krivo, da je  društvo imelo  prostore v krčmi, drugo malomarnost in sebičnost. Ko so ljudje uvidevali, da ne more to društvo dolgo obstati, so si vstanovili v raznih vaseh društva. Toda so postala tri pevska in bralna društvo, in sicer: v Vasi Sivigrad, na Preserjah VenecTih v^Cvetrdžu Cvetrož.Tudr za ta društva je bilo ljudstvo jako vneto, tako da so imela društva vsako nad 40 udov. Najmočnejše je bilo društvo Sivigrad; štelo je nad 50 udov, napravilo je tudi nekaj  prav lepih veselic, prave dušne izobrazbe pa ni dajalo društveni-kom. Društvo BVenecu na Preserjah ni bilo tako močno,  toda vendar si je kmalu osnovalo pevski  zbor  in z   veliko navdušenostjo so prišli dvakrat k vajam, potem ni nič  slišati o njem. A najbolj je propadlo društvo Cve-trož. Pri prvem plesu je društvo  dobilo nad 100 K čistega dobička,  ali   društveniki  niso nič vedeli, kam je prišel  ta denar, pri drugem plesu so izgubili.  Vsled  teh nerodnosti so začeli društveniki polagoma odstopati, tako da je ostalo do 21. dec. 1907. samo 7 društ-venikov.
Toda dne 21. decembra 1907. je imelo to društvo svoj občni zbor, ki pomeni za društvo novo dobo. Udov je pri občnem zboru poskočilo z 7 na 32. Društvo se je postavilo na stališče organizacije. Odbor se je izvolil sledeči: predsednik Stanko Kodrič, podpredsednik Leopold Jazbec, tajnik Fran Hebat, blagajnik Ivan Birsa, odborniki Maks Mihel Jožef Besednjak, ITt; jik Mihel. Naročili so se sledeči listi: „Soča«, »Gorica«, »Kmetovalec", ker imajo društveniki „Naš glas" in »Primorski gospodar" in bodo redno dajali drnštvu na razpolago, bomo imeli 5 časnikov, v kratkem Času si naročimo Še druge.
Društvo pristopi kot član .Zveze narodnih društev« na Goriškem. Društvo bode delovalo z vso močjo na to, da svoje člane izobrazi. V ta namen si je ustanovilo prepo-trebno knjižnico, kjer je že lepo število knjig; bode po možnosti prirejalo predavanja in si ustanovilo pevski zbor.
S krepkimi močmi, ki so postavljene na krmilo, bode društvo napredovalo. Želi se, da ne izostane nobeden količkaj zaveden narodnjak, ne samo mladina, temveč tudi možje bi morali pristopiti!
Skrbeli smo že pri volitvi župana, da se teh ovir ubranimo, zato smo izvolili moža, ki se je 30 let vežbal v občinskem zastopu. In glejte smolo! Vseeno nam hodijo iz Gorice sklepat račune. Menda iz navade 1 Sicer to je za nas malenkost, katera nas prav malo ovira. Mi smo politični apostoli en gros. Mi % smo ubogali »glas«, da smo pustili oralo, in [ zdaj si izvolimo take poslance, da bodo oni naše ranrite poljske poti popravljali, našo deco redili, naše dolgove plačevali in zemljo obdelovali, In mi bomo živeli kot ptice pod nebom, ki ne sejejo in ne žanjejo. Amen!
Nt 21JC8 so hodili radi zadnji Čas posebno neopravičeni in nelovci. — OrožniŠtvo je zopet naznanilo Josipa Saksida iz Vrtojbe radi tatvine, ker je vstrelil in snedel zajca na škodo lovske družbe v Vrtojbi. —
V-Renčati so aretovali Antona Krpana, ker je streljal z revolverjem za svojim sinom Josipom. V družini je že več časa prepir med Krpanom in njegovo ženo. ~ Ker je Krpan rekel, da mora enkrat imeti mir v svoji družini in napraviti prepiru konec, ga je orožnik
—  da ne bi Krpan res svojega sklepa izvršil
—  pripeljal v goriške zapore.
V  Št. Andraži sta se Kari Pavletič in cigan Tomaž Hudorovič nekaj semintje suvala in sta bila pri tem ljubkovanju oba telesno poškodovana. — Zagourjala se bodeta oba pred sodnijo, akoravno se Čutita oba jako nedolžna.
V  KOZ»i je bil pred 12 leti ples, pri katerem je bil Bozilij Prinčič z nožem zaboden in umorjen. Takrat je bilo več oseb ob-dolženih tega umora, pa so bile vse oproščene. Danes je pa orožništvo pripeljalo v goriške | zapore Karola Prinčiča, katerega je izdala njegova bivša ljubica, da je on imel takrat nož v rokah in da se je tudi pohvalil, da je dal Prinčiču — en „štihtt. — Prinčičeva ljubica, katera je Ž njim živela več časa v kon-kubinatu na Koroškem — je to iz jeze povedala, kar jo je Princi*, zapustil in noče več z njo skupaj živeti.
Zveza narodnih društev.
Akacl. far. društto »Adrlji" otvori jutri svcjo
peto knjižnico v Mirniku m it. meji. Z otvoritvijo so združena 3 predavanja.
Prsdavanje i Pogori. — Jutri se bo vršilo ob 3 V, v novi dvorani Štefana Breganta predavanje dr. Ernesta Dereanija : „0 spolnih boleznih".— Vstop dovoljen le odrastlim. Vslikl ples kolesarskega
Iz sežanskega okraja.
Iz Sežani. — Občni zbor pevskega društva »Zorislava" je odložen na nedoločen čas.
Iz komenskega okraja.
Nabrežfna. — Slišali smo, da nas zapusti naš postajenačelnik g. Krainz in da gre v Avio na Tirolsko. Na njegovo raesto pa da je imenovan neki Culot, zopet Lah, kakor dosedanji; To se ne sme zgoditi. Nam Nabrežin-cem pritiče slovenski postajenačelnik. Konec mora biti enkrat temu preziranju. Dosedanji sicer je bil brezbrižen za vse, a takega ne potrebujemo. Želimo in zahtevamo narodnega moža.
Iz goriške okolice.
Iz Vrtojbe. — Kakor druga leta sploh, nas je tudi letos doletela čsst, da imamo že cel teden v našem županstvu deželnega uradnika, da nam vreja občinske račune. Dasi-ravno nismo prav ničesar napravili v blagor občine, ne moremo zgruntati teh računov, ki so le vsakdanji kakor pri vseh županstvih, sploh takih, ki nimajo nobenih novih naprav in stroškov.                                            •   <
ttriištfl ,Gorici", kateri se vrši v soboto 25. t. m. v dvorani hotela Central, obf ta bi: i tak po predpripravah, da vspe letos najlepše. Cvetlični korzo bode zelo zanimiv ter je vredno, da si ga vsakdo ogleda. Pariio, katero je vredno 100 K, bode razstavljeno v izložbi g. A. Gabrščeka v »Trg. domu«.                                     0dbor.
Medved
Domače vesti.
Operno dramatični *a čer t Jmoiskera duiM.«
— Jutri, v nedeljo 19. januvarja 1908. bo v »Trgovskem Domu* v Gorici gostovanje članov deželnega gledališča iz Ljubljane, ki pri-rede operno-dramatični večer.
I. del. 1. Želenski: Arija iz opere „Ja-nek", poje tenorist Jastrzebski. 2. Leonca-vallo: „Bajazzott. Prolog, poje bariton Kon-dradcki. Arijo, poje tenorist Jastrzebski. 3. Helmersberger: Opereta »Dunaj po noči", „Mici in Žana, plesni duet, predstavljata su-breta Skrdlikova in komik Vaverka. 4. Ustreliti se hoče«, veseloigra v enem dejanju. Spisala Zagorka, prevel in režira gosp. Danilo. Osebe: Mirko Deu, zdravnik, Danilo. Zorica, njegova soproga, Danilova. Dejanje se vrši v Gorici. Odmor 10 minut.
H. del. 5. Gounod: „Fausttt, molitev Valentina, poje bariton Kondradcki. 6. začarana pgalnica«, poljska narodna, in »Lepi
priporoča
Pelerine . . . po K 16" Zimske obleke . . „ „ 30 Površne zimske suknje „ „ 30
Izidor«, poje operetni režiser Kratochwill. 7, Čajkovski: pesem, poje tenorist Jastrzebski! Rubmstein: pesem, poje tenorist Jastrzebski. 9. Wagner: BTannhauser«, poje baritonist Kondradcki. 10. Audran: »Punčka«. (Le po-upče), opereta. Tercet, predstavljajo: Alesia Skrdlikova. Chautrelle Vaverna. Lorencio Kratoclnvill. Pevske točke spremlja na gkso-virju kapelnik Benišek.
Začetek ob 8. uri zvečer. Cene sedežev: Pritličje: Fotelji 3 K. Sedeži I.—IV. ?rste 2 K, sedeži V.—VIK. vrste 1 K 50 vin. Balkon: I. vrsta 2 K, II vrsta 1 K 50 vin. Stojišča 80 vin. Dijaki in vojaki do narednika 40 vin.
Predprodaja vstopnic v trgovini g. Gabrščeka v »Trgovskem Domu",
Člani slov. deželn. gledališča iz Ljubljane.
Dami zi nDija$ke m^\- Dr. ai
Jranko, odvetnik v Gorici, je daroval 50 K. Županstvo v Tolminu je poslalo 30 K. Mladina v „Slov. Čitalnici" je izročila polovico prebitka zabavnega večera dne ll. jan. 1908 v znesku 31*10 K. Na istem večeru nabral g. Torkar 320 K. Veseli aagrarci« na keg-Pcu pri „jeleautt v klubu liberalcev zložili 4 K. Na račun mesečuine se je vplačal*, 27 K in v blagu izročilo nekaj kilogr. masti in zabele.
ImenoianjB. — Finančna komisarja Tomaž Birimiša in Julij pl. Steffanini sta imenovana finančnima tajnikoma v področju finančnega ravnateljstva v Trstu,
Zi družba si. Cirila In Melodije podala go-
spica M. Perin K 3, katere je nabrala v se-seli družbi v Breginju.
PMtaleBifielnlkoi n južitm koiodtoru v Go-
nci je imenovan revident g. Ludovik Berzč, sedaj dodeljen obratnemu inšpektoratu v Trstu.' K temu se nam piše: Imenovan je z odo-brenjem tukajšnje laške trgovske zbornice. Lahi so sicer pričakovali in si želeli nabrežiu-skega načelnika g. Krainza, goriškega rojaka, ali g. Krainz je prestavljen nekam daleč na Tirolsko, k nam v Gorico pride pa imenovani g. Lud. Berze. Kakor rečeno, je bil sedaj pri obratnem inšpektoratu v Trstu, bil je pa žo načelnik v Krminu, kjer pa ni bil posebno priljubljen. Poznan je kot energičen človek iu ima komaj 40 let.
Dosedanji načelnik g. inšpektor Anton Kropsch stopi po 40-Ietnem službovanju v pokoj. G. Kropsch bi bil neutralen načelnik, enako pravičen proti vsem — seveda pa je pro-težiral italijanstvo in nemštvo; to pa radi tega, ker imajo Italijani na južnem kolodvoru glavno besedo. Temu je kriva tudi slovenska brezbrižnost. Tak5no oblast in veljavo, kakor imajo Italijani na južnem kolodvoru, bi morali imeti mi Slovenci, na državnem kolodvoru, kjer pašuje še vedno samodržec Wieser.
Od uovoimenovanega načelnika upamo, da bo pravičen napram Slovencem kakor napram drugim narodnostim.
Tri ČIStBl nagradi za razstavo z geslom »Otrok« — eno po 100 in dve po 50 K razpisuje »Splošno slovensko žensko društvo" v Ljubljani za tri najboljše ilustracije slovenskih pravljic, oziroma za tri najboljše, otroškemu pojmovanju primerne ! slike ali risbe, katerim je zajeta snov iz slovenskih pravljic, bajk ali narodnih pesmi. Glede vposlanih umetnin bode razsojala posebna jury, sestavljena iz slovenskih umetnikov, literatov in pedagogov.
Vsprejete slike in risbe se izlože na razstavi občinstvu na ogled in v nakup.
Slovenski umetniki naj blagovolijo vpo-slati svoja konkurenčna dela najkasneje do 15. m aja brez podpisa ter naj predlože v zaprtem ovitku, na katerem je zapisano geslo, svoje ime in naslov. Isto geslo naj se zapiše tudi na zadnji strani slike.
Dr. Franki |e Izgubil oljkino vejice Ura In Sprail. —• V četrtek se je imel vrSiti pogovor med delegati narodno-napredne stranke in delegati agrarne stranke. — Ali mož od strani agrarne stranke ni bilo. Na shodu agrarne stranke 9. t. m. se je sklenilo, da bo „kmet-
GORICA, Corso Josipa Verdi št. 38.
Vse p najnovejšem uiajsM kroju.
ska stranka" za poštene kompromise s stran- ' kami, toda čez 8 dnij so ž^ pozabili na sklepe, i to se pravi dr. Franko je imel vse skupaj za I norca. Za četrtek je sklical svoje nzaupnike", ' s kateri! .* je postavil kandidate za deželni zbor, samo da ni bilo potreba zborovati z aa-rodno-napredno stranko.
Na pisma, katera so dobili dr. Franko, M6rmolja iz Vrtojbe, Savnik h BHj in KriŽ-man iz Dornberga, kt,SQ bili zbiajji^il.agraroe^ ¦ delegate gledč kompromisov s strankami, m bilo nobenega odgovora. Delegatje narodno-[ napredne stranke so čakali, ali agrarnih mi-l roljubnifc delegatov ni bilo. Apostolu miru in sprave dr. Frankota se ni zdelo vredno niti odgovoriti. P&6 pa se je videlo?" da je**žana-; lašft sklical za čatrtek svoje „zaupnikeu na dolgo sejo. V torek je dobil pismo na dogovor, ravno prav še, da je mogel sklicati zborovanje ter tako dobiti za vsak slučaj izgovor, da jo zadržan. K6, ker je z lahkoto ostale tri delegate: Križmana, Savnika iu Merraolja pridobil za to, da se ni treba nič razgovarjati z narodno-napredno stranko, je storil akademično izobraženi dr. Franko celo to netaktnost (da ne rabimo pravega imena), da je pustil čakati delegate ter se mu ni zdelo vredno povedati, da agrarnih delegatov ne bo. Poslan je bil neki gospod do njega, naj ga popraša, a!i pridejo ali ne pridejo. Tega je pustil čakati dolgo časa pred zboro-valno sobo, potem šele se je zljubilo visok emu gospodu doktorju neuljudno odpraviti ga z ošabnim odgovorom, da agrarnih delegatov no bo. Gospod doktor naj si blagovoli zapomniti, da se tako ne dela z akademikom i — Hinavsko je napovedoval, dn napravi mir v deželi, kazal se je apostola miru in sprave, imel je dolge konference s klerikalci, ali z aaprednjaki pa noče spregovorili niti jedue besede. Seveda moža za pametne politične besede ni dobiti, in če bi jih slučajno govoril, bi bile grda hinavšeina,
Dr. Franko je izgubil vejico miru in sprave, nič več ni mirovni apostol, ampak bojevit petelin proti -— narodno-napredni stranki.
In tak človek naj bi reševal goriškega kmeta? Na glavo je padel vsak, kdor še naredi korak za dr. Frankotom.
mm mastni očatja - i boju proti Slovencem. — Pred prazniki so začeli dobro poučeni po-samičniki šepetati, da je stara trgovska hiša A. Pavle ti g v likvidaciji. Gosp. A. Oa-b r § č e k se je takoj začel pečati s to zadevo, da bi spravil lepo posestvo in trgovino v slovenske roke. (Poleg trgovine je bilo združeno tu zastopstvo Majdičevega mlina v Kranju in špedicija*. — Po marljivem iskanju v Ljubljani in Trstu se je oglasil med prav dobrimi najboljši mož — g. Karol Meglic iz Ljubljane, lastnik znane trgovske tv^dke Lav-renčič <!fe Domicelj. On je trgovec pr?e roke, ima zaloge in nakupovališča v Slavoniji in Srerau, zato kakor nalašč za najuspešniši nastop v Gorici. Gosp. Meglic je prišel in sklenil pogodbo 5. t. m., toda veljavna bi postala Šele l?, t. m. opoldne, ako jo odobre vsi interese* *i Zbor upnikov je to pogodbo že odobril 10. t. m.; njih zastopnik je naznanil takoj g. A. Gabrščeku, da je kupčija sklenjena. (Upniki bi dobili po tej kupčiji okroglo 70.000 K več nego so imeli v proračunu).
11. t. m. pa sta začela dr. Venier in Giorgto Bombig tekati po mestu, slikala sta mestnim očetom in drugim prvakom nevarnost, ki preti Jtelijanstvu" Gorice, -— in zvečer po 9. nri sta zbobnala v Pavletičevo hišo kakih 25 prvakov, med njimi skoro pol-noštevilno vsi mestni očetje. Ob 2 7, popol-noči je bila sklenjena kravja kupčija v tam smialu, da prevzame trgovino konsorcij pod vodstvom Bombica, hišo pa navalijo na hrbet — goriškemu mestu. Za vse vkup so dali 15.000 K več nego Meglic.
Za sinoči je bila napovedana seja mestnega zastopa z edino točko dnevnega reda — nakup Pavletičeve hiše. — Daa poprej je podal A. Gabršček na* deželni odbor opopran in zasoljen protest, kako mestni zastop kupuje v kratkem času že osmo hišo iz strahu pred Slovenci. (Radi zanimivosti ga priobčimo prihodnjič.) — Ta protest je že deloval na razburkane živce v tolika, da je bila sinočaja seja nakrat odložena.
Med tem pa si je konsorcij že v laseh. Majdič je že oddal zastopstvo svojega mlina Slovencu. Vsi boljši trgovci in obrtniki, ki so se posluževali špedicije Pavletičeve, so pooblastila Že odpoklicati ter jih dali večinoma Bozziniju, ki je pa tudi član konsorcija. — V Gabrščekovem protestu je tudi povedano, da od slovenskih odjemnikov ne ostane niti jeden; tudi na druge načine so to že izve-
deli. Lahov pa itak ni! — Ob tej perspektivi za bodočnost so naredili konsortisti kisle obraze. „Diavolo, cossa, gavemo compra aria — per 200.000 corono ?! Diavolo porti il Venier e Bombig e tutti quanti!u Tako so šče-betali zadnje dni po vsem mestu. Bozzini upa, da še pridobi, ako izgine Pavletičeva trgovina, pa boji se bojkota pri Sv. Luciji Orzan se tudi boji bojkota pri Sv. Luciji in v Gorici. JJožJe sicer postal bogat *bd Slovencev, ali tudi ofi-on^tm velikd1f*a1$ se mu zaprejo slovenski žepi, bedo vsi vkup še pretakali debele solze po lepih starih časih. - Bom-b i g se je tudi zbal bojkota ; jezi se pa na Bozzinijai ki je pobral najboljšo klijentelo. Dr. Venier hodi razburjeno in klaverno po mestu, navdušuje in tolaži konsortiste, ali slišati mora marsikak: maledetto, maledetto! Skratka: cela tragikomedija o pustu t
Mi Slovenci se pa smejemo. Ako bodo hoteli laški kaporijoni pokupiti in preplačati vse tisto, kar bomo kupovali Slovenci, tedaj bodo kmalu vsi vkup — na bobnu. Fiat! Kmalu bodo imeli priliko, odkupiti nekaj Slovencem izpred nosa za -- nad 1 milijon kron ! Le vkup!
Zlipl UČitllJSki ShOd se bo vršil dne 23. t. m. ob 1% nri pop. v gorenji dvorani kavarne BCentralB v Gorici. — Dnevni red: 1. Naš položaj in kandidatura za deželni zbor. Sklicatelj za učiteljstvo je gospod Leopold Furlani, nadučitelj v Štandrežu.
h todltilji agrarne stranka pritiče gospodarsko izobražen mož, ne pa političen šušmar. Agrarna stranka ima biti strogo kmetska, stanovska stranka. Tu je vse polno dela, ogromnega dela. S fikfakovsko politiko pa bodo kmetje le škodo trpeli!
»Kmetovalec", glasilo c. kr. kranjske kmetijske družbo je ob novem letu na kratko pa markantno povedal, kaj je storila družba za kmeta tekom svojega obstanka., Če bi bil dr. Franko res goreč za kmetove koristi, bi se bil lotil dela za kmeta takoj, ko je prišel v Gorico. Dolgih 10 let je Že med nami. Kaj bi, bil lahko že dobrega storil za kmeta, za katerega pa mu je za?<)lo biti srce šele lani, 1907. Lepo delovanje, lepe uspehe bi bil lahko % imel za seboj po vzorcu omenjene kmetijske družbe. Tako pa ni nič in nikoli nič ne bo, ker je delo dr. Frankota devete briga, vse pa mu je politično šušmarenje, katero naj prinese dobiče* klerikalcem, s katerimi je zvezan in od katerih pričakuje plačila. — Tak človek pač ne tiče za vodica agrarne stranke. Dokler bo klerikalec na čelu agrarne stranke, bo taka stranka le škodovala vsakemu pravemu napredku v deželi, koristila pa klerikalizmu, ki hoče vse podjarmiti in v temi držati.
.Agrarno" stranko si predstavljajo na deželi kot
kmetsko, protiklerikalno stranko; upajo na skupen nastop „agrarne" stranke in narodno-predae proti klerikalni stranki pri deželno? zborskih volitvah in sploh povsodi. V agrarni stranki vidijo sopomoč v boju proti klerikalizmu. Zaradi tega so možje po deželi uneti za to, da nastopijo vsi napredni življi sedaj ob deželnozborskih volitvah proti klerikalni stranki. Toda v Gorici dr. Franko misli čisto drugače. Speljati je hotel vse agrarce lepo v klerikalni tabor. Ko se mu to ni posrečilo, se je lovil nekaj dnij okoli kompromisov, sedaj pa nastopa stranka že samostojno; to se pravi, če bodo hoteli klerikalci še kaj konfe-ršrati ž njim, pojde lepo ponižno k njim, z napredujaki pa nofie.nobenega razgovora. Tako se postavlja dr. Franko v nasprotje z možmi po deželi, ki hočejo doseči potom ,,agrarne" stranke nekaj dobrega, nekaj ljudstvu koristnega. Koliko .časa bodo še trpeli, da jih bo vlekel za nos'?!
Od strani slav. trgovskih sotrurinlkoi se nam
poroča, da so vabila za njihov ples razposlana. Ako kdo pomotoma ni dobil vabila, naj se prijavi za vabilo pri odboru.
Kaj li ŠS dOStl Škode? — Lani so bili zapeljani v goriški okolici mnogi kmetje, da so volili „agrarnega kandidata", ki je sanjal, da bo na vsak način izvoljen za državnozbor-skega poslanca. Zmaga bo naša — so kričali pred volitvami, po volitvah pa jih je težila blamaža. Tako so ž.apeljanei spravili sami sebe ob dobrega peslanca, katerega bi jim dala na-rodno-napredna stranka. Kaj naj se letos ponovi taka škoda? — Če bi se ponovila, bi bile posledice strašne, in sicer prav za kmeta.
Umrl Je v 6oHcl obče znani duhovnik Fr. Zoratti, do pred par let kaplan v cerkvi sv. Ignacija na Travniku. Zoratti je bil dobra duša, zato povsodi priljubljen. Za to, da bi bil dosegel kako večjo šaržo v svojem stanu,
se ni brigal. Tudi je hotel ostati v Gorici. Zoratti je bil tudi precej premožen mož. Doživel je visoko starost 83 let, Bil je več časa mestni svetovalec v Gorici. Govoril je tudi dobro slovenski.
Shod V OutOVijah na Krasa sklicuje — agrarna stranka za nedeljo 19. t. m.
Torej med napredne Kraševce hoče iti dr. Franko s svojim Mermoljo. Vidi se, da hoče prav oeito mešati jaaprednjake, da bi imeli klerikalci toliko "večji profit! Ni mu mar za to, da bi se boril proti klerikalcem v goriški okolici, o ne, ampak naprednjake hoče naskočiti s svojo razdorno, klerikalno, proti-Ijudsko politiko. To je škandal od tega doktorja, da mu ga ni para. Tako razdorno, tako v prilog klerikalcem še ni delal nihče! KraŠevci naj namočijo brezovko pa poženejo tega pravdarja od sebe, da bo tekel, kar bo mogel!
Dopis „K zadanemu večeru v Čitalnici" v
»Soči« v četrtek je vzbudil jako mnogo odobravanja pa tudi jeze in srda pri prizadetih. Ti prizadeti oblegajo že dva dneva našo uredništvo, prinesli so nekak odgovor, hodili so se kregat in žugat. Glede" njihovega pisanega odgovora jim radi potrdimo, da so pošteni gospodje, ki niso imeli glede" dobička v denarju nikakega slabega namena. Takega namena jim pa tudi nikdo ni podtikal. Mi smo se le čudili, da so si tako napačno tolmačili oni stavek. Če bi se ne vstavili le pri onem stavku, marveč Čitali pazno naprej, bi bilo izključeno tako krivo tolmačenje. Jeza in srd m vrtita v glavnem okoli tega, zatorej sena druge točke ne oziramo, tudi zavoljo tega ne, ker nočemo vzbujati nove jeze. Naj se le potolažijo oni gospodje — čez čas porečejo, da je imela „Soča« prav. Tako je rekel že marsikedo. — V Gorici imamo celo vrsto društev: Čitalnica, Prosveta, Pevsko in glasbeno društvo, Delavsko podporno društvo, dve podružnici sv. C. in M., Dijaško kuhinjo in naposled tudi društvo — Slovenske mladine. Kdor ne najde tu dovolj torišča za delo, naj gre pa med kavče v kason. — Radi priznavamo, da mladi gospodje niso imeli slabih namenov, da so se veliko trudili itd., toda občinstvo jim bo hvaležaejše, ako svoje moči združijo z ostalo mladino.
Kandldatje „airaroe stranke". — v četit-k je
postavljal dr. Franko kandidate. Sklical je bil skupaj nekaj ljudij, na kar je postavil kandidate : v splošni kuriji za deželni zbor: učitelj K*mda v Volčah, občinski redar v Vrtojbi Mermolja in pa — naš narodno-napredni poslanec fetrekelj! Kaj se js s pametjo skregal dr. Franko, da se drzne postavljati on Streklja za kandidata? Štrekelj je napreden mož, Franko pa hinavski klerikalec! — Za goriško okolico je postavil kandidate: Iv. Savnik v Biljah, Vrčon v Skriljah in Ob-Jjubek v Kojst )»a, on bi rad kandidiral pri veleposestnikih L>j ae vendar resni možje ne pustijo za ru;.ca imeti od jednega Frankota ! — O kandidaturah bo še govora, pa resnega, toda brez šušmarskega Frankota.
PertnttazlORl deila IV. Tomata, epoca VIII. della dleta  Prevladale l. t. d... To so zapiski
zasedanja deželnega zbora goriškega od 18. febr. do 16. marca 1907., opremljeni vse tako lepo po laško, kakor pritiče v dobo zveze Pajerja z Gregorčičem. Različna krajevna imena slovenska so pisana v laških spakedrankah.
Leto za letom smo drezali slovenska odbornika, naj se potrudita, da bodo ti zapiski vendar taki, kakor se spodobi, pa zamau. BerbuČ je sicer čital v „Soči" to opravičeno zahtevo, ali brado si je pogladil, pa je bilo vse pozabljeno.
Zmešll SO je vojaški kapelnik tukajšnjega 47. pešpolka R. Benczur. Včeraj je hodil po raznih trgovinah ter nakupoval različne potrebščine za godbo/potem je pa^natooštnem uradu na Verdijevem Tekališču 'govoril reči,
L™?6™ S? j* videl0'. da ijelubogi mož znorel. Odpeljali so ga najprvo k usmiljenim bratom, od tam pa na Dunaj.
. t V domobranski vojašnici si je prestrelil neki vojak namenoma prst, da bi bil potem vojaščine prost, a menda se mu ni prav dobro posrečilo, ker bode mogel, ko mu prst ozdravi, še naprej služiti. — Sedaj je v bolnišnici.
Odprti lekarni. — Jutri popoludne bosta odprti v Gorici lekarni Pontoni-Kurner. —V teh dveh lekarnah bo tudi ponočna služba v času od 19. do 26. t. m.
Politični pregled.
Sveto vojno proti Francozom je napovedal novi sultan v Marakešu Mulej Hafid. Avstrijski In ogrski delegatje so dospeli včeraj
na Reko.
Pruski deželni zbor je sprejel  znani proti-poljski razlastilni zakon.
Razne vesti.
Akademično druStvo »Slovenija« ua Dunaju priredi svoj III. reani občni zbor dne 20.1.1908 v restavraciji „Zum grUnen TorB VII. Ler-chenfelderstrasse ob 8. uri zvečer.
V Maki se širi kolera. Umrlo je že več sto oseb. Bojijo se romarjev, ki pridejo v kratkem, da se Še bolj razširi bolezen.
Orezd pomllOŠČen. — Cesar je pomilostil duhovna Drozda, bivšega predsednika Sv. Vaclavske posojilnice v Pragi, ki je bil leta 1903. rudi poneverjenja obsojen na sedem let ječe.
Mesto Rio Pinto na Portugalskem se podira. Pogreznilo se je 6 hiš. Nevarnost je, da se pogrezne celo mesto.
l «. s,M"1šf!ni P'!P«m sluibmilm Jezikom os
koroškem deželnem Odboru. — Državna sodnja je izdala razsodbo, da sa ugodi pritožbi občine Šele pri Borovljah proti deželnemu odboru koroškemu radi odklanjanja slovenskih vlog, ker da je deželni odbor s tem svojim postopanjem kršil pravice enakopravnosti, zajamčene po državnih temeljaih zakonih.
Občina Šele se je namreč pritožila na državno sodnijo proti koroškemu deželnemu odboru, ker ta ni rešil v slovenskem jeziku spisaue vloge, v kateri je občina zaprosila za odobrenje zvišanja občinskih doklad v smislu proračuna za 1. 1909., in je celo kar «avrn»l omenjeno vlogo. Rešitev se je odklonila radi tega, ker je deželni odbor naroČil pisarni, da ne sme sprejemati slovenskih vlog, ampak da jih mora nerešene vračati. Sedaj pa je državna sodnija izd&ta razsodbo, da se je z vrnitvijo nerešene slovenske vloge kršila rav-nopravnost slovenskega jezika, ki mu je za-, jaračena v ustavi. Sodnija je smatrala dokazane, da je deželni odbor vrnil vlogo le radi tega, ker je bila pisana v slovenskem jeziku. Zastopnik deželnega odbora, dunajski odvetnik dr. Lenoch, je ugovarjal, da nima državna sodnija pravice izdajati pravoveljavne odločbe. Državna sodnija pa je ugotovila, da ona iungira v tej zadevi ko zadnja instanca in da ima zato pravico izdajati pravoveljavne odločbe. V obrazloževa^ju svoje odločbe pravi • državna sodnija, da je slovenski jezik na Koroškem v deželi navaden jezik in da ima v zmislu § 19. o. z. vsaka slovenska občina pravico posluževati se ga v svojih vlogah na oblasjtva, ki so tudi primorana v tem jeziku spisane vloge ne samo sprejemati namreč tudi reševati.
Deželni odbor je torej strašno pogorel in slovenska  pravica je doživela sijajno
PAROBRODNA DRUŽBA
Seuerno-nemški boyd-Bremen
(NORDDEUTSCHER LLOVD-BREMEN)
Redne parobrodne črte iz Bremena v Novi - York,  Baltiniore,
Galveston, Bnenos Aires, kakor tudi po pristaniščih južne Azije,
Avstralije itd.
Parobrodl Nemškega severnega L10yda:
37 velikih parnikov za vožnje po evropskih morjih.
178 velikanskih brzib parnikov, z dvema vijakoma za transoceanske vožnje, od katerih 30 s lo.ot O ton.
11 velikih parobrodov za prevažanje blaga; 2 velika parnika za vežbanje.
Vsega skupaj 440 parnikov, od katerih 172 brzin, opremljenih
11   velikih  naj moderne jih  parnikov delu. 201 manjših parobrodov.
modernim komfortom,
ki preplovejo ocean v 4 dneb. »r 470 agencij v prvih svetovnih pristaniščih. == Cene zmerne. Dobra hrana na parniku. ss==
Informacije in pojasnila daje
Glavni zastopnik v Trstu Piazza Giuseppiifa  1.
Telefon it. 206B.
F. STUMPE
Lepa hiša z vrtom
Ieže*a ob glauni cesti - 10 minut od Gorice
se ppoda  taltoi*
Kiša je priprauna za usako obrt ter je
še 7 let daoka prosta.
Pojasnila daje upraua našega lista.
Postavno zavarovano!
-------------Vsako posnemanje se kaznuje,
Cdino pristen le samo
Thierry-jev balzam
v. zeleno nuno. 12 malih ali 6
dvojnatfh steklenic a\i  1  velika
specijalna steklenica  s   patonto-
vanira zamaškom K &'—*
I Thlerry-jevo Centifolijno mazilo
I prati vsem,  se  tako zastarelim I ranam,  vnetjem, itd.   2  lončka j K 3*60 pošilja le proti predplačilu zneska ali povzetju.
[ Obe domači sredstvi sti najbolj! povsod znani in starodavni.
Narodih naj so naslovi: Lekarna .<--. Thierrv v Pregradi pri Rogatcu Slatini.
Zaloga skoro v  vseh lekarnah. Brošuro s  tisočerimo roigiualnimi zahvalnimi pismi zastonj in poštnine prosti.
Žene!
m Na prodaj je lepa hiša v Dornbergu
bhshi pripravna za vsako obrt In trgovino. «» Cena po dogovoru.
Ponudbe je pošiljati na uppavnlštvo „Soče".
Novodošlo blago za
nastopno sezono
se vdobi po zmernih cenah
v delavnici in trgovini z gotovimi obleta!
= Anton Krušič, ==
krojaški mojster in trgovec
v Gorici
tekališče Jos'pa Verdi štev. 83
in v podrcžni delavnici na Tržaški cesti v
lastni hiši (? bližini g. Črnigoja).
Važno za gg. enoletne prostovoljce.
Ker imam naročenih že več uniform za gg. enoletne
Ako trpite na širjenje krvi in na po- { dobnih boleznib, tedaj pišite na P. Ziervas-a | Ealk 244 pil Solina ob Reni.
Nekatera od sto in sto zahvalnih pisem: »Gospa B. iz W. pi§e:   Lepa  hvala!  VaSe
sredstvo je učinkovalo že 5, dan".
Gospa L. v M. piše: „PriporoCala bom vsakomu
Vaše izvrstno sredstvo ter ne bom sama nikoli brez
njega".
Ngg^ Arhitekt S. v M. piše:   »Za izborno postrežbo
se zahvaljujem. Pri moji ženi je VaSe sredstvo že po
3-dnevni rabi brez bolečin učinkovalo*.
Proti pošiljatvi 1 marke nemške veljave (tudi
v znamkah) pošljem knjigo: »Motenje perjode" spisal
dr. Med. Leviš. — Pojasnila brezplačno.
Za odgovor naj se priloži znamko.
prostovoljce se nudi sedaj" ugodna prilika tudi drugim, da si naroče" obenem, ker stane manj ako
se jih dela več skupaj. Nadalje  se  priporoča   gg. dijakom za  nabavo   oblek
po jako zmernih cenah.
Znanim odjemalcem se daje
tudi na mesečne obroke po
10 kron. To velja pa samo
za civilne obleke.
*##***###*******
POTNIKI V AMERIKO
Pozor!
Pozor!
Kdor kote dobro in hitro potovati ¦ francoskimi parobrodi ta Ha-vrt t AMriko, na] pift« pred odhodom od doma sft pojaanila aa nalo
najstarejšo firmo
Zwllchenbart, Basel (Švica) CodnOkadMfiatz l
Za dobro in hitro ekspedleijo se garantira.
Naznanilo.
Podpisani naznanja, tla je prescil svojo odvetniško pisarno v palačo Attems v prvo nadstropje, na Komu. Vhod Čez vrt po stopnicah na desno
Dr. Derzegnassi.
<•#**¦¦*¦#¦¦¦**##
»Loj—i
kupujemo po najvišji dnevni ceni.
Opozarjamo zlasti naše mesarje, naj tope in zbirajo loj za našo tovarno. Sprejemamo ves loj, kar ga kdo more zbrati. Kdor ima loj, naj se oglasi.
Goriška tovarna mila A. Gabršček.
A. vd. Berini
Gorica, Šolska ulica št. 2.
uelika zaioga = = oljkinega olja
prve vrste najboljših fvrft iz (stre, Oteije Melfeta, Bari ia Niče
s prodajo na drobno in debelo.
Prodaja na drobno: Kron 1*12, i'20, 1*36, l'iit 1-60,1-80, 2'- za inči po 72 fin.
------     Na debelo cene ugodne.------
Pošilja  poštnine prosto na dom. Posodo se pušča kupcu  do   popolne   vporabe olja; po
vporabi se spet zameni.s polno. Pravi  vinski   kis in navaden. Zaloga _.--------------m||a jn SVeč.----------------
Cene zmerne*
v Novem mestu (Budolfovo :: Kranjsko) le uredil In Izdal:
Cenj. dame in  gospodje - pozor
\fcvl   Vnrstvena 7mm*a '¦ ..Sidro"    I (lTJI
pSSal Liniment. Ca psi c i Mnp.|LS™
'-                             Nadomestek za                  ¦¦¦¦¦
Anker-Pain-Expeller
je povsod pripoznano kot  najboljšo sredstvo proti, prehlajenjn itd. z* ceno
80 vin., K 1*40 in 2*— se dobi po vseh lekarnah. Pri nakupu tega tako priljubljenega domačega zdravila se je posluževati le originalnih steklenice v škatljah z našo varstveno znamko „si« drom" ker le tako je zagotovljeno, da je izdelek pravi.
__   Dr. RICHTERJEVA LEKARNA   ____
k ..tlateia leva" v liagl I Elisabothgasso  Štev. 5 no Cnarno raipollljanje.
Dr. Eli
|e urec
1 uMli-pAi refl iD
rt rt rini THintriltiilf z drugimi civilno-Slllllll iIlflVIlliiK pravdnimi zakoni. MUltul ffl U f llUlu, ___ Knjiga je popo« len zbornik pravil označene vrsto; koncem tva-rine je obSirno stvarno kazalo v slovenskem ia hrvatskem jeziku. — Obseg XII. in 809 strani; cena vezani knjigi 8 K. poštnina 5*5 v.
2(1flvotiiiSka tarifa 1določllav IIII a it! iII\K n    Ifllllfi   slovenskem , uuiuaiiPM iaiuul inhrvat.
skeni jeziku pred sodišči;  sodne  pristojbine.
Obseg 75 strani (20 tabel); cena t K 80 v. -
Knjigi se dobivate v „SiovanskI knjigarni"
A. Gabršček v Ooriel.
Pijanosti ni ueč
Uzorcc tega čHdeznega lidelka „C0ZA" se poSlje brezplačno,
Moru k" dati v kavi, v mleku, r pivu, v vitm a'i v jL-ililili »u d« Ui pivce to zapahi!.
I'niSt»k „C0ZA" uJinkujo »'miovit«, *nko, <l.i se pivcu prUhuli idkohnl iu vse alkoholu*.1 in močno pijane. Ta piaAck (Iflujt; takr> mirno in pitovo, d.i mu aa siin'jo duf.i 2i»iiu. sostra ali hči ilutičnika, ne <iu l>i o« zapazil, kaj jo !CMiičriu provzroC-ilo njt.#.ivo ozdravljenj-.
Pr.usok „C02A" jo pnm^el mir t NmmJviv družine, j« n-Jil n^roiurio oseb sramote in ponižanja, da. iz takih osel) jo rolo napravil ivrsfo. tnoc-ae in vsakfiia dela zmožne ljudi. Ta pr.\.š<*k ji.> ž«* marsikaterega inladt-niCvi spravil nazaj na pravo pot sreče ter je pndaljšil za ninujro let zivljt<r ¦ itmo^im oseoam. — Zavjd, ki poseduje ta čudodelni prašek, po»'!jp v-oiu onim, ki zahtevajo knjigo i l~M) zaiival.imi in en a '.>>nv. Uopi^uje se v nemškoio jeviku.
Zajanvjen.' je, da je prašek popolnoma neškodljiv,
\.\J Lil    I^L1V.ULI_   London 255 (AngUJa)
Na pisina je ujati <'n?ii<ko -2h.  nn dopisnice za 10 stot
Imate že šivalni stroj? Ako ga nimate, omislite si najnovejšo marko »Original-Viktoria« in najboljšega izdelka.
Po dolgoletnih skušnjah sva se prepričala,, da ostane »Original', le najboljši.
Brigfnal-Sictoria stroji ^ŠTetS
uporabi brezšumno.
OrisinaI:Visloria stroji %L$*¦
za domaČo rabo in obrtne namene,
Driginal-Vietoria stroji jj^Jgž
za umetno vezenje (rekamiranje).-Tvrdka stavi na razpolago strankam učiteljico, ki poučuje brezplačno.
Oripinal-Visteria stroji g,"^
lek vseh dosedaj obstoječih tovaren.
Za vsak stroj jamčiva 10 let. Nikdo naj ne zamudi prilike ogledat si pred nakupom »Original-Victoria stroje. Edina zaloga »Original-Victoria« trojev in dragih Šivalnih strojev, dvokoles »Pach«, orodja, manične in vseh lovskih priprav pri tvrdki
KBRŠBVAN!I-& ČUK - GORICA
Stolni trg št. 9 (Piazza Duomo) Lastna delavnica in PopraTljalnica RIVA CASTELLO fit 4.
SVETOVNO  ZNANI
MIZARSKA ZADRUGA V SOLKANU,
tovarna pohištva in stavbenih izdelkov.
Lasten železniški tir             * *^%*S«,M3*fiK*r-                 ^aSe v Soteski
Gorica drž. ko!. — Solkan      ^~=*3*^"^-<i^        ^agt VCfSkega zajcga).
Osrednje vofetfo: M Androua iel Torre Ji 1
Intaruroan. telef.: Gorica št. 74, Trst št 163L — Tel.: Zadrega, Used. A. B. (S. Code ?. Edlt
Zaloge: Sol kan ;  Trst,  Via   Rettori   t,   Via  Lazzaretto. Vecchio   32; Reka, Via 'Mle Pile št. 2: Spljet, ulica Sv. Dujme, Xa novoj obali. Zastopstva: Egyp-  ^ Leva*?ta.
Vposluje okroglo  400  ;.1užbeneev ter ima nad 150 H. P. parnih ia turbinskih gonilnih sil — Lastne električne centrale. — Letna produkcija K G0O.OOO.
Izdeluje pohištvo vseh slogov, ter vsa stavbena dela.
Tehnični in fotograftčni zavod v Solkanu. Opravlja popolnoma   Hotele, vile, cerkve, šole i. t. d.
Les se pripravlja v posebnih pečeh na par, ki se razgrejejo do 60°. Zadružne glavnice K 90.000. — Garancijska reserva K 110800. — Beserva za izgube K 21000. '^ zadružni urad v Solkanu sprejema hranilne vloge ter jih obrestuje po 5—6%.
FERMET-BRAMCft
BRATOM  BRANCAY   MILANU
ledini lastniki načina za izdelovanje,
1« najbolj učtnknjcča želodčna grcntfiica wt« i
Neizogibne potrebno v vsaki družini! Dobiva se v vsaki boljSi delikatesni trgovini in v vsaki kavarni