St. 442. V Ljubljani, ponedeljek dne 22. maja 1911. Leto II. : Posamezna številka 6 vinarjev : Uredništvo in upravništvo je v Frančiškanski ulici 8. Oopisi se pošiljajo uredništvu, naročnina upravništvu. Nefrankirana pisma se ne sprejemajo, rokopisi se ne vračajo. Za oglase se plača: petit vrsta 15 v, osmrtnice, poslana in zahvale vrsta 30 v. Pri večkratnem oglašanju popust. Za odgovor je priložiti znamko. : Telefon številka 303. : : Posamezna številka 6 vinarjev : .JUTRO* izhaja vsak dan — tudi ob nedeljah in praznikih — ob 3. zjutraj, ob ponedeljkih ob 10. dopoldne. — Naročnina znaša: v Ljubljani v upravništvu mesečno K 1 20, z dostavljanjem na dom K 1*50; s pošto celoletno K 20 —, polletno K 10 —, četrtletno K 5’—, mesečno K 1'70. Za inozemstvo celoletno K 30'—. Telefon številka 303. : NEODVISEN POLITIČEN DNEVNIK. Francoski ministrski predsednik Monis in vojni minister Berteaux žrtve zrakoplovne katastrofe. Posamezne številke „ Jutra“ se prodajajo začenši z današnjim dnevom povsod samo po 6 vinarjev. Ob času boja. Poročali smo o žalostnem slučaju, ki se je dogodil pretekli teden na Ogrskem. Poslanec ogrske kmečke stranke, Achim, je napadal v svojem listu bivšega državnega tajnika Zsilinszkega in njegovega brata. Ker napadov ni bilo konca, sta se napotila sinova Zsilinszkega v stanovanje kAchimu in sta zahtevala zadoščenja. Achima pa je to tako razburilo, da je udaril enega iz sinov Zsilinszkega v obraz. Drugi pravijo, Achim ni udaril, ampak da je bil le nejevoljen, ker je šele vstal in .sta mlada človeka s silo vdrla v sobo. Razprava bo dokazala, ali je bilo tako ali tako. Resnica je, da je prišlo do prepira in do besedi, da je potegnil eden iz sinov Zsilinszkega samokres in je štirikrat ustrelil na Achima. Achima je bil težko ranjen, prepeljali so ga v bolnico, kjer je v enem dnevu umrl. Sinova Zsilniszkega sta se javila sodišču in so ju zaprli. V mestu je prišlo do demonstracij. Achim je baje pred smrtjo izjavil, da ni nikogar udaril. Pogreb je bil velik. Vse časopisje je pisalo o tem dogodku. Res žalosten dogodek, ki je zahteval človeško žrtev. Toda to je šele začetek. Pomislimo, kake posledice bo to imelo za sinova Zsilinszkega in kako bo to vplivalo na javno mnenje. V zadnjem času so ljudje v onem kraju pokupili mnogo samokresov, zaradi varnosti je vlada prepovedala nositi orožje. Dogodek se je sicer dogodil na Ogrskem in je dokaz žalostnih madžarskih razmer. Madžarski aristokratje ne dado nemadžarskim narodom narodnih pravic, svojemu narodu pa odrekajo politične pravice. Tako pride boj do skrajnosti in posledica takega boja so taki žalostni dogodki. Pomen pa ima ta slučaj tudi za nas. Ob času, ko se je to zgodilo na Ogrskem, smo mi imeli opravka z žalostno slavnim Krekovim govorom. Državno pravdništvo je govor sicer v tisku konfisciralo, toda govor se in govoril pred nerazsodnimi ljudmi je je imel značaj javnega hujskanja. V tem oziru so sploh naši klerikalci v zadnji dobi dosegli rekord. Kam bi prišli, ako bi naprednjaki in napredni časopisi v tem sledili slabim klerikalnim zgledom! V svoji nadutosti in ošabnosti govore klerikalci o zmagah, ^hjTJ°?egu- uži raznašajo s svojimi časopisi po deželi ■ ‘ vedujejo napredne časopise, da bi se ne .zvedela jesnica. V dveh bitkah ie zmagala Ljubljana, zato klerikalci zmerjajo napredno občinstvo z najgršimi psovkami. Poraženi in osramočeni — se bahajo v svoji oholosti — s svojo močjo. V strahu pred prepadom žugajo z nasiljem, s pritiskom in z raznimi grožnjami. Kogar morejo denuncirajo, skušajo uničiti posamezne ljudi in cele okraje. Začenja se volilni boj. Še dobre tri tedne imamo do volitev. Napredne slovenske vrste pojdejo v boj na celi črti. Boj bo hud; kajti klerikalci, ki so se jim njihovi napadi na Ljubljano popolnoma ponesrečili, bodo skušali rešiti vsaj deželo. Tam se bodo hoteli maščevati za poraz v Ljubljani. Narodna napredna stranka je razglasila svoje kandidature in ljudem našega mišljenja se ne bo težko odločiti. Vemo tudi, da bodo storili svojo dolžnost. Naj bi bil ta naš boj lep in dostojen. Ne posnemajmo klerikalcev v njihovem dejanju. V zavesti, da gremo v boj za korist in napredek slovenskega naroda, storimo vsak svojo dolžnost. Naj r.as ne ostraši klerikalno zmerjanje in hujskanje. Vemo, da se bodo godile tudi pri tej volitvi krivice, kakor so se doslej vedno, vemo, da bodo igrale prižnice in spovednice svojo vlogo, vemo da bodo šli duhovniki po hišah podpisovat glasovnice, da bodo s sovraštvom gledali na vse, ki se njihovemu pritisku ne bodo udali, da bodo pisarili laži o naprednih ljudeh in šuntali ljudi med seboj, vemo, da bodo delali kakor vselej. To je njih moč. Mi pa pojdimo v volilni boj s poštenimi sredstvi. Velike ideje napredka in kulture ne zmagujejo čez noč, zmagajo pa gotovo. In mi gremo na boj za te ideje, ki morajo prinesti narodu boljšo bodočnost. Pojdite torej med svoje znance in prijatelje, poučujte jih, pojasnujte jim pomen političnega boja, razložite jim, kaj je to klerikalizem, razširjajte naše časopise, varujte jih pred klerikalnimi agitatorji. To je vaša dolžnost, to bodi vaš boj. Po tem delu pride tudi zmaga. Okr. glavar pl. Rainer v Celovcu je prepovedal telov. društvu .Sokol*4 v Borovljah — edinemu .Sokolu" na Koroškem nositi sokolski kroj. Komaj so se vrnili vrli naši tu-rinski tekmovalci po slavni zmagi v domovino, nam že prihajajo iz Koroškega žalostni glasovi, ki se tičejo edine tamošnje sokolske organizacije. Pred kratkim je namreč poklical okr. glavar celovški funkcionarje telovadnega društva .Sokol" v Borovljah v tamošnjo občinsko pisarno ter jim prepovedal nositi kroj, prepovedal je tudi nameravano udeležbo pri izletu gorenjske sokolske župe na Jezersko. Znano je, da veljajo v Avstriji za Nemce in za Slovane isti zakoni, toda samo na papirju, besede zakonov so sicer iste, razlaga pa je različna, drugačna, če stoji pred oblastjo Nemec zopet drugačna, ako stoji pred oblastjo — Slovenec. Obstoj telovadnega društva .Sokol* v Borovljah na Koroškem je od oblasti potrjen. Po uradno potrjenih pravilih ima omenjeno društvo tudi pravico nastopati v kroju in sedaj pa pride c. kr. okrajni glavar pl. Rainer v Celovcu in brez vsakega vzroka prepove nositi kroj in udeležiti se nedolžnega izleta na Jezersko. To je škandal, kakršnega si more dovoliti le kak zagrizeni nemškonacijonalni c. kr. uradnik na Koroškem. Slovenci v Borovljah in v okolici dobro znajo ceniti svojo sokolsko or-ganizajo, zavedajo se tudi tega početja c. kr. okrajnega glavarja celovškega, kateremu mirno lahko rečemo, da slovenska sokolska organizacija, ki je postavila na naše narodno tekmovališče v Turinu krepke junake, ki so ji izvo-jevali tako krasno od vsega kulturnega sveta občudovano in priznano zmago, ne bo pripustila, da bi se igrala z njenimi člani — komedija in bo priborila svojemu članu, edinemu koroškemu Sokolu, one pravice, katere ima po uradno potrjenih pravilih. Škandal vseh škandalov pa je predrzna in za c. kr. celovškega okrajnega glavarja nad vse značilna izjava, češ, da prejšnji okrajni glavar ni poznal nevarnosti Sokola in da je torej le v tej svoji prizanesljivosti pravila omenjenega društva potrdil in tudi dovolil nositi kroj To je infamija, da si večje sploh misliti ni mogoče. Koroški nemški nacionalci zlasti oni v narodno najbolj ogroženih Borovljah menda že dosti izdatno občutijo vpliv borovskega Sokola in skoraj gotovo so borovški velikanj, kakor so razni Ogrizi, Reberniki in Činkovci — torej junaki pristno grmanske krvi — c. kr. okrajnega glavarja celovškega našuntali, da se je ponižal do tako nizkega čina in da je brez vsega vzroka razveljavil to, kar je bil predlanskem potrdil bivši okrajni glavar Grabmayer. Obstoj sokolske organizacije je torej v veliki nevarnosti in pričakovati je, da se bo Sokolska zveza z vso vnemo in neizprosnostjo zavzela za preganjane brate na Koroškem, katere v dobi skrajne persekucije od strani c. kr. uradov, pričakujejo pomoči iz središča Slovenije. Pri tem ne smemo pozabiti lumparij in nepoštenosti, katere so uganjali v različnih krajih na Koroškem nemški turnarji, vkljub temu se jim še nikdar ni skrivil niti en las, dočim c. kr. okrajno glavarstvo v Celovcu skuša Sokola v Borovljah, ki popolnoma mirno in neustrašeno dviga svojo zastavo v boj proti vsaki reakciji, spraviti biez vsakega tudi najmanjšega povoda iz prizorišča. Toda tudi c. kr. okrajni glavar pl. Reiner v Celovcu ni še zadnja inštanca, kateri ima v tej zadevi besedo, so še višje instance in tam mora Sokolska zveza tozadevno potrkati tako glasno, da bo pl. Reinerju v Celovcu kar sapo zaprlo. Za trdno pričakujemo, da bo Sokolska zveza tudi storila svojo dolžnost In rešila edinega koroškega Sokola požrešnih krempljev c. kr. okrajnega glavarja v Celovcu. Toraj na krov za brate v Korotanu. Iz slovenskih krajev. Iz Černuč. V Černučah imamo dve šoli. Staro, katera je prazna in novo, v kateri se podučuje in je veliko premajhna. Namesto šole pa imamo farovž velik kakor grad. Toda čujte, kaj si je zmislil naš župnik Nikolaj. Mož je hotel na vsak način zidati nov farovž, iz stare graščine pa nameraval napraviti društveni dom. Ko mu tega niso. dovolili, se je odločil za zidanje poslednjega. Gorišek je dal že prostor za stavbo brezplačno. Černučani, čemu vam bode farovž ko je še ta prevelik, društvenega doma pa tudi ne potrebujete. Če imate kaj denarja odveč, poravnajte rajši ostali cerkveni dolg, ako da zidate društveni dom na puf; pride prav kmalu polom. Župnik bo na boljšo faro prestavljen, stavbo bo kupil po slepi ceni Gorišek in vi reveži bodete pa plačevali, da boste črni. Cernučami, uprite se temu namenu vsi, kakor en mož ter napravite rajši novo štiriraz-redno šolo. Denar za to dobite pa, ako prodaste obe dosedanji za kar vam bodo vaši mlajši hvaležni. Tudi sedaj ob volitvah ne volite klerikalcev ko vam dr. Lampe ni hotel dati niti odgovora na dve prošnji, ko ste prosili za popravo mostu. Iz Novega Vodmata se nam poroča. Pri limfabriki stoji še vedno bajer, ki je te dni posebno narastek Voda se zbira ter stoji in smrdi. Sedaj plava notri poleg drugih nečednih stvari tudi mttev pes. Naj bi se vendar že enkrat stvar spravila v red, da ne bo tekla voda v naše vodnjake in kleti. Gospod Oražem naj bi se za to potrudil, namesto da dela okoli po gostilnah reklamo za Šušteršiča in govori take stvari, kakor jih je govoril 19. t. m. v neki gostilni. Tam je namreč rekel, da Šušteršič sedaj ne bo za nas ničesar naredil, za to, ker se vrše pri nas nasprotni shodi. Torej tako razžaljen je dr. Šušteršič. Pa naj bo. Mi ga ne bomo prosili, da bi za nas kaj naredil. Naredil ni dosedaj ničesar, Nedeljska volilna pridiga fajmoštra Trebuharja. (Po stenograiičnem zapisniku objavil Bav-bav.) Preljubi moji kristjani, ki ste danes tukaj zbrani! Resni časi se bližajo: državnozborska volitev bo. Kaj bote volili, vprašam vas? Dobro premislite, dokler je čas! Misliti vam pravzaprav treba ni, to bomo za vas opravili mi. Naše besede poslušajte in se verno po njih ravnajte! Če bote vsi tako storili, po smrti bote svoj Ion dobili. In desetmilijonsko posojilo se bo tudi med vas razdelilo. Imeli bomo trojne kandidate: katoliške, liberalne in social-demokrate. Katerega si bote izbrali? Kateremu bote svoj glas dali? Ali mar liberalcu? Ali rdečemu socialcu? Kaj so, vas vprašam, liberalci? Kaj so rdeči socialci? Banda grda in obrekljiva, ostudna, nesramna in lažnjiva! Pravijo, da kmet dela draginjo, da predrago prodaja živino. Zastonj bi radi živeli, zastonj bi se radi dobro imeli. Ti pa. kmet, garaj in garaj in vse tem požeruhom daj! Iz kože bi vas radi slekli, sami pa bi se v žido oblekli. Čez duhovščino zabavljajo, češ da vam duhovni kri pijo, in da v cerkvi politizirajo — kdaj ste, vas vprašam, videli to? Kdor si upa ugovarjati, naj se kar brž oglasi! Ampak prej naj si kosti prešteje, kajti naša jeza ne pozna meje! In kaj naj o njih časnikih rečem? O »Jutru", .Narodu", .Praporu rdečem”? Kdor jih naroča, bere in razširja, naj se le trošta peklenskega kvartirja! Berite »Slovenca* in .Domoljuba*, LISTEK. H1CHEL zeVACO: je bilo Most vzdihljajev. Roman Iz starih Benctck. Mornar je pomežiknil: — Izprehajaš se in gledaš, če ne cvete slučajno kak cekin med kamenjem na cesti. — Haha! Tudi tega je malo zraven. Pa za koga tisto naročilo? — Za lastnika »Marije*. Ali ne poznaš »Marije" ? Najboljša “*»ka v pristanišču, na jadro in na vesla. — In zdaj se vračaš — kam? — K .Zlatemu Sidru«. Skalabrino se je zdrznil. To Ime, ki je mahoma padlo v razgovor, mu je bilo kakor žarek luči. Spomnil sc je, da je bil v dveh ali treh slučajih tudi on pri »Zlatem Sidru", in da je ta krčma kraj najbolj posečanih sestankov, najbolj varna za razboj- nike, ki jih slučaj ali opravilo napoti v Benetke. .Zlato Sidro* je bilo tista ponočna beznica, tista zloglasna krčma, kjer se je Sandrigo oglasil. — Mika me skoraj, da bi te spremil, je povzel Skala- brino. — Pojdi z mano! Dobrodošel boš. — Da, če bi ne imel vzroka, da se ogibljem beričev. — Ohe! Saj veš, da še nikoli noben berič ni stopil k .Zlatemu Sidru* . . . Pač ... en sam, pred šestimi meseci . . . ta je poizkusil svojo srečo, toda . . • — No? . . . — Ni ga bilo več ven! je dejal Žaneto in se zakrohotal. — Oho! Kako to? — Ali poznaš krčmo? —■ Precej. — Ali se spominjaš tistih vrat na tleh, zadaj za krčmo? — Da; v neko klet vodijo. Tista klet je precej čudna. — Bolj čudna, nego si misliš . . . — Daj, daj, povej mi to. Zanima me . . . — Torej, kadar dobi »Zlato Sidro" slučajno nevšečen poset, takrat lastnik, mojster Bartolo ... saj se spominjaš mojstra Bartola, kaj ne? — Bartola Enookega, da; vrl človek je. — Hm! Predvsem je močan . . . — Torej . . . mojster Bartolo, kaj ne, si dejal? — Da; on ponudi nevšečnemu gostu kozarec svojega najboljšega vina, nato drugega, nato tretjega. Kadar je gost pri šestem kozarcu, nima več čisto jasne glave, žejen pa je zmirom bolj. Ali razumeš? — Razumem. Le nadaljuj. — Torej, mojster Bartolo povabi gosta na vino, ki je še boljše od tega, toda ga je treba piti na mestu, v kleti, ker je tako občutljivo, da ni dobro prenašati steklenic, v katerih ga ima spravljenega! — Aha! In potem? — Potem gost vstane — opotekaje se, kajpada — in mojster Bartolo ga povabi s seboj. Odpre tista vrata v tleh in ga prosi, naj gre naprej. Gost gre doL Če mu slučajno ta pot ne diši, so mu radi pripravljeni pomagati. Kajti pri .Zlatem Sidru" je zmirom na razpolago pet ali šest krepkih fantov, ki so radi pripravljeni pomagati zaslužnim možem, da si ogledajo Bartolovo klet. Z eno besedo, kadar je gost, rad ali nerad, spodaj, zapre mojster Bartolo mirno svojo klet. — Vraga! In gost, ki je šel vanjo pit, umre v njej naposled od žeje? — Od žeje? je vzkliknil Žaneto. Beži no! . . . Jedva je zaprt v kleti, gre mojster Bartolo naravnost h kanalu in z majhnim prijemom, ki ga pozna samo on sam in par redkih prijateljev, odpre železno ploščo, ki se baje nahaja pod površino vode. Ta plošča pa zakriva odprtino, in tista odprtina je okno kleti . . . Voda vdere v klet. In klet je v par minutah polna vode . . . Torej vidiš, da gost ne pogine od žeje! — Zares je dejal Skalabrino; nehote je vzdrgetal in sc zamislil. In ti praviš, da so priredili nekemu beriču to zabavo? — Edinemu, ki si je prišel ogledat krčmo pri »Zlatem Sidru". Toda klet je služila tudi že za druge ljudi. — Za koga? — Za izdajalce. In za tiste, ki jih veliki poglavar zaznamuje mojstru Bartolu. — Dobro! In kdo je ta veliki poglavar, ki ga mojster Bartolo tako verno uboga? — Zakaj me to vprašuješ? je odgovoril Zaneto, ki je postal mahoma nezaupen. — Zelo enostavno. Naveličal sem se samotnega življenja. Hotel sem delati za svoj lastni račun, in to se mi je precej slabo posrečilo. Zato bi mi pa ne bilo nevščečno . . . — Vrniti se k polnim jaslim! je dejal mornar in se zasmejal. Prepričan si lahko, da zakoljejo pitano tele, kadar se vrneš. Kolikokrat smo govorili o tebi. Ponočni gostje pri »Zlatem Sidru" si pripovedujejo tvoja junaštva kakor pravljice. Posebno pa tisto, kako si ušel iz ječe. — Ah! Ali vedo tam doli, da sem ušel? seje zdrznil Ska- labrino. — Kdo pa naj ve, če ne tvoji stari prijatelji? Z eno besedo, dobrodošel boš. — Da; ali, preden se zavežem, je čisto naravno, da bi rad vedel, koga bom moral ubogati. — Res je to ... ali .. . Skalabrino je videl, da se mladi mornar obotavlja. — Poslušaj, Žaneto, je dejal. Če mi tisti, ki ga ti imenuješ velikega poglavarja, ne bo ugajal, ti prisežem, da pozabim njegovo ime; mislim, da mi zaupaš? — Gotovo! — Če mi bo pa povšeči, boš imel čast in korist od tega, da si pripeljal novinca, kakršen sem jaz! — Prav imaš, je vzkliknil Žaneto ves prepričan. Torej, da veš, tisti, ki mu je mojster Bartolo pokoren in ki je zdaj poglavar nas vseh, se imenuje Sandrigo 1 Kakor zelo se je iinel Skalabrino v oblasti vendar se ni mogel premagati, da ne bi kriknil od divjega veselja. — Kaj pa ti je ? Mornar je bil že zopet vznemirjen. — Prav nič! je dejal Skalabrino ter se šiloma napravil hladnokrvnega. Samo zadovoljen sem, da je Sandrigo. — Torej ga poznaš? — Da, bila sva svoje dni pri isti četi. __________________________________________________________ (Dallt.) od njih vam ne preti poguba. Ne obrekujeta in ne lažeta in samo resnico kažeta. Kako bote torej volili, da si bote nebesa pridobili in podporo od posojila, ki ga je naša stranka dobila ? Volili bote našega moža, ki ga vsak od vas pozna! On ni proti duhovnom in veri in ne proti farovški beri. Brati, pisati res ne zna, pa ravno zato priporočam ga! Študiranih poslancev nam ni treba nič, dovolj sta Krek in Šušteršič. Ta dva bota vse vodila in namesto drugih govorila. Edino, kar bo moral znati, je — Šušteršiča poslušati. Če bi se z govorom rad postavil, mu ga bo lahko Krek napravil. Tudi interpelacije bo vlagal, mu bo že kdo pomagal. Tudi ministre bo zmerjal lahko, zmerjati zna kakor malokdo. Boljšega si ne morete želeti, vsi se morate zanj zavzeti! Ve posebno, žene krščanske, si lahko pridobite zasluge velikanske. Nad svoje može se spravite in jim pridigo napravite! Če beseda ne bo imela moči, pa jokati, žena, začni! Če pa še to zaleglo ne bo, mu pa kar ukradi glasovnico! K meni v farovž prinesi jo, da jo po naše izpolnimo. Torej na delo, ljubi kristjani, ne bodite zaspani! Na delo, vi krščanski možje! Na delo, ve krščanske žene! Izbirajte: ali našega kandidata, ali pa liberalca in demokrata — ali nebesa, ali peklenski plamen na vse večne čase. Amen. pa še v bodoče ne bo, kakor pravi, pa ne zato, ker so pri nas nasprotni shodi, ampak zato, ker ga njegovi vo-lilci, kadar je na Dunaju, prav nič ne zanimajo in le svojo klerikalno politiko vganja. Mi bomo že skrbeli, da mu ne bo treba »delati-1 za nas; zato bomo delati nasprotne shode in volili tako, da bomo pokazali, da nam ni treba ne Šušteršiča ne Oražma. Sedaj pa Oražem lahko preti, da Šušteršič ne bo ničesar naredil, saj je to zanj najboljša reklama. Iz Jesenic, Na g. načelnika jeseniške postaje se obračamo tem potom z uljudno prošnjo, naj nam pojasni, ako ravnateljstvo plačuje delavce zato, da obdelujejo njegov vrt, ali pa za postajo. Sedaj sem opazoval, da neki delavec dela nepretrgoma že kakih pet dni v njegovem vrtu, ne da bi sploh kaj prišel na postajo. Znano mi je, da načelnik strašno protežira nemške uslužbence, tako ni nekemu nemškemu uslužbencu, ki je imel tridnevni dopust radi neke svatovščine, ničesar odtrgal od plače, dočim je nekemu slovenskemu uslužbencu, ki je imel radi smrti matere istotako tridnevni dopust, odtrgal plačo vseh treh dni. G. načelnik, prosimo pojasnila. Iz Trsta. Zanimiva sodna razprava se je vršila v četrtek popoldne pri tukajšnjem deželnem sodišču. Parnik parobrodne družbe »Austro-Amerikana* — »Aliče* je prispel dne 23. marca 1.1. iz Sev. Amerike v Neapel, kjer se je izkrcalo več italijanskih izseljencev, ki so se vračali v domovino. Na ladji so bili še grški, turški, albanski in hrvaški izseljenci. Ko so se Italijani izkrcavali je skočil med Grke in Albancc neki Fran Vivo-dinac,,Hrvat, in obdolžil nekega Albanca, Dimitrija Nauma, da mu je ukradel, ko je bil na stranišču, 1200 K v avstrijskem denarju. Naum je trdovratno tajil, da ni res. Na parnik so so prišli karabinerji, preiskali osumljenca in vse ostale, a niso našli ničesar sumljivega. Sploh niso našli pri nikomur avstrijskega denarja, pač pa pri Naumu šek na 1000 dolarjev in nekaj dolarjev v papirju in zlatu. „Alice“ je odplula v Patras na Grško, a Nauma ni izkrcala temveč ga pripeljala v Trst, kjer so ga vtaknili v zapor, da se potem zagovarja pred deželnim sodiščem. Na predlog zagovornika dr. Slavika se je vršil krajevni ogled na licu mesta, t. j. na parniku »Aliče*, ki je sedaj v doku v Trstu. Bilo je to v četrtek popoldne. Jedilna dvorana I. razreda na »Aliče* se je izpremenila v sodno dvorano s sodnim dvorom, državnim pravdnikom, odvetnikoma di. Slavikom (zagovornik) in dr, Tomašičem (zastopnik zasebnega udeleženca) in z vsem drugim sodnim aparatom. Zaslišani so bili na licu mesta obtoženec, »oškodovanec*, ladijski častniki in uslužbenci. Sodišče si je ogledalo kraj, da vidi, ali je sploh mogoče, da bi bil »oškodovanec* mogel videti in spoznati obtoženca, katerega je baje videl, ko je jemal denar iz njegovega telovnika. Užgali so torej električne luči na ladji, da je bilo prav tako, kakor tedaj. Po vseh zaslišanjih in ogledu se je sodišče hotelo vrniti v mesto v sodno palačo, da tam nadaljuje obravnavo. Ker pa je bilo že pol osmih, so sklenili, da se obravnava nadaljuje in zaključi na ladji. Preči-tali so se sodni spisi, govoril je nato državni pravdnik, za njim dr. Tomašič in končno zagovornik dr. Slavik, ki je poudarjal, da je Vivodinac obdolžil Nauma, ker je vedel, da ima ta lep prihranek, dočim pa je imel sam smolo v Ameriki in mu v resnici ni nihče ničesar ukradel. Sodni dvor je na to ostal v jedilnici, da se posvetuje, državni pravdnik, odvetnik, časnikarji in poslušalci pa so šli na krov, kjer so počakali razsodbe, ki se je proglasila zopet v jedilnici. Sodišče je Nauma oprostilo, ker se ni moglo dovoljno prepričati o njegovi krivdi. Ko je tolmač albanščine povedal Naumu razsodbo, se je ta pač razveselil, a začel takoj zopet jokati, ko je čul dostavek, da ga še zahteva — policija. — Tako interesantne obravnave, vsaj glede kraja, kjer se je vršila, pač ni kmalu doživel kak »poznavalec sodne dvorane*. Slovanski jug. Kdaj bo razpuščen hrv. sabor? Glasovi, ki prihajajo iz Budimpešte, tičoči se razpusta hrv. sabora, so zelo različni. Eni zatrjujejo, da bo sabor razpuščen že tekom junija in razpisane takoj volitve. Tako hoče baje tudi ban Tomašič, ki je tozadevno že informiral cesarja, pri katerem je bil te dni v avdijenci. Nekateri budim-peštanski listi pa pišejo popolnoma nasprotno. Cesar se je baje priucipi-jelno strinjal z banom glede razpustitve, toda šele za jesen. Ban je cesarja informiral o političnih razmerah na Hrvaškem. Radi tega ne bo razpustil sabora v juniju, ker je izgubil vsako nado, da bi mogel sedaj zmagati. Do jeseni pa bo poskusil z novimi pogajanji. Tomašič se torej boji volitev. Srbsko akad. pevsko belgrajsko društvo »Obillč*, ki pride letos v obisk tudi k nam Slovencem in sicer v Ljubljano in Trst, obišče koncem tega meseca Sarajevo. Kakor poroča sarajevska »Srpska Riječ* pripravljajo sarajevski Srbi svojim bratom iz kraljevine slavnosten sprejem. »Obilič* priredi v Sarajevu veliki koncert; v programu se nahajajo pesni vseh jugoslovanskih narodov. .Obilič* goji namreč kakor vsa ostala jugoslovanska pevska društva ravno tako slovensko, hrvatsko in bolgarsko kakor srbsko pesem. DNEVNE VESTI. Soc. demokratični shod v Mestnem domu, ki se je vršil včeraj dopoldan, je bil jako dobro obiskan. Na shodu je bilo poleg soc. demokratov tudi precej drugih naprednjakov. Shod je otvoril Ant. Kristan, glavni govornik pa je bil pisatelj in soc. demokratični' državnozborski kandidat za Ljubljano Etbin Kristan. V svojem poldrugo uro trajajočem je izvajal v glavnem sledeče: V slovenskem političnem življenju se v zadnjem času pojavljajo prikazni, ki spravljajo v največjo nevarnost vse javno življenje. Hujskanju za njega časa se morajo postaviti meje. V »Unionu* so padle besede, ki si jih moramo tolmačiti kot žuganje in napoved terorizma. Proti temu se mora najodločneje protestirati. Napovedal se je od strani klerikalcev bojkot sicer pred vsem liberalni stranki, toda če se napove eni, se mora dosledno tudi drugim. Političnega bojkota si ne bomo pustili napovedati. Če hočejo klerikalci boj do skrajnosti, naj to javno povedo. Dež. odbor je samo deželni odbor vojvodine Kranjske in ne strankarska institucija, in v tej vojvodini Kranjski ima vsak član enake pravice. Boj bo srdit, pa zavedno socialnode-mokratično delavstvo, ki je vodilo že mnogo bojev z uspehom, je pripravljeno voditi tudi ta boj. Govornik se nato peča z vzroki klerikalne mogočnosti na Kranjskem in pravi, da je tega mnogo kriv tudi liberalizem. Klerikalizem je danes pri nas že skoro na vrhuncu. Pa se moti, če misli, da bo do sodnjega dneva tako ostalo. Zgodovina ima zakone, ki se ne dado izpremeniti. Ko pride čisto na vrhunec, bo videl, da je z višave pot v nižavo. Ta pot v nižavo bo prav kmalu prišla. Naj jim pomaga bog ali pa vsi bogovi (če jih je več) do vseh korit, čim prej tem bolje. Protestirati pa je treba proti načinu boja, kajti na Kranjskem žive vendarle civilizirani in kultivirani ljudje, ne pa zverine. Podivjanost, surovost barbarizem ni nevaren le za posameznika, temveč ogrožuje razvoj in napredek celega slovenskega naroda. Očita se soc. demokratom, da niso narodni. Kaj pa so za narod storili liberalci in klerikalci ? Klanjajo se kapitalizmu in militarizmu. Socialna demokracija lahko čaka. Za njo ne delajo samo jeziki; ona ima dobre zaveznike, ki zanjo delajo: kapitalizem, liberalizem, klerikalizem, militarizem. Socialna demokracija zahteva, da se zagotovi obstoj najnižjim slojem, ki žive od dela svojih rok, bojuje se za to, da bodo ti sloji imeli kruha in mesa, da si bodo obenem lahko kupovali knjige, da bodo imeli dovolj šol, da bo manj mežnarjev pa več učiteljev, manj generalov pa več profesorjev, to delo je gotovo eminentno narodno delo. Slednjič je govornik pozval navzoče, naj oddajo dne 13. junija svoj glas za soc. demokratičnega kandidata. — Shod je marsikomu prinesel razočaranje; marsikdo je mislil, da se bo Etbin Kristan spravil samo nad klerikalce, pa se je tudi nad druge, zato je marsikdo zapustil shod v nejevolji. Tudi škof ni sankrosankten ampak tisti so tepci, ki se zanj potegujejo. To je v svarilo za bodoče pokazal sledeči slučaj: Gospa T. F., soproga ljubljanskega knjivegoza, je prišla dan pred občinskimi volitvami na trg. V šolskem drevoredu je slišala ljudi se prepirati radi volitev. Neka klerikalna branjevka v bližini Mahrove hiše se jc čutila poklicano omenjeni gospe očitati liberalno mišljenje. Ona branjevka namreč je tako trdno katoliška, da če bi vedela, da kak liberalec pri nji kupuje, ga takoj odpodi stran. Mi klerikalci, je dejala, smo že tako močni, da ne potrebujemo prav nič od liberalcev. Druge klerikalne MALI LISTEK, ALFRED BARON BEROER«): Povest o malem Janezu in njegovem velikem življenskem načrtu. (Avtoriziran prevod iz knjige .Meine Ham -burgische Dramaturgie.* M. Skrbinšek.) Živel je nekoč deček, ki je bil vzlic ternu, da mu je bilo ime Janez in da se je pisal Novak, jako razvitega in bistrega duha. Imel je očeta, ta je bil učenik in oče njegovega očeta je bil tudi učenik in očetovega očeta oče tudi. Kakor daleč nazaj je segala vrsta njegovih pradedov, so bili vsi učeniki. Ce je mislil Janez na svoje prednike, se mu je zdelo, kakor da stoj; na koncu nepregledno dolgega topolovega drevoreda, ki je izginjal tam daleč v mračni daljavi, in vsi ti topoli so bili sami učeniki. Njegovega zaroda naravni zakon, ki se je kazal v očetovi volji, je določil tudi malega Janeza za učeništvo, kakor hitro bo zadostno velik in prebrisan; in če je tako premišljal sam pri sebi, da bi imel na ta način postati *) Ravnatelj dunaj, dvornega gledališča. najbrže nekoč njegov sin tudi učenik, in ravno tako sinov sin in sinovega sina sin tudi, potem se je polastila malega Janeza ona morski bolezni podobna omotica, ki objame človeka, če stoji med dvemu ogledaloma in vidi v vsakem ogledalu kakor večnost dolgo vrsto podob samega sebe, zrcalo za njim jc preteklost, zrcalo pred njim prihodnost. Ce si je Janez vse to predstavljal, mu je bilo, kakor da se ne razločuje skoraj nič od svojih prednikov in od svojih potomcev, in življenje se mu je zazdelo tako neznansko dolgočasno, da bi bil najraje takoj umrl. Posebno silno sc je polastilo Novakovega Janeza to čuvstvo, kadar je je stal v starodavni izbi očetovske hiše. Ta izba je bila natančno kvadratna, in ob dveh stenah so visele po vrsti slike njegovih učeniških pradedov; zadnja slika jc bila očetova, katero je ta dobil, ko je odslužil trideset let svojega mestnega učeništva. Ti resni očaki so se razločevali drug od drugega pravzaprav samo po noši svojega časa. Kajti vsem je bilo kakor malemu krstno ime Janez, pismeno pa Novak; in vzlic temu, da so se njih nosovi po obliki kolikor toliko razločevali, so vendar imeli vsi isti izraz v obrazih, iti videti je bilo, ka- kor da vsi ti obrazi govore ene in iste govore : »ABC in enkratena, to je vse, in vse drugo ni nič." Sicer pa je po ustnem izročilu imel vsak svojo mu lastno posebnost: Janezov oče je na poti iz šole njuhal vedno pred hiš- nimi vratmi, stari oče pred cerkvijo, praded pred gostilno in zadnji sploh še znani, Že čisto bajni praded pred šolskimi vratmi. Ker je Janezov oče njuhal že pri hišnih vratih, bo moral on, tako jc moral vedno misliti, pričeti kot šolmašter z njuhanjetn zopet tam, kjer je njuhal vedno oni bajni praded, pred šolskimi vratmi. Če je tako ogledaval obe prazni steni te starodavne izbe in pomislil, da bodo visele sčasoma na teh slike njegovih otrok in da tudi obrazi vseh teh ne bodo govorili nič drugega ko »ABC in enkratena, to je vse in vse drugo ni nič*, potem je spreleta Janeza neka pošastna groza, ubežal je ternu strašnemu čuvstvn in hitel tja ven na cvetoče travnike in zelene livade zu naj mesta, kjer so sc zibali škrjančki v sinji višavi kakor žvrgoleče pičice, kjer so krilili od cvetke do cvetk pe-strobarvni metuljčki, in tja v tihi zeleni gozd je hitel, kjer je prepeval kos in je kukala kukavica, in tu, sredi dihajoče narave, se je njegova duša zopet nekoliko pomirila. In ko je tako ple- branjevke so ji pritrjevale, češ, me se prav lahko živimo, če nikdar nobenega liberalca ne vidimo. Gospa se za te samozavestne baharije ni zmenila, le glede volitev je pa oni branjevki rekla: meni je vseeno, če magari tudi škofa voli. Te besede od škofa voliti pa je slišal klerikalni železničar v p. Jakob Milavec. Zavpil je proti ženam: »Katera je tista, ki čez škofa zabavlja, kar jezik ji odtrgajte." (Katoliški ljudje v imenu Kristusa vsi tako delajo). Gospa se obrne proti inkvizitorju, ter ga vpraša: »Ste vi tisti gospod, ki jezike trgate ?* Milavec (v svoji sveti jezi) začne na ves glas vpiti: »Vi ste ena packa, ja, packa ste*! Proti Katoliški tiskarni odhajajoč, je še vpil nazaj obrnjen: »Vi ste ena packa*. Razžaljena gospa se je obrnila do tržnega stražnika Potokarja, kar pa katoliškega moža Milavca ni motilo nad gospo še dalje sipati svojo katoliško vzgojo. Rotil se je, da je tak katoličan, da ne pusti govoriti čez svojega škofa (ampak svojega bližnjega in notabene kot mož pa sme s sramotenjem napadati žensko — to so katoliški kavalirji!) No, kazenski sodnik je katoliškega za svojega škofa pre-vnetega moža na podlagi § 491. poučil, da avstrijski zakon pri vsej klerikalni oblasti ne pusti žaliti državljanov na tak način, kot je to katoliški Milavec storil, pa magari, če se je šlo za škofa. Naložil mu je 5 dni pokore, oziroma, ker je upati, da se bo bogati knez in škof napram svojemu obože-vatelju izkazal hvaležnega, mu je dal pred ričetom prednost, da ga plača s 50 K- Torej klerikalci, ta slučaj si dobro zapomnite! Tudi že otroke skubljo. Iz Šmihela pri Novem mestu se nam poroča : V samostanu naših šolskih sester se otroci pripravljajo za obhajilo. Odkar pomnimo, se je pri tej za otroke posebni svečanosti brala maša, ne da bi župnik, ki ima itak toliko takozvanih »štiftanih* maš, da ne ve kam z njimi, hotel ravno to mašo na ta dan imeti še posebej plačano. Toda splošna draginja — naš župnik kot mali graščak in mož, ki ima težke tisočake v hranilnici, jo posebno občuti — se je čutil letos tako ubogega, da te maše za nedolžne otročiče ne more darovati kar tako zastonj. (Kristus, v čigar spominu se maše darujejo, je prelil svojo kri na križu zastonj in za ves svet, tisti njegovi namestniki, ki pravijo, da pri maši to kri v podobi vina darujejo, pa še ob taki priliki hočejo biti še posebej plačani. Pa pravijo, da vera peša.) Šolske sestre, kot velike iz vnete prijateljice župnika, ki je več v samostanu, kot doma, so otrokom naročile tako: Če hočete, da bo obhajilo na kak delavni dan in da se bo brala maša za vas, tedaj morate za to mašo vsak po 6 vin. zbrati skupaj, drugače ne bo maše. Otroci večinoma reveži, res zbirajo po vinarjih za mašo, to se pravi za tistega, kdor bo to mašo bral in ki bo najbrže dvakrat mastno plačana. — Ker poznamo tega g. župnika in ker nam doslej ni še noben slučaj znan, da bi duhovniki pobirali tudi za take maše še posebej plačilo, biležimo to poročilo v pričakovanju, da nam g. župnik oziroma šolske seste Čisto brez ovinkov pojasnijo, kaj je na tem resnice. Op. ured. Zopet nov čin slaboumnega v Spodnji Šiški. Poročajo nam: Sličen slučaj, kot ga je uprizoril obžalovanja vredni bivši oskrbnik zaloge Reining-haus, se je pripetil tudi v neki drugi hiši v Spodnji Šiški. T. P. upokojen železničar, je postal, odkar se je v svoji službi ponesrečil, silno nervozen. V tej svoji bolehnosti si jc revež povzročil že mnogo neprilik, zlasti s svojimi bližnjimi sosedi. Njegova nervozna bolehavost je dospela ravno tisti dan kot Zinnauerju, do vrhunca. Okrog 11. ure dopoldne je prišel iz kuhinje s samokresom v roki. Ko zagleda svojo sostanovalko na hodniku trebiti solato, pomeri na njo. Dotična gospa je bila tako obrnjena, da te ue-varnosti ni opazila. Pač pa je to opazila druga soseda, ki jo je opozorila: Gospa bežite! Vpitje je izvabilo soprogo bolnega železničarja iz kuhinje. Med tem, ko je ogrožena gospa zbežala, se je soprogi posrečilo spraviti moža v stanovanje. Slučaj se je javil orožništvu. — Kakor smo se o tem dogodku od druge strani informirali, ne znači nikakega hudobnega namena; dotični železničar res in posebno v zadnjem času zelo trpi na najbrže neozdravljivi živčni bolezni. Le glede varnosti sostanovalcev in sosedov bi priporočali, da se proti morebitnim zopetnim napadom kaj ukrene od strani soproge le obžalovanja vrednega moža. Proti prekupovalkam na trgu živil v Spodnji Šiški smo dobili več pritožb. Te pritožbe se strinjajo v tem, da je dolžnost županstva, skrbeti za red na trgu, da se pa županstvo za ta red tiko malo briga, da prekupovalke pred očmi javne oblasti vse že preje prekupijo, predno je kupovalkam dana prilika, da si živila nakupijo iz neposrednega vira. Šišenske gospodinje nameravajo v deputaciji h g. gerentu, da ta nered odpravi, kajti blago je že tako drago, potom prekupovalk se pa le še podraži. Torej g. Zajec, le glejte, da vas nekega lepega jutra Šišenske gospodinje ne pridejo v deputaciji budit v času, ko si privoščite še spanje pravičnega. S Šišenskimi ženskami — to vam mora biti znano — se ni šaliti. Opozorili smo vas, torej--------- MistificiranI smo bili v zadevi dr. Gorjanca, ker kakor se nam od popolnoma zanesljive strani zatrjuje, ne odgovarjajo resnici trditve, da bi dr. Gorjanec klerikalnim dijakom pomagal delati šolske naloge. Dr. Gorjanec je fanatičen klerikalec, ali krivice mu ne maramo delati; tako mistificiranje uredništva se obsoja samo po sebi. Kako „Avstrljskl LIoyd“ skrbi za svoje delavce v Trstu, ki so ponesrečili v njegovi službi, kaže slučaj, ki se je dogodil te dni. Kurjač Anton Petkov, Dalmatinec, 55 let star, je nad 30 let služil na Lloydovih parobrodih. Ponesrečil je pri nekem padcu na krovu, ležal je dolgo časa v tržaški bolnici in se potem še par mescev zdravil doma v Šibeniku. Odtod je prosil Lloyd za podporo, a ni dobil niti odgovora. Prosil je vdrugo, in ko ni bilo še nič, je prišel osebno prosit v Trst. Oglasil se je pri nekem Lloydovem inšpektorju Mayerju, mu predložil dvojno zdravniško spričevalo, da je popolnoma nezmožen za vsako delo, a Mayer mu je pokazal vrata. Ko je revček le še prosil vsaj toliko podpore, da bi se mogel najesti tisti dan, mu je Mayer obrnil hrbet. Čast in slava Lloydu, ki na tak način skrbi za ljudi, ki so desetletja vse svoje moči dajali temu podjetju, ki brez težave daje svojim ravnateljem vsako leto stotisoče samih nagrad in provizij! Škandal I VVurstelprater In pristojbine. Vsako leto od pomladi do zime zasedejo obširni svet v Lattermanovem drevoredu razni cirkusi, kinematografi, gugalnice in panorame z vrtiljaki in dr., a plačujejo za prostor komaj tretjino od tega kar plačajo n. pr. v Trstu, Gradcu, Mariboru ali na Dunaju. Zakaj mestna občina ravno za taka podjetja ne zahteva višjih pristojbin ? Tako povprašujejo začudeno ti tujci sami. Zemlja se je posedla ob Gruberjevem prekopu poleg zatvorn*c Prulah. Na Šusteršičevem vrtu, ki sega do vode, se vidi na »ec mestih to posedanje. Od kod 0 'Z' vira, še ni dognano, bržkone ■ vsled povodnni. Ukradena je bila I^maja popoldne v Hraniluični ulic* 12 neza- zal med v vetru šumečim gozdnim drevjem čez z mahom poraščene skale, si je tu iti tam odpočil in pričel premišljevati o sebi, o svoji usodi in o svoji prihodu osti. Učenik ne bo nikoli, na noben način ne, to jc bilo zanj kakor pribito. Ali kaj naj postane, če ne učenik, kakor so bili to vsi njegovi očetje? Odgovor ni bil lahek. Kajti, kakor se vsako nenaravno in umetno človeško razpoloženje nagiblje k pretvorbi v najskrajnejše nasprotje, kakor hitro sc ona sila, ki ga jc vstvarila, nenadno razblini, tako se je zgodilo tudi z Janezkom. Potem, ko se je otresel misli na učeništvo, se ga jc polotilo neomejeno požcljenjc iti najrajši bi bil postal vse, kar je na tein svetu sploh mogoče biti. O nobenem poklicu, nobenem rokodelstvu in o nobenem dogodljuju ni smel ničesar slišali in vedeti, ne da bi ga prešinila hrepeneča misel: to bi hotel biti, to bi hotel doživeti. Cc jc videl kovača, kako je pred svojim iskrečim se ognjiščem obdelaval z bobnečimi udarci žareče, razbeljeno železo, potem se mu ni zdelo nič lepšše, ko biti kovač; če jc krasnega majevega jutia zrl za poštnim vozom, ki je hitel z vriskajočimi zvoki poštnega roga tja v sinjo daljavo, bi bil hotel posta na mestu postiljon; čc je .-videl po- božnega starega duhovnega gospoda darovati sveto mašo 111 blagoslavljati pobožne kristjane, duhovnik; nekoč se mu je ob llmovcm in lesnem vzduhu zahotelo * nepremagljivo silo po poklicu mizarja, da bi mogel tako vse življenje strugati vonjavo smreko* vino; potem jc hotel biti zopet vojak, alt mornar, ali slavni poglavar roparjev, ali velik slikar, ali mučenik za kakšno veliko stvar, ali lovec, ali kar sl že bodi. Nekoč je videl deželnega vladarja, kako je jahal v krasnem spremstvu velikašev na iskrem konju skozi mesto, in takrat je mislil, da je končno vendarle našel, kar mu je delalo dosihdob toliko preglavice: kralj mora postati, to je zanj. Ker ga jc vse to mikalo, a sc z ničemer ni zadovoljil .docela, se. je v/rodila v izvanredno bistri a obenei tudi naivni Janezovi glav. končno nenavadno čuJna misel: skleml je, da noče postati samo to ali ono, temveč eno po vrsti vse, kar je sploh na svetu biti mogoče. Ker jc bil Že v onih letih, ko leži človeku življenje pred očmi liki večni neskončnosti, je mislil, da mu bo mogoče tako spoznati in doživeti na le samo kotiček ali samo mrtvo vejo bitnosti, temveč vas njen veliki, bogati in vscobsežin tok. (Dalje.) klenjene kuhinje srebrna moška žepna ura. Tatu so že na sledu Tudi lastna krivda. Tupatam je čitati v slovenskem časopisju, zlasti pa v tržaški .Edinosti" raznih pritožb proti zapostavljanju slovenščine pri c. kr. uradih zlasti pa pri sodiščih. Tako je posvetila tudi v petek, dne 19. t. m. .Edinost" svoj uvodnik .Slovenščini na naših sodnijah", odgovarjajoč .Independentu", ki je napadel italijanske odvetnike, češ, ker ne zahtevajo tolmača, ako obtoženec ali priča ne zna italijanski, in namesto tolmača tolmači sodnik sam. .Edinost" ima popolnoma prav, kar trdi glede absolutne potrebe, da znajo vsi sodniki v Trstu oba deželna jezika, in da velja za italijanske odvetnike, da naj se nauče slovenščine, ako hočejo uspešno izvrševati svoj poklic, pozabila pa je .Edinost" nekaj, namreč povedati slovenskim odvetnikom, zlasti pa slovenskim odvetniškim konci-pientom, da naj vsaj pri slovenskih obravnavah ne pozabijo, da znajo — slovenski! Pred »slovenskim" sodnikom na okrajnem kazenskem sodišču bi bilo to posebno potrebno. Sodnik je sicer služboval dosti dolgo v Ajdovščini, da bi znal slovenski, a žal ni tako. Če le mogoče, govori potem pri obravnavi ita-iijanski. Mlad koncipient si potem pač misli, da si pridobi gospoda sodnika za »svoje juridično naziranje" v do-tični zadevi mnogo lažje z italijansko .vljudnostjo", kakor pa z močjo dokazov, navedenih v slovenskem jeziku, in zato se potem — seveda iz same .vljudnosti" — razpravlja skoraj izključno italijanski. Slovenski govori kvečjemu le se zapisnikar. Vemo n. pr. za slučaj, da sta tožitelj — odvetniški kandidat, Hrvat in njegov zastopnik slovenski odvetniški koncipient, govorila med razpravo — šlo je za žaljenje časti — s sodnikom večinoma italijanski, d a sira v n o sta vedela oba, da toženec, ki ni imel zastopnika, ne razu me njihovega italijanskega pogovora, ali morda — tožitelj namreč v nekem specialnem vprašanju — prav zato, da obtoženec ne bi razumel, kar se je govorilo. Ne glede na to, da tako postopanje že samo na sebi ni bogve kako hvalevredno, je to pravi škandal glede na to, da je slovenskega odvetnika, pa naj je potem star ali mlad, star praktik ali mlad neizkušenec, neizogibna dolžnost, da čuva tako težko priborjene pravice slovenskega jezika na naših sodiščih 1 Poštena metla pred domačim pragom, gospoda, je tudi dobra, ko jo tako radi uporabljate, in marsikdaj tudi brez potrebe, pred — tujim! Otvoritev nove trgovine v Sp. Šiški. Gosp. Peter Stepic vinotržec v Sp. Šiški je v soboto 20. t. m. otvoril v svoji hiši tudi gostilno. To narodno gostilno toplo priporočamo. Gostinčarja Iščejo orožniki. Poroča se nam: /Tisti človek, ki se je v hribih med Črnim vrhom in Idrijo ponesrečil, ni bil Gostinčar. Gostinčarja zasledujejo vse orožniške postaje tudi izven naše dežele. Kdor ga slučajno kje vidi, oziroma izve, kje se nahaja, naj takoj naznani bližnji orožniški postaji. Gostinčar se najbrže klati ok:og svojih duhovnih prijateljev v idrijskem okraju; kadar se vrača v Ljubljano, izstopi že v Medvodah ali Vižmarjih ter baje prenočuje v škofovih zavodih. Škofjeločanom, ki bivajo raztresem po širnem svetu v blagohotno vednost, da se bo letos, dne 9 2 obenem z II. zletom Gorenjske sokolske župe vršilo tudi razvitje prapora domačega sokolskega društva, h kateremu slavju so ti naši ljubi rojaki še posebej vabljeni in se tudi nadejamo njihove najbolj številne udeležbe. Prapor je po izvirni risbi priznanega akadc-jničnega slikarja domačina br. Gvidoua Birolla v zvezi z strokovnjakom ravnateljem Iv. Šubicem in znane ljubljanske tvrdke Repse & Jeršek fino ‘zdelan v samih slovenskih motivih in se bo v nekoliko dneh že mogel videti v izložbah, najprvo v Ljubljani, nato v Krauju in konečno tudi v Škofji *-oki. Cenjeni rojaki In ostalo narodno občinstvo, ki gotovo z zanimanjem zapluje razvoj Sokolstva pri nas. bo ^fat lahko videlo in satno sodilo o Kr*snem delu na našem praporu. Sc-''Cda je ta prapor, ki ga mu ne bo ‘•ko kmalu dobiti para, tudi stal JJtaogo denarja, a tegd nam ne more 5 ‘i žal, kajti pri tem nismo smeli šte-dtti, sicer bi delo ne bilo tako, kakršno je. Opozarjamo torej na to ,,aSe domačine Škofjeločane in jih pro-8,nio, da se tudi oni po možnosti odpovejo prošnji našega telovaduega dfuštva .Sokol", ki se jim,bo te eni j® pošti dostavila. Četudi ne morete •kttpaj z nami, dragi rojaki, ki smo stali na svojem domu, delovati za •še društvo, vseeno smo trdno pre-Pnčani o Vaši naklonjenosti do tega ‘ušiva in o srčnih vezeh ljubezni do oniače grude, ki Vam bodo nareko-k. g. da se spominjate na nas in . PriPomorcte, da zmaga vse tcžkoče. Nazdarl slov ',e*’ko vrtno veselico priredi t . • 'fg. društvo .Merkur" dne 9. julija • “a vrtu .Narodnega doma". Pri tej veselici, katere čisti dobiček je namenjen podpornemu zakladu, bode sodelovala slavna Slovenska filharmonija in društveni pevski zbor. Pomnoženi veselični odsek se za to prireditev že pridno pripravlja in se bo vršila kakor je razvidno iz predpriprav na zelo široki podlagi. Gg. društvenike in prijatelje društva že sedaj opozarjamo na to prireditev. Koncert In ples .Mladosti" v Ljubljani. Kakor smo že poročali, priredi zagrebško akademično pevsko in tamburaško društvo .Mladost" v torek, dne 23. maja v veliki dvorani »Narodnega doma" v Ljubljani velik koncert z izbranim sporedom, pri katerem sodeluje društveni pevski zbor, sestoječ iz 50 akademikov in tamburaški orkester, broječ 36 akademičnih sodelovalcev. Koncertni vodja je ženijalni komponist g. prof. Josip Canič, kot solisti pa nastopajo; basist g. Josip Novak, baritonist g. lvša Spudič in najboljši hrvatski tenorist g. šodnik-starejšina .Mladosti" Zvonimir Jeretin. Začetek koncerta je točno ob 8. zvečer; po koncertu pa se prične v stranskih prostorih »Narodnega doma* prijateljski sestanek, v veliki dvorani pa ples; pri katerem igra .Slovenska Filharmonija*. Kot plesne točke se bodo izvajali edino moderni operetni valčki: Vstopnina se je za vso krasno prireditev določila izredno nizko, kakor je razvidno iz lepakov, zato naj vsak z udeležbo pokaže potrebno bratsko pozornost »Mladosti*, katere koncert in ples je zadnja družabna prireditev te vrste v tej seziji. Vodstvo vse prireditve je prevzel iz prijaznosti predsednik akad. fer. .Save* g. Milko Naglič, kar garantuje za prijetno, fino in ob jednem neprisiljeno zabavo. »Slovenija* si je dne 16. maja izvolila sledeči odbor: predsednik med. V. Zalokar; podpredsednik med. B. Kussel; tajnik kult. ing. R. Wisiak; blagajnik jur. S. Stor; knjižničar fil. L. Čermelj; gospodar fil. J. Rus; arhivar iur. J. Goriup; namestnika iur. A. Svetina in med. J. Oražem; pregledniki iur. J. Sajovic, iur. Sl. Virant in fil. F. Vrhovnik. Odgovor na včerajšnjo uganko: Propali kandidat dr. Gregorič in slon sta si podobna v tem, da imata oba dolgnos. Najnovejša telefonska in brzojavna poročila. Velikanska zrakoplovna katastrofa na Francoskem. Pariz, maja. Danes bi se morala začeti tukaj mednarodna zrakoplovna tekma za distanco Pariz-Madrid. K o se je ob pol 6. uri zjutraj na ravnini IssulesMouli-neax prvi dvignil v zrak avijatik Trdin, prišlo je do tako velikanske zrako-plovne katastrofe, kakor sedosedajni zgodila. Avijatik Trdin se je vzdignil približno 30 m v zrak in letal nekaj časa naokoli. Kar naekrat pa je opešal in se zaletel z zrakoplovom proti tribuni, kjer so bili navzoči ministri in razni drugi v i’s o k i dostojanstveni. Šele v zadnjem momentu se mu je posrečilo zrakoplov obrniti. Vendar pa so nekatere osebe kljub temu zapustile tribuno in zbežale. Avijatik Trdin se je nato hotel umakniti tudi bežečim, kar se mu je pa popolnoma ponesrečilo. Zra-k o p 1 o v j e padel z vso silo na šest bežečihoseb in jih pokopal pod svojim razvalinami. Vseh, ki so videli ves prizor, sta se polastila strah in groza. Na lice mesta došll zdravniki so potegnili Iz razvalin zrakoplova smrtnonevarno ranjenega ministrskega predsednika Monlsa, vojni minister Berteaux pa je imel odtrgano desno roko. Klub takojšnji pomoči je vojni minister Berteaux v par minutah Izdihnil. Smrtnonevarno ranjen je tudi sin ministrskega pred sednlka, Pariz, 21. maja, Po mestu vlada radi grozne katastrofe strahovita žalost. Položaj ministrskega predsednika Monisa je naravnost obupen in je zelo težko, da okreva. Monis ima popolnoma zmečkan nos, desno nogo dvakrat zlomljeno in vrhu tega še več notranjih poškodb. '\ • r Pariz, 21. maja. Mrtvega vojnega ministra Berteauxa so prepeljali v vojno ministrstvo in ga položili na mrtvaški oder. Pariz, 21. maja. Ko je srbski kralj Peter, ki je bil ravno na potu v Pariz zvedel o velikanski katastrofi, katera je zadela vso francosko držnvo, je izjavil, da odklanja vsak oficijalen sprejem. Udeležil se bo pogreba Berteaiuta kot nekdanji francoski oficir in ne kot kralj. Pariz, 21. maja. Vsled današnje zrakoplovne katastrofe se splošno domneva, da izbruhne kabinetna kriza. Za novega ministrskega predsednika je baje že določen sedanji zunanji minister Cruppi. Razne vesti. * Ljudožrskl banket. — Francoski polkovnik Mol, ki je pred kratkim umrl v Afriki, je rad pripovedoval razne dogodke s črnega kontinenta. Neki dan je naletel v Kongu na neko ljudožrsko pleme. Glavar njihov je bil umrl. Ob taki priliki priredijo veliko pojedino. Pokojnega žene so stale pri vodi posute z moko, kakor posujejo ribe, predno jih spečejo. Po celem telesu so bile tako posute. Povabili so ga, naj bo tudi on pri banketu. Poprašal je, kaj priredijo za pojedino. Pokazali so mu s prsti na žene pokojnega. Energično je izjavil, da ne dopusti kaj takega in ako bi se kdo drznil katero speči, bo najstrožje kaznovan. Kuharju to ni šlo v glavo, češ, kaj pa naj da gostom če ne človeškega mesa. Na mesto vsake vdove mu je dal polkovnik eno goved. Ali gostje so bili razočarani, ko so čuti, da bodo jedli goveje meso namesto ženskega. Nekateri sploh niso hoteli blizu, češ, da se ne splača hoditi na tak banket, na katerem se je goveje meso. Ali človeško meso ali pa nič! * Spomenik kralja Viktorja Emanuela v Rimu je imel biti slavnostno odkrit 4. junija. Ker pa zidarji stavkajo, se je bati, da spomenik do takrat ne bo gotov. Zato je ministrski predsednik Giolitti določil, da naj se na pomoč vzame vojaštvo, da se delo pospeši. * Nezgoda Ernsta Haeckla. Znani profesor Ernst Haeckl se je pri padcu v svojem stanovanju nevarno poškodoval. Slavni učenjak, ki je sedaj že v 77. letu, bo moral najbrže več mesecev ostati v postelji. * Koliko je izšlo knjig na Nemškem? Leta 1564. je izšlo 256 knjig, leta 1618. že 1293 knjig leta 1900. pa 31.051 del. Vsako leto izide na svetu okoli 150.000 knjig. Odkar je tisk je izšlo nad 14 milijonov knjig. In vendar je še kultura tako malo napredovala. * Trideset vojakov utonilo. V belgijski koloniji v Kongu so imeli vojaki na reki vaje v čolnih. Eden izmed čolnov je zašel v vrtinec, se preobrnil in vseh trideset vojakov, ki so bili v njem, je utonilo * Najdražja knjiga na svetu je gotovo Gutenbergova prva izdaja sv. pism iz 1. 1450. Zadnjič jo je kupil new-yorški milijonar Hutinglon za 200.000 mark. Tako drago se doslej še ni prodala nobena knjiga. * Menih se je ustrelil. V karme-lftanskem samostanu v Lvovu se je ustrelil 36letni menih Radke. Na mizi je poleg odprte molitvene knjige ležal listek z besedami: »Bog mi bo odpustil in ljudje pač tudi. Lastnik in glavni urednik Mil** Plat. Odgovorni urednik dr. Ivan Lah. Tiska »Učiteljska tiskarna” v Ljubljani. Mali oglasi Beseda & vin. — Za one, ki iščejo službe, 4 vin. — Najmanjši znesek &0 vin. — Pismenim vprašanjem je priložiti znamko 20 vin. — Pri malih oglasih ni nič popusta in se plačujejo vnaprej; zunanji inserenti v znamkah. Zaključek malih oglasov ob 6. nrl aveier. Iščem slolbo trafikantinje. ali kako drugo primerno mesto. Ponudbe do 1. junija pod »Trafika M“ poštno ležeče. 142 3—1 Pošten« In pridna učenk« ki je izvršila trgovski tečaj se sprejme v večjo zlatarsko in urarsko trgovino. Kje, pove .Prva anončna pisarna*. 289/3—1 Obleke cn gospode najnovejšega kroja prodaja po lastni ceni radi pomanjkanja prostora konfekcijska trgovina A. Lukič, Pred Škofijo št. 19. 293/10-1 Dv» gospoda sc sprejme na stanovanje in dobro domačo hrano. Naslov pove »Prva anončna pisarna". 292/3—1 Hiše, ki se dobro obrestujejo, sc prav po ugodnih pogojih prodajo Polovico kupnine ostane lahko vknjiženo proti malimi obrestmi. Natančneje sc ppizve na Vodovodni cesti 26 __________________________________ 294/4-1 Lep« „VII«“ s 6000 kiaf zemljišča v bližini Ljubljane se proda po zmerni ceni jako pripravna za sanatorij. Več se poizve pri upravi »Jutra*. 132/4—1 Podružnica „Jutra“ za Sp. Šiško in okolico (v Sp. Šiški, Celovška cesta št. 77, v hiši g. Tomažiča) telefon št. 177, sprejema poročila za uredniški del lista, oglase, naročnino itd. Uradne ure od 8.—-12. In od 2.--6. Zahvala. Za vse izraze sožalja in dokaze iskrenega sočutja povodom smrti nad vse ljubljenega soproga, oziroma očeta, brata, tasta, gospoda Franc-a Mirt se najtopleje zahvaljujemo. Osobito pa preč. gosp. župniku Vrhovniku, gosp. načelniku kurilnice juž. železnice za častno spremstvo, vsem darovalcem lepih vencev, kakor vsem prijateljem in znancem ki so predragega pokojnika spremili k zadnjemu počitku. V Ljubljani, dne 18. maja 1911. Globoko žalujoči ostali. Kdor išče ali oddaja kako službo, kdor hoče kaj kupiti ali prodati, doseže to najložje, ako inserira v Malih oglasih »Jutra". Za besedo se plača samo 5 vinarjev. Velika vinska klet se takoj odda. — Poizve se v gostilni pri .Zvezdi" v Sp. Šiški. Laška kuhinja Šelenburgova ulica 7 nasproti glavne pošte. P. n. gostom se priporoča pristno na novo došlo vino Brioni. Vsak dan razne sveže morske ribe. Danes sardelce, sipe, peresa in mornarski slaniki. (Risotto). Česky hostinec v Terstu Češka gostilna v Trstu V najem se oddajo v Trbovljah na najbolj prometnem kraju s 1. ali 15. junijem prostori pripravni za trgovino, ali kako drugo obrt, obstoječi iz treh sob, veže, kuhinje, kleti in vrta. — Ponudbe naj se pošljejo na H. Senčar, Senožeče, Kranjsko. Telefon interurban štev, . 129. | Valjčni mlin v Domžalah L BONČAR, LJUBLJANA Centralna pisarna in skadi šče: Vegova ulica št 6. Priporoča pšenično moko izvrstne kakovosti kakor tudi otrobe in druge mlevske izdelke. Zastopstvo in zaloga v Gorici: Gruden & CoM Ston trg štev. 9. ItlUNNIIlTHIin ANA GOREČ, Ljubljana Dunajska cesta 16 (dvorišče Schneider itutnti itutritrUtutrituti 'tuti iti o-pravo automobilov In trgovina Ing. JURIJ TIEJ, Dnnaj XYII, Santergasse 13. Najboljše odgovori „ Slovencu * vsak naš prijatelj, ako se naroči na „Jutro“, ali pa najde novega naročnika! Cenjeni trgovci in —: obrtniki. = • - Stavbeno podjetje V. Scagnetti naznanja, da bode zgradilo v Šelenburgovi ulici št. 6 veliko strogo moderno trgovsko hišo. V pritličji se bo nahajalo 24 večjih in manjših lokalov za trgovino, v me-zaninu 23 lokalov za malo obrt, deloma tudi za trgovino. Radi najugodnejše in vsem zahtevam posameznikov najpriklad-nejše razvrstitve teh prostorov, se bodo isti oddajali pred pričetkom stavbe. Resni reflektanti se uljudno vabijo, da se radi natančnejšega ustnega pogovora zglase v stavbeni pisarni podjetnika V. Scagnettija, Cesta na Rudolfovo železnico štev. 16 (tik državnega kolodvora). Prosi se, da se cenjeni obisk preje pismeno ali telefonično javi. Telefon štev. 299. Poštni predal štev. 54. ■ ■ IIIIMIHlIllltlHIIIMIMIIIIIIIMI I • HI •lilHIMIIMIIIMMI •••!•••••• Primerna tlMIlMIH IH MI«, llllll ..." ...................... birmanska darila!! Najmodernejše obleke za dečke iz temno plavega ali črnega ševiota in kamgarna kakor tudi bele oblekce za deklice iz pike-a, batista in čipk. Naj večja izbera oblek za gospode in damske konfekcije. Cene priznano nizke! „Angleško skladišče oblek*4 O. Bernatovič Ljubljana, I,testni trg 5. FiSKC Ljubljanska kreditna banka v Ljubljani. Htritarjeva ulica štev. U. === Podružnice v SplJetu, Celovcu, Trstu, Sarajevu ln Gorici. ’ Sprejema vloge na knjižice in na tekoči račun ter jih obrestuje od dne vloge po čistih 4'ltlo^