Najrečji slovenski dnevnik ▼ Združenih državah Velja r% vse leto • • • $6.00 Za pol leta.....$3.00 Za New York celo leto • $7.00 Za inozemstvo celo leto $7.00 tLAS naroda Iisiršlovenriuhjielavee^r Ameriki. The largest Slovenian Daily in the United States. Issued every day except Sundays and legal Holidays. 75,000 Readers. TELEFON: CHelsea 3—3878 NO. 179. — ŠTEV. 179. Entered m Second Plan Matter September 21, 1903, at the Post Office at New York, N. Y., under Act of Congress of March 3, 1870 TELEFON: CHelsea 3—8878 NEW YORK, WEDNESDAY1, AUGUST 2, 1933. — SREDA, 2. AVGUSTA 1933 VOLUME TU. — LETNIK XLL V PREMOGOVNEM OKROŽJU DIVJAJO VROČI BOJI V ODSOTNOSTI MILICE SO POMOŽNI ŠERIFI NAPADLI PIKETE IN JIH DVAJSET TE2K0 POŠKODOVALI Prvi smrtni slučaj v sedanjem štrajku premogar-jev. — Premogovna družba se Yioce udeležiti pogajanj, ki na!j bi do vedla do poravnave. — Število štrajkarjev je naraslo. — Pomožni šerifi so se v boju posluževali plinskih bomb. — Napad na premolar jevo hišo. Predsednik je imenoval 600 pomagacev OBOROŽEVANJE URSCHEL JE NA MORJU BROWNSVILLE, Pa., L avgusta. — Danes se je završil vroči spopad med pomožnimi šerifi in stavkujočimi premogarji. Pozorišče boja je bilo pred rovom štv. 3, ki je last Frickove kompanije. Neki piket je bil usmr-čen, kakih dvajset štrajkarjev je bilo pa ranjenih. Pomožni šerifi so se posluževali pušk, revolverjev in plinskih bomb. Vse ranjence so odvedli v tukajšnjo bolnišnico. Pomožni šerifi so izraibili priliko, ko niso bili mi-ličarji navzoči, in so navalili na štrajkarje. Izgovarjajo se, da je bilo nanje oddanih par strelov iz zasede. V boju je bil usmrčen 28 letni Louis Po-dorski. Slični prizori so se odigrali tudi pred drugimi rovi. Mrs. Frances Copeland, ki je članica neke pomožne organizacije v stavkarskem okrožju, je opisala napad na delavce v Star Junction. Prednjo stran hiše nekega štrajkarja je preluknjalo nič manj kot sedemnajst krogel. V hiši se je nahajala neka stara ženska z svojim vnukom. Ne-ka krogla je prestrelila zibelko; sreča, da ni bilo o-troka v nji. Strajk kopačev mehkega premoga se je danes zopet zelo razširil. Trideset tisoč mož se je pridružilo štrajkar jem in sedaj počivajo skoro vsi rovi v sledečih okrajih: — Fayette, Green, Washington, Westmoreland, Allegheny, Clearfield, Armstrong, Jefferson, Cambria in Indiana. Frickova družba noče poslati k governerju svojega zastopnika, ki bi se pogajal z voditeljem United Mine Workers glede uravnave. Družba pravi, da razen kompanijskih unij ne prizna nobene druge organizacije. V Somerset okraju je bil danes poravnan spor med štrajkarji in Berwind White Coal Company. Štiri tisoč premogarjev se bo vkratkem vrnilo na delo. Iz Washingtona poročajo, da je izjavil predsednik United Mine Workers, John L Lewis, da bo štrajk šele tedaj poravnan, ko bo stranka, ki ima dovolj avtoritete, spregovorila resno besedo z United Steel Corporation. HARRISBURG, Pa., 1. avgusta. — Premogar-dva tisoč mož broječo četo, ki bo od oblasti odobre-dva tisoč mž broječo četo, ki bo od oblasti odobrena, da sme podpirati milico in državno policijo. — Glede tega načrta se je sporazumel governer Pin-chot z voditelji United Mine Workers. Governer Pinchot je odobril ta predlog, ki nima vrstnika v gospodarskem konfliktu naše dežele. Premogarska organizacija bo morala obljubiti, da bo pravočasno obvestila državno oblast o vseh nameravanih pohodih in zborovanjih manner jev, tako da bo imela oblast dovolj časa in prilike poskrbeti za varnost in zaščito. WASHINGTON, D. C., 1. avgusta. — Hugh S. Johnson, načelnik nove zvezne industrijalne oblasti, je rekel danes, da ne more posredovati v penn-sylvanskem premogarskem Štrajku, dokler ne bo odobren pravilnik za premogovno industrijo. I To se bo zgodilo najbrže že 1 5. avgusta. V odgovor Združ. državam bo zgradila Japonska 36 bojnih ladij. Mornariško ministrstvo -je izdelalo največji proračun. Tokio, Japonska, 1. a v crista. _ Iz (zanesljivih virov se je izvedelo, da je finančni minister sprejel za proraču-n za leto 1934, ki «e sedaj pripravlja, za vojno mornarico najvišji račun v zgodovini Japonske. Za zgradbo novih bojnih ladij je bil postavljen račun za 180 milijonov jenov ($50.400.000) in za ■po pravo in izboljšanje poglaviten« bojnih ladij 75 milijonov jenov ($21.000,000). Za fiskalno leto, ki se prične 1. aprila 1934, zahteva mornarica 580,000.000 jenov (190.000,000). To je najvišji proračun japonske mornarice iziza leta 1922 tik pred BIL IZPUŠČEN Odvajalci so dobili osem ..ur časa za beg. — Visi-1----- na odkupnine ni znana. Obstojala je tajna komu- PREGANJANJE '"VIŠNJEVI OREL" JE DOKAZ, DA JE KOMUNISTOV V NEMČIJI Je zdrav, toda izmučen. Oklahoma City, Okla., 1. avgusta. — Odvajalci so Izpustili P. J Urschela. Fjetega so imeli' deveti dni. Detektivi niso osem ur mogli •zasledovati odvajaleev, ker jim je Ursehel ova žena dala osem ur časa za beg. Ursehel se je vrnil nepoškodo-! van. Prav gotovo je bila plačana' odškodnina, toda tega domnevanja nikdo me potrdi. nistična organizacija. — Nazijci so presenetili zborovanje. j Berlin, Nemčija, 1. avgusta. — Policija !iz Keckl^ngshausema na , Westfalskem je sporočila, da obstoji tajna komunistična organizacija. ki ima svoje podružnice po Nemčiji. Hišne preiskave zadnjih dni so prinesle na dam dokaze, da nemški socijalisti s po- DELODAJALEC STORIL DOLŽNOST WASHINGTON, D. C., 1. avgusta. — Predsednik Roosevelt je imenoval šeststo odličnih ameriških gospodarskih voditeljev za svoje pomočnike, ki mu bodo stali na strani v njegovem boju proti depresiji. V znamenje, da je bila formalno otvorje-na pet mesecev trajajoča kampanja, je bilo napro-šenih po devet članov oseminštiridesetih državnih odborov in po osem članov šestindvajsetih okrajnih odborov, naj skrbe, da bo vsak patriotični a-meriški državljan, vsak delodajalec in vsak odjemalec sodeloval pri tem programu. sredovanjem revolucijonarne uni-Dogovorjenih osem ur je po-1 je skušajo oživiti odpravljeno ko-iteklo ob 8 zjutraj ali ob 10 do-1 munistično stranko. poldne po newyorskem času. ! - . . 1 Glavni stan tajne komunistične stranke se nahaja -v Berlinu. od roparji ±5ob 13ra35 stopiti prošnjo Ursehelove 'žene. da je pred mornariško konferenco z mogla priti v stik z odvajalci. bojnim brodovjem, ki je v so glas-j Znano je bilo, da je bila že več ju s pogod'bo londonske imrrnari- dni pripravljena odkupnina, toda ške konference, in da je morna-, znesek še do sedaj ni bil nazna-rica; v sorazmerju z angleško in njen. ameriško bojmo .mornarico. I , , Tudi -vojni minister je stavil1 0klah^ City, Okla., 1. avgu-svoje zahteve za armado. Vojni mo,ku čebelo ve minister Sadao Araki in morna-I^T! ^ ^^ da J° Urschtl rlški minister admiral Mineo Ofcu-lT d0m°X kmahl P° P°]no('[ v -mi sta izjavila, da bosta skupno | d^JU V ^J^em avtomobilu. Vo-( ________^ _________ nastopila, s svojo zahtevo in se! . f?. Je. un IJ1 *am ne ve' kJcjdtla iz Essena in Dortmunda po bosta uprla vsaki opoziciji, ki bi , Vjeod. porvelj-Stvom japonskih častnikov m> pričeli prodirati proti ■Dolonoru. kjer se nahaja armada krščanskega generala Fenga Yuh-sianga. iMančukuo arma-da je že prišla do Weieanga in bo v nekaj dneh napadla Dolonor. YOTAJA Y^AND, Peipingf, Kitajska, 1. a^-gusta. predložil Japonska vojaška oblast nazna-pravilnik. toda zastopniki nisK) za- nja novo japonsko ofeiaivo proti dovoljni ž njim. j kitajski armadi v gorati in pu-.š- Pravilnik namreč ne vsebuje Čobni pokrajini -v ^apadnem delu nikake določbe gleajama je rekel, da je Japonska izgubila potrpljenje s Ivaj-Sekovim odlaišamjem. Peiping, Kitajska, 1. avgusta. Zastaive kitajske narodne vlade so razobe£ene po vseh krajih južno od kitajskega zidu in oblasti o-bračajo svoje misli od vojne na mir. V tem ozemlju, ki »o ga. Japonci po 'premirju s Kitajsko izpraznili, bodo izdali več milijonov dolarjev za popravila v izboljšanje gospodarskega položaja. Vstaši so se polastili vlade s starimi puškami. — Vlada se ni hotela pokoriti francoski in spanski nadoblasti. Barcelona, Španska, 1. avgusta. — Ne meneč se za moč Francije in Španske, so se uporniki majhne gorate držaive Andorra, kil leži med Francijo in Špamsko, polastili vlade. Predsednik vladnega sveta An-dorre, Roe Palleres, katerega so podpirali "vladni svetniki in prebivalstvo, je dobil oblast v svoje roke. S stariimi puškami so si iz- nili za zastopnike Francije in »Španske, ki imata skupno nad-obiast nad majluio fevdalno državico. Pred kratkim so francoski in španski zastopniki aretirali in odstranili od vlade predsednika in njegove svetovalce, ker niso "iz-kalzovali zadostnega spoštovanja". Vse prizadevanje za poravnavo je bilo zastonj. Vladni svet je zavrnil "so-prinea". kakor se imenujeta zastopnika Francije in Španske, in je razpisal splošne volitve 10. avgusta. Andorra je pod vrhovno o'blast-jo francoskega poslanika in škofa v ITrgelu, ki zastopa Špansiko. Vlada sestoji iz sveta 34 mož, ki jih izvoli narod. Republika ima 5231 prebivalcev, ki so raztreseni po dolinah v Pirenejih v šestih vateeh. GOVERNER SE JE POROČIL S SVOJO TAJNICO Winnipeg, Kanada, 31. juliija. Governer države Virginia John Garlartd PoUard se je poročil s svojo dolgoletno tajnico Miss Violet E. McDougal, ki je doma iz Kanade in je leta 1928 prišla" v Virginijo. Pri poroki so biLi na-vaoči samo člani družine in naj* ožji prijatelji. u roar yom, wtok^bday, ^uquat a, l&as Glas Naroda" Owned tad PnblUbed by FCBL2SHING COMPANX ^ CA Oocporstka) ~ k g—flfr, Tu« «C the corporation and of ^fftnbAttsn« of ibore officers: New Totfc City, N. Y. 0LA8 NABODA (Voice of the Peirti) Drery Day Except Sundays and HoHdaya •»po« * Mo vog* aa AMlko to •••••••••••«• fc.oo lota • lata 91.DO ha Mew York aa celo lato %.....f?.0t Za pol leta ••••••••«•»••«••■■•■ 98.00 Za Inozemstvo aa caio leto...... 97.00 Za pol leta 98-30 Subscription Yearly 90 00 Advertisement on Agreement **q>aa Karoda" labels vsaM dan laraemfll nedelj In pramrikgr. brea podplaa ln osebnosti ee ne pri občujejo. Denar naj ee blagovoli po Money Order. Pri epremembl kraja naročnikov, prosimo, da k todl preJAnJe blvsllHe nasnanl, da hitreje najdemo naslovnika. *6LA8 NABODA", 219 W. 18th Street, New York. N. I Telephone: CHdaea 1—187« KORITARJI NA DELU ' E THE LARQW BLOWN) K DOGODKOM V AVSTRIJI Ker hoče administracija čimprej mogoče dvigniti nakupno silo naroda, je začela hitro razdajati ogromno vsoto treh tisoč tristo milijonov dolarjev, ki jo je dovolil kongres za javna dela. Posledica tega je, da prihajajo v Washington cele trume ljudi, ki hočejo priti k koritom oziroma si prilastiti večji ali manjši delež tega denarja. Nekateri so tako drzni, da so vzeli seboj celo svoje ai&Vokate, da bo -stvar bolj sigurna in da bo bolj držalo. Edino dobro pri tem je to, da daje naročila tajnik za notranje zadeve, Ickes, ki zaeno s proračunskim ravnateljem Douglasom vsak načrt natančno pregleda ter ga ©dobri edinole, če je absolutno potreben. Varčevanje vsepovsod! — je njegovo geslo in za-j Jo i2daja denar le v najpotrebnejše namene. *** Gosp<*3 Ickes je eden najbolj zmožnih uradnikov nove administracije in je že večkrat uspešno odbil napade koritarjev, ki so jih drzno vprizorili na žepe davkoplače-yalcev.. $m * y sedanjem času bo moral presneto dobro paziti, da fee mu bo posrečilo preprečiti korupcijo. (9 Kadarkoli se izpremeni administracija, se pojavi armada ljudi, ki bi radi prišli h koritu ter se čudom čudijo, ker v Washington ničesar ne vodo o njihovih velikanskih zaslugah, ki so jih baje imeli za izvolitev novega predsednika. * + Te resnične oziroma navidezne zasluge prikazujejo v najjasnejši luči ter zahtevajo za plačilo politične urade, ki zelo dobro nesejo. , * Pošteni uradniki, ki vestno izpolnjujejo svoje dolžno-jsti, se le težko ubranijo temu navalu. * To so vedno ponavljajoči se pojavi v našem javnem Življenju, ki povzročajo davkoplačevalcem velike stroške. Treba je le pomisliti, kako strahovite dobičke so delali nekateri tekom vojne v imenu patriotizma. ' y sddanjem slučaju bo težko iztrebiti vse koritarje.. iia vsak način fbo treba skrbeti, da se ne naseli korupcija v ogromno podjetje, kojega svrha je obnova ameriškega gospodarstva. Tristotrsoč tristo milijonov dolarjev je itreba porabiti edinole za to, za kar so namenjeni. DENARNA NAKAZILA IZVRŠUJEMO TOČNO IN ZANESLJIVO PO DNEVNEM KURZU V JUGOSLAVIJO 200 ........'...... .......9 4.25 300 ............................f 6.25 Wn 400 ............................9 8.20 fcn 500 ...........................910.20 Din 1000 ............................$20.10 Pfe JOfO ............................998.75 ▼ ITALIJO Lir 100 ........................................................9 750 Lir 200 ........................................................915.35 Lir 300 .............................................$22.85 Lir 400 ........................................................$90.40 Lir 500 ...................................$37.80 Ur 1000 ............................ $75.20 KER BE CENE SEDAJ HITRO MENJAJO 80 NAVEDENE CENE PODVRŽENE SPREMEMBI GORI ALI DOLI Za Jspi&etlo ToCJlb rneekar kot zgoraj navedena, bodisi ▼ dinarjih v all Urah dovoljujemo Se bolje pogoje, -t . UETlfClLA V AMERIŠKIH DOLAlUlH SAbpUeHo $5.00 morate poslati$ 9.79 " " $10.00 " "---£10185 " $194)0 •• »•--JI«^- »» n «$so.oo " »___J31.— * »» $40UW '» » _____.$4L25 «» $60.00 » » ____451J0 oM * etarem krajo taplatllo ▼ dolarjih, ttnfnjetno po Cabla Letter ta prtAoJbtno 91__ SM>V£ft«C PUBLISHING COMPANY MfiIiiNiroda" JWFJMJ 2M MTMMM S*W, IQBK, V. X. W Dunaj, 10. julija. Po nedavnem razburjenju, ki je bil posledica resnega ra2pora med Dunajem in Berlinom, je nastopila v Avstriji vsaj začasna nekaka ri«ina, sJična premirju, tekom katerega oba nasprotnika z največjo intenzivnostjo utrjujeta svoje postojank«. Dollfussova vlada si je z razpustom Hitlerjeve stranke v toliko utrdila, stališče, ker se mi nihče nadejal tako energičnega prijema. \a širšo javnost, ki ji vedno imponirata odločnost in umestna strogost, je vladni ukrep nedvomno zelo dobo vplival, zato je tudi delo za Tzbujamje1 avstrijskega patriotizma. precej olajšano. Xa vsak način •se za sedaj Avstriji še ui bati, da bi jo zagrnil val narodnega soeijalizma. iz notranjosti, kajti delo v velikem obsegu je hitler-jevcem mooaio otežkoceno. Slednji so se zatekli k taktiki, ki jo ima vsaka ilegalna stranka : k razbijanju, atentatom in raznim akcijam za vznemirjanje javnosti. Spričo fanatizma pristašev in njih mO-adostne nepremišljenosti je težko reči, da so hitlerjevske akcije takega značaja, da bi lahko koga pridobile, dale-ko verjetnejše je. da tako početje odvrača trezne elemente od narodnega socializma 'avstrijske vrste. Ako morajo uslužbenci dunajske cestne železnice vsako jutro skrbno preiskati, niso li kje kake kretnice zalite z betonom, potem se imajo za to svojo službo zahvaliti hitlerjevcem. ne glede na to, da taki atentatu spravljajo v nevarnost na stotine življenj delavcev in nameščencev, ki hite zjutraj po svojem poslu in .med katerimi je gotovo stan o vit odstotek pristašev alf Ivsaj simpatizerjev hitlerjevega pokreta. Tako brezobzirno barbarstvo je morda u-mestno med dvema sovražnima vojskama, v strankarskem boju pa ni samo zločinsko, marveč naravnost nespametno in la.stni stvari škodljivo. Druge vrste agitacija je vlivanje žveplene kisline v poštne nabiralnike, kar je gotovo originalna domislica. Da bi pa t ko junaštvo koga pridobi. Io za 'Hitlerja in ga ogoTČilo zoper DoUfuciSovo vlado, je »več ko dvomljivo. Lepa b uršik ozn ost je tudi v tem. -ako Hitlerjeva mla-dež v Gasteinu nad slapom razobesi .zastavo .s kljukastim križem, da ga lahko občuduje v.sa mednarodna letovišč a rs k« publika. Gotovo je pogum, netrti zastavo na>d ibučeči slap in jo razobesiti 11a drevesu ki visi nad prepadom. primer zlobnega jKjbalm-stva pa je. da čemeli madeniči nato izpodzagajo drevo. da- bi moral strmoglaviti «v globocino vsakdo. ki bi hotel prostovoljno ali po službeni dolžnosti snemati ta simbol hit>Ierjevstva. Slično odbijal j oč o ost imajo vsa "junaštva" hitlerjevcev, ki se jim vidi. da so peareM mladiči brez zavesti odgovornosti. Vladna akcija ima proti taki gverilji zato laliko stališče in da ni tako izrazito ultramontansko pobarvana, bi imela še veliko več uspeha. Tako }>a odbija prirodne zaveznike socijaliste in svobodo-mislece, da se drže v rezervi in le včasih pomagajo vladi. Ta kratkovidnost vlade je v tem usodnejša. ker krščanski socijalci ven-nomer -naglašajo. da hočejo v narodu obuditi ljubezen do domovine in do državne somostojnosti. Titansko delo je sedaj prevzel SDollfuss. da se bori proti ideji anšlusa. ki je bila v preteklem poldrugem desetletju vodilna misel vseh 'avstrijskih strank. Po izkustvih v Nemčiji krščanskim so-eijalcem in so c rja listom ni bila pOsebno težka temeljita .politična pregrupacija, vendar »ta obe vodstvo silno trpeli na ugledu pred javnostjo, ko morata sedaj z istim •ognjem zavračati priklopitev k Nemčiji, kakor sta prej v množi-cah utrjevali vero, da Avstrija ni zmožna samostojnega življenja. Obe vodstvi imata sedaj edino nalogo, da neprestano deman-tirata svoje nekdanje izjave, kar je (brez dvoma, zelo nehvaležna naloga. Kancler sam, ki ni obremenjen z izjavami preteklosti, se močno trudi na fronti vzbujanja avstrijskega domoljubja in največji del uspeha je pripisati predvsem njegovi osebnosti. Na dirugi strani pa tudi novi pokret dela usodne napake. Za Dollfussovega namestnika v naČelstvu novega gibanja je določen knez Starhemberg. kar je gotovo najslabši izbor, ki je bil mogoč. Skepsa socijalistov, ki so knezu sovražni že iz prejšnjih časov. bo s tem le še pojačena in potisnjeni bodo še bolj v ozadje, da-si bi politična modrost velela pridobiti to stranko, ki je v Avstriji danes !e vedno činitelj, brez katerega se ne da vladati. Kanclerju Dollfussu se 'bo morda kljub vsemu posrečilo jyrive-sti avstrijsko prebivalstvo v tabor stairQavirtrijske tradicije in obnoviti zaupanje do države, vendar je treba priznati, da ima največjega nasprotnika baa v znanem avstrijskem polovičarstvu. V ostalih džefah je hitlerizmu res o-nemogčeno delovanje, v Gradcu pa drži svojo roko nad njim sam deželni glavar dr. Rintelen in hi-tlerjevkih mandatarjev še ni zadela usoda, kakršne so bili deležni voditelji narodnega socijaliz-ma drugod. Vsako odlašanje pa pomeni okrepitev nasprotnika, ki se nadeja, da bo iz Štajerske napravil močno utrdibo proti osrednji vladi. Slej .ko prej pa je vladi skrajno potrebno, da "domovinsko fronto" razširi tudi na levico; doseda-čnje cepljenje sil in skoro namerno. vzbujanje nejevolje socialističnih množic ne kaže Tavno državniške in taktične modrosti vladnih m-ož, -ako ne znajo izkoristiti šans. ki se jim že po priTodi stvari vsiljujejo same po sebi. PAGANINIJEV DVOJNIK UMRL Na Madeiri je zaključil te dni svojo življenjsko pot zanimiv bro-dolomec življenja, ki je hotel napraviti karijero s tem. ker je bil podoben slavnemu vijolinskemu virtuozu Paganiniju. Gre za ameriškega Nemca Walterja Rellerja, i ki je bil v mladosti dokaj dober vijolinist in ker je bil povrhu še čudovito podoben Paganiniju. je seveda zahrepenel po lavorikah. Ker pa ni imel denarja, da bi si pomagal s primerno reklamo do uspeha, je hotel -zmagati s svojo presenetljivo podobnostjo Paganiniju, začel je vprav opičje posnemati slavnega virtuoza. oblačil se je, kakor on in posnemal je tudi vse njegove kretnje. Toda mož ni imel serče. Občinstva ni znal očarati, pač je pa' o-čaral bogato grofico, ki se je v Južni Ameriki zaljubila vanj in financirala pozneje vse njegove turneje. Ko je imel na razpolago že obširen reklamni aparat, ga je"pa zapustila še zadnja sreča pri občinstvu. Razočaran se je zatekel nesrečni dvojnik velikega Paganinija na Madeiro. kamor je prišel pozneje tudi razočarani vladar razkosane. države, in tam je razbil svoje gosli. Koščke svojega razbitega instrumenta je pa zvesto hranil do smrti. Konec morilca Milko vi ča. Dol got rajno zasledovanj« morilca iMilkoviča, ki je z bančnim raMnateljem Markovičdm ubil trgovca inž. Stankoviča, je bilo zaman. Zgodilo se je vse tako, kakor .je AliLkavič sam napovedo-vaJr da namreč živ ne bo padel orožnikom v roke. Beograjska policija 'je bila obveščena, da je MiJ-kovič padel v spopadu z orožni-ško patruljo nc vrček. Priporoča se pa tudi tukajšnjim |Slovencem, da bolj pogosto zahajajo v Slovenski Doni. To je vaša narodna dolžnost ! A. Valentinčič. __Chicago, 111. 'Kakor znano, gremo Slovenci radi ob nedeljah in kadar imamo malo časa iz Chieage. da se navži-jeino svežega zraka. Tako sem tudi jaz .storil in š*»l obiskat mojega starega prijatelja Frank dolarja na Harvey. 111. Tam bo vsaki dobro sprejet in postrežen po zelo nizkih eenali. Na razpolago ima vse. ka»r se tiče jedil in pijače, in prav prija-zne sobe za spati. Ker je že dobro znan šaljivec in dober družabnik, bo vsakemu naglo potekel čas. Dne 1. avgusta je bila otvoritev nove dvorane z godbo in vsemi dobrotami. Pozdrav! Joseph Blish. Zdi se mi, da bi ne bilo napačno. če bi včasi kaj poročal o svetovnih dogodkih. Pa je zlodej, ker ni na svetu ničkaj novega. In ničkaj posebnega. Začetkom tedna je bil v New Yorku svečano sprejet Jimmy Mattern. ki se je hil odpravil o-koli sveta, pa je obtičal v divji sibirski tajgi. Od vseh strani so mu leteli zrakoplovci na pomoč in so ga slednjič vendarle prevedli v Alasko. odkoder je priletel v New York, kjer ga je župan pozdravil in mu j?, priredilo občinstvo velike ovacije. Angleška zakonca Mollison sta imela srečo, da sa precej na mehko cepnila v državi Connecticut, ko sta nameravala poleteti iz Anglije v New York. Tudi Mollison in njegova žena sta bila navdušeno pozdravljena in sprejeta. Človeku potemtakem ne more sfaliti. pa naj tako ali tako za-vrši svoje nameravano delo. Letalci so vsakovrstni: taki. ki letajo po zraku, in taki. ki jih domišljija nosi semintja. Kdo 've. kako bo sprejet in pozdravljen naš svojevrstni letalec Marian, ko se bo. in če se sploh bo vrnil v Ameriko J PWE 1. AVGUSTA JE BILA VELIKA OTVORITEV Old Dinner Bell Tavern DOBRA HRANA — HLADNO PIVO — SENVTČI PLES Ha Boute — 143rd Street and -Wood fftr$«t BIXMOOR, ILLINOIS Pijte dobro pivo v "Old Dinner Bell Tavern" Laatnik in upravitelj; >FJL$JtQ£ 3FQLA& PRVI fUUNCMMAN V CMXMOOR WofcV &ARVET SS4S" — v>!! 1 d NAMERAVATE PKOtESffl i ^ ."'I 1 VESELICE, ZABAVE I -.* - . OGLAŠUJTE T—i "GLAS NARODA'9 m čit« iimo rmU %»tsrov pmt pu ▼»! Slprencl ¥ r/kfI okorel • * . -v • vt It * T, I — r ' feDBBBSSSISSBS^ZSfaE Svetovna gospodarska konferenca v Londonu je končana. De-lepatje šest i nšest desetih narodov so se 'vrnili rloraov. Vsak kaže prijazen obraz, v žepu pa figo tišči, češ. zaenkrat me Se niste. Toda sleherni je samega sebe počil po glavi, ker je trdno vztrajal na stališču. da .je le njegova dežela nekaj. vse drugo pa nič. Tudi razorožit.vena konferenca se vrši v -tem znamenju, in bas za to ne J>o -ničesar dosegla. Madžarskega ministr. predsednika floemboesa (saj pravzaprav ne vem. če je ministrski predsednik — ali je le zunanji minister) -so hoteli v Rimu pohladiti. Mus-sovni je baje preprečil atentat. No. če bi Mussolini hotel, da bi se (»oemboes več ne vrnil na Madžarsko, bi se pač ne vrnil — in ba.st a '. * 1 Za nedeljski piknik ne-\vj*or-šk-!'ga prosvetnega društva 'BledT je vsepovsod veliko zanimanje. Torej v nedeljo v Kmerad Park! •Boste žp vsaj videli, če bo res •tako ktrt pravijo, da bo. Jaz se bom v soboto zvečer pri Ceneni ustavil in bom po pripravah presodil. kakšna bo prireditev. V teku let sem namreč prišel do spoznanja, da je treba uspeh, naših prireditev presoditi po pripravah. ne pa po posledicah. Kdor naše piknike po posledicah presoja, je skoro vedno razočaran. Iz Chester. Mass.. sem sprejel včeraj lepe pozdrave, in še pu-šel je je bil- zravc-n. Tisti, ki ga je natrgala in tisti, ki ga je poslala, najlepša hvala. Se bom že skušal, če ne direktno, pa že vsaj indirektno revanžirati. »Sicer je pa človeku mučno in nerodno, ko začne dobivati šopke od šest let starih deklet. To je namreč prvo in neovrgljivo znamenje. da so stara, oziroma, da je že star. Toda nič zato. Zdi se mi. da bo S? dosti Jepih dni in noči in da bo še dostikrat kukavica zapela, predno bomo rekli. vdani v božjo voljo — za ved-" no: Good bye! v * Xew York je Čudovito mesto." Pred (kratkim sem čital sledeče zanimrvo poročilo: — V newyorski restavrant je stopil postaren in sestradan md-žak in naročil kavo in žemljo. Kavo je pustil, žemljo je pa a strupom posili in pojedel polovico. V stranišču so ga po par minutah našli mrtvega. Bil je revež brea dela in zaslužka ter si je v obupu vzel življenje. Kanalu za njim je prišla v salon stara beračica. Xa bari je o-pazrla pol zemlje in jo je naglo •pcfhJastala. Po par minutah se je tudi ona mrtva zgrudila. O bi a.a je |>ohajko< vala po vasi poveSene glave, blo-dečih ooi in široko odprtih ii*t. iz kalerih so ji neprestana cedile sline Vaeki paglavci so jo začeli pre. J ganjati in obmetavati s kamenjem t Nesrečno bitje jim je služilo ▼ zabavo. Tedaj se je pa zgodilo, da .ic-ub^gega dekleta usmilila vdova Lenoble. stara, dokaj premožna zasebnica. Vzela je slaboumno reve k sebi. Vsa vas je bila navdušena nad tem človekoljubnim činom. Vendar so bili pa vsi prepričani, da Marija Omaka, leno in topo bitje, ustvarjeno samo za sirotišnico ali umobolnico, niti teden dni ne bo ostala pri svoji dobrotnici. Toda vaščani so se motili. Minil je teden, minili so nie^ci in le. ta, a slaboumna, ki se je je prijel ime Omaka, je bila neprestana zaposlena v kuhinji svoje dobrotniee in ostala je zvesta belemu doniu 2 zelenimi oknicami. stoječemu na samem na kraju vasi. Treba je pa priznati, da je bila vdova Lenoble. starka zlatega srca, kljub visoki starosti š«» vedne čila in zdrava, z Marijo iTelo prijazna in potrpežljiva. Toda na obraz svoje bebaste služkinje ni nikoli opazila niti najmanjšega znaka hvaležnosti ali ljubezni. Nekega dne se je pa vendar pokazalo. da ima tudi Marija-Omaka usmiljeno srce. Domov je namreč privedla psička, ki se je klatil pn PES vasi brez gospodarja. Bil je skuštran, umazan in grd. kakor ona sama. Suh. da so se mu pognale kosti, sestradan, plah in oguljen je tekel psiček za Marijo do kuhinje. In čudno, slaboumna. ki ji je bilo vse na »vetu deveta briga, je imela usmiljenje s to ubogo živaljo, ki so jo vsi suvali in podili od hiše. Nekega dne je gospa zaJotila Marijo, kako ji pes liže obraz in kako se razlega po kuhinji riga-nju jxnloben smeh. Zima je bila tisto leto zelo huda in kakor da šiba narave še ne zadostuje. se je pojavil'v okolici nevaren razbojnik. Pogorje Juro je živelo v neprestanem strahu in negotovosti. kajti razbojnik je kradel in moril po sa-motnih hišah in clo vasi niso bile varne pred niim. Orožniki mu niso mogli do živega. Vaščani so vsak večer skrbno za-barikadirali vrata in okna. žen>ke so se bale pri belem dnevu hodi-ii same. Sredi splošne groze in strahu je bila samo Marija mirna in flegmatiena. In »ugodilo se je neke noči, ko je zunaj snežilo in ko je pritiskal hud mraz. da je vlomil razbojnik baš v samotno hišico na kraju vasi. Bil je krepak, krvoločen in spreten dečko. Vsaka vrata je znal odpreti. pa naj so bila še tako zaba-rikadirana in zaklenjena. Vdova Lenoble se je nenadoma obudila in zagledala pred seboj razbojnika. Vse prestrašena je zrla na močne. strašne roke. ki so se Stegovale proti njenemu vratu. — Kje imaš denar? Z drhtečo roko je pokazala na predalček nočne omarice. Tolovaj je planil k omarici in začel brskati po bankovcih in vrednostnih papirjih. ki jih je našel v predalčku. Svoi posel je opravljal ]>ovsem mirno, ker je bil prepričan, da stara. prestrašena in osupla jarospa ne more klicati na pomoč. Naenkrat pa je skočil od omarice in se pripravil na obrambo, kajti njihovo bistro uho je prestre-glo rahel ropot. V veži so se za-čuli koraki. Zamišljen in ves v skrbeh je čakal sovražnika. Na pragu se je pojavila Marija Omaka. V platneni srajci, bosa. Ja- l! 'se skuštrane, ie ozrla topo na razbojnika. ne da bi razumela, kaj se godi. Razbojnik je pa takoj spoznal, da ga to slaboumno dekletce ;ne more ovirati. In nemoteno je nadaljeval svoj posel. Marija je obstala na pragu, ne-p^emiena kakor kip. Ko ji je razbojnik namignil, naj se izgubi, se je obrnila in odšla nai^aj v kuhinjo. Tisti hip ji je pa prišel naproti psiček, kakor da bi ga bil kdo poklical. Psiček je zavohal tujca v hiši, planil je v sobo in pokazal razbojniku ostre zobe. Divje je zarenča in se pripravil za napad. Toda razbojnik je bil že na vse pripravljen. Spretno se je sklonil, zgrabil psička za vrat in ga pritisnil s krepkimi, kleščam j>o-dobnimi rokami k tlom. Davil je umazanega, kocastega psička, ki si jo drznil zalajati nanj. Psiček se je skušal iztrgati iz železnih kle»\ renčal je in brcal, toda razbojnik ga je še bolj tiščal k tlom. Vnela se je borba na življenje in smrt. v kateri je uboga žival podlegla. Na pragu se je znova pojavila Marija-Omaka. Dekle, ki spočetka ni razumela, kaj se godi. ki ni vedelo, kaj počenja razbojnik in kaj pomeni groza na obrazu njene gospodinje, je naenkrat instinktivno spoznalo, da se je zgodilo t. njenim psičkom, njenim ljubljencem nekaj strašnega. Hipoma .ie spoznala, da je to ubogo bitje, ki je bilo njeno edino veselje na svetu, da je njen ljubljenec ubit. zadavljen, mrtev.... In ta strašna misel se je naenkrat izpremenila v divjo jezo. — Pomagajte! — je zakričala Marija in planila na razbojnika.... Jvo so prihiteli vaščani. ki jih je zdramil klic na pomoč, so našli vdovo Lenoble na tleh. Sirota je od groze omedlela. Kraj nje je pa ležal bandit. Mafija nut je prebi-! la glavo s k »vinskim svečnikom. Slaboumna, sklonjena nad truplom svojega mrtvega tovariša, je gladila psičku dlako, glavo. noge... nežno, strastno, dolgo, kakor da h<»-| če s svojimi okornimi prsti ogreti 1 to nepremično mrzlo telo. In tedaj so presenečeni vaščani prvič videli, da je Marija plakala. RUSH MORNARJI V OBJEMU LEDU Strahotne podrobnosti o katastrofi ruskega ledolomilca "Rusjana" je prvi opisal član posadke Nikolaj Bekusov, ki je ležal dva meseca v bolnici v Tromsoe, te dni se je pa vrnil v Leningrad. S 15 člani posadke v rešilnem čolnu je moral Bekn.-sov mirno gledati, kako 10 njegovih tovarišev polagoma 1 jsmrzu je. [ "24. aprila zvečer smo zapustili I pristanišče Barentsburg na Spitz-i bergih. je pripovedoval Bekusov. "čeprav smo dobili povelje, naj ne (Kipi njem o, temveč počakamo, prispe ledolomilec "Krasin". — jKijub temu je kapitan Kliujev skle-|nil odpluti. Kmalu po odhodu iz 'pristanišča je prihrumela od seve-jrozapada nevihta, valovi so začeli pljuskati čez krov in na njem je nastala tako debela ledena skorja, da ladje ni bilo več mogoče obvla- Knjigarna "Glas Naroda" SLOVEN1C PUBLISHING COMPANY 216 West 18th Street. New York ; dati. V ledeno mrzli votli stoječa . posadka se je zaman prizadevala J odstraniti led. Ko se ji je končno ' posrečilo do polovice odstraniti de-( belo ledeno skorjo, je ponovno za-( pihal močan veter in kmalu je bil ; zopet ves krov pod ledom. Kapitan Kliujev je sklenil pluti s polno paro v nadi. da srečamo j drugo ladjo. Toda divja! ie tako | strašen vihar, da si nobena ladja ni upala na odprto morje. Minilo je še onem dolgih strašnih ur, po-j tem je pa dobila naša ladja pod kotlarno razpoko. Skočili smo k črpalkam, ki so pa v našo nesrečo odpovedale. Zato smo sklenili vodo nositi iz spodnjega dela ladje, toda v trup je prodiralo vedno vet" vode in končno je bilo treba spustiti v morje rešilne čolne. V prvi čoln je šlo devet mož. Komaj je bil spuščen, so ga pogoltnili valovi in od takrat ni bilo o njem in o posadki duha ne sluha. V drugi čoln je šlo 13 mož posadke, med njimi kapitan Kliujev in prvi častnik Tohilov. Kapitan je domneval, da smo največ 16 km od obale. Toda zaman smo upirali poglede v daljavo. nikjer se ni prikazala suha zemlja. Vihar je divjal okrog nas celih 45 ur in moji tovariši so zmrzovali drug za drugim. 29. n-prila sta bila živa samo še prvi . Tastnik Tohilov in mornar Popov. Oba sta imela zmnznjene noge, tako da se sploh nista mogla premikati. Glad in mraz sta nas bila ta-(ko izčrpala, da na veslanje niti 1 misliti ni bilo. Sam sem moral uro 'za uro črpati vodo iz čolna. Izgu-jbili smo bili že \*ako upanje na rešitev, ko smo 1. maja zagledali norveško ladjo, ki je opazila naše signale m nas vzela na krov." Bekusov je star 26 let. V Lje-ningradu je moral takoj v sana-torij, da si pomiri razburjene živce, vendar je pa izjavil. da ostane mornar, kakor je bil z dušo in telesom že od zgodnje mladosti. IGRE Ben*ikl trfCTM, Igroka« ▼ 5. dejanj .M Cyrm de Bcrgertc. Herltna komedij« ▼ petih dejanjih. Trdo česano ...................................1.W BM«, drama » 4. dej......................Ji Om*> i morja. a. dej. .....................75 Lokalna IHenlca. 3. dej________________JB9 Marta, Semenj r Richmond a, 4. dejanja ..................—................M Oh vojski. Igrokas v »Urita slikata ....Jt$ ore sajoe na Mlltlavfter »e-ier, Mladinska Igra s petjem t 8. dejanjih ................................M B. U. R Drama r 8. dejanjih s , predigro, (čapek). ves.................M Rertxor, & dajanj, trda resa na —J...75 Z* kril In svsksds, Igrokai ▼ 5. dajanj Di :......-----:—:—£..........—ap Ljvdskl a0sr: 4. ww. Tik H spi r, ft. dejanj ............M 5. p?.. Pa. 12 Mih. 4. dejaajs.........M Sv. UodsMk l«er: t. snopič. Mila pad zemljo, a*. ------------- 13. Snopič. V 14 snopič. 0e. IS. snopič . Tarki Marijo JI PESMI in POEZIJE AkropoUs »n Piramido .....................M broftlrano______! -.........................il t " Azazel, trdo res. ..............................|.— Balade in romance, trda vez ........1.23 Boh sa mladi soh. trda ves .............46 Braguljčki (Otra) .............................65 trdo Tesano ................................._86 MOŠKI ZBOR Moje obsorje, (Gangl)................1.25 Narcis (Gruden), broS...................Ji Primorske pesmi, (Grnden), res.....iS Slotne (Albreht), broi ________________JI Pohorske po" ;Closer), broi...........J6 Oton Zt^uCie: .. Slo ugank '......^m,......................B6 .J6 Vijolica. Pesmi za mladost ________ t. f T .. Zvoniki. Zbirka pesnlj za slovensko mladino. Trdo resano ■■-■-.-. Zlatorog, pravljice, trda vea -_____M PESMI Z NOTAMI NOTE ZA KLAVIR (Pavtflč) Slov« 16 vreskov. Vsak zvezek po t mladinskih pesmi (Adamlfi) IZt .M M NOVE PESM| 8 KLA AN JEM SnUEMUEV &VlpjA Sest narodnih peni (Prolovec) JM MEŠANI IN MOŠKI ZBOB Slovenski akortfi (AdkMM): I* ......... U. zvezek - . ..... Trije moSkl zbori (Pavtič) Izdala Glasbena Matica _________46 Narodna nagrobniea Izdala Glssbena Matica Gorske evelBoe (Laharnar) Četvero in petero rasnih glasov i__.41 faz bi rad rudetih roi. moSkl sbor s bariton soiom In priredbo aa * dvospev -------------------------Jtt V pepel nični noil (Sattner), kan-tatnta sa soli, sbor in orkester Izdala Glasbena Matica__91 i -- , ■• • Dve pesmi (Prelovec). aa molki t Sbor in bariton solo _JI PESMARICA GLASPENB MATIČKI 1. Pesasarifa, turedil Hubad ....2H t. Koroške slovenske narodne TSvikarHč) L 2, in I. —L— MALRfPl Cvrčkovo petje se og*laša po vsem fcvetu in mnogo lepega si ljudje predstavljajo z zvezi z njim. V •splošnem smatrajo evrčka za pri-nasalca sreče in fra v marsikateri deželi, kakor na Japonskem, v to svrho drže tudi v posebnih kletkah. Italijanska dekleta mu pripisujejo čudežne moči in ga drže v kletkah zato, da jim pomaga ohraniti fantovo zvestobo. Paješk ne igra nič manjše vllogc v ljudskem praznoverju. Ponekod prinaša srečo, drugod zjutraj nesrečo in zveeer srečo, a pik strupenega pajka je združen z bolečinami pač za vsakogar, naj si misli o njegovi vlogi karkoli. L. 1840, je pik strupenega pajka, ki je znan pod imenom tarantella in ki povzroča nekakšno padavico, ustvaril baje znameniti laški narodni ples iste. ga imena. V vseh Časih so se ljudje bali lesnega črva, !ki jim je s svt>jim trkanjem napovedoval smrt. Nesrečo prinaša po nekih deželah tudi nedolžni kačji pastir, d očim kaže kresnica izgubljenim popotnikom [>onoči pravo pot. Mnogo praznoverja je v zvezi z majniakim hroščem. Po barvi njegovih ličink pozimi napovedujejo švedski kmetje, kako dolgo bo trajala zkna in koliko bo' Imela sne-, Ponižni martinčki valjajo po-! nekod istotako za sle "bodoče usode. — No, pa naj bo. .. že grem. .. udam se in sprijaznim z mislijo, da je ne bom videl takoj ob prihodu; eakal bom v vili. Toda če se ne vrneš z njo, te zapodim od hiše. — A t-e vam jo privedeni? — Dobiš vse, kar boš hotel. In s to obljubo, ki je izzvala nasmeh zadovoljstva na obrazu dobrega Ijafleura se je marki« s srcem, polnim sladkih nad, vrnil v svojo vilo. Lafleur se ni motil, prišlec je bil res mož, ki se je markizov komoraik zanj zanimal. K temu možu je bila gospa Martinova iz Evreuxa.napotila in njemu priporočila naši siroti; zvest svoji obljubi je prišel čakat siroti, da bi ju od vedel domov. Tam bpsta na varnem in dobrodošli tem bolj, ker naj bi postala njuna prisotnost zakoneema Martin vir njunega vsakdanjega razvedrila. Siroti naj bi prinesli vsaj malo luči in radosti v življenje osamljenih zakoncev, ki sta vedno težje prenašala osamljenost. Godilo se jima je namreč kakor večini malih trgovcev, ki so se umaknili iz javnosti in trdo delali leta in leta, da bi navarčevali toliko denarja. da bi lahko na stara leta opustili trgovinico, pa se strašno dolgočasijo, čim so jo opustili. Možu je tekel čas še dokaj hitro. Žena se je ukvarjala z gospodinjstvom, hodila na trg. krpala je perilo. Mož .se je pa izprelia-jal po nabrežjih, po Tuilerijah, zanimal se je kot malomeščan za politiko in se posmehoval novim smerem; toda kaj sta hotela početi, ko je nastal večer ? Ah, ko bi imela otroke! Hčerko, samo hčerko! Bila bi družini v uteho. In glej, naenkrat prihajata dve. Morda prideta samo za nekaj mesecev ali celo tednov. a vendar prineseta v hišo novo življenje. Take misli so rojile Martinu po glavi, ko je krenil z doma, in ker je bil prišel prezgodaj, se je izprehajal pred vrati, da bi mu hitreje minil čas. lafleur, ki ga ni izgubljal iz oči, je začel delati isto, in ko sta se bila že dvakrat ali Irikrat srečala, je sklenil navezati pogovor. — Gospod gotovo čaka na poštni voz iz Evreuxa, kakor jaz. — Da, gospod. — No torej, mislim, da zaman čakava, ker ga ne 'bo pred deveto. — Mislite? — Baš sem zvedel to v pisarni. Plemič, ki se je pripeljal z drugim poštnim vozom, mi je povedal, da se je blizu Rambouilleta poštni voz iz Evreuxa nekoliko polomil in da bo imel zato najmanj dve uri zamude. — Polomil se je, pravite f Ah, ubogi moji deklici! Kako sta se morali ustrašiti! — Ah, kaj čakate dekleti? — Da, gospod, dve siroti, sedemnajst- ali osemnajstletni, ki sta baje zelo lepi. — Torej ju ne poznate? — Še nikoli ju nisem videl. — Imenitno! — je pomislil Lafleur. — Priporočili so ju nama sorodniki moje žene in pri nas bosta stanovali. — To bo zelo nevarno za mladi dekleti. — In zelo razveseljivo za naju... zlasti zame. Če živi človek od svojih skromnih dohodkov v tretjem nadstropju v ulici Guenegaud... — Ni posebno prijetno, saj si lahko mislim. - — Sam, vekftio sam s svojo ženo... — Da, to je žalostno. — Vražji poštaljon, — je navezoval Martin pogovor in tepetal nestrpno z nogo. — Dve uri zamude. Kaj naj počnem ves ta čas? — Tiidi jaz se vprašujem rezivela vee srečnih let. Končno stricu in prime njegovo roko. — <$tric, Ludvik, ti? Za Boga, kako sem včasih hrepenel po tem, da bi se zopet vrnil. In sedaj si nenadoma tukaj. — In aili ti ne pridem v napotje. Henrik? Tvoj prijatelj Ralf mi je sneer ie zatrdil, da to ne. ibo. toda rad bi slišal od tebe, da name ne bos hud, ako ti vzamem tvoj delež. Henrik se zasmeje. —• Hvala Bogu, tork<>. Matuschki. ki ^a sedaj, kakor!.i« J'* P» zrcala na ?e niso sporočili njene smrti. Pač kose. "To pomeni nesrečo!" j'. vzkliknila Berkeleveva prepadi«.). Ze je hotela zagnati črepinje v vo- SHIPPING NEWS potovanja". Dvakrat .se je odpe-' Pwd vtisom ženine izpovedi, ki Kaj se je tam zgou lo. vemo pre j no. potem popolno izpoved. Po-dobro. V oktobru 1H31 so začeli '/.neje je cejo zahteval, naj njego-sumiti Matuscko stra-nih dejanj, i vi ženi izplačajo del nagrade, ki 13. septembra so prvič zaslišali'je bila določena za prijetje aten-njegovo ženo o njegovih povrat-, tatorja. Matuschka se je zgrozila, k i"h domov. Xi imela niti na j-! ko je slišala o tej zahtevi in je iz-manjšega pojma, kaj podtikajo' javila, da ne prejme niti pare in — Vso bo« izvedela. Eva Marija, in ni nobenega vzroka več. da , ]v Anzbach, enkrat v .Jiiter-|je nevede odločilno .»bremenih, hi se prestrašila. — pravi Ludvik Rodenberg. — Zahvali se juna ^r«* in enkrat v Bia Torbagv. je Ma-tuschka podal najprvo del-tikemu posredovanju dr. Bernda. katerega imam že nekaj dni čast * poznarti, da se je tvoj brat vrnil zdrav in živ. Plemenitega moža si si iabra.'a za svojega spremljevalca skozi življenje. Eva Marija zardi in pogleda Ralfa. ki smeje gleda na vse tri. — Ali veš že tudi f jo tesno pritisne k sebi; govoriti ne more. Sreča, da je Eva Marija prosta vseh skrbi, mu je samo sijala iz oči. Ludvik gleda smeje na oba. — Muslim, da boš za to imela še dovol'j priložnosti, ko bosta enkrat poročena. In povedo o Mertensovcm ralzkrinkanju in Henrik pravi raz-vi»et: — Tega podleža bi riamo morala slišati .javkati, Eva Marija; seveda je zopet vse tajil. — Toda. ko se je Ludvik Rodenberg pokazal kot priča, je u-molknil. — pravi Ralf. — Moreš si misliti. Eva Marija, da je bila velika predrznost, stricu Ludviku zaupati svojo sumnjo. »Saj nisem imel nikaikih dokazov. Kako bi stal pred njim. ako Mertensa ne bi bUo mogoče zasačiti pri zločinskem dejanju? Imeti bi me moTal za velikega obrekova+ca. Ludvik imi smeje stisne roko ♦ — Toliko človeškega pdsnanja mi pač morate zaypati, gospod doktor, da vas ne bi smafcrail za ob reko v ale a. Verjeti sem vam moral v»ako bestedo. — Uboga teta Melanija. — vadihne sočutno Eva Marija. — Kolika nesreča, da mora biti žena takega moža. — Zaradi nje se samo pomiri. Eva Marija, nikdar ne bo izve-oeJta, da je njen mož zločinec. Molčali boimo. 'Njena sreča je vettno Obstojala samo v domišljiji Ln te je nočemo oropati, dokler ne bo potrebno. Skrbel bom za to, da bo 'Mertens v bodoče neoporočeno živel. — pravi L/ud vik. — Temu mišljenju bi se pridružil tudi jaz, da njegova druži na ne i«ve, kaj »e tje Izgodilo. Vailed tega mu bomo prizanesli, toda gropej Melaniji bo prihranjeno veliiiko trpljenje in to je po mojem mnenju najvažnejše. — pripomni Ralf. —fK Cherbourg 24. avgusta: Vožnja je šla nekaj časa v naj- Champiain v Havre u • i j. i Kur<»|.a v Crei<>en lepšem redu naprej, potem je zavel 25. avgusta: nenadoma hud veter. Valovi mi se zaveli igrati 7. motornim čolnom in Vefndum v Boulofn« ' 26. avgusta: K(>:n.t v GMins Vera angle'ka družba. If? g.»- kmalu je nastal defekt v motorju. Berengaria v Cherbour« 1 , • - i t i29" av®usta: Kar na lepem se je eoln ustavil. Leviathan v Cherbourg spodov in ena dama. se je odpelja la pretekli teden iz Londona »'.a za- ' valovi so pcljala čez roka\'bki preliv stemnilo >e je popolnoma, dale«' na ... SKUPNA ... PQTOVANJA in cene vožnji: FRENCH LINE: 'ILE DE FRANCE" preko Havre "PARIS" preko Havre "CHAMPLAIN" preko Havre ITALIAN LINE: "SATURNIA" v Trst "VULCANIA" v Trst "SATURNIA" v Trst "REX" preko Genoa "Conte de SAVOIE" preko Genoa CUNARDLINE: "AQUTANIA" pr. Cherbourga "BERENGARIA" pr. Cherbourga N. Y. ZA TJA LJUBLJANA IN NAZAJ •19. AVGUSTA .... $101.23 $182.00 5. SEPTEMBRA 23. SEPTEMBRA 11. AVGUSTA ... 9. SEPTEMBRA 5. AVGUSTA ... 24. AVGUSTA 20. SEPTEMBRA lovi je bila obala, a dovolj blizu, j [da bi utegni vihar ladjico končno treščiti v skalovje, nikjer nikoder nobene lad;e. ki bi prinesla pomoč, skratka, položaj je bil z.elo obupen in zdelo se je. da se je stara vra-j ža o razbitem zrcalu siv»t uresni-I čila. Hila je strašna noč. ki je iz i mučila vse do smrti, toda jutro ni kazalo nič bolje. Konce je bilo že davno vstalo. ]>erkleyeva je slonela vsa izčrpana ob :amboru in zastokala : "Zrcalo! Vedela win takoj .da bo razbito zrcalo prineslo nesrečo!'' $ 99.23 1 $ 91.73 $178.50 $171.50 12. AVGUSTA ... 9. SEPTEMBRA 23. SEPTEMBRA 19. AVGUSTA ... 10. SEPTEMBRA 2. SEPTEMBRA 30. SEPTEMBRA 12. AVGUSTA . . (3. SEPTEMBRA 26. AVGUSTA 13. SEPTEMBRA 21. SEPTEMBRA $ 97.50 $171.50 $109.50 $185.50 $102.34 $182.00 HAMBURG-AMERICAN LINE: "DEUTSCHLAND" pr. Hamburga 30. AVGUSTA .. 27. SEPTEMBRA "ALBERT BALLIN" pr. Haniburga 16. AVGUSTA 13. SEPTEMBRA NORTH GERMAN LLOYD: "EUROPA" preko Cherbourga $ 91.73 $171.50 "BREMEN" preko Cherbourga 8. AVGUSTA ... 9. SEPTEMBRA 26. SEPTEMBRA ID. AVGUSTA 31. AVGUSTA 16. SEPTEMBRA $104.84 $185.50 Kdor se je odločil za potovanje v stari kraj to leto, naj se takoj priglasi in preskrbeli bomo vse potrebno, da bo udobno in brez vseh skrbi potoval. PIŠITE ŠE DANES NA: Slovenic Publishing Company TRAVEL BUREAU 216 West 18th Street ~ New York, N. Y. k Tedaj je skočil eden izmed njenih spremljevalcev k njeni torbici, segel vanjo, izvlekel dva večja kosa razbitega zrcala in planil z njima proti najviš:emu mestu na krovu. Po prvem presenečenju je -skočilo vse za njim. misleč, da si ho-če nsrečnež prerezati žile ali storiti kakšno drugo zlo — toda ko so dospeli bližje, so videli, da drži v vsaki roki kos zrcala in pošilja bleščeče signale z vnemo proti daljni kopnini. Razumeli so. da hoči priklicati pomoč. Vsakih deset minut, po mednarodno določenih predpisih, so se zabliskali zrcalni signali proti kopnini. prešli sta dve uri napetega čakanja in upanja. Končno so .zagledali motorko, ki se je z veliko brzino bližala od tam. liila je res motorka poni or.-ko rešilne postaje, kjer so bili opazili signale in razumeli klice na pomoč. Deset 111 rn n t pozneje je rešilni1, čoln vlekel izletno motorko in vs<> njeno družbo za seboj. Rešilo jo je razbito zrealo. ki prinaša baje samo nesrečo.... v Havre rbourf la vre Deutwhland v Hamburg 11. avgusta: Hremen v Iirt-mcn 2. septembra. C«inle rti Kavoia v Genoa 5. septembra: lie rte France v Havre Statendam v Bnulf gna 6. septembra: Aquitarila v Cherbourg New York v ilambuig 8. septembra: Olympi« v Cherbourg 9. septembra: Paris v Havre Vulciinia v Trwt Volundam v l<«>til'.jrn« Rurnjia v Bremen 13. septembra: Lafnj-ftte v Havre ^lanhattan v Havre Reri-npnria v Cherbnur-Albert Itnllin v Hambvirg 15. septembra: Rotterdam v Boulogne Majestic v Cherbourg 16. septembra: Rex v Oenoa Bremen v Bremen 18. septembra: Reliance v Hftmburg 20. septembra: Champiain v Havre 21. septembra: A'liillania v Cherbourg 23. septembra: Saturn In v Trst lie rte France v Havre Veenrtam v Boulogne 26. septembra: Ruropa v Bremen Statenrtam v Boulogne 27. septembra: Washington v Havre Maiiretnnia v fherhriurg Deptwchlan«* v Hamburg 29. septembra: Paris v Havre Olvmpit v Cherbourg 10. septembra: C«>nte rt! Savola v G®no» CENA V0DNJIK0VE KNJIGE za leto 1934 lahko že sedaj naro čite. — Pošljite nair DR. KERNOVEGA BERILA JE ZNIŽANA ; Angleško-slov^nsko Berik- (ENGLISH SLOVENE RE*Ofc*> Eva« mim $2.— Naročite ga prt KNJIGARNI 'GLAS NARODA' Z1C Wen ttth V treat Na« Itrk City *1. in knjige Vam bodo poslane naravnost na (j dom. Naročila tprejema: "GLAS NARODA" 216 W. 18th Street New York, N. Y. GLAS NARODA' zopet pošiljamo ▼ domovino. Kdor ga hoče naročiti za svoje sorodnike ali prijatelje, to lahko stori. Naročnina za stari kralj stane $7. V Italijo lista ne po-sil jamo.