Posamezna številka 1*20 K. Poštnina plačana v gotovini. Stev. 196. v Ljubljani, v iorek dne 39. avousia mi »SLOVENEC. valja p« poŠti u ti« straai Jtga- sisvl|o li t LJubljani: M o.lo leto saprt). K 24C-— sa uql leta „ .. „ 120 — ia cotrt lota n .. n sa ea mesec M .. „ Zainosomilvo celoletno K440-. = Sobotna izdajat sa 2a oelo leto.....K 40 — sa InoztmstTO ... „ 3* — Leio XLIX. Inserati: Uredništvo 1« t Kopitarjovi altol itor. 6/1X1. Rokopisi se ne vračajo; nefranklrana pisma s« ne sprejemajo. Uredn. telol. štv. 50, npravn. štv. 328. Političen list za slovenski narod. Enostolpna peUtvrsla (09 mm široka in 3 inm visoka alt nj. prostor) ta enkrat . . , po K S'— poslana itd. . . p« K Pri večjem naročila popust Najmanjši oglas j9/9mm KIS. Izhaja Tsnk dan izvzemši ponedeljka in dneva po prazniku ob 5. nri zjutraj. Mesečna priloga; Vestnik SKSZ Oprava je v Kopitarjevi ul. 6. — Račun poštne hraa. ljubljauske št. 653 sa naročnino ln št. 343 za oglase, avatr. ln češko 24.T97, ojr. 28.511, bosn.-bero, 7583. Veličasten shod S. L. S. v Maribor, 28. avg. Velika dvorana in galerije Gotzove pi-tovarne je bila danes dopoldne do zadnjega napolnjena zborovalcev shoda, katerega je sklicala SKZ ozir. SLS. Zborovanje jo otvoril član izvršilnega odbora SLS dr. Leskovar s kratkim nagovorom. Predlagal je za predsednika zborovanja posl. Piska, za podpredsednika pa župana Flukerja ter Medveda. Po soglasno sprejetem predlogu prevzame posl. Pišek predsedstvo ter preide po iskrenem pozdravnem nagovoru na dnevni red. Kot prvi govornik, vsestransko odu-sevljeno pozdravljen nastopi vodja stranke, minister n. r. Dr. Anton Korošec: Krščanska kultura in ljubezen zahteva, da se ob tej priliki in liri spominjamo smrti kralja Petra I s trikratnimi Slava-klici. Nato izvaja svoj opefovano z burnim odobravanjem prekinjeni govor (o naši notranji politiki), katerega priobčujemo v glavnih potezah: Stojimo pod utisom lelošnje suše. Vlada bo morala vse storiti, da naše ljudstvo ne bo trpelo pomanjkanja preko zime in spomladi. Visoki davki. Naši ljudje so zadnji 2 leti jemali iz denarnih zavodov še svoj med vojno prihranjeni kapital. Zdaj pa vidimo, da sta naš kmet in obrtnik primorana jemati na posodo, da plačujeta davke. To je znak, da je naša narodna gospodarska politika nezdrava. Vlada mora znižati davke, ker jih ljudstvo ne more plačevati. To bodo naši poslanci ob prvi priliki tudi zahtevali. Vlada iu kapital. Kljub temu, da so naše državne meje v glavnem že urejene, ne moremo dobiti nikjer posojila. Zakaj boleha naša gospodarska politika? Ker ona podpira le kapital, ker meje odpirajo in zapirajo, kadar in kakor žele to in zahtevajo kapitalisli-bankirji, ker se vlada ozira le na bogataše in gre s to svojo naklonjenostjo tako daleč, da je bogatašem dala celo uvoz na luksus blago na prosto. Finančni minister ravno zdaj sklicuje v svrho posveta o asa-naciji valute — samo bankirje. Vem, zakaj nimamo tudi zunaj pravega zaupanja: ker se naša zunanja politika slabo vodi a tudi naša notranja politika ni laka, da bi zadovoljila naše ljudstvo. Tudi ustava jc sokriva, Iver ni dala, kar so želeli Slovenci in Hrvati — samostojnost. Mi hočemo, da se nas ne vodi na vrvici, da se da i Hrvatom i v Bosni i Hercegovini golova samostojna zakonodaja in samouprava v okviru državnih interesov. (Splošno burno odobravanje). Kaj zahtevamo? Zahtevamo združenja naroda, ki si želi svoje samostojnosti. Nobena sila nas ne more vezati, da ne bi hrepeneli po svoji svobodi v svoji državi. Mi zahtevamo, da se spoštuje ime Slovenca in Hrvata kakor to zasluži po svoji zgodovini in kulturi. Mi hočemo iti naprej v svoji lastni sposobnosti. (Odobravanje/. Mi si ne bomo nikdar dali izruvati te želje po svobodi ne po orožnikih, nc po ječah. (Vihamo odobravanje.) Nikomur se ni treba bati, ako imamo svojo svobodo, da bodo naše misli uhajale preko naše meje. Ne, nikakor ne! Še zveste,(Si se bomo izkazali v svoji samostojnosti v okviru te naše drŽave. (Viharno odobravanje). Naš čas prihaja. Čujem očitanje, da bi se dosedanja nezdrava politika predrugačila, ako pridejo drugi ljudje, druge stranke na državno krmilo. In očita se nam, da se premalo brigamo, da bi prišli v vlado. Naša stranka nima nobenega poželjenja prili zdaj v vlado. Ni še prišel naš čas, da pristopimo v vlado ,ker bi imeli enega ali dva svoja ministra, ki napram številu premoči ne poda v njej rastemo, mi hočemo rasti, da ko da v njej rastemo, Mi hočemo rasti, da ko prevzamemo vlado, imatpo vajeti popolno- ma v svojih rokah tako kot bomo hoteli mi in ne drugi. (Odobravanje.) Zadružna organizacija, boj kapitalizmu. Ponesrečil se je komunizem v Rusiji, ponesrečila se je vsa akcija soc. demokracije. Torej mora biti ena stranka, ki okoli svoje zastave zbere vse, kar trpi vsled kapitalizma. Zato hoče naša stranka vse svoje sile posvetiti, da zbere pod se vsled sedanjih razmer Irpeče ljudske sloje. Kmetje! Vi niste svoji gospodarji, sužnji ste kapitalizma in taki ostanete, dokler se ga ne osvobodite, treba, da vse kar kupujete in prodajate, kupujete in prodajate le po svojih organizacijah, zadružni organizaciji. Tudi izmed delavskega stanu ne sme nihče podpirati bank. Grešijo tudi naše posojilnice, ki radi ugodnejših obresti s svojimi zalogami podpirajo banke — to zlato tele modernega časa. Nikdar ni bila moč kapitalizma med Slovenci in Hrvati tako silna kot zdaj, ko so se banke pričele vezati med seboj. Imamo polno templov zla-tih malikov. Nihče, ki pošteno misli, ne sme iti tja, ter moliti pred temi maliki! Obrtniki so najbolj pošteno in dobro živeli, ko so bili pod okriljem krščanskih strank, ki kot nobena druga vidi v vsakem človeku iz svojega višjega stališča svojega brata, katerega ne pozna samo lakrat, kadar ga potrebuje. Našemu delavstvu. Očita se nam, da skrbimo samo za kmeta. Kes je, brigamo se mnogo za krnela. Toda mi smo stranka za vse sloje, mi smo prelomili buržuazijske predsodke, mi smo šli naprej za jjednakopravnost vseh slojev in mi hočemo delavstvo izviti iz rok kapitalizma, mi hočemo dvigniti delavca k jednakopravnosti z drugimi sloji v svrho sodelovanja pri vseh produkcijskih panogah, mi nočemo, da bi delavec še dalje ostal suženj kapitalizma. Imamo svoje grehe, toda pred kaptializmom so naše roke čiste, šli bomo v boj za delavstvo, vi pa idite in združite se v strokovnih organizacijah! (Živahno odobravanje.) Mednarodna zveza. Ljenin in Trocki nista mogla delavstvu priboriti zmage. Naša zastava se mora pomakniti višje. Naša stranka se hoče še to leto pogajati za ustanovitev mednarodne zveze za osvobojenje kmeta, obrtnika in delavca. Poskusili bomo najpreje zvezo z Čehi in Poljaki. Program te zveze: 1. Mir, razoroženje. Spori med državami naj se izravnajo brez orožja; 2. potrebno preobra-zenje Evrope v krščanskem smislu, zahteva krščanske vzgoje v šoli in v vsem javnem življenju; 3. Zveza krščanskih strank v svrho osvobojenja kmeta, obrtnika in delavca iz rok kapitalizma. Nesrečna zunanja politika. Mi moramo zahtevati od naše via.le smotrenejšo vnanjo politiko, zlasti napram našim sosedom. Beneševa z:;.sluga je, da smo glede prijateljskih zvez z našimi sosedi tako flaleč kakor smo. Vem, da bom napaden, ker vam to odkrito govorim. Mi smo vse storili, da pridobimo dobrih sosedov. — Ko govornik omenja, da je naša vlada odklonila madžarsko in bolgarsko deputacijo h kraljevemu pogrebu, so po dvorani zaorili fuj in sramota-klici. Ako torej mi delamo, da se na zunaj ohrani mir, smo boljši državljani kot oni, ki spravljajo državo s svojo politiko vsak dan v nevarnost. (Odobravanje.) Ruskim bratom na pomoč! Prosim naše škofe v Sloveniji in na Hrvatskem, da ker pravoslavno ministrstvo v tem oziru nič ne ukrene, pokažemo mi, da spričo lakote v Rusiji pomagamo mi našim pravoslavnim bratom Rusom. (Odobravanje.) Roj za našo šolo. Govornik navaja imenoma aten! > i jc, sadove srbskega liberalizma in izvaja: Krščanska vera mora ostali zmagovita .Ako hočemo narod dvigniti na \i.šek kulture, ako nočemo, da se bodo metala bodala v srce političnih nasprotnikov, treba, da mi i pravoslavna cerkev vzbudimo v narodu pravo vero. Mi svarimo srbske politike, naj ne mečejo iz naših šol križa in redovnike, naj ne zapirajo naših bogoslovnic. Jaz sem se dogovoril z našimi škofi, da se ustanovi šolsko društvo z namenom, da se bori proti zlorabi svobode, da se ne bodo iz naših šol metali s križem vred tudi redovniki in redovnice. Mi se hočemo in bomo priprt? v ii i na vse eventualnosti. Naša zastava je čista. Zastava naše stranke ,|e čista Vse, ki hočejo dobro naši. državi, vabimo, da se združijo pod to zastavo. Vem, da ste naši pristaši. Toda ako hočemo postati veliki, postanemo le, ako udejstvujeino skrivnost: s pogumom, korajžo. odločnostjo zastopati vsikdar in vsepovsod naša načela! (Viharno odobravanje.) S tem je dr. Korošec zaključil svoj znameniti govor Naslednji govornik dr. Vrstovšek je izvajal kritiko o naši vžnoji izvi n šole s posebnim ozirom na tisek. Liberalno časopisje napada vero in papeža. Sta žc kdaj slišali, da bi se napadala vem i poglavarji pravoslavlja, protestantoma itd? Govornik priporoča kol protibojno sredstvo soglasno sprejet > resoiuujj: ustanovitev oJ-oora, ki Times javlja iz Petrograda, da so boljše-viška oblastva zasledila novo zaroto proti sovjetski vladi. Pri zaroti so udeleženi baje pomorski vojaki baltiškega brodovja. Rini, 28. avgusta. Izpod razrušenih voz obeh vlakov, ki sta blizu Rima zadela skupaj, so dosedaj odnesli 30 mrtvih in več kakor sto večinoma jako težko ranjenih. Pariz, 28. avgusta. »Intransigeant« poroča podrobnosti o železniški nezgodi blizu Rima: Iz Ladispolija prihajajoči osebni vlak je zaradi napačno postavljenih ogibov trčil s tovornim vlakom skupaj, in sicer na mestu, kjer je na eni strani globel. Osem voz osebnega vlaka je strmoglavilo v glo-bočino. Dogajali so se strahoviti prizori. Dosedaj so dognali, da je 37 mrtvih in 150 ranjenih. Fran Šuklje. Na slovenskem ozemlju kraljevine SHS nahajajo se danes poleg državnih železnic in Ju,žne železnice še nastopne delniške, oz. deželne železnice: a. Dolenjske železnice s progami Ljubljana—Novomesto—Straža, Grosuplje— Kočevje, Trebnje—Šentjanž, 153754 km. — b. Železnica Celje—Velenja—Sp. Dravograd (do Velen,a bivša deželna, od Velenja do Sp. Dravograda delniška proga), 75960 km. — c. Grobelno—Rogatec, delniška železnica 28'805 km. — d. Poljčane —Konjice, ozkotirna prej deželna železnica 17 320 km. — e. Zgornja Radgona— Ljutomer, delniška železnica 25 450 km. — f. Kranj—Tržič, delniška železnica 15 270 km. — g. Ljubljana—Vrhnika, delniška železnica 19 298 km. — h. Slovenska Bistrica—Slov. Bistrica (mesto), delniška železnica 3646 km. Vse te proge skupaj 339-503 km. Od teh osem železnic so proge pod a. c. e< f, g in h popolnoma, proge pod b (v oddelku, Velenje in Sp. Dravograd) deloma akcijska podjetja, dočim sta proga pod d in oddelek Celje—Velenje proge pod b bili zgrajeni kot deželni železnici in istotako upravljani po bivšem štajerskem deželnem odboru, odnosno od štajerskega deželnega urada. Od delniških prog imela je vsaka zase svojo samostojno upravo s samostojnim upravnim svetom. Kako nesistematična in neekonomična je bila cela zasnova, razvidi se najbolje iz kričečega dejstva, da si je celo pritlikava proga SI. Bistrica—Sl.Bistrica (mesto) s svojimi 3'6 km »špogala« svoj lastni upravni sveti Izmed gori navedenih prog so danes v obratu drž. žel. SHS železnice pod a, b, f, g. Na ostalih progah vrši obrat Južna železnica, ozir. njena direkcija v Ljubljani. Ali kak je danes dejanski položaj naštetih železnic? Od vseh imajo le Dolenjske železnice svoj delujoči upravni svet z u,rejeno pisarno; cd vseh oskrbujejo edi- no one v redu svojo prijoritetno službo, t. j. le one plačujejo redovito obresti od1 svojih posojil ter redovito amortizujejo svoje dolgove. Progo Celje—Velenje— Sp. Dravograd oskrbuje popolnoma država tudi v onem oddelku, ki je osnovan službo za delno progo Velenje—Sp. Dravograd menda nihče ne misli, vsaj meni ni znano, da bi se tekom zadnjih treh let izplačevali njeni kuponi. Vseh ostalih šest prog pa »upravlja« — nek ljubljanski odvetnik sub titiilo »državni nadzornik«. Upravni sveti so zdavna preminuli. Ako povprašaš tega ali onega izmed bivših Upravnih svetnikov, ki so deloma veliki delničarji in prvovrstni interesentje, kako stoji dotično železniško podjetje, pogleda ta začudeno in se odreže: »Kako bom to znal, saj je to uradna tajnost g .državnega nadzornika!« Meni se prav dozdeva, da tudi v Zagrebu pri obratni direkciji mnogo več ne vedo o teh železnicah. Ne vem, ali »državni nadzornik« sam kaj več ve o usodi, stanju in položaju svojih varovank, njegovemu nadzorstvu podvrženih šest železnic, le to sumim in slutim, da svojega težkega dela ne opravlja — čisto zastonj. Tako tedaj stojim® v Sloveniji s svojo železniško politiko. Mar ne čutite, da je baš opisana razblinjenost in neekonomična razcepljenost v našem železniškem sistemu uprav kričeči škandal, ki nujno zahteva, da se čim najhitreje odpravi. Naloga naša bodi, da združimo vsa ta »membra disiecta« v jedno organično celoto. Dve poti vodita k temu cilju: podr-žavljenje ali prostovoljno medsebojno združenje, fuzija. Odločno svarim pred podržavljenjem. Ne glede na težkoče, izvirajoče iz mešanega obrata in teritorialne razkosanosti, odsvetujem od podržav-Ijenja, ker soditi po premnogih neveselih skušnjah naša država sploh še ni godna za brezhibno opravljanje tako težavne in odgovornosti polne naloge. Preostaja tedaj le druga pot, da se vse slovenske lokalne oz. bivše deželne železnice prostovoljno združijo v jedno organično celoto, da med seboj zasnujejo »delniško družbo slovenskih lokalnih železnic«. Središče je cVano: jedro bodi dolenjska železnica, s svojiimi 158 km daleč najdaljša izmed do-tičnih prog, ki poleg tega razpolaga s pravilno delujočim upravnim svetom in urejenim uradom. Vse železnice, z dolenjskimi vred naj se tedaj najprej razdružijo, potem pa zopet zlijejo v novo delniško družbo s skupnim upravnim svetom, skupno pisarno, skupnimi titri (vrednostnimi papirji). Na ta način bi združili pod eno upravo 340 km železniške proge. Jasno ko beli dan je, da bi tak organizem imel čisto drug pomen ter užival neprimerno večji ugled v vsakem oziru, nego železniški pritlikavčki, kakor vrhniška ali celo slovenskobistriška proga! Na ugovor, da je fuzija slovenskih lokalnih železnic baje nemogoča, češ saj se ne dajo združiti normalne proge s ta-kozvanimi »malimi železnicami« a la tr-žiška, vrhniška, konjiška, resno niti ne odgovarjam. Saj ima vsako večje železniško podjet,e v svojem omrežju poleg glavnih prog tudi nekatere »male«, ki jih skupaj upravlja, na korist sebi, nič manj pa na korist dotičnim železniškim črtam. Naglašam pa in povdarjam, da je oži-votvor,enje na prvi pogled tako prikuplji-ve misli o skupni »delniški družbi slovenskih lokalnih železnic« absolutno nemogoče, ako se prej ne predrugači sedanji položaj Dolenjskih železnic ter ugodi opravičenim zahtevam njihovih delničarjev. Dokler delnice Dolenjskih železnic nimajo nobene vrednosti, bi bila bedasta vsaka železnica, ki bi hotela združiti se s takim nestvorom. Radi tega je tedaj »reslitutio ih integrum« delniške družbe Dolenjskih železnic, vpostavljen,e prvotnih njihovih pravic uprav vitalnega pomena za vso slovensko železniško politiko ter v istini zasluži, da se z združenimi silami zanjo potegnejo narodni zastopniki vseh slovenskih strank in vsa časnikarska glasila brez razločka strank in političnih struj. Povsem naravno jc, da bode združitev osmih železnic različne pomembnosti in različne finančne strukture, od kojih ima sleherna več ali manj svoje posebne gospodarske in prometne interese, spojena z obilnim trudom in naporom. Umevno tedaj, da bo treba dokaj časa, morda nekoliko let, predno se vresniči namera ter zvrši spojitev. Dokler visi zadeva, naj se kot prehod izbere sledeče postopanje. Posamezne želcznice obdrže naj svojo dosedanjo samostalnost, vsaka izmed njih imej svoj pravni svet, oziroma svoje vodstvo, toda združijo naj se v skupno upravo s skupno pisarno, za katero naj služi urad Dolenjskih železnic. Oblika je dana: sklenejo naj začasno med seboj sindikat, izvolivši vsaka po 1—2 zastopnika, kateri naj skupno vodijo skupne posle. In še korak daljel Upravni svet bodoče delniške družbe slovenskih lokalnih žcleznic lehko prevzame dve sila važni lunkciji železniške politike,: priprave za nove železniške proge ter njih financi- ranje, O tem prihodnjič. III. mednarodni kongres kršč. zadrug v Ziiriohu. V soboto 20. in v nedeljo 21. avgusta se je vršil v prostorih zveze švicarskih zadrug »Concordia« III, mednarodni kongres krščanskih zadrug. Deset držav je poslalo na kongres svoje zastopnike, in sicer: Francija, Italija, Belgija, Češkoslovaška, Jugoslavija, Švica, Holandija, Nemčija, Nemška Avstrija in Ogrska. Tudi mednarodni delovni urad v Genfu je bil zastopan po dr, Fauquet; Heuseler pa je zastopal strokovne delavske organizacije. Kongres je otvoril z lepim pozdravnim nagovorom predsednik »Concordije« G. Braun. Izjavil je, da je velika čast za zvezo, da more pozdraviti zastopnike različnih evropskih držav na nevtralnih švicarskih tleh, kjer naj se vrši razgovor o važnem problemu, kako najti izhod iz težke gospodarske krize in dati gospodarstvu novo smer. Dejal je, da je bolj kot kdaj nujna zahteva časa, da se celotno gospodarstvo reorganizira na zadružnem temelju. Posebno je v tem resnem trenutku treba organizirati vse krščansko misleče in krščansko delujoče zadružništvo, ki naj gre v boj za reorganizacijo celotnega gospodarstva na zares zadružnih, t. j, na krščanskih načelih. Krščanska zadružna in-ternacionala naj potem kot močen blok vstopi v mednarodno zadružno zvezo in tako spopolni enotnost in poveča silo zadružništva. Iz tega naj se rodi resnična gospodarska zveza narodov v dobrobit in prospeh držav in narodov. Poudaril je zlasti dejstvo, da delo na zadružnem polju ni mamonovo delo in da naj za kongres velja geslo: »Nesebična vztrajnost.« Predsednik pripravljalne konference za krščansko zadružno internacionalo dr. Lanzerotti, ki? je bil izvoljen za predsednika kongresa, je v pozdravnem govoru opozarjal na razlike med krščanskim zadružnim gibanjem in takozvanim »nevtralnim« zadružnim gibanjem. Krščanski element v zadružništvu je gotovo močen dovolj, da provede restavracijo evropej-skega gospodarstva. Ko se je izbralo predsedstvo kongresa, je podal sekretar pripravljalne konference dr. Cortis referat o razvoju gibanja za ustanovitev krščanske zadružne interna-cionale od prvega kongresa v Rimu pa do tretjega, t. j. ustanovnega kongresa v Ziirichu. Nato je sledil referat profesorja kanonika J u n g a o krščanski zadrugi. Izhajajoč iz namena krščanske zadružne inter-nacionale, kakor ga opredeli § 1. statutov, razvija referent jasno, logično ter z veliko silo in prepričevalnostjo osnove in vodilna načela krščanske zadružne internacionale. Glavni točki pri tem sta, da je le zadružno gospodarstvo v stanju premagati sedanjo gospodarsko krizo in napraviti konec materializmu, bodisi komunističnemu, bodisi kapitalističnemu. To nalogo pa more rešiti zadružništvo le na krščanskih temeljih. Gospodarstvo je bilo do danes materialistično in se je emancipiralo od moralnih zakonov. Dobiček in uživanje sta bila osnovna motiva. Toda tud igospodarstvo se mora podvreči nravnim načelom. Že s prvih početkov pa tvori kratko in jasno izražena krščanska načela za gospodarstvo dekalog. Gospodarska organizacija je prava le tedaj, ako je stalna. Materialistično gospodarstvo pa je sezidano na denarju in na burnih valovih konkurence in konjunkture. Zlasti danes se je pridružila blagovni trgovini denarna trgovina, špekulacija z valutami. Denar, ki naj bi bil samo sredstvo za blagovni obmen in promet, je postal sam cilj in sredstvo. Zato je največja potreba časa stalnost gospodarskega sistema. Stalnost pa je mogoča le, ako so stalna vodilna načela, in ta stalna vodilna načela morejo biti le v krščanstvu. Zavreči moramo diktaturo kapitalističnega materializma ravno tako kakor diktaturo proletarijata. Na mesto sile naj stopi dolžnost in pravica. Zavračamo individualistično in kolektivistično sebičnost in zahtevamo skupnost. Egoizem je vir vsega zla na svetu. Pravo . adružni-štvo pa je vzgoja k skupnosti, k resnični, krščanski ljubezni do bližnjega, ki neče dobička na račun drugega. Velikanski boj se vrši za lastnino. Dočim je materializem ustvaril monopol na lastnino, ne priznava komunizem sploh nobene lastnine in uvaja anarhijo, tako kakor je kapitalizem uvedel despotijo. Na tem polju ima zadružništvo, ki stoji na temelju solidaritete, izbojevati težak boj. In kje naj vzame silo in direktive za pravilno orientacijo glede lastnine? Zopet v krščanstvu, ki daje pravico na pravično pridobljeno lastnino, obenem pa lastniku nalaga dolžnost, da upravlja lastnino v občo dobrobit. Zavest skupnosti je temelj zadružništva, Ta zavest pa je najbolje opredeljena v krščanski zapovedi ljubezni do bližnjega. V njej je vir, ki nikdar ne usahne, ker ta vir prihaja zopet iz drugega neusahljivega vira, iz vere v Boga. Stari izrek: »historia docet« velja posebno dandanes. Ali ni ravno srednji vek z gildi in s cehi predstavljal gospodarsko, socialno in politično organizacijo naravnost neprecenljive vrednosti, kjer je bil najvišji cilj obča dobrobit, pri čemer se je našlo soglasje med individualno in občo koristjo. Gildi in cehi so imeli za vodilna načela krščanstvo, stali so na krščanskih tleh, na katerih morajo stati tudi nove organizacije gospodarskega in socialnega življenja, ako hočejo delati z uspehom, Na koncu zavrača referent še očitek separatizma. Ne kot separatisti, da razdiramo mednarodno enotnost zadružništva, ampak kot spasitelji prave zadružne ideje prihajamo na kongres. Ako zadružništvo ne bo zgrajeno na krščanskih načelih, mora propasti. Ako ustvarimo mednarodno zvezo na krščanski podlagi, smo izkazali zadružništvu velike usluge. Potem gremo lahko v boj proti materalističnemu gospodarstvu in začnemo z razreševanjem kaosa, v katerega je dotirala svet špekulacija. Kongres je sprejel izvajanja referenta z navdušenim ploskanjem in razvila se je po koreferatu živahna diskusija. Mnogo se je že pisalo o potrebi železniške zveze Slovenije z morjem in razni traserji so utemeljevali svoje trase ter poudarjali njihov pomen in važnost. V zadnjem času je prinesla večina slovenskih listov daljši članek dunajskega ing. dr. Fr. Musila »Nekaj o trasiranju proge Kočevje—Brod—Moravice«, v katerem dokazuje, da je omenjena trasa za Slovenijo—morje edino pravilna. Iz članka bi se dalo sklepati marsikaj. Da bi bil g. Musil na železniškem polju ne-veščak, o tem ni govora. Mogoče pa je, da je gospodu Musilu kot nedržavljanu več ali manj vseeno, ali se ustvari kaj dobrega ali ne, ali pa je mogoče napisal ta reklamni članek proti svojemu prepričanju in po naročilu. G. Musil poudarja, da trasira prvovrstno g-f n o progo s 25°/00 ter utemeljuje, cla imajo i druge glavne proge isti ali še celo večji vspon, ne pove pa, kedaj in v kakih razmerah so bile te proge zgrajene. Pri večini slučajev so bili primorani izbrati si ta hud vspon, ker dotične alpske doline niso dopuščale manjšega. G. Musil ne pove, kako težko se na teh progah obratuje, ne pove, da obstoje za nekatere teh železnic, pri kojih je to sploh mogoče, že delj časa projekti, da se njih lega zniža, oziroma se je že znižala in bi se znižala, da ni bilo vojne, ravno vsled težkega in dragega obratovanja. (Basel—Olten, Torino— Genua, Benetke—Rim v Apeninu i. dr.) G. Musil ne pove, da Nemška Avstrija celo v sedanjem času resno premišlja napravo 19 km dolgega predora na projektovani železnici Celovec—Gradec (Karntner Ostbahn), samo da se ogne večjim vsponom, kljub temu, da bi bili gradbeni stroški sicer znatno manjši, ne omenja, kako vlogo igrajo pri 25°/00 progi obratni in vzdrževalni stroški. Ako se trasira kaka nova glavna proga kot podaljšek oziroma zveza z obstoječim omrežjem, se pač sme pričakovati, da novi del nc bo slabši od starega; g. Musil pa se tega ne drži, obrača pa pri vsem tem, računajoč morda na neinformira-n ost naše javnosti, promet iz Miinchen—Salzburg — Ljubljana — Kočevje po 25°/on progi na Reko v očigled mnogo krajše zveze Miinchen—Ture—Trst, cla ne govorim o tudi krajši progi Miinchen—Trst čez Trbiž brez dotikanja naše države. Dalje primerja g. Musil svojo 25°/00 progo z ono preko Črnomlja ter konstatira, cla je njegova cirka 76 km krajša, pri tem pa ne omenja, kateri virtuelni dolžini odgovarja njegova 25°/00 proga v primeri s progo z manjšim vsponom. Merodajni niso gradbeni kilometri, ampak dolžina namišljenih horizontalnih in premih prog, na kojih so stroški obratovanja enaki kakor na projektiranih progah s svojimi vsponi in ovinki (loki). In prav lahko nanese, da je ta merodajna virtuelna dolžina črnomaljske proge krajša nego od g. ing. Musila koje druge varijante z manjšim vsponom od'25°/ -- /00" Kai mi pomaga gradbeno krajša proga, ako je prestrma in raditega obrat na njej predrag. To se čuti v tarifih, ki jih moram tako zvišati, da pridem na svoje stroške. Ako tega ne storim, vozim v izgubo. V tem slučaju mi bo daljša toda obratno cenejša proga ljubša, ker v idealni premi črti na Reko itak ne moremo. Pri tem pride ta-rifarno morebiti še ugodnost obljudenejših Icraiev v poštev. Le mimogrede omenjam, da se čudim g. ing. Musilu, du ga je pred tistim predorom 7 km tako strah. Z mirno Vestjo bi se moglo predlagati gradbo take- ga predora, ki bi ne bil za današnjo tehniko prav nič posebnega — razume se, ako bi bili stroški zanj v skladu s splošnim pomenom proge! Z izvajanji o ogromnem mostu čez Kolpo se pa z g. Musilom popolnoma strinjam, žalibog je to edina točka, ki jo moram v njegovem članku podpisati. Enako je s primerjanjem glede gozdov, pri čemer je dal g. Musil nehote svoji progi značaj gozdne oziroma lokalne železnice. Ali trasiramo prvovrstno glavno železnico kot zvezo Slovenije z morjem, ali pa železnico za eksploatacijo gozdov? Za eno se mora g. Musil odločiti in jo potem kot tako utemeljevati, oboje je nemogoče. Povdarjam iu opozarjam pri tej priliki vso javnost in merodajne faktorje, da imenovana trasa ni in ne more biti prvovrstna glavna proga, da se je ne more in ne sme smatrati niti za najboljšo, niti za dobro zvezo Slovenije z morjem, temveč bo le lokalnega pomena in služila le lokalnim interesom, za Slovenijo in tranzit pa ne pride v poStev. Karakteristika Musilove trase je: lokalna železnica visokogorskega značaja z dragim obratom. Javnost in merodajni faktorji naj se nc: dajo zapeljati v odločitev, predno se zadeva vsestransko in nepristransko ne obravnava. Toliko za sedaj. K stvari se pri priložnosti še povrnem. Inž. Al*. Hrovat. dne 3. in 4. septembra. Priprave za katoliški shod na Brezjah so v polnem teku. Na zborovanje odsekov 3, sept. vabimo posebno katoliško misleče učiteljstvo in dijaštvo. Župani in občinski odborniki naj se zberejo pri slavnostnem zborovanju pred govorniško tribuno. Vdeležence pozivamo, da prineso po možnosti hrano seboj. Kdor želi, da se mu hrana in stanovanje preskrbi, naj to javi samostanu. — Duhovniki dobe 4. sept, obed v samostanu. Naznanjamo, da smo začeli danes razpošiljati izkaznice za polovično vožnjo. Pripravljalni odbor. ZA RIBNIŠKI, VELIKOLAŠKI IN KOČEVSKI OKRAJ. Spored: V soboto, dne 3, septembra zboruje od 9. do 12. u,re v odsekih katoliško dijaštvo in učiteljstvo, popoldne od 2. do 5. ure pa naši Orli, fantje splc-h in društveni voditelji, Orlice, dekleta in žene. — Zvečer ob 8. uri priredi katoliško dijaštvo ko-merz, V nedeljo, dne 4. septembra. Ob pol 9. uri bo sprejem onih, ki pridejo peš in z vozovi; ob 9. uri sprejem udeležencev na kolodvoru, slavnostni sprevod na trg, kjer bo cerkveni govor in sv. maša, ki jo služi premil. g. škof dr. Andrej Karlin; po službi božji ob 11 uri otvoritev slavnostnega zborovanja in govor o katoliški šoli; od 12. do 2. ure kosilo; ob 2. uri slovesne litanije na prostem, potem pa nadaljevanje slavnostnega zborovanja z govori o katoliškem tisku in mladinski organizaciji; ob 5. uri slovesen zakTuček. l ifc f + Papeževo pismo proti iašistovskim nasiljem v Istri, ki je hoče nek obskurni ljubljanski listič omalovaževati, je napravilo v vsej evropejski javnosti največji vtis. Najbolj se seveda čuti prizadeta italijanska vlada, ki do današnjega dneva ni še ničesar ukrenila proti fašizmu; razun da je premestila pred par dnevi razne prefekte po Italiji. Papeževo pismo je datirano 2. avgusta, torej v času, ko italijanska vlada fašizma niti s kakšno politično izjavo še ni obsodila! Italijanski listi se vsi bavijo s papeževim pismom na uvodnem mestu in sicer v takem tonu, da je jasno, kako se ču,ti Italija pred vsem svetom od papeža osramočeno. Papeževe estre in odločne besede pa imajo tako moralično veljavo, da niti glasila, ki so do danes podpirala fašizem, ne zanika-vajo več, da so se v Istri res godila nasilja in celo tržaška »Era Nuova« od 27. t, m, priznava, da je fašizem v Istri res zakrivil »nekatere izgrede«. Vtis papeževega pisma jc tolik, da niti najbolj liberalni italijanski listi ne upajo papeža v žaljivem tonu napadati, temveč mu le očitajo, da je oškodoval ugled Italije pred inozemsvom, tako da pismo napravlja vtis, kakor da je nalašč hotel prizadeti italijanski vladi veliko neprijetnost. Zdi se jim tudi, da je papež pretiraval, kakor da se v Istri gode res take stvari kakor morebiti doli kje v Makedoniji, Papež bi bil moral, pravijo, celo zadevo obravnavati diskretno in pri italijanski vladi na prijateljski način posredovati, ako se mu je zdelo, da se je istrski duhovščini in ljudstvu res zgodila kakšna krivica, ne pa da je javno vrgel na Italijo svoj anathe-maf Kdor je bral pismo Sv. Očeta in zasledoval razmere v Istri, ve sam, kako so piškavi argumenti laških nacionalističnih listov. Tudi voditelj primorskega fašizma, tržaški adivokat Giunta, se opravičuje, ker se ne upa napadati niti papeža niti škofa Bartolomasija, o katerem pravi, da je dober narodnjak, pač pa pravi, da so fašisti bili primorani s silo nastopiti proti slovanski istrski duhovščini, ker je le-ta v cerkvi insultirala Italijo. Nasilja se zdaj vsaj odkrito priznavajo, antifašistov-ski listi pa jih tudi ostro obsojajo, češ, skrajni čas je, da se taka barbarstva nehajo, če hoče Italija sploh še veljati kot civilizirana država. Besedo ima sedaj italijanska vlada, katero je papež v svojem pismu pred celim svetom označil za odgovorno za ta nasilstva, + Nesporazum med vladnimi stran' kami. Vesti iz Belgrada poročajo, da so pogajanja med demokrati in radikalci prekinjena ter da se je razmerje med obema kluboma zelo poostrilo in da zna prav lahko priti do krize. Iz vrst radikalcev in demokratov se slišijo glasovi, da je na-daljno skupno delo nemogoče. Radikalci so tudi zavzeli povsem novo taktiko. V svojih listih ljutev napadajo demokratske ministre, predvsem pa Pribičeviča radi preganjanja hrvatskega tiska. Zanimivo je tudi, da pišeic radikalni listi, da so zakon za zaščito države naredili demokrati. Radi teh »nelojalnih« napadov radikalcev je zavladalo v demokratskem taboru veliko nezadovoljstvo in je predsednik demokratskega kluba, Ljuba Davidovič odšel k Pašiču ter mu, razložil, kako nezadovoljstvo proti radikalcem vlada v njegovi stranki. Pašič mu je dal prav diplomatsko zvit odgovor, V političnih krogih so prepričani, da je ta akcija v zvezi s Stojanom Protičem, Obstoja namreč močna struja v radikalnem klubu, ki zastopa mnenje da bi morali radikalci sami v zvezi s Slovenci, Hrvati in muslimani prevzeti vlado. Radi tega napenjajo demokrati vse moči, da bi se spor med njimi in radikalci rešil še pred jesenjo, ker upajo, da se jim v tem slučaju posreči, za enkrat še rešiti svojo pozicijo in obdržati udobna ministrska mesta. Laskava ocena dr. Kukovca. — Iz belgrajske »Epohe« od 27. t. m.: »Epoha« dobiva že dalje časa poročila in podatke, da osebnost g. Kukovca v ministrstvu za socialno politiko malo pomeni in da njegovi načelniki pod njegovo firmo delajo kar hočejo ...« -j- »Baranja je izpraznjena,« Pod tem naslovom piše glasilo zemljoradnikov »Selo«: »Po hrupu meščarifck.ih listov soditi je izgledalo, da se namerava vlada resno upreti izpraznitvi Baranje. Ko so pa zagodli oni v Parizu in Londonu, sla naša vlada in njeno časopisje utihnila in se tolažita: Bog je dal — Bog je vzel...« -f- »Selo« in »Selo«. Z ozirom na okolnosi, da so demokratje začeli izdajati v Zagrebu svoj »kmečki« list z istim naslovom »Selo«, ped katerim izhaja tudi glavno glasilo zemljoradnikov, piše zem-Ijoradniški list »Selo«: »Demokratje hočejo živeti in zato iščejo potov, kako bi si pridobili zaupanje volilcev. Poskušali so vse mogoče načine; sedaj poskušajo narod prevarati s tem, da svoje ime pokmetijo. V Zagrebu so te dni ustanovili list za kmete in ga nazvali »Selo«, da bi ga kmetje zamenjali z našim listom. Toda tudi to ci-ganstvo jim ne bo pomagalo, kajti kmetje se bodo poslej vpraševali, čegavo je »Selo«, ali Avramovičevo ali pa Pribičevi-čevo...« -f- Pribičevičevo »Selo« je izšlo 19. t. m. v Zagrebu. List bo izhajal spočetka vsakih 14 dni, pozneje pa kot tednik. Ima zunanjo obliko »Domoljuba«, zamišljen je pa kot konkurenca Radičevemu »Domu« na Hrvatskem in Avramovičevemu »Selu* posebno v Bosni. -f- Umor posanca Erzhergerja je še vedno nepojasnjen. Matija Erzberger se je rodil 1875. leta v Buttenhausu na Baden-skem. Od ljudskega učitelja se je povzpel do vodje katoliškega nemškega cen truma. Svetovni glas je dosegel, ko je že 1. 1916., ko so še vsi njegovi sorojaki bili trdno prepričani o popolni zmagi centralnih cesarstev, začel akcijo za mir v nemškem državnem zboru. Od takrat naprej ni nehal pripravljati tla za mir in se smrtno obsovražil pri dvoru, vladi in vojaških ter vsenem-ških krogih. Vzporedno s tem je vodil ta energični, dalekovidni in neustrašni politik borbo za parlamentarizacijo Nemčije. Še davno pred prevratom je zasnoval mirovni blok, da prevzame po padcu monarhije vlado. Toda že pred odpovedjo Viljema je ta blok (centrum, socialisti in napredna ljudska stranka) prevzel vlado poj)olnoma v svoje roke, ob prevratu pa je Erzberger bil prvi, ki je zahteval odpoved Viljema in republiko. Ko se je sklepalo premirje, je osebno šel k Foehu. Nato je postal minister za finance in neusmiljeno pritisnil kapitaliste, da zmore obveznosti do zaveznikov. Ti so ga v družbi z monarh isti od desne in boljševiki iz leve končno premagali in ga hoteli celo moralno uničiti. Že 1. 1920. se je izvršil proti njemu atentat. Drugi atentat se jc žalibog posrečil. ' H- Washingtonska konferenca. Japonska je končno tudi odgovorila na povabilo Zedinjenih držav Severne Ameri- ke, da se z veseljem udeleži washington-ske konference, vendar pa še enkrat izraža željo, da naj se vnaprej določijo točke, o katerih se bo na tej konferenci razpravljalo in da naj se o onih rečeh, ki zanimajo samo nekatere velesile, na tej konferenci ne obravnava. Dnevu® novice. — Iz žužesnberka. Naš trg, ki je bil odnekdaj znamenit, je zašlo-. ' 'še bolj, odkar nosi v njem kravji zvonec notar Carli. I a mož dela politiko neprestano v gostilni, zato pa je tudi politični boj pri nas tako surov in grd, kakor malokje drugod v celi Jugoslaviji. Kot dokaz tej trditvi ugotovimo sledeče slučaje: Na dan občinskih volitev 12. maja je hodil znani demokrat z zapisnikom v roki in dvema pričama ob strani precl voliščem gori in doli, izzival ljudi in bil vsak čas pripravljen, cla zabeleži kak nepremišljen vzklik nasprotnika, da ga potem tira pred sodišče. Isti dan je bil ves trg, zlasti pa še volilno poslopje dobesedno tapeciran z letaki, tiskanimi nalašča za Žužemberk, v katerih je mrgolelo neresničnih osebni hnapadov na voditelje SLS v Žužemberku. Seseda je bil učinek teh lepakov enak ničli in naši liberalci so menda to vedeli že u-aprej. Zato so že naprej skrbeli, da odvzamejo voditeljem SLS vso možnost udejstvovanja v javnem življenju. Na poti jim je bil zlasti dekan Gnidovec in tu ni bila nobena špio-naža, nobeno denuncijantstvo prenizkotno, da se ga ne bi bili poslužili, Ovajali so ga kot nepatriota, kot avstrijakanta, potvar-jali so njegove pridige in jih priobčevali v časopisju in skoro vsak drugi dan so ga tirali pred sodišče. Istotako so tirali pred sodišče, kjer sodi prijatelj g. Carlija, Jerman, druge ugledne može SLS, za katere so nikdar ne predkaznovani in ncomade-ževani ljudje pričali, da so po nedolžnem obtoženi, Carlijeve priče pa seveda nasprotno. Bilo je tu priseganje, ki se je o njem izrekel advokat z dolgoletno prakso, da kaj takega še ni doživel! Svoj zrelostni izpit iz surovosti so na dan volitev doprinesli tudi žužemberški Sokoli, ki stoje pod patronanco notarja Carlija. Z okovanimi palicami so čakali zvečer fante pristaše SLS, ki so se vračali od cerkve, in le orožništvu se je zahvaliti, da tu ni bilo nobene nesreče vmes. Seveda ni nihče, ki ne trobi v Carlijev voz, varen, da ga demokrati ne oblatijo v »Jutru« in »Ponedeljku«. Celo mlado, komaj nastopivšo učiteljico, ki ji je politika deveta briga, in ki se je notar sam izrazil zasebno o njej, da je dobra učiteljica, so potem napadli v »Domovini«, ker njen oče ni po volji Car-liju. Najhujše pa je, da te načrte teh gosil-niških politikov osvaja naša demokratska vlada za svoje in jih izvršuje. Znano ie, da je brez povoda in vzroka odstavila bivšega župana, da je vzela ljudstvu njegove avtonomne pravice in mu postavila za gerenta davčnega uradnika. Znano je, da je po občinskih volitvah zavlekla županske volitve črez mesec dni, ker so liberalci tako hoteli in morda omenimo še to, da je ista vlada imenovala za mesogleda v tem trgu posojilničnenga tajnika, ker so klavci, ki bi tu prišli v prvi vrsti v poštev, naši možje. Kako se je postopalo pri agrarni reformi, o tem je »Slovenec« tudi že poročal in ne bomo tega več tu ponavljali. Sploh se je uvedel pri nas demokratski teror, kakor da živimo v turški krajini, — Morebiti bo pa zdaj drugače, ko nam je novi g, kraljevi namestnik prinesel zakon in pravico ... — Iz politične službe. Premeščeni so: vladni tajnik dr. Josip Hubad od okrajnega glavarstva v Radovljici k pokrajinski upravi za, Slovenijo v Ljubljani; okrajni komisar Fran Voušek iz Celja k okrajnemu glavarstvu v Ptuju; vladni koncipist dr. Alojzij Trstenjak iz Ptuja k okrajnemu glavarstvu v Slovenjgradcu; provizor-ni vladni koncipist dr. Lovro Hacin iz Ptuja k okrajnemu glavarstvu v Celje; provizorni vladni koncipist Mirko Gori-Sek iz Slovenjgradca k pokrajinski upravi za Slovenijo v Ljubljani. — Franjo Zmazek, konceplni praktikant pri okrajnem glavarstvu v Ljubljani, izstopi dne 31. avgusta 1921 iz državne službe, — Upokojena sta na lastno prošnjo Alojzij Koroschetz, višji pisarniški oficial z naslovom in značajem zcmljcknjižnega ravnatelja pri okrajnem sodišču v Rogatcu in sodni sluga Srečko Kregar na Vranskem. — »Spes ni i bi prima Dens« — prvo moje upanje jc Bog, se glasi napis na zastavi, na kateri je grb naše sedanje dinastije. Zastava je narejena 1. 1804., v svetovni vojski so jo odnesli v Berlin, kjer so jo sedaj našli. — Če bi bili Avstrijci to zastavo prenesli slučajno v Ljubljano, bi jo bil dr. Žerjav že zdavnej sežgal radi napisa na njej. — Na zaostalih davkih izgubi naša država v Baranji zaradi nenadne izpraznitve nad 25 milijonov kron, ker vnanje ministrstvo ni pravočasno obvestilo finančnih oblasti v Baranji o predstoječi izpraznitvi. s . — Dopisovanje z inozemstvom. Ministrstvo za pošlo in brzojav v Belgradu jc odredilo, naj se v službenem dopisovanju z oblastmi avstrijske republike uporablja samo francoski jezik, ki je kot službeni jezik v mednarodnem občevanju običajen. Nemški dopisi teh oblasti se nc smejo reševati, temveč se morajo vračati. Isto velja tudi v občevanju z oblastmi kraljevine Italije. — Nesreča. V Travi pri Kočevju je stopila Ljudmila Miklič na koso in si je nevarno poškodovala desno nogo. — V vevški tvornici se je ponesrečil 35 letni delavec Frančišek Zupančič. Za levo roko ga je prijel stroj. — Samomor blaznega moža. Ju,tij Ri-bisly, rojen leta 1866 v okolici Celja, jc bil do 12. avg. letos v jjorišnici v Stein-liofu pri Dunaju. Dne avgusta sc je pa moral Ribisly odpeljati kot jugoslovanski državljan po žcleznici v blaznico na Studenec. Spremljeval ga jc bolniški strežnik Smerdu. Ribisly jc bil med vožnjo miren; med postajama Lcibnitz—Ehrenhau,sen jc pa skočil Ribisly iz vlaka. Težko ranjenega Ribislyja so obvezali in ga prepeljali še v Špilic, kjer pa jc 13. avgusta ob 1. uri 10 minut popoldne umrl. — Strokovni gasilski tečaj priredi gasilska zveza v Ljubljani clne 9. in 10. septembra 192!. To bo prvi gasilski tečaj, katerega sc bodo udeležili odposlanci vsega gasilstva v Sloveniji. Pozdravljamo ta korak gasilske zveze, katera se kljub svojim obupnim finančnim razmeram ne straši truda in žrtev, da vzbudi in okreoi eaninentna važno gasilsko idejo. Želimo, Ida se zganejo tudi merodajne oblasti ter ' vsestransko podpirajo to preporebno človekoljubno organizacijo. — Nevihta v Belgradu. V Belgradu je bila prejšnjo noč ob 22. strahovita nevihta, ki je trajala nad poldrugo uro in napravila mnogo materielne škode, posebno na telefonskem in brzojavnem omrežju. — Časopisje v Češkoslovaški, L. 1920 jc izhajalo na Češkoslovaškem: 1684 češkoslovaških, 589 nemških, 96 mažarskih, !14 ruskih, 10 poljskih in 30 drugojezičnih časopisov, skupaj 2423 listov. Od teh je U93 dnevnikov in 632 tednikov, ostali izhajajo v različnih dobah. — Brezžična postaja v Varšavi. Reuter poroča iz Newyorka, da se pogaja poljska vlada z »Radio-Corporation of America« za zidanje brezžične postaje v Varšavi, Lastnica bo poljska vlada, obrat pa 30 let skupen. — Povišanje plač na dunajskih glediščih. Glediški nastavljenci na Dunaju so stavili nove zahteve. Igralci zahtevajo s i. septembrom 100 odstotno doklado, delavci pa tedensko plačo 3800 do 4600 K, razentega en prost dan v tednu in plačanje ^dohodninskega davka in penzijskega zavarovanja po delodajalcih, — Proti razbojnikom. Preganjanje muslimanskih odmetnikov Huseina Bečkoviča •in Jusufa Mahoniča se uspešno nadaljuje. »Preganja jih en pehotni polk in nekoliko topništva. Dobrovoljci so zapustili pobu-njena sela okoli Komorami, ki jih je zasedla redna vojska. — Poštni čekovni zavod v Ljubljani naznanja cenj. občinstvu, da pred nekoliko dnevi v časopisih objavljena odredba ministrstva za pošto in brzojav iz dne 17. t. m. br. 49.625, glasom katere odredbe se •bode morata od 1. septembra t. 1. dalje izražati vrednost na poštnih nakaznicah v dinarjih, ne velja za poštno-čekovni promet, slednji se bode tudi nadalje še vršil le v kronah, ter bodo poštni uradi v poštno-čekovnem prometu sprejemali vplačila in vršili izplačila tudi po 1. septembru t. 1. v kronah, Lv katerih se bodo vodili tudi vsi računi, ki se nanašajo na čekovni promet. — Nesreča pri Sisku. Gosp. Janko Gregorič, ■strojevodje namestnik, je dne 27. avg. ob 11. uri iponoči peljal lokomotivo preko mostu čez Odro pri Sisku, ter tam nesrečno padel v vodo in uionil. Truplo se prepelje v Ljubljano. Težko prizadeti rodbini gosp. Ivana Gregoriča, rev. juž. žel. naše najiskrenejše sožalje, pokojniku pa blag spomin! — Požar na Cvetežu. Dne 20. avgusta je izbruhnil požar na skednju posestnics Antonije Ži-bert na Cvetežu št. 2, občina Št. Lambert, kateri se je hitro širil in uničil skedenj s hlevom, pod, hišo, svinjak in kozolec. Zgorelo je budi 65 mernikov 'oinlatene pšenice, 20 mernikov ječmena in 120 [mernikov drugega zrnja: tudi gospodarsko orodje je zgorelo. Skupna škoda znaša 350.000 kron. Po-•žar je uničil tudi hišo, hlev in pod Jakobu Kotarju 'na Cvetežu št. 3. Škode ima Kotar 50.000 kron. Kaj ie povzročilo požar, se še ni dognalo. — Nesrečen nož. Janez Pengov se je dne 21. avgusta na Količevem v gostilni sporekel z Antonom Trebnom. Med prepirom je Pengov potegnil nož in je z njim dvakrat sunil ter Trebna težko poškodoval. Pengova so zaprli. — S skalo po glavi udaril je v Nemilah pri Selcih v Razpoharjevi gostilni Anton Skalar 19 tetinega kovaškega pomočnika Antona Pisovca iz Zg. Besnice in ga je težko ranil. — Ii zaporov ušla sta v Belgradu Aleksander , Jovanovič in Vladislav Lazarevič. ljubljanske novice. lj Umrla je zasebna uradnica gdčna Štefanija Kožuh. Pogreb bo danes ob pol '6. uri zvečer iz Hranilnične ceste 11 na , pokopališče pri sv. Križu, Naj počiva v miru! lj Krajevni odbor SLS za dvorski okraj ima sestanek danes ob 8. uri zvečer v Konsumnem društvu, Kongresni trg 2. lj Prosveta frančiškanske župnije (Pevski odsek) vabi vse svoje dane in Članice odnosno Orle in Orlice, ki žele obi- skovati glasbena predavanja in petje, da se snidejo danes (v torek) zvečer ob pol 8. uri v dvorani na por t i frančiškanskega samostana. lj Seja zveze služkinj bo danes 30. t, m, ob 8. uri zvečer v društvenih prostorih Krekove prosvete. lj Razstava planinskih in pokrajinskih slik, — »Slovensko Planinsko Društvo« otvori konec prihodnjega tedna razstavo planinskih in pokrajinskih slik v Jakopičevem paviljonu v Lattermanovem drevoredu. Razstavljena so dela znanega padlega amateujr-fotografa' Bogum. Brin-šeka, dalje Josipa Kunaverja, slike in fotografije Valcnt. Hodnika iz Bohinja, M. Koželja iz Kamnika, in ing. Domicelja iz Rakeka. Otvorjena od 9—12 in od 3—6. ure popoldne. Vstopnina 2 din., za dijake in vojake 1 din. — »Slovensko Planinsko Društvo« hoče na ta način pokazati obiskovalcem velikega semnja prirodno lepoto in krasoto naših krajev in planin, lj Zveza trgovskih in privatnik nastavljencev ima jutri dne 30. t. m. svojo Sejo ob pol 8. uri zvečer v navadnih prostorih. Prosimo točne udeležbe. Odbor. lj Vsem cenjenim društvom! »Ljublj. prost. gaš. in res.' društvo' priredi dne 3. in 4. septembra t. 1. cvetlični dan. Vsa cenj. društva se prosijo, da se z ozirom na cilj in delovanje društva vzdrže enakih prireditev. — "Ljublj. prost. gas. in reš. društvo. lj Prisega na ustavo pri deželnem sodišču v Ljubljani. Podpredsednik deželnega sodišča v Ljubljani g. dvorni svetnik Regally bo danes ob 8, uri zaprisegel sodnike deželnega in okrajnega sodišča, ob 9. u,ri pa drugo uradno osobje obeh navedenih sodišč. lj Podpora. Kolo jugoslovanskih sester razdeli tekom prihodnjih dni najrevnejši siroti padlega vojaka podporo, — Tozadevne prošnje je poslati na tajništvo Mestni trg 24. lj Nesreča na Tržaški cesti. Ko se je peljala delavka Ivanka Lampič iz Črnuč po Tržaški cesti domov s kolesom, jo je neznan voznik podrl na tla. Padla je tako nesrečno, da si je zlomila levo roko. lj Neprevidni kolesarji. Neki dijak je na Miklošičevi cesti podrl s kolesom g. Franca Vidalija, ki se je pri padcu poškodoval na roki. — Neka kolesarka je podrla na tla vdovo Magdaleno Pettauer-jevo, ki je bila poškodovana na levi nogi. lj Navaden izgovor. Po Sv. Petra cesti je nepravilno in naglo vozil France Vrečar. Malo je manjkalo, da ni zadel v drugi voz. Stražnik je Vrečka ustavil in zahteval, naj pove, "kako se piše. Vrečar, misleč, da ga stražnik ni poznal, je zaklical: »Janez Smuk«, kar ni., bilo resnično. Pri okrajnem sodišču je bil obsojen na tri dni zapora. Ljubljanski vel Uljudna prošnja na gg. trgovce in obrtnike. Ker primanjkuje stanovanjskemu urac'u ljubljanskega velesemnja še mnogo sob, oziroma postelj in pogrešamo v izkazu stanodajalcev marsikatero stranko, ki bi, akoravno ne lahko, pa vsaj pri ns-koliko dobri volji oddala zasilno prenočišče,. apeliramo v prvi vrsti na gg. trgovce in obrtnike, da priskočijo na pomoč. Prepričani smo in priznavamo, da se je velika večina zavezala vzeti pod streho svoje sorodnike in znance, ker pa ne bodo ti obiskovalci osi ali v Ljubljani ves čas velesemn ja, prosimo vljudno iu nujno, da se naznani prenočišča, ki bodo prosta, stanovanjskemu uradu, pred prihodom, oziroma po odhodu sorodnikov ali znancev. Računati se mora z vsako posteljo, ki je prosta, četudi posamezne dni. Prijave sprejema ceu-traLni stanovanjski urad velesemnja, ki posluje v pisarni Tourist ofiice (Dunajska cesta 18) od 8. ure zjutraj do 6. ure zvečer. Ljubljanski veliki vzorčni semenj od 3, do 12. septembra 1921. Motorni plugi na sejmišču. Poročali smg že, da bo na semnju zastopana v najboljši izbiri in v veliki meri industrija poljedelskih strojev. Vsakdo se zaveda odločilnega pomena poljedelstva za našo državo. Od stopinje, ni kateri stoji kultura poljedelskih pridelkov od ekstenzivnega in intensivnega obdelovanja polja, je odvisno blagostanje pretežnega dela našega naroda. Industrija poljedelskih strojev postavi na sejmišče koristne iu zanimive stroje, od katerih bodo muogi v pogonu. Tako se pojavita že na prvem semnju dva motorna pluga, ki bosta na prostem orala zemljo in kazala interesentom, kako prihraniti na trudu, času in denarju pri važnem poljedelskem delu. Motorna pluga sta nemškoavstrijskega in češkoslovaškega izvora in bosta brezdvomno ena največjih atrakcij našega semnja. Dostop na sejmišče. Ker se dovršujejo z vso naglico zadnja dela na paviljonih, je urad »Ljubljanskega vzorčnega semnja? prepovedal publiki dostop na sejmišče. Razstavitelji in drugi interesenti, ki bi posečali sejmišče, naj se zglase v uradu ^Ljubljanskega vzorčnega semnja«, da dobe dovoljenje za vstop. Telovadno orodje na semnju. Kolikor je doslej znano, bo razstavljeno na semnju telovadno oiodje domačega, nemškoavstrijskega in češkoslovaškega izvora. Domače telovadno orodje najmodernejših vrst razstavi tukajšnja tvrdka Bašin in drug. Tako bo mogoče v tem in v mnogih drugih produktih presoditi konkurenčno zmožuost naše rnlade industrije z nemškoavstrijsko in češkoslovaško. Razstavljalce opozarja vodstvo semnja, naj takoj prično voziti predmete, ki so namenjeni za razstavo. Za varnost je vse preskrbljeno. Naj ne odlašajo na zadnji dan, ker bo sicer prevelik naval. Interesente opozarjamo, da je prevzela tukajšnja zavarovalna družba >Croatia< vodstvo zavarovanja »Ljubljanskega velikega semuja« ter opozarjamo tvrdke, ki bodo razstavljale blago, na to, da sprejemajo ljubljanske zavarovalne družbe tudi zavarovanje transporta blaga. Blagohotne prijave naj se pošiljajo direktno zavarovalnici >Croatia<-, Stari irg 11. Letno gledališče »Park Tivoli«, Da se po- setnikom »Ljubljanskega velikega semnja«' kolikor mogoče preskrbi tudi razvedrilo, se je koncertnemu oddelku Aloma Companv posrečilo angažirati prvovrstne umetnike, kateri bodo nastopali vsak večer v letnem gledališču. Spored bo v prvi vrsti umetniškega značaja, za kar nam jamči angažirano osobje. Vrt bo urejen po vzorcu velikomestnih letnih gledališč. Otvoritvena predstava bo dne 1. septembra t i. Natančnejši program bo razviden na lepakih. katoliško cestnik. c Zborovanje odsekov katoliškega shoda nn Brezjah. I 'no 3. septembra ob 8. uri zboruje tiskovni odsek. Predsedstvo: Cvenkelj A nt.. Referenti, dekan Koblar, župnik V. Oblak, urednik Zabret. Ob 14. uri organizacijski odsek. Predsedstvo: prof. Korbar. IMerenti: katehet Gabrovšek, kaplan Tavčar. Ob 10. kongregacijski ods^k. Predsedstvo, župnik Ahačic. Referati: svetnik Zabukovec, župnik Zorko in Čuk. Dno 1. septembra ob 8. uri šolski odsek. Predsedstvo: nadučitelj Silvest"r. Referenti: prof. Kotnik, svetnik Čerinj kmet. posestnik Burja. — Pripravljalni odbor. c Stolna Vincencijeva konferenca ima seio danes v torek dne 30. t, m, ob pol 7. uri zvečer v pisarni Poljanski nasip 10. c Duhovne vaje za vč. gg. duhovnike pri oo. jezuitih v Ljubljani bodo od ponedeljka, dne 12. septembra, zvečer ob 6. uri, do petka, dne 16. septembra, ziutraj. Priglasitve naj se naslovljajo: Rektorat D. J., Ljubljana, sv. Jožef. Na Mali Šmaren, 8, septembra, praznuje orlovski odsek v Trebnjem svojo desetletnico. Ta dan bo v Trebnjem orlovski tabor trebanjskega okrožja. Tabora so udeleži I udi celotno novomeško okrožje ter drugi odseki ob dolenjski železnici. Sodeluje godba iz Št. Jerneja. Po prijavah soditi, L>o prireditev v Trebnjem prav veličastna. Prihitite prijatelji Orlov la dan v naš prijazen kraj v najobilnejšem številu, da vidite delo naših društev: posebno dobrodošle so nam narodno noše. Prijavite čimprej odseku v Trebnjem svojo udeležbo! Po žcleznici jc dovoljena polovična vožnja; izkaznice za polovično vožnjo naročite pri odseku v Trebnjem. Izkaznica stane 4 K (1 dinar). — Bog živi! pr Kongres jugoslovanskih književnikov. Društvo hrvatskih književnikov priredi v sporazumu z ostalimi kulturnimi udruženji Jugoslavije meseca novembra kondres književnikov in umetnikov. Izvolili je poseben pododbor društva. V«i književniki in umetniki se vabijo, da Društvu hrvatskih književnikov v Zagrebu javijo svoje želje in predloge za kongres. pr Zagrebško gledališče prične danes z delovanjem in sicer je otvoritvena opera »Nikola Šubič Zrinski« z gostovanjem slovenskega tenorista Josipa Rijavca. Velika nogometna teknia med prvakom Bosne Sarajevskim amaterskim športnim klubom in ljubljansko šparto se vrši v sredo, 31. avgusta na prostoru Ilirije cb 17 % uri. Sarajevčani, kateri so pokazali v zadnjih dveh tekmah z Ilirijo lepo, premišljeno in fair igro, bodo sigurno tudi v tej tekmi po tridnevnem odpočitku vsestransko zadovoljili publiko. Šparta, eno naših najbolj simpatičnih ljubljanskih moštev, katero je pokazalo v letošnji sezoni že v mnogih tekmah kar najlepšo igro, nastopi v sledeči sestavi: Skrbinšek, Jeras, Bregar I,- Der-v sledeči sestavi: Skrbinšek, Jeras, Bregar II., Der-Neka, Žargaj I. (k) BORZA, Zagreb, 29, avgusta. Devize: Berlin 208—208.50, Italija 763—768, London 663 do 0, Newyork ček 0—180, Pariz 1390—0, Praga 213.25—213.75, Švica 3050—3065, Dunaj 1670—1680, Budimpešta 46--46.50. Valute: Dolarji 177.50—179, napoleondori 629—631, marke 206—210, leji 218—220, lire 753—0, češkoslovaške krone 212 do 215. — Curih, 29. avgusta. Devize. Berlin 6.75, Newyork 590, London 21.74, Pariz 45.15, Milan 25.15, Praga 6.90, Budimpešta 1.475, Zagreb 3.25, Bukarešta 6.95, Dunaj 0.67. g Zunanja trgovina Češkoslovaške. — Češkoslovaški statistični državni urad je izdal sledečo statistiko v letu 1920: Uvoz v celoti 39 miljonov q, izvoz 69 milj. q in 2.6 milj. drugega blaga v kosih.Na uvozu je udeležena Jugoslavija z 0.31 milj q — 0.80%, na izvozu z 0.63 milj q = 0.92%. Največ je uvozila Nemčija, 20.7 milj. q — 53.09%, Avstrija 8.38% in Amerika 5.34%. Izvozilo se je največ v Nemčijo, 30.8 milj. q = 44.47%, in Avstrijo, 23.9 milj. q = 34.67%. g Hugo Stinnes je kupil največje založniško podjetje v Curihu. Njegov tek ni slab. g Bolgarska. Ker je Bolgarija pretežno agrarna dežela in mora industrijske izdelke uvažati, si jo žele vse evropske industrijske države gospodarsko osvojiti. Pred vojno so tekmovale zlasti Avstrija, Nemčija in Angleška. Po vojni ima ententa prosto roko. Na prvo mesto je stopila Italija vsled dobrih zvez in nižje valute. V Sofiji so ustanovili svojo »Ban-quc Commerciale Italienne et Bulgare« kot podružnico »Banque Com. Italienne«. Vrednost italijanskega uvoza znaša 441,726.000 levov, t. j. 30 odstotkov celotnega bolgarskega uvoza. Sedaj se trudi Anglija zavzeti zopet svoje prejšnje mesto in je odobrila 26 milj. funtov šterl. za kredite izvozničarjem. V Sofiji je otvorila angl. trgovsko zbornico in imenovala trg. konzula, Francozi, ki pred vojno niso dosti uvažali so sedai v Parizu osnovali dve družbi za trgovino z Bolgarijo, »Syndicat France — Balkan« in »Svndicat Balcanique« s podružnicami v Sofiji. Nastala ie tudi nova francosko-bolgarsko-belgijska družba. Lastne banke v Sofiji in drugih mestih so tudi ustanovili Amerikanci, ki pred vojno niso trgovali na Balkanu. Čehi so otvorili podružnico praške banke v Sofiji in ustanovili več trgovinskih družb; sklenili so tudi povuljen trgov, dogovor z Bolgarijo. Nemčija je sedai na sedmem mestu s svojim uvozom, njen edini zastopnik je zastopnik »lipskega semnja«. Belgija je ustanovila »Consortium Bclge-Balcan in »Etpan-sion belge dans le Balcans- s podružnicami v Sofiji. ljubljanska porota. UMOR NA VELIKO NEDELJO. Letošnje III, porotno zasedanje ljubljanske porote je otvoril dne 29. avgusta 1921 g. dvorni svetnik Regally, votanta sta bila višji dež. sodni svetnik Anton Mladič in dež. sodni svetnik Peter Keršič. Državno pravdništvo je zastopal prvi dvorni pravdnik g. Dominico, Marjano Krekovo jc zagovarjal es offo g. dr. Wurzbach, Katarino Aleksejevičevo pa g. dr. rrlan. P žalostnem dogodku, kateri ie privedel Ti"? Krekovo in nieno prijateljico Katarino Aleksejevičevo pred poroto, se je že precej pisalo. Državno pravdništvo je obtožilo lvrekovo in Aleksejevičevo, da sta letos me-i, »seca januarja napeljevali brata Aleksejevi-čeve, Franceta Aliča, k hudodelstvu umora s tem, da sta mu prigovarjali, da naj da strup usmrtitev posestn. Jakoba Izreka iz Ločnic. Res je preskrbel tvarino podobno soli, od katere je dala enkrat Marjana Krekova nekaj v juho, pa to ni učinkovalo. Ker Marjana ni mogla zastrupiti moža, je naročila Francu Aliču, da naj njenega moža ustreli, kar je ta tu-ch na Veliko nedeljo sioril. Aleksejevičeva je k temu tudi pripomogla s tem, da je prenašala svojemu bratu Francctu Aliču pisma, s katerimi ie Krekova naročila Aliču umoriti njenega moža Alič je potem, ko je. ustrelil Kreka, pobegnil in ga še niso dobili. Marjana Krekova pripoznala svoj zločin, Marjana Krekova je pri razpravi pripo-zna a svoj zločin. Na vprašanje g. dvornega svetnika Kegaliyja je povedala o razvoju dogodkov približno tole: »Vzela sem ga, ker so ata rekli, naj ga vzamem, da ne. bom vedno služila. Ata so me silili, naj Kreka vzamem.« — Krekova je bila takrat, ko se je poročila 23. novembra 1920 z 52 letnim vdovcem Krekom, stara 20 let. — »Kako ste se razumeli z rajnim svojim možem?« — »Sprvega že, pozneje pa ne, ker nisem smela z nobenim spregovoriti — čez en mesec po poroki sva se prvič sprla. Z nobenim nisem smela izprečo-voriti; mož je rekel, da me bo ustrelil, če bom S a ,£?vonla' Zmeraj se je kregal z menoj.« — »Aleksejevičeva je bila moja prijateljica, liotela sem moža zastrupiti. Brat te (pokazala !e na Aleksejevičevo) mi ga je dal. Ona mi je rekla, naj dam strup v jed. Res sem ga enkrat dala v juho. Učinkoval ni. Nič mu (možu) ni bilo, samo žejen je bil.« »Ali ste še kedaj kaj strupa dobili?« — »še! Ta (Aleksejevičeva) ga je dala. Iskat ga je šla k bratu na Dolenjsko. Rekla je, da je strup dober.« — »Zakaj ga niste možu dala?« — »Se nisem upala.« — »Ioda nekaj drugega ste se upala.« je vidno ogorčen pripomnil g. dvorni svetnik Regallv. — »Nato sem rekla Katri (Alekseje-vicevi), naj bi Kreka njen brat ustrelil. Tri pisma sem ji pisala. Tudi svoji pastorki Katarini sem povedala, kaj da nameravam. Vedela je, da nameravam moža zastrupiti. Pokazala sem ji strup. Rekla je: »Kakor češ,-pa naledi!« 11 letna njena pastorka Milka ie to tudi vedela, a je obljubila, da ne bo nobenemu fcove-da,a. — Prancu Aliču sem obljubila 10.000 K ,e.?. b,° ™oža ustrelil.« — »Ali ste mu jih mislih dati?« — »Ne.« — »Zakaj ne?« — Molk. . ■ »Kajne, saj ste vedela, da bi jih ne mogel iztirjati od Vas, ker bi prišel sem, če bi Vas terjal?« — »Da.« —Nato je Krekova poveda- ' »1° š i na Veliko nedeljo h gori usta-jenju. Mož je šel naprej in gnal kobilo. Franc Alič ga je dobro skrit med potjo ustrelil. Kake pol ure je še Krek živel. Ona in Milka sta ostali pri njem, Katra je pa odšla na Ločnico klicat ljudi. Ob 7. uri je šla naznaniti orožnikom v Medvode, da je bil mož ustreljen. Izpoved Katarine Aleksejevičeve. Katarina Aleksejevič, sestra Franceta Aliča, je bila 2 leti prijateljica Krekove. Pri-poznala je, da je veliko občevala s Krekovo. 1 n poznala je tudi, da se je peljala k bratu na Dolenjsko, kjer je služil, po strup; toda ko ji je dal za Krekovo »sirup«, je rekel: »Saj to je ta drobna sol, saj tako nič ne bo!« Krekova se je jezila in je rekla: »Vse skupaj nič ne pomaga; za to naj brat ust.reii Kreka.« Ko je prišel brat na Cvetno nedeljo domov, se je skril doma za skrinjo. Nihče ni vedel,- da je doma; Aleksejevičeva mu je nosila skrivaj jesti. V noči od velikega petka na veliko soboto je bil pri Krekovi, ki mu je dala še piruhe. Priznala je, da je pisala Krekova več pisem glede na nameravani umor. Ko je brata obvestila o vsebini pisma, kje da naj Kreka ustreli, ji je ta odgovoril: »Že vse vem. Sva se vse dogovorila.« — Zanikala ie, da bi bili Krekovo na umor šuntali in ni kakor je trdila, vedela, ce bo brat Kreka ustrelil ali ne! Aleksejevičeva je sklepala, da sta se imela Krekova in njen brat rada. Kje je bil ustreljen Krek. Gospod dvorni svetnik Regally je na to čital spise, iz katerih ie razvidno, da si je Alič tam, kjer je ustrelil Kreka, priredil prav po vojaško skrivališče. Ko jc streljal, je bil dva metra od Kreka oddaljen. Krek sam je cenil vrednost svojega posestva na 450.000 kron. Z notarskim pismom je za slučaj svoje smrti postavil rajni Krek svojo ženo za glavno dedinjo. Kaj je povedala 11 letna Krekova hči. Enajstletna Milka Krek šc ne zna pisati in brati. Pri sv. izpovedi tudi še ni bila. Pričala je:»Ata je mačeho rad imel, ona ga pa ni marala. Grdo se je držala. »Rada me imej«, so rekli ata, »nikar se od mene ne obračaj!« — Pisma je prenašala od mačehe Aleksejc-vičevi. »Nobenemu ne smeš pokazati pisma«, mi je rekla. Na Cvetno nedeljo je prišel Alič k nam. Vzeti je hotel očetovo puško iz skrinje, pa mu je s sestro Katro nisva dali.« »Ali ni nekaj dala očetu?« je vprašal g, dvorni svetnik Regally malo pričo. — »Gift« ie dekle odgovorilo. — »Zakaj nisi tega povedala očetu?« —• »Bala sem se. Rekla ie: Če boš kaj povedala, bom še teue zagiftala.« Pričevanje Katarine Krekove. Katarina Krekova je povedala, da e prišel rajni Krek na Veliko soboto okoli polnoči domov. »Zjutraj smo šli h gori vstajenju. Oče so šli naprej in so gnali kobilo. Mesec je svetil. Ko smo prišli po kolovozu »Na vrtce«, je počilo. Z leve strani je priletel strel. Na vsakem kraju kolovoza je tam medina. Joj! Joj! se je slišalo. Konj je skočil čez medino; oče so se zgrudili na tla. Z njo (mislila ie svojo mačeho) sva rukali očeta, pa ni nič pomagalo. Odšla sem ljudi klicat. G. dvorni svetnik Regallv priči: »Kdo je rta Veliko nedeljo pri Vas doma navijal gramofon?« — Priča molči. G. dvomi svetnik Regally: »Katra! Katra! Le resnico. Kdo je navijal gramofon?« — Molk. — »Vi ste ga, Vi!« — »Ona, Marijana mi je rekla, pa sem ga res navila.« — »Ali niste liič slutila, kaj Marijana namerava?« — »Ne. tjjej sem vedno rekla, naj ima očeta rada.« )vorni svetnik Regallv priči: »Ona trdi, da Bte Vi vedela, kaj namerava storiti z očetom « — Katra Krekova se je na to obrnila proti obtoženi Marjani Krekovi in je zaklicala: (»Pomisli, kaj si naredila z očetom, vzela si mi a!« — Marjana Krekova je na to Krekovi čeri hladnokrvno odgovorila: »Ti si mi pa pomagala. Če bi tebe ne bilo, bi ne bila nič storila.« Krekova je nato glasno zaklicala: »Sram je tako žensko, ki si mi očeta vzela.« Ob 1. je g. dvorni svetnik Regallv prekinil razpravo in naznanil, da se bo ob 4. nadaljevala. Zakaj je Krekova Milka molčala. Pri popoldanski razpravi je Andrej Bradaška povedal, da je dal stric, rajni Krek, brado zalo prof, da bi ga žena rajši imela, dasi je njegova brada slovela po celi sorski ravani. Milka Krekova mu je pokazala pismo, v katerem je bilo napisano: »Kri-«tusa so tudi umorili. Če boš, ne boš imela nobenega greha. Če mi tega ne storiš, te ne bom imela več za prijateljico.« — »Zakaj niste tega povedali itricu?« je vprašal g. dvorni svetnik pričo. Milki tem obljubil, da ne bom o pismu nobenemu ničesar omenjal. Milka je povedala, da ji je mačeha rekla: »Proč te bom spravila, ustrelila ali zagiftala, če ne boš molčala!:-. Bradaška je še povedal, da so Veliki ponedeljek igrali gramofon na domu rajnega Kreka. Priča Jože Dobnikar je povedal, da so imeli obdol-ženko Krekovo za otročjo, eninalo neumno in da je bila preveč na fante nagnjeua. Dve pismi je pisala Kreku, preden jo je zasnubil in potem, ko je ti pismi dobil, jo je Krek zasnubil in poročil. Ljudem je pripovedovala: »Saj bo tako kmalu umrl.« — Janez Rudolf je povedal, da mu je rajni Krek pripovedoval: »Ona me je takole enmal zastrupila. Pro3il sem jo mleka, pa mi ga ni hotela dati. Tudi po zdravnika ni hotela poslati.« Tožil je tudi, da mu je otroke pohujžala, da odnašajo reči od hiše. Marijana Krekova: »Od hiše nisem nikdar kaj odnesla.« — G. dvor. svetnik Regally: »Slišite, zakaj pa niste dali možu mleka, ko vas je prosil za njega? Zakaj niste poslali po zdravnika?« — »Meni ni nič rekel za mleko. Nobenega nisem imela, da bi po zdravnika poslala, t — G. dvor. svetnik Re-gally priči Katarini Krekovi: »Katra, ali si k8.j vedela, da so oče bruhali?« — »Malo je ven metal; rad bi bil imel zdravnika; čudno se je držal in v tla je gledal.« — »Žalcaj nisi sama šla po zdravnika?« — Molk. — »Tudi čedna hči, da nisi sama šla po zdravnika!« je ogorčeno vzkliknil g. dvorni svetnik. Senat je stavil porotnikom štiri glavna vprašanja. Prvo in drugo glavno vprašanje tiče zastrup-ljeuja, tretje in četrto glavno vprašanje pa krivde glede nagovarjanja Aliča za umor. V znamenju krvi. Prvi drž. pravdnik g. Dominico je opozarjal, da se bo vršila ta porota v znamenju krvi. Ta porota bo krvava. Šlo bo za sedem umorov in ubojev. Tatvine ne kraljujejo več. Nato se je podrobno pečal z vsemi podrobnostmi, katere je ugotovila razprava iu je zahteval, naj porotniki vse uanje stavljena vprašanja potrdijo. Zagovornik Krekove dr. Wurzbach je poudarjal v svojem zagovoru, da Krekova ni imela hudobnega namena. Ravnala je pod pritiskom razmer in vsled slabe vzgoje se ni zavedala, kaj je storila. Prosil je, naj zato porotniki nanje stavljena vprašanja zanikajo. Zagovornik dr. Frlau je v daljšem govoru poudarjal, da ne zadene Aleksejevičeve nobena krivda in je zahteval, naj porotniki nanje stavljena vprašanja zanikajo. Porotniki so vprašanja glede Krekove soglasno potrdili, glede Aleksejevičeve pa zanikali. G. dvor. svetnik Regally je nato ob 11. ponoči razglasil sodbo, po kateri se Krekova obsodi na smrt, Aleksejevičeva pa oprosti. Ob razglasitvi sodbe je sestra obsojene Krekove v porot u i dvorani glasno zajokala. Krekova, ki se je ves čas obravnave obnašala precej hladno, je prijavila ničnostno pritožbo. Ko so jo odvedli iz porotne dvorane, je na hodniku glasno plakala. JUGOSLOVANSKA KNJIGARNA priporoča: Fran Levstik, Poezije so izšle v treh zvezkih v zalogi Jugoslovanske k-iigarne v Ljubljani. Zbirko je uredil Cvetko Golar. Cena vsakemu zvezku K 12.—, lično vezano K 24,—, Meteorologično poročilo. Ljubljana 30G m n. m. v!š. Ca« | baru-opazo- : moto i v an ia v miu iermo-motor ,v0 .. l'fliur>>m rtiloronen v O Nebo, votrov 1'aiumuo v mm 27.,8. 21 h 7368 17-5 3-3 d. obl, 28./8, 7 ti 739-3 14-1 1-4 obl. 28./«. 14 h 735 22 3-7 obl. s. v. 28. 8. 21 h 734 7 16-5 1-8 jasno — 29-/8. 7 h 734-1 13-4 1-9 obl. 29. 8 14 h 731-4 24-5 2-6 d. obl. z. fca dvakratno ooavo v -ednu sa računa 16 kron.) BARVNI TRAKOVI, OGLJENI PAPIR. Bar Fran, Ljubljana, Cankar, nabr. 3 ČRKOSLIKAR. Bricelj Franc, Šelenburgova ul. 6. FOTC rRAFSKI ATELIJE: Grabjec Franjo, Miklošičeva c, 6. KLEPARJI Kom T., Poljanska cesta 8. Remžgar & Smerkol, Flor. ul. 13. IZDELOV. ČAJNEGA PECIVA. T. Novotny, Opekarska cesta 26. Priporočalo se sledeče domače tvrdke: KNJIGARNE Jugoslov. knjigarna, Pred škofijo. KONFEKCIJSKE TRGOVINE Oiup Josip, Pod lrančo. LEKARNE »Pri Mariji Pomagaj«, Reslj. c. 1. MEHANIČNA DELAVNICA za pisalne stroje. Bar Fran Ljubljana, Cankar, nabr. g PISALNI STROJI. Bar Fran, Ljubljana, Cankar, nabr. 5 PARNA PEKARLJA Jean Schreya nasl. Jakob čič, Gradišče štev, 5. Kav- RAZMNOŽEV. APARATI. Bar Fran, Ljubljana, Cankar, nabr. 5 ŠPEDICIJSKA PODJETJA Uber F- & A., Šelenburgova ulica 4. (Tel. 117.) Ranzinger R., Cesta na južno železnico št. 7—9. SOBNO SLIKARSTVO Košak Ivan, Bleiweisova cesta 15, Žuran Martin, Mestni trg 12. TELOVADNE POTREBŠČINE. Kunovar Ivan, Stari trg 10. TOVARNA FURNIRJA, žaga in trgovina z lesom, Podrečje, p, Domžale. TRGOV. Z DE2N. IN SOLNČN. Mik oš L, Mestni trg 15. URARSKA POPRAVILNA LAVNICA. DE- (Za dvakratno ooiavo v kovega lesa na pa-kati. se sprejme takoj ali pa v 14 dneh. I nju iu 50 m" javorjevih hlodov iz gozd-Vprašati: FRAN POGAČNIK, Ljubljana,! nega okrožja Podsreda ter 400 m> hrasto-Dunajska cesta št. 36. 3024 ; vega lesa na pauju iz gozd. okrožja Bizelj- ------------------ jsko proda ©skrbništvo graščino Podsreda, RAZPISUJE SE I via Rajhcnburg, na katero naj se blagovoli ' poslati ponudbe do 15. septembra 1921. v občini trg Konjice. Samci (vpokojeni I orožniki) imajo preduost. V prošnji je na-! vesti zahtevek plače. Vlaganje prošenj do |; dno 15. septembra 1921. 3045 OBČINA TRG KONJICE. Župan: Franc Gologranc s. r. ! Zamenjam stanovanje ! I! 1 soba s kuhinjo in shrambo. — Novi Vodmat 62. za obdeiooanie BGS9f m ploševme lasine mornice! Središnja prodajalna za Jugoslavijo tvrdka Kari Jetsbaciier G. m. b. H. Wieu XVI., Hubergasse 3, Chemnitz v Saškem Heinrich Beutsch \Vieu XIV., Preysinggasse 30. Zagreb, Vlaška ulica 25. Veliko zaloge v Zagrebu. Tukojšuja dobava po povoljnih tvorniških * cenah ocarinjcno iz Zagreba. — Pri na-katerih eden ima lastno električno luč, j kupu se ne zgubi čas in ni nikakiii drugi pa elektr. obločnico in zraven spa-i transportnih težkoč. dajoči predmeti na prodaj. Pripravna za! ( Meblirana mesečna soba SžjllMBia Neutolažljivi, a vdani v voljo božjo naznanjamo, da jo da je usmiljeni Bog rešil našo ljubo dobro nenadomestljivo m mico, taščo in staro mamo, gos^o i roi. Okroif urarjevo vdovo vsega trpljenja v nedeljo ob 22. uri, večkrat prevideao s tolažili sv. vere. Pogreb nepozabne mamice bo v torek 30. avgusta ob 16. url (i. popoludne) iz hiralnice sv. Jožefa na pokopališče k Sv. Križu. Maše zadušmce se bodo brale v razuih cerkvah. Ljubljana-Sartrouville pri Parizu, 29. avg. 1921. Minka poroč. Klopčie, Roza, hčerki. — Janko Klopčič, zet. — Nadina, Ciril, Milka, Iva, vnuki. ;ii prebridke izgube mojega nepozabnega edinega sina Andi Uršiča Izrekam tem potom vsem sočustvojočim svojo prisrčno zahvalo. Posebno so zahvalim gg. profesorjem in sošolcem za spremstvo ua njegovi zadnji poti, ter vsem darovalcem cvetja. Ljubljana, 26. avgusta 1921. Adela Uršič, žalujoča mati. društva. Naslov pove Anončni zavod Drago Beseljak & drug, Ljubljana, Sodna ul. 5. bukovih in hrastovih drv, ležečih na kupu 2 km od železniške postaje, se proda za 75.000 K. Plačilo event. na obroke. Naslov pove Anončni zavod' Drago Beseljak & drug, Ljubljana, Sodna j so išče za 2 osebi, če možno z električno ulica št. 5. 3026 razsvetljavo in posebnim vhodom. — Po-: —-----------------J 1 nudbe na upravništvo »Slovenca«. PRODA se po ugodni ceni lepa ; Terinainalt^iriSS^ enonadstropna HIŠA . maiuauj po g hladnimi kletmi, priklad. zlasti za vin- polnoma nova pripravna za .zlečenje sko 5 miu. od drž. koL) ob žeL progi ^eumaUčnih Mezm,^ se j^roda ^za^6000 K. na periferijj Ljubl]aue. K uiši spada lep VRT 'VC v obsegu okrog 30 arov. Naslov v upravništvu pod štev. 3015. Kje, pove upravništvo »SLOVENCA«. D Al MET 'n druge dekorativne rast-F ALIVlEl lino nudim cenj. razstav-' ljalcem »Ljubljanskega semnja« v svrho 11 dekoracije paviljonov in drugih objektov. ANTON FERANT, umetni in trgovski vrtnar, Ljubljana, Ambrožev trg št B. M ISII A na Prn(lni' pripravna tudi za NJIVA stavbo, blizu Domžal. Ame-rikanci, pozor I Ceno in več pove upravništvo »SLOVENCA«. PRnnAM 2 postelji, 2 nočni omarici, rnuunm 1 dvojno omaro, vse dobro ohranjeno, nanovo prepleskano. — Cena Lepa steklena stena s posebnimi vrati se proda. -— Naslov v upravništvu lista pod štev. 3002. Suhe gobe, laneno seme in druge deželne pridelke plača naj-i bolje Sever & komp., Ljubljana, Wol-fova ulica 12. 2985 Proda se POSESTVO ki meri j okoli 20 » 2500 K. Naslov prodajalca pove upravni- oraloV) ua ypod štajerskem v 2 parcelah, i - Sir^ ia fizsSsi. ssrodja: Stroji za tokarenje kovin (Drehbiinke) v vseh veličinah, Shaping- in skobeljni stroji, Kaltsiigcn (pile za rezanje železa), brusilna korita (Schleiftriige) itd. SSr^Ii m lesno stroka: Vrpčane pile, Abricht-, Diktenhobel-stroji, skobeljni in glob. vrtalni stroji, krožne pile za stolarjo in drva, stroji za ceplcnjc drv, stroji za brušenje pil, skobeljniki za okroglo železo, polnojarmeniki, stroji za brušenje nožev itd. Strofi za »Kid£8.pgočeuš£2e: Sicken-stroji, stroji zii okrogljenje, stroji za obrobljcnje, kružne škarje, polužnc škarjo (Hcbelscberen), stance za proluknanjo itd. Orcdfa: Amerikanski Syst. Cushman, Bohrfutter, zavojna rezala, vreteno za brušenje in poliranje, paralelni procjepi z vijkom, in vobče vsakovrstno orodje ia vso industrijske svrhe. 2934 štvo »Slovenca« pod Stev. 3019. moomntbus msr, |. aajboljšem stanju, z novo pnevmatiko, se ceno odda. Ogleda se v garali J. Gore«, Vegova ulica št. 8. 3036 , salonskalprava j s pieprogo in zavesami. — Naslov na j upravniStvo »Slovenca« pod štev. 3014. IIA v Žirovnici, v dobrem stanu, z nlOA gospodarskim poslopjem, vrtom ||za zelenjavo, sadnim vrtom in dve njivi, I i J0-* »n proda, '•t — Karol Neuman. | j klepar, Jesenice. 3003 Poslopje je v dobrem stanu zidano. Cena' po dogovoru. — Naslov pove upravništvo Inserlrajjte V SlOVCnCU! »Slovenca« pod itev. 8013. ' >«««»«♦«»♦»♦«♦««♦♦«♦♦♦♦»♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦+♦♦ Dražba se ? toplohronih in 3 mrzlokronlh irebeeo vrši dne 6. septembra 1921 ob 9. (deveti) uri na Jahalniol dri. žrebčarne na Selu pri Ljubljani, ter dne 9. septembra ob 9. (deveti) uri v drž. žrebetišču na Brdu pri Kranju, železniška postaja Kranj. 8 do 7 dvo- ln enoletnih žreblčkav mrziokrvne pasme. VaditoD drlaonc IrebUrne. J v&om^mKEšKA ie I1M d. 4 MENJALNICA v Lfublfani -----Cenlralfl V OSijeKU. Rezerve K 50,000.000. Kupuje In prodaja devize in valute najkulantnejše. Obrestuje vloge na hranilne knjižice in na tekočI račun po najvišji obrestni meri. I' 31'18/166 i Pri okrajnem sodišču Brdo se bo vršila dne 24. septembra 1621 ob pol 10. uri soba 5, nakupovanje na javni dražbi: 1. gostilne obstoječe iz veže, velike gostilniške sobe, kuhinje, jedilne shrambe, male gostilniške sobe. drvarnice, dimnice dveh sob za stanovanje v L nadstropju, vrt za zelenjavo z utico i u soporaba hleva, dvorišča in vodnjaka z vsem gostilniškim inventarjem, 2. prodajalne obstoječe iz prodajalnice, skladišča, 3 lop, kozolca, podstrešja s soporabo dvorišča, podstrešja in vodnjaka in prodajalniškega inventarja. Zakupna doba 2. let počenši s 1.1. 1922. Pogoje je vpogledati pri sodišču ob uradnih urah. Okrajno sodišče na Brdu, oddelek I. dne 8. avgusta 1921. Draž! i I1C« Vsled sklepa okrajnega sodišča z dne 9./8. 1921 Nc VIII. 165/21/1 se na predlog Oroslava Peček in Osvalda Dobeic, posestnikov iz Rožne doline 250 vrši dne 3. septembra t. 1. ob 9 uri dopoludnev pisarni podpisanega notarja, Sodna ulica štev. 11. prostovoljna Javna dralba nepremičnin, vložek 735 k. o. Vič, ki obstoja iz parcele 403. hiša štev. 250 v Rožni dolini in parcele 1330/9, vrta. Izklicna cena K 300.000. Morebitnim zastavnim upnikom ostanejo vse njihove pravice brez ozira na visokost najvišje ponudbe slejkoprej pridržane. Hiša je enonadstropna. zidana pred 11 leti, v dobrem stanju ter je na podstrešju iste možno vzidati še 2—3 sobe s kuhinjo. Zraven je vrt, katerega vžitek lahko nastopi zdražitelj takoj. Natančnejše podatke glede dražbenih pogojev še izve v pisarni podpisanega v uradnih urah. v> V Dr. Kari Schmldinfler i. r. • / \ notar kot sodni komisar. 3 I Charles Princ | Manufaktura. | v, na Ljubljanskem velesejmu. | I Semenj v Llvoldu. Vsak prvi ponedeljek meseca septembra in meseca aprila je živinski semenj v Livoldu. I* rod a se popolnoma nova, nerabljena ekscenter - preša štev. 3 k matricami vred /.a ključavničarje. — motorno kolo - Naslov kupcev sprejema uprava ?Slo-venca< pod št« v. 3005. Zraven glavne Posestvo naprodaj ceste, z lepim poslopjem, obokani hlevi in kleti, strehe z opeko krite, hiša sa vsako trgovino in obrt sposobna. Približno 30 oraiov zemljišča. Naprodaj po jako ugodni ceni. Poizvedbe: Dolga ras št. 17 pri Kočevju. 2980 Brinjevec zajamčeno pristen, v sodčkih in steklenicah nudi na debelo Parna veležganiama Robert Diehl, Celje. Specijalna izvršitev w< Kolesa in vsi deli in oprema - EN DETAIL j. g©r€c lmbuana ^ V 1 GOSPOSVeTSKA C. 14 Semenj: paviljon H, št. 250. Velepodjetje s sedežem v Ljubljani išče uradnika - knjigo vodj o ki je jugoslovanski državljan in je že služil v tej stroki Prednost imajo oni, ki so zmožni srbohrvaščine. Ponudbe z zahtevo plače je vložiti pod šifro »Knjigovodja« poštni predal 98, Ljubljana. Prosi se, da se ponudbam ne priloži nobenih dokumentov, ker se bo iste zahtevalo po potrebi naknadno. Prva v Jugoslaviji, Prevzame izvršitev vseli vrst jeklenih rolet v.a nove zgradbe. trgovsko izložbe in okna. Vsaka naročba se izvrši na lastnih strojih v teku 48 ur. Popravila naglo in — ceno. — »CERBERUS« patent ključavnice za jeklene rolete. Ako imate na svojih vratih in izložbah to ključavnico, spite lahko mirno in ste varni pred vsakim vlomom. Graditeljem, trgovcem in mojstrom znaten popust. Zahtevajte cenik r, označbo mere. Mirki BeniD. Zavel, Opafovina S&r©| 11. SPE&1CIJSKA TVSDKA tvrdko Slavn. p. t. občinstvu uljudno naznanjam, da sem otvoril pod Oblačilna industrija R. Kune Ljubljana, Gosposka ulica št. 7 d ZAGE-nUIII-7EZOUI-HIŠE-0ILE-inD«ISTR.STIIVBE-ndSTfiill= [B PRORROMSRTi IH 0B5SK1BŽEK1R7R BREZPIBCHO. B| ma^amrnsasmsk »■r^^BsmmtBammaa lili ^