Poštnim pMmi f gotovini Postgebuhi bai bezahlt Leto XXIV., št. I92 Oouivoittvo 1 M>fix>>. fuccuu!CT» aiio i. Telefon te. il-22. i 1-23 M-24 Uueiauii jdotlek: Liubljana, Cuccuuieva oi> 3 5 - Telefon te i 1-23, 31-26 Podružnica Novi mesto 1 Ljobiiansfca cesta 42 Izključne zastopstvo za oglase a Italije in inozemstvo: UPI S MILANC Sačiiru: a LiuOtiansKo pokxaiioc pn poitao čekovnem zavode te. 17.749, ra ostal« nraje Jtrlije • Servizio Cona. Corr. Post. No I Weiferhin erbifferfes Ringen im Westen imd Osten We!tere durehgebrochene deutsche Kam pfgruppen aus der Normandie In unse-reu. Linieii — tiber das Nordufer der Seine gesetzter Feind zum Stehen ge-bracht — Erbitterte Kampfe um Toulon — Neue feindliche Durchbruchsangrif-fe in Italien — 200 Sowjetpanzer im S iiden der Ostfront abgeschossen — Neue Angriffe der Sovvjets zerschlagen — U-Boote versenkten 40.000 BRT Ljubljana, sreda 23» avgusta 1944 Preb — Cena t- L Ubaja nat das rasen poneoeijKa Mesečna naročnina 25 Ur. Otaaoitttai Ljubljana — Puccimjeva ulica St. & Telefon SL 31-22. 31-23 31-24. Rokopisi m ne vračalo —■III —I II II Aus dem Fuhrerhauptquartier, 22. Au- fe-ust. DNB. Das Oberkommando der Wehr-macht gibt bekannt: In der Normandie vvurden v. eitere Teile unserer aus dem Raum nordlich Ar-gentan durengebroehenen Kampfgruppen hlnter uiiseren Linicn aufgenommen. Bei Lisieux und siidiieh Evreux griff der Feind nsit starken infanterie- und Panzerkraften an. Nach harten Kampfen gelang ihm in Raum vvestlieh Lisieux ein Eiu-brneh in unsere A.bwehrfmnt, gegen den Gegenangriffe angesetzt sind, Westlich und nordlich Drcu* konnter der Gegner e«,t nach erbitterten Kampfen wenige Kilometer nach Nordea Boden gewinnen. Der bei Mantes auf das Nordufer der Scitie iibergesetzte Feind vvurde dur o h unsere Gegenangriffe zum Stehen gebracht. Gegen den Seine-Abscimitt siidiieh Pariš vorfiihlende feindliche Kriifre »vurden von nnseren Sicher ingskraften in den vorge-Echobenen Steiluugen abgevviesen. In S u f' i r a n k r e i c h driingt der Feind uasereu Ibsetzbevvegungen zvvischen der Kiiste nnd der D u ranče nach VVesten scharf nach. Um Toulon toben erbitterte Kampie Bei Aix und im Tal der Durar.ce vvurden feindliche Krafte im Gegenstoss gevvorfen. Ln franzoslsehen Rumu mirder. bei meh-rcren Sauberungsunternehmen 329 Terrori-sten im Kampi niedergemaoht. Schiveres »V-l« Vergeltungsfeuer llegt a^if London. In i t a 1 i e n na hm der Feind seine Burchbruchsangriffe im adriatisehen Kši- K-alp ji srSiti rlPI -""'ka Berlin, 22. avg. V Normandiji so se nadaljevali vso nedeijo ogorčeni boji na področju Tram—Argentan. Nemške čete so z žilavo zagrizenostjo nadaljevale svoje napade na visoki planoti pri Chamboisu. Nasprotnik je poizkušal z napadi z- juga in severa zožiti bojišeni lok, vendar je do-eegel le nepomembne uspehe. V težkih bojih na področju Falaisa se je te dni posebno izkazal neki oddelek »Tigrov« vojne •S3. Ko je po najtežjem bobnečem ognju in silnem bombardiranju vdrla v nemške postojanke neka kanadska oklopniška skupina so nastopili »Tigri«, da bi s protinapadom očistili vdor. Kljub temu, da so bili ves čas pod najtežjim ognjem, so prišli nepoškodovani v bitko, prestregli napredujočega sovražnika ter uničili 17 oklopnikov. S tem je zvišal ta oddelek »Tigrov« v nekaj dneh število uničenih britanskih oklopnikov preko 100 ter je pri tem izgubil le tri svoje oklopnike. Severno od Truna vse do izliva reke VI- j rss so Kanadci na več meslh močno na- i oadli, da bi motili nemške odmikalne po- ; krete. Pri tem je bilo očiščenih nekaj vdor- j nih mest. Področje, ki je bilo prepuščeno i nasprotnik1!, je dva do sedem kilometrov | globoko. { Boji ¥ P Berlin, 22. avg. Na južni obali Francije j je bil sovražnik v nedeljo spet zelo akti- : ven, da bi razširil svoje predmestje med I Cannesom in Hyčresom proti severu in za- j padu. Na severu pritiska proti Verdonu, na . zapadu vzdolž Arca proti Aixu. V zelo težkih bojih se je posrečilo Angloar eričanom doseči nekaj uspehov. Po izgub polnem iz-jalovljenju njegovih napadov na področju severnovzhodno od Toulona sovražnik na tem odseku ni več napadal. Krajevni napadi pri Hyeresu so bili brezuspešni. Da se bo napad na Toulon v kratkem ponovil, je razvidno iz težkega obstreljevanja in bombardiranje La Giote, majhne luke med Tou-lonom in Marseillom. Iz močnega bombardiranja, na katerega so nemške baterije uspešno odgovarjale, je razvidno, da se namerava nasprotnik tu na novo izkrcati, da bi s tem včzal nemško obalno obrambo. Berlin, 22. avg. Na južni obali Francije je uspelo nasprotniku, da je v neprestanih mn Berlin, 22. avg. Na italijanskem bojišču je potekla tudi nedelja med Ligursko obalo in Florenco v glavnem brez omembe vrednih bojev. Posamezne šibkejše sovražnikove sunke pri Castelfrancu in vzhodno cd Santa Croce in Arna so odbile že nemške predstraže. Na severnem robu mesta Florence so Britanci z manjšimi silami napadli nemške postojanke. Nemške čete pa so jih s takojšnjim zapornim ognjem vsakikrat prisilile k umiku. Nemške baterije in metalci granat so tudi uspešno obstreljevali sovražnikove premike v zaledju bojišča tik severno in vzhodno od mesta. Dalje proti vzhodu Tibere so sprožili Britanci v dolini Tibere z oklepniki podprto izvidniške sunke severno od Anghiarija pri Pergoli in severnovzhodno od tod. Ti napadi so se izjalovili deloma že pred prvimi nemškimi postojankami, deloma so bili razbiti z osredotočenim topniškim ognjem. Na jadranskem obalnem področju so se tudi vso nedeljo z nezmanjšano silovitostjo nadaljevali težki boji. Po močni topniški pripravi je napadel sovražnik s številnimi oklopniki z vzhoda in severovzhoda kraj Cerasa zapadno od Mondolfa. Probojni namen sovražnika vzdolž jadranske obale je vedno bolj jasen. V Cerasi so se razvili ogorčeni poulični boji, v katerih je bilo po dosedanjih poročilih uničenih 7 oklopnikov, več nadaljnjih pa onesposobljenih za borbo. stenabsehnitt in den gestrigen Mittags-stunden nach starker Artillerievorberei-tung wieder auf und konnte sieh in den Besitz einiger Hohenstellungen setzen. Im Siiden der Ostfront stehen deutsche und rumanische Truppen siidwestlich Tiraspol sowie zvrisehen Pruth und Sereth in schweren Ringen mit starken Infanterie-und Panzerkraften der Sovvjets. Im Ver-lauf dieser Kampfe vvurden bisher 200 feindliche Panzer abgeschossen. Siidvvestlich Mielec dauern erbitterte Kampfe an. In den VVeichselbruckenkopfen, sovvie nordostlich Warschau, beiderseits Wilko-vvisehken und bei Baseinen vvurden feindliche Angriffe zerschlagen. Erneute Angriffe der Bolschevvisten bei Bauske und itn . Einbruchsraum vvestlieh Modohn brachen am entsehlossenen Wider-stand unserer Divisionen zusammen. Westiich des Pieskauer Sees setzten die Sovvjets ihre neftigen Angriffe fort. In den vvenigen Einbruchsstelien vvird noch ge-kiimpft. Durch Jagdflieger und Flakartillerie der Luftvvaffe vvurden an der Ostfront 43 feindliche Flugzeuge abgeschossen. Bei Angriffen feindlicher Bomber auf ungarisches Gebiet brachten deutsche und ungarisehe Luftverteidigungskrafte neun feindliche Flugzeuge zum Absturz. Unterseeborte versenkten aus Geleitzu-gen und in F/inzeljagd 7 feindliche Schiffe mit 40.000 BRT sovvie drei Benacher uiid ein Motorkanonenboot. Ausserdem vvurde ein fe!ndliches Flugzeug abgeschossen. še nadalje ogorčene borbe na zapadu in vzhodu Nadaljnje nemške bojne skupine so se prebile Iz Normandije za nemške črt® — Sovražnik, ki je prekoračil severni breg Seine, ustavljen — Ogorčeni boji za Toulon_Novi sovražnikovi prebijal ni napadi v Italiji — 200 sovjetskih oklopnikov uničenih na jugu vzhodnega bojišča — Novi sovjetski napadi razbiti — — Podmornice poto pile 40.000 ton Drugo težišče je bilo v nedeljo zopet na področju severno od Dreuxa. Tu je poizkušal sovražnik, čigar mostišča ob Sfcini so vsled takojšnjih nemških protiukrepov zajezena, razširiti svojo bojiščno črto vzdolž Šeine. Iz Vernona je sunil proti severozapadu proti Cailonu in iz Mantesa proti jugovzhodu v smeri proti Mauidri in Orge-vali, dvema malima rekama, ki se stekata v Seino. Na obah odsekih je naletel na-spro- tik na žilav nemški odpor. Vzhodno od Chartresa so preložili Američani, ki so bih pri Rambouilletu močno potolčeni, svoj pritisk na obe cesti, južno od tod ter poslali svoje izvidniške oklopnike na področje južno in južnovzhodno od Arpajona. Sovražnik, ki ie bil pri Pethi-viersu prestrežen, poizkuša vzhodno od Or-elansa najti južno od tod na področju Orleanskega kanala nove možnosti za prodor. Vse te sovražnikove akcije med Loiro in Seino kažejo, da namerava sovražnik razširiti svojo napadalno bazo proti loku srednje Seine. V Bretanji sovražnik tudi nadalje ni na- | padal. Bombardiral je nemška obalna oporišča, ne da bi prešel k napadom. Fuhrerjev glavni stan, 22. avg. DNB. Vrhovno poveljništvo oboroženih sil objavlja: V Normandiji smo spravili za naše črte nadaljnje dele bojnih skupin, ki so se prebile s področja severno od Argentana- Pri Lisieuxu in južno od Evrcuxa je napade- sovražnik z močnimi pehotnimi in oklopniškimi silami. Po hudih bojih mu je na področju zapadno od Lisfeuxa uspel vdor v našo obrambno črto, proti kateremu so v teku protinr-.pdi. Zapadno in severno od Dreuxa je uspelo nasprotniku šele po ogorčenih bojih, da .ie napredoval za nekaj km proti severu. S protinapadi smo ustavili sovražnika, ki je prišel pr} Mantesu na severni breg Seine. Sovražnikove siJe. ki so tipale proti odseku južno od Pariza, so odbili naši zaščitni oddelki v prednjih postojankah. V južni Franciji sovražnik močno pritiska za našimi odmikalnimi pokreti proti zapadu med obalo in Duranco. Za Toulon divjajo ogorčeni boji. Pri Aixu in v dolini Durance smo s protjsurkom vrgli nazaj sovražnikove si>e. Na francoskem področju smo pri več očiščevalnih akcijah uničili v boju 229 teroristov. Težak povračilni ogenj na London se nadaljuje. V Italiji je sovražnik včeraj opoldne po močni topniški pripravi zopet pričel pre-bijalne napade v jadranskem obalnem odseku. Uspelo mu je, da sc je polastil nekaterih višinskih postojank. Na jugu vzhodnega bojišča so nemške in rumunske čete južnozapadno od Tira-spola ter med Prutoni in Seretom v težkih bojih z močnimi pehotnimi in oklopniškimi sovjetskimi silami. V teh bojih smo doslej uničili 203 sovražnikovih oklopnikov. Južnozapadno od Mielca se nadaljujejo ogorčeni boji. Na predmostjih ob Visli in severno- na vzhodno od Varšave, na obeta straneh Vfl-koviškov in pri Rosijeniju smo odbili sovražnikove napade. Ponovni boljševiški napadi pri Banskn in na vdornem področju zapadno od Mo-dohna so se zrušili ob odločnem odpora naših divizij. Zapadno od Pskovskega jezera so nadaljevali boljševiki svoje silovite napade. Za nekaj redkih vdorov se še bijejo boji. Lovski letalci in protiletalsko topništvo v sestavu letalstva so sestrelili na vzhodnem bojišču 43 sovražnikovih letal. Med napadi sovražnikovih bombnikov na madžarsko ozemlje so zbile nemške in madžarske protiletalske siie 9 sovražnikovih letal. Podmornice so potopile iz ladijskih spremljav in na prostem lovu 7 sovražnikovih ladij s 40.000 tonami, 3 stražne ladje in 1 motorno topničarko. Poleg tega so sestrelile eno sovražnikovo letalo. Finsko vojna poročilo Helsinki, 21. avg. Finsko vojno poročUo se glasi: Na Karelski ožini je napadel sovražnik po silni topniški pripravi dva otoka v zalivu Vii-puri ter manjše postojanke južnozapadno od Ihantale in severne od Karisalme. Napadi so bili odb;ti. sovražniku pa prizadete pomembne izgube. Naše težko orožje je uspešno obstreljevalo sovražnikove oddelke, ki so se zbrali v nckater h odsekih ter druge cilje. Z ostalega bojišča ni ničesar posebnega poročati. Romunsko vojno poročilo Bukarešte. 21. avg. Rumunsko vojno poročilo z clne 20. avgusta se g asi: Od 19. avgusta 60vražnk na vsem rumunske m bojišču močno r.apada. V teku so silni boji na področjih Sodomenija, Heiestienija, Poku-Iloa ja, Jasija in južnozapadno od Tighi-ne. Sovražnikovo letalstvo je izvedlo močne napade na Konstanco in Sulino. •nem bcpšctf Kako fe blia prestrežena sovjetska veleofenzava bojih na področju med obalo in reko Ver-donom napredoval proti spodnjemu toku Durance. čeprav zaustavlja njegovo napredovanje vedno znova srditi odpor posameznih oporišč, cestne zapore in protinapadi, se je vzdolž Arce pomaknil proti AUu in v smeri proti severu proti južnemu robu Provansalskih Alp. Poizkusi, da bi ob obali prodrl dalje proti zapadu, pa so se kljub močnemu obstreljevanju z morja r -jalovih. Toulon in La Ciotat sta bila pod močnim topniškim in letalskim ognjem. Silovit topniški dvoboj se je razvil v nedeljo zvečer pri Toulonu, kjer je pričelo britan-sko-ameriško brodovje, sestavljeno iz bojnih ladij, 8 križark, več rušilcev in torpedo vk obstreljevati nemške obalne baterije. Nemško mornariško topništvo je odgovarjalo tor je zažgalo neko bojno ladjo in neko križarko, poškodovalo pa neko nadaljnjo križarko in dve torpedovki. Nemški grenadirji so s protinapadom zopet zavzeli višino, ki io obkroža mesto od vseh strani in ki je bila v prejšnjih bojih izgubljena. Topništvo je uspešno obstreljevalo zbirališča oklopnikov in sovražne čete na pohodu. Nemsi daleč zavezniki na področfu Iznajdb Ženeva, 21. avg. Doslej na zavezniški stnuv še niso iznašli nobenega sredstva, s pomočjo katerega bi se dalo izpremeniti pot letečih bomb, poroča letalski dopisnik »Yokshire Posta«. Se vedno vemo le malo o točnem fimkeion;ranju »V 1«. Nemci so očitno napravili odkritja na področju fizike, o katerih v zavezniškem taboru še ničesar ne vedo. Zavezniški znanstveniki bodo morali doh:teti Nemce, ki so precej prehiteli ter bodo morali še mnogokaj odkriti. „Pos2Jotoma" nad lastne ljudi Ženeva, 21. avg. »Daily Express« javlja, da '•e bii z bombami amerških letalcev tis. invazijskem področju ranjen tudi ooveljnik 3. kar nadske d;vizije brigadni general Keller. Zatemnitev od 21. do 5« Berlin, 22. avg. Vojni poročevalec vitez von Schram prikazuje, kako je bila zaustavljena sov je* ' a vdeofenzv.«. Sovražnik je na vzhodu delal vedno vse v polnem obsegu. Najprej &e je fanatično boril, J se prav tako ogorčeno branil in divje napada'. . Svoje cesto grozovite človeška in tvarne izgube | je sprejemal popolnoma mimo. Lotos je pričel boljševizem splošni napad. Njegovo vojaško vodstvo je hotelo letos pozimi in spomladi razbit; najprej južni del vzhodnega bojišča, da bi vdrlo na Balkan. Ko so bile sovjetske čete v aprilu dokončno in krvavo zaustavljeno na Karpatih, pred Jasijcm in ob Dnjestru. so se znova oborožile, da bi napadle tudi sredino vzhodnega bojišča ter po njenem razbitju vdrle v Reich. Pričetek st osnega navala je bil zvezan z invazijo na zapadu, da bi tako izsilili odločujoče udarce na vseh evropskih bojiščih, z mne jo večjo premočjo kakor prr*j. Ta odl-ču-joča splošna ofenziva se je pričela 22. julija in je bila pričakovana, pač pa je sovražnik veščo prikril razdelitev svojih sil in smeri svojega nameravanega ruipada. Zlasti pri Viteb- ; eku mu je zato uspele, da je nastopil 9 tako ! ogromno premočjo, da je kljub ogorčenem od- | poru in najhujšim bojem po nekaj dneh raz- | trgal nemško bojno črto. Nemško vodstvo in j nemške čete so storile vse, kar so mogle. Čete j so vedno znova vztrajale v navalih, se prebijale skozi sovražnika, ki jih je prehiteval s svojimi brzimi oklopniškimi silami ter so ga zadrževale ob gornjem Dnjepru, na smolenski avtomobilski cesti, ob D vini ii* ob Berezini, toda sovražnik je udaril s svojimi močnejšimi motoriziranimi silami vedno vmes. dočim je ozemlje srednjega odseka — zmešnjava močvirij in neprehodnih gozdov, ki je bila polna močnih tolp — prepreč lo sistematsko odmak-nitev. V tem hudem času. dva ali tri tedne po izbruhu veleofenzive, so bile nemške čete često navezane zgolj na sposobnost svojih vodij. svojih poveljujočih generalov in divjzijskih poveljn kov. Mnogi izmed njih so se osebno žrtvovali v borbah. V prvem tednu julija je posegla sovjetska veleofenziva na sever, sredi meseca pa se je razširila tudi na jug, tja do Karpatov. Zdelo se je kakor, da sovražnika ni mogoče ustaviti. Bojišče se je hitro premestilo v Litvo ter preko vzhodne meje Generalnega gouvernementa, nato v vzhodno in srednjo Gal cijo. Vsepovsod so se bile ogorčene borbe, toda odnukalni pokreti teh dni so temeljili že na operativnem načrtu. Sovražniku predvsem ni več uspelo, da bi prehitel ali odrezal večje nemSke bojne skup ne. V zadnjem tednu julija je postala obrambna bitka znova izredno silovita. Zagrabila je vse področje med Karpati in Finskim zalivom, se raztegnila tudi že proti vzhodnopruski meji, preko Buga m Sana, v velikem loku Visle ter v galicijskem predgorju do karpatskih prelazov. Zveza med bojiščem na jugu od Varšave ter v Litvi je bila nekaj časa pretrgana. Velika bitka, ki se je razvnela na šrini tisoč km. je dospela na višek svoje krize in je kazalo, da stremi s temeljno brzino k odločitvi. Toda prav v teh dneh. ob koncu julija in v začetku avgusta se je pripravljal obrat, ki ga sovražnik najbrže ni pričakoval, zakaj tedaj so se pričele kazati posledice ukrepov maršala Modla, vrhovnega poveljnika najhuje prizadetih odsekov bojišča, in generalnega polkovnika Guderiana kot novega šefa generalnega štaba vojske. Nemške oddelke so sistematsko zbrali \ skup:ne, sposobne za boj, ter prešli v protinapade. Z obsežnimi prepustitvami m z dovozom svežih sil so ojačili najbolj ogrožene odseke bojišča. Operativni duh in odločna volja sta poživila pobudo na nemški strani. Odpor se je ojačil. Odmikalni pokreti so bili tako urejeni, da so izčrpavali sovražnika, mu zadajali naraščajoče izgube in vodili do izgradnjo strnjene oojne črte. Z naraslimi oskrbovalnimi zvezami so dosegli boljševiki polagoma kljub fanatičnemu pošiljanju svojih čet naprej ali pa morda prav zaradi tega kulminacijsko točko 9voje napada'ne moč>. Danes še ne moremo podrobno poročati o nemškem postepanju za ustavitev sovjetske veleofenzive, njegova tajnost pa je predvsem v odločnosti, ki je prevevala vojake in generale. Poleg tega je imelo važno vlogo veliko voja&o znanje nemškega vodsitva. Okrog konca julija pa tja do pričetka avgusta, ko se nemški narod ni neopravičeno bal za Vzhodno Prusijo. je nemško vodstvo že vedelo, da se pripravlja ta preokiet in nova utrditev nemškega vzhodnega bojišča. Od pr-četka avgusta so nemški protiukrepi rodili svoje sadove. Na severnem robu Karpatov je padlo pri obkolitvi močnejše sovjetske bojne skupine v nemške roke 181 tepov, vzhodno od Varšave pa je bil odrezan in popolnoma uničen sovjetski 3. otilopniški zbor. Sovjetske oklopniške izgube so v pričetku avgusta presegle število 4000. Tako s© je nova bojna črta postopno utrdila. Naravne ovire Karpatov in odsek pri Visli so sdično kakor močvirne nižine in jezera na severu tej utrditvj le koristile. Boji seveda še trajajo. Kljub utrditvi bojišča v velikem so še ogorčene borbe za žarišča in za posamezne vdore. Izravnava bojne črte je tu in tam še potrebna. V Livlandiji. Estonski in Latviji, pred Vzhodno Prusijo. na področju zapadno od Bjalistoka, pred Varšavo, ob predmostjih ob Visli in na ozemlj;'i zapadno od Baranova se razvnemajo slično Kakor v Karpatskem predgorju vedno novi ogorčeni boji. ako poizkušajo močne sovražnikove napadalne čete vdreti ali celo prebiti bojno črto. Vedno znova opažamo tekoča sovjetska ojačenja. Ob naraščajočem pritisku bo treba premagati nadaljnje kritične in napete položaje, in bosta morak vodstvo in vojaštvo napeti vse sile do skrajnosti. Sovražnik bo gotovo prej ali slej pričel novo veleofenzivo, toda njegov veliki poizkus, da bi ostal v gibanju in da bi podrl vso nemško obrambo, se je izjalovil. Vzhodno bojišče in njegove armade so ostafi kot celota nedotaknjene in v teh tednih ne bodo slabše, temveč močnejše. Precejšen del pobude je zopet na nemški strani S svežim orožjem, novimi četami b z zadostno muni-cijo sta dobila vodstvo in vojaštvo sredstva za razbitje nadaljnjih sovražnikovih ofenziv. Nemški protest proti letalskemu terorju Berlin. 22. avg. Nemška viada je poslala preko Švice, kj zastopa sedaj njene interese, londonski in vvashingtonski vbdi protest zaradi bombardiranja nemške bolniške ladje »Fre:burg« ki so jo napadli angloameriški teroristični letalci. Protestna nota ima sledeče besedilo: »14. avgusta 1944 med 6.30 in 7.10 dopoldne so sovražni bombniki o pril ki letalskega napada na Benetke trikrat napadli nemško bolniško ladjo »Freiburg«, ki je bila ob carinarnici v neposredni bližini cerkve »Santa Maria della Saiute». torej daleč od kakršnegakoli vojaškega objekta. Ladja je bila vidno označena z Rdečim križem, kakršnem je bil določen r haaški konvenciji z dne 18. okt. 1907 in je odgovarjala tudi v vsem ostalem določbam te konvencije. Pri napadih je bila ladja z izstrelki močno poškodovana. Na krovu so bili težko ranjeni trije ljudje. Več ljudi, med njimi ladijski zdravnik in kapetan ladje »Freiburg« je bilo lažje poškodovanih. Z ozirom na razmerje glede poveljstva v Sredozemlju sta tako britanska kot tudj se- vernoameriška vlada v polni meri odgovorni za prekrčitev mednarodnega prava vsled bomo-niškega napada na bolniško ladjo. Nemška vlada vsled tega pričakuje, da bo uvedena takojšnja preiskava zaradi bombardiranja bolniške ldfje »Freiburg* ter da ji bodo o izidu te peiskave poročali. Nemška vlada zahteva nadalje izrecno zagotovilo, da bosta britanska in severnoameriška vlada ukazali svojim silam, da se morajo najtočneje ravnati po veljavnem mednarodnem pravu in da bodo ti ukazj tudi izpolnjeni. Bilo bi krivično • e. V trenutku, ko sovražniki Evrope z vseh strani z gigantskimi napori poskušajo izsiliti končno odločitev te vojne, črpajo evropski narodi vse svoje energije, ki še počivajo, da napadalcem zoperstavijo svojo moč in svojo voljo do življenja. V tem svetem stremljenju ne sme noben narod Evrope, ki hoče živeti, stati ob strani. Vsak mora doprinesti svoj deiež, delež, ki ga d<:?guje '-vetu, skupnosti narodov in sebi samemu. Tudi naš slovenski narod zadene v teh trenutkih velika odgovornost, kajti usodno .ie povezan z ostalimi evropskimi narodi in enako je soudeležen pri njih življenju ali smrti. Prav ta odgovornost za svojo usodo in za usodo drugih narodov pa nalaga slovenskemu narodu težke dolžnosti in bremena, ki jih mora prenašati, da si ustvari v bodočnosti lepše življenje. Mere, ki so bile v tem pogledu peduzete in ki se še podvzernajo, morajo sprejemati s popolnim razumevanjem. Vsakdo mora zadostiti dolžnosti, ki jo ta vojna, polna težkih preizkušenj, od rjega terja. Pred Bogom in pred ljudmi bi bilo krivično, če bi se d?nes, ko tisoči in tisoči umirajo na bojnih poljanah, ko drugi tisoči in stotisoči ječijo pod težkim terorjem barbarskih vojnih metod in leialskega gangsterstva, če bi se danes našei med nami nekdo, ki bi stal še ob strani in bi zviška opazoval to strašno človeško tragedijo in bi pri tem tudi s palcem ne mignil in poskušaj olajšati to gorje. Da, krivično bi bilo pred vsem tudi napram onim bratom, ki se že eno leto s puško v roki žrtvujejo za to, da lahko večina naroda v miru živi in da so tej večini prihranjene vse strahote vojne in iz uia rojenega tolovajstva. Da, bilo bi krivično! Z&to mora vsakdo, kj ga podvzete mere zadevajo, občutiti to breme kot plemenito žrtev, ki jo voljno in iabKotuo prenaša, da druguje svojemu bratu, ki je že nir.ogo prej spoznal, kaj je njegova dolžnost ir da s to svojo žrtvijo pripomore k hitrejšemu zaključku vojne vihre in k boljšem« življenju svojega naroda. Vsakdo mora izplačati ~voj dolg. Če drugi evropski narodi žrtvujejo danes najdragocenejše, kar imajo, namreč mtada življenja svojih najboljših sinov, sa rešitev evropske kulture in življenje narodov, tedaj mora tudi slovenski narod doprinesti vse žrtve. Kajti nihče nam ne bo ničesar podaril. VSe si moramo sami zaslužiti in priboriti. Vemo, da bodo naši sinovi izpolnili kar bo od njih zahtevala ljubezen do lastne grude in zvestoba do skupne matere Evrope, da bodo vedno in pevsod delali v skladu s svojo vestjo in častjo. Utrip vesti in pa zavest časti sta dve največji komponenti dostojnega in pravega življenja človeškega. Cista in pravična vest ter slovenska čast pa sta najvišji merili zavednega Slovenca! Ti dve merili igrata glavno logo pri vsakem Slovencu, ki izvršuje svojo dolžnost do naroda in domovine, ti dve merili pa se bosta tudi vcepili v duše vseh onih. ki jih dolžnost sedaj kliče, in pa onih, ki jih bo še poklicala. J- Die Brillanten fiir Sepp Dietrich Der Fiihrer verlieh am 6. August das Eichenlaub mit Schwertern und Brillanten rum Ritterkreuz des Eisernen Kreuzes an SS - Oberst - Gruppenf iihrer und GenonL.-oberst der Waffen-SS Sepp Dietrich, Konunandierender General des SS-Panzer-Korps »Leibstandarte SS-Adolf Hitler«, als 16. Soldaten der deutschen Weiirrr»acht, Der Fiihrer hat SS-Oberst-Grappenfiiure* Dietrich die Auszeichnun g am gleichen Ta-ge peraonlich iiberreicht. Aufu Balg/Atlantto Sepp Dietrich odlikovan • z brilfanti Fiihrer je podelil dne 6. avgusta odlikovanje hrastovega lista z meči in briJjanti k viteškemu križen železnega križa SS-Oberstgruppenfiihrer ju in generalnemu polkovniku SS v orožju Sepp« Dietrichu, poveljujočemu generalu SS-oklopnega zbora »Leibstandarte SS-Adolf Hitler« kot 16. vojaku nemške oborožene sile. Fiibrer j" SS-Oberstgruppenfiihrerju Dietrichu še isti daa odlikovanje osebno izročil. Krivda Moskve za varšavski upor Švedski tisk potrjuje ugotovitve nemških listov Stockholm, 21. avgusta. Švedski list »Morgen Tidningen« objavlja daljše poročilo svojega londonskega dopisnika o poljskem uporu v Varšavi V tem poročilu ugotavlja krivdo Moskve in popolnoma potrjuje izvajanja nemškega tiska, češ da so s sovjetske strani z napačnim navajanjem vojaških dejstev izzvali brezupen upor proti nemški posadki Po poročilu lista »Morgen Tidningen« je izdal vodja podtalnega gibanja general Bor, ki je prejel tozadevno pooblastilo od poljske begunske vlade v Londonu, dne 1. avgusta ob 5. popoldne ukaz za boj v Varšavi Od takrat, ugotavlja švedski dopisnik, se zvija londonski tisk v svojih komentarjih kot bolnik z vročico. Tipljejo v temi Ln ne vedo, kaj naj napravijo z zvezi s ponovnimi klici na pomoč glede mu-nicije in materiala. Doslej sta pisala o tem le »Daily Wor-keur« in »News Phranicie«. Polfašisična poljska vlada v Londonu je izdala iz prestižnih razlogov povelje za upor, da bi politično in vojaško speljala Moskvo na led. Kakor ugotavlja švedski dopisnik v britanskem glavnem mestu, zadeva Moskvo in poljskega generala Bora skupna odgovornost za varšavske dogodke. Gotovo je, da je sovjetska radijska oddajna postaja »Kosziuszko« od 2. junija do 30. julija neprestano pozivala Varšavo, naj zgrabi za orožje. Ko je bila Varšava 30. julija ogrožena od sovjetskih čet od vzhoda, severa in juga, je sporočila radijska postaja: »Prebivalci Varšave, zgrabite za orožje in napadite Nemce. Vsi se morajo priključiti podtalnemu gibanju. Milijon varšavskih prebivalcev mora postati milijon borcev za osvoboditev Varšave in za poraz vsiljivcev.« Nato podaja švedski dopisnik izčrpno poročilo londonske poročevalske službe o bojih v Varšavi, kjer se je upornikom naj prej posrečilo zasesti gotove mestne predele, dokler niso posegle v boje nemške oklopniške divizije, ki so bile na potu proti vzhodu, si priborile prehod preko Visle ter vrgle sovjetske čete nazaj. Uporniki so se morali stisniti na ozek prostor, ker so bili Nemci glede materiala v veliki premoči. Istočasno z obupnimi klici na pomoč je pričela sovjetska radijska oddajna postaja »Kosziuszko« obtoževati upornike, da so politični borci iz zasede in vojaški idioti Dne 5. avgusta je odskočil s padalom nad Varšavo sovjetski stotnik Kalugin, ki je poslal Kremlju preko Londona poroč.-la o položaju, zaradi česar, je Stalin takoj obljubil Mikolajczyku pomoč za Varšavo, sovjetske čete pa so bile potisnjene nazaj in britanska letala so odvrgla premalo orožja. Stockholm, 21. avgusta. Pristaši poljske begunske klike v Londonu razširjajo članek angleškega lista »Tribune«, ki trdi, da je Kremelj odgovoren za varšavski upor. Moskovska obtožba, da so londonski Poljaki povzročili varšavski upor, piše »Tribune«, je v toliko napačna, ker so tudi moskovski Poljaki preko radia pozvali varšavsko prebivalstvo k uporu. Temu pozivu so se nato varšavski Poljaki tudi odzvali. Na drugi strani pa je objavil moskovski list »Krasna j a zvijezda« v nedeljo za-s meh ovalno karikaturo, ki kaže poljske generale v Londonu, kako si nad varšavskim zemljevidom umivajo svoje krvave roke. Nadalje prinaša list »Pravda« nepodpisan članek, v katerem pisec ponovno ostro napada londonsko begunsko vlado ter pripominja, da nima med poljskim prebivalstvom nobenega odziva. Teroristični letalski napad ssa ICiuliu Požari sg bili nagi® pogašenl Tokio, 20. avg. Japonski glavtf stan iavlja o prvem večjem letalskem napadu na japonsko domovino, ki se ga je udeležilo kakih 60 boinhcrkov. Severnoameriška letala so priletela v nedeljo v več valovih s Čungkinške Kitajske prot: Kiu^ju iu zapadnem delu otoka Skoku. Japonska obramba je zbila nad 10 letal, 3 na ta način, da so se japonski lovci vanje zaleteli. Več ameriških pilotov, ki so rešili s padali, so uje!:. Nastala je škoda na nosi op jih. Nadaljnjih podrobnosti glavni stan še ni objavil. Tokio, 20 avg. Delni mir, ki vlada na paci-fičnera bojišču so v zadnjem tednu prekinil1 le letalski napadi Najljubši sovražnikov cilj je bil otek Rota v Mariianski skupini. Napadena sta b:la tudi otoka Manckvvari in \Votje. Tokio, 21. avg. Nadaljnja skupina sovražnikovih bombnikov je poizkušala nadaljevati napade na Japonsko in je napadla ponoči severni Kiušiu ter zapadno del šugokuja, napad pa spričo japonske obrambe ni imel uspeha, ker so se morali sovražnikovi letalci umakniti, ne da bi povzročili veliko škodo. V noči na nedeljo so ponovno prileteli sovražnikovi letalci ter pol vzeli posamezne napade, pri čemer pa zaradi obrambe in velike teme niso našli točnih ciljev in se zato niso mogli približati vojaško važnim središčem. Sovražnik je zato brez cilja odvrgel svoje bombe. Požari so nastali v predmestjih in na gorskem področju. škoda je malenkostna, požari pa so bili naglo pogašeni. S tem drugim napadom je hotel sovražnik izkoristiti uspehe prejšnjega dne, ker je menil, da je povzročil njegov prvi napad močne požare. Težki bofi na Marijan^dh otokih Tokio. 21. avg. šef tiskovnega oddelka mornarice, kapitan Kmihara, je izjavil, da sta se v ponedeljek zjutraj pojavili nad Davacom nai Filipini dve sovražnikovi letali in da so prileteli sovražnikovi izvidniki tudi na Sabang nad Sumatro. Letalski napal, ki je bil izvršen popoldne. se je izjalovil predvsem zaradi močne letalske obrambe. Sovražnik je ponoči še enkrat napadel, vendar tudi tokrat nI do. segel nikakih uspehov. O položaju na Pacifiku je Izjavil govornik, da so na Marijanskih otokih, Tintami in Guamu še vedno težki boji. V bližini otoka Rote so opazili v ponedeljek manjši oddelek sovražnikovih pomorskih sil, v katerem je bila. tudi neka pcmožna nosilka lelal. Na Guamu in Tinianu so se boji nadaljevali. V ostalem se je sovražnik omejeval na letalske napade. Na otoku Gua. dalcanar in Bougainvlile ter na ostalih večjih otokih so še močni japonski oddelki, ki se bodo vsi do poslednjega borili. Važnejša oporišča, kakor J&p, Pcnape, Ja-luit itd. so šs nadalje v japonski posesti. Japonske edinice branijo celo še manjše oddaljene otoke kakor To Wotje ter Mille. Kurihara je izjavil nadalje, da se je prel kratkim posrečilo nasprotnikom s silo ln pretnjami sestaviti vojaški oddelek 200 domačinov, ki pa je bil takoj v prvem spopadu popolnoma uničen. Nadaljnji razvoj na Pacifiku je težko razvideti naprej. Trenutno ni nobenih znakov za kakršno koli angleško akcijo. Iz-krcevalni poizkus, na Malaii ali Birmi so še zelo dvomljivi. Cim bližje pa prihaja sovražnik, tem močneje ga bodo napadli Japonci. Poslednji napad na Kiušiu je primer za to. Boji v severni Elrmi Tokio, 21. avg. Kakor javlja agencija Domej z nekega japonskega bojišča na birmanskem bojišču, držijo japonske čete na severnobirmanskem bojišču strateško važne točke ter so ponovno odbile vse napade sovražnika, ki je uporabil nadmočne sile. Na bojišču pri Tengyuehu so napadle sovražnikove čete v zgodnjih jutranjih urah 15. avgusta z močno uporabo topništva in z letalskimi oddelki. Po ogorčenih bojih iz bližine so japonske čete, razen v nekaterih bojnih odsekih južno od Tengy-ueha, odbile vse sovražnikove napade. V olseku pri Lunglingu so Japonci 16. avgusta odbili vse sovražnikove napade. Sovražnikov topniški ogenj se je močno povečal v zapadnem in severnem odseku bojišča ter v mestu samem. Istega dne je podvzelo iz Mengčang ceste približno 600 sovražnkevih vojakov napad na japonske postojanke. Napad je bil po krvavem boju odbit. Novo razdejanje spričo ?,Y i" Ženeva, 21. avgusta. O obstreljevanju južne Anglije in Londona z »V 1* javljajo »Times«, da je neka leteča bomba padla zopet v prometno poslovni okraj ter ubila in ranila več ljudi po trgovinah in v omnibusu. Več poslovnih hiš je bilo popolnoma porušenih. Neki tovorni avto je eksplozija dobesedno raztrgala na koščke. Mnogo požarov je izbruhnilo. »Daily Telegraph« poroča o škodi, ki je nastala na Buckinghamski palači. Zračni pritisk je vrgel mnogo oken kraljeve palače skupno z okviri na tla Neka bomba je padla v bližino zidu, ki loči k palači spadajoči vrt od constitution Hilla. Tudi kraljeva teniška igrišča so bila razdejana. »Daily Telegraph« pravi da so na sestanku 20 londonskih parlamentarcev razpravljali o problemih, nastalih spričo napadov »V 1«. V »Daily Heraldu« piše Hannen Swafer, da je dobil mnogo dopisov od čitateljev, ki zahtevajo, naj poroča kaj o škodi nastali zaradi napadov. Poleg tega je prejel mnogo ogorčenih protestov, ker je nedavno ugotovil v nekem članku, da še ni videl nobene leteče bombe. Nekdo mu je pisal: »Ako še niste videii nobenega »V 1«, potem ste ali slepi ali pa niste popolnoma normalni«. Stockholm, 21. avg. »Desettisoče bolnikov so spravili iz londonskih bolnišnic na varnejše kraje«, poroča »Stockholms Tidningen« v poročilu iz Londona Sčasoma nameravajo spraviti iz Londona vse bolnike. Stockholm, 21. avg. Reuter ugotavlja, da se Londončani zaradi obstreljevanja z »V 1« trikrat toliko bavijo z življenjskim zavarovanjem kot pred štirimi leti. »V 1« je dvignil skupno vsoto ,ki je krita s policami za osebno zavarovanje na 29 milijonov funtov šterlingov. V dneh bliskovitih napadov meseca septembra leta 1940 je znašala le 9 milijonov funtov. Večje število ranjencev pri sedanjih napadih pa je dvignilo tudi število četrtletnih premij. Tudi tovarne premeščajo iz Londona Stockholm. 22. avg. Proizvodnja v angleški oboroževalni industriji je padla zaradi letečih bomb, javlja »Nya Daglight Allehanda«. Ker igra sedaj tudi že vsako zmanjšanje proizvodnje veliko vlogo, so predlagali, da bi premestili neke oboroževalne tovarne z londonskega področja. Nekaj manjših tovarn se je že preselilo. Amsterdam, 22. avg. Kakor javlja, radio London, se je tudi v ponedeljek podnevi nadaljevalo obstre'jevanje južne Anglije z »V 1« Churchill še vedno ni rešil problema Ženeva, 21. avgusta. Dejansko je potrebno, pravi A. J. Cummings v »News chroniclu«, da pohitimo in ne odlašamo z borbo proti »V 1«. Pričakovati moramo le, da bo vlada izdala kmalu za javnost pomirljivo izjavo zlasti še, ker so danes milijoni Angležev izpostavljeni neprestanemu bombardiranju ter pri tem grozno trpe. Bolj in bolj se med ljudstvom širi mnenje, da se Churchillova obljuba, da je treba proti »V 1« storiti vse, kar je v človeški moči, ne izpolnjuje. Churchill problema očitno še ni rešil. Izvršeni ukrepi spominjajo na zastarele vzora Obstoja nevarnost, da gledajo odločilni možje na obstreljevanje z »V 1« premalo resno in da smatrajo vojaške oblasti, da je pač samo po sebi umevno, da bo ljudstvo to iz-držalo. Vsa ta čustva in misli le še bolj podžigajo monotone uradne izjave, ki jih dan za dnem objavljata angleški radio in britanski tisk. Vse to je le dolgočasno ponavljanje starih fraz. Milijoni pa se zgražajo nad takim otepanjem prazne slame. Razpust Gospodarske zveze in Kmetijske družbe Zaradi racionalizacije smatram za potrebno, da odstranim sedanjo razcepljenost v kmetijskem zadružnštvu, ki stvarno ni upravičena. Zato odrejam na osnovi čl. 8. in 9. naredbe Vrhovnega komisarja na operacijskem področju »Jadransko pr morje« o ustanovitvi kmečkega poverjeništva za Ljubljansko pokrajino z dne 22. januarja 1944, št 17. Službeni list šefa pokrajinske uprave v Ljubljani, š!t. 31/12 iz 1944. naslednje: Čl. 1. Gospodarska zveza z. z o. j. v Ljubljani in Kmetijska družba z. z o. j. v Ljubljani se razpuščata. Čl. 2. Za izvedbo likvidacije se postavljata kot likv datorja Gospodarski zvezi Anton Per-čič, Paradišče 6. Kmetijski družbi Jože Čeme, Ljubljana. Vodnikova cesta 133. Likvidatorjema pr padajo vse pravice vseh zadružnih organov zadrug, kj jih zastopata. Čl 3. Likvidatorja s«e pooblaščata, da preneseta vse akt ve in pasive zadrug, ki jih zastopata, kot celoto (unvcrzalna sukcesija) na G avno kmet jsko blagovno zadrugo z. z o. j. Ta prenos se izvrši na osnovi vmesne bilance, ki s? mora sestav ti po stanju z dne uveljav-Ijenja te odredbe. Prenos se izvrši naslednji dan. S podr>; *>m pred-jne listine velja likv da-cija za zaključeno. Čl 4. Z vpisom izbrisa v zadružnem registru po izvršeni likvidac ji pridobe v Gospodarski zvez: včlanjene zadruge in podružnice Kmetijske družbe, katerim se s tem prizna pravna osebnost, članstvo Glavne kmetijske bkgovnc zadruge z vsem: pravicami in dolžnostmi. ki izvirajo iz tega č anstva po zadružnih pravilih. Istočasno prestane obveza jamčenja članov razpuščen h zadrug. Čl. 5. Vsd imovinski prenosi po čl. 3. so prosti davkov in pristojbn. Isto velja tudi za izvedbo teh ukrepov potrebne vpise in siceršnja pravna dejnnja. Čl. 6. Zakonske določbe, ki nasprotujejo predpisom te odredbe, sie v tem primeru ne uporabljajo (čl. 8. gori navedene naredbe o ustanovitvi kmečkega poverjeništvu ja Ljubljansko "pokrajino). Čl. 7. Ta odredba stopi ▼ veljavo z dnem objave v Službenem listu šefa pokraj nske uprave v Ljubljani. Prezident div. general: Rupnik. Pridelovanje o2ji»ih rastlin Na osnovi čl 2. naredbe vrhovnega kom ±ax-ia na operacijskem ozemlju »Jadransko primorje« o povečanem pridelovanju oljnih rastlin z dne 1. marca 1944, št. 21. Službeni list št 64/22 iz L 1944, in na osnovj čl. I. naredbe o upravljanju Ljubljanske pokrailne z dne 20. septembra 1943. žt. 4. Službeni list št. 273/86 iz leta 1943 predpisujem: Izvršilne določbe k naredbi o povečanem pri-dc!o"anju oljnih rastl:n z dne 4. aprila 1944, št. 55, Službeni list št 81/26 iz L 1944, s* spreminjajo in dopolnjujejo takole: I. Čl 2. se spremeni in so glasi: »Za Ljubljansko pokrajino se vobče kot oljni rastlini predpisujeta sončnica in ozimna repica. Povsod tam, kjer solnčnica ne uspeva, to je v hladnih legah, predvsem v krajih nad 500 m morske višine, se more namesto solnčnice poleg ozimne repice saditi kakšna druga oljna rastlina, predvsem buče.« II. Členu 3. se doda nov drugi odstavek, ki se glasi: »V letu 1945. in y nadaljnjih letih morajo najmanj polovico predpisane množine oddati v semenu ozimne repice« III. Členu 4. se doda za prvim odstavkom nov odstavek, ki se glasi: »V jeseni 1944 morajo najmanj polovico predpisane površ.ne posejati z ozimno repico.« IV. Čl. 5. se spremeni in se glasi: Vsaka oseba iz čl. 1. je dolžna prijaviti do 20. septembra 1944 pristojnemu občinskemu uradu površno, ki jo je posejala z oz mno repico, do 10. maja 1945 pa z drug ™' vrstami oljnih rastlin posejane odnosno posajene površine.« V. Čl. 6. se spremeni in se giasi: »Občinski uradi pošljejo prijave s pregledam seznamom v dvojniku (;me. priimek, bivališče, obdeana kmetijska površna, vrsta in površina zasejanih odnosno posejanih oljnih rastlin) v teku 15 dni pristojni izpostavi Kmetijske zbornice, ta pa urejeno po občinah s sumarčnimi pregledi v teku 5 dni Kmetijski zbornici za Ljubljansko pokrajino.« V Liubliani, 19. avgusta 1944 Prezident div. general: Rupnik. Hrvatski prosvetni minister o prijateljstvu z Nemčijo Zagreb, 19. avg. Hrvatski prosvetni minister dr. Makanec je imel v nemško-hrvaškem društvu ob prisotnosti zastopnikov hrvatske vlade govor, v kateTem se je bavil z nemško-hrva-škimi odnosi Dr. Makanec je dejal, da bi Evropa. ki bi pod cgla v današnjem boju. postala nemočen objekt ameriškega gospodarskega imperijalizma in krvavih boljševišk h eksperimentov. Dokaz za to je žalostna usoda onih :talijanskih pokrajin, ki so jih zasedle angloameriške čete. Min ster je poudaril, da je hrvatski narod v današnjem obrambnem boju na življenje in simrt zvezan s svojim velikim nemškim zavezn kom. Na vse sovražnikove izjave o svobodi in enakosti, človečanstvu in samoodločbi je hrvatski narod prav tako odgovoril kakor nemški: z občutkom iste neresničnosti, ker je na lastni koži občut i, da vse te besede niso nič drugega, kakor podla laž, ki zakriva poponoma drugačno resničnost. Fuhrer je s svojim genjalnim političnim občutkom svoječasno spoznal, da ima hrvatski narod pravico do lastne države in da Evropa to državo rabi. To Fiihrerjevo spoznanje je ustvarilo trdno podlago za hrvatsko-nemško prijateljstvo in bratstvo v orožja. Huda železniška nesreča pred Dcvrom Ženeva, 20. avg. »Daily Telegraph« poroča šele sedaj, da se je ponesrečil v sredo zvečer eskpresni vlak, ki vozi iz Londona v Dover :n v katerem je bilo nad 1000 .jud'. Tik pred nekim mestom je naletel na progi na oviro, ki jo je strojevodja prepozno opazil in v katero 6e je zaletel vlak z brzino 90 km na uro. Lokomotiva in naslednja dva vagona sita strmoglavili v prepad, ostali wagon; pa so se iztirili in se deloma prevrnili. Reševalna del« še niso zaključena, tako da število mrtvih in ranjenih še ni dokončno določeno. Samo po seb umevno mora anjiJeški list molčati, ali ni bila »prepozno opažena ovtra« morda kak izstrelek »V I«. Zatemnitev od ZU do Obvestila »Prevoda« Delitev krompirja V ponedeljek 21. t m. so začeli deliti za potrošnike mesta Ljubljane nove nakaznice za krompir. Brž ko kdo prejme te nakaznice naj takoj dvigne 3 kg krompirja na odrezke št 1. 2 in 3 nakaznice za krompir. Zamudniki si lahko nabavijo po 1 kg krompirja na »Avg. 27« avgustove osnovne ž vi tke nakaznice še do 24. t. m. Krompir bodo delile naslednje tvrdke: Nabav, zadruga železničarjev — Custa 800 let Lj.. Nabav, zadruga drž. uslužbencev — Vodnikov trg. I del. konz društvo — Kongresni trg. Kmet jska družba — Novi trg. Gospodarska zadruga. Bleivveisova c. Ge?orc — Tyševa c., Marnko — Prisojna ul.. Šarabon — Zaloška c.. Nicklsbachcr — Praž^kova, stojnice na Pogačarjevem trgu ter trgov ne s sadjem in zelenjavo. Preskrba s senom za bodočo zimo Pozivamo vse lastnike konj in goveje živine v Ljubljani (znotraj bioka), da v enem tednu prijavijo »Prevodu« količ ne sena, ki ga bodo morali uvoziti za prehrano svoje živine do konca aprila 1945. Seno za konje je treba navesti posebej. Pri proračunu se sme vzeti 10 kg na konja, ozir. 12 kg na glavo goveje živine nu dan. Od-računata je vso zalogo, kakor tudi vso nadomestno krmo. Izplačevanje prispevkov pri pokrajinskem vojaškem uradu Vojaški urad pokrajinske uprave (Poljanska cesta 2) bo izplačeval dosedanjim upravičencem pripadajoče pristojbine po naslednjem redu: 1. Začasno pokojnino za september 1944 aktivnim častnikom, vojašk m uradnikom, podčastnikom in svojcem aktivnih vo n h ujetnikov; od 2. do 10. septembra 1914; 2. preživnino za mesec avgust 1St4 svojcem vojnih ujetnikov rezervne vojske in sicer: od 26. do 29. avgusta za Ljubljano, 30. in 31. avgusta za upravičence izven Ljubljane; 3. podporo za mesec avgust 1944 svojcem civilnih intemirancev, konfinirancev in sicer: od 2. do 5. septembra za upravičence iz Ljubljane, od 6. do 10. septembra za upravičence izven Ljubjane. Podpora se izplačuje vsak dan od 8. do 12. in od 15. do 17. razen v sobotah popoldne. nedeljah in praznikih. Med izplačevanjem podpor se nove prošnje ne bodo reševale niti dajala pojasnila strankam, temveč šele od 11. septembra t. J. naprej. Izplačevanje 1. sepiembra odpada, a zaključi se 11. septembra 1944. Upravičenci so dolžni predložiti tele listine: a) osebno izkaznico; b) pošto svojega člana iz vojnega ujetništva, internacije oz. konfinaeije, piano vsaj maja 1944 ali pozneje in adres rano na upravičenca, ki podporo sprejema (na očeta ali mater od sina; na ženo od moža; na otroke od očeta), ne pa na d nage osebe izven ljubljanske pokrajine. Taka pošta morta imeti naslov obeh strank in uradni poštni žig ter se smatra kot uradni dokument. Ako take pošte upravičenec nima, mo a predložiti potrdilo rejonske polcijske stražnice (za Ljubljano) oz. po'rdio pristojne občine (za okolico), da se omenjeni član družine še ni vrnil domov. Tako potrdilo zamenjuje edino lahko uradno potrdilo Rdečega križa ako navaja, kje se dotičnik nahaja, in ako je izdano vsaj meseca maja t L Kdor izmed upravičencev ne more priti osebno, lahko pooblasti pismeno drugo zanesljivo osebo (oni izven Ljubljane n. pr. gg. župane, tajnike, uradnike prehrane), katerim naj se izroči tudi vse, kar je pod a), b) in c) označeno. Ako občinski organ želi dvigniti pripadajoče prejemke za vse ali več upravičencev iz občine, naj se za vse člane, nahajajoče se v vojnem ujetništvu, internaciji ali konfinaciji ki se še niso javili s pošto, napravi skupen seznam, potrjen o — na grob dragemu prijatelju g. Adolfu • MIlavcu daruje rodbina Toryjeva 150 lir Podpornemu fondu društva trgovskih potnikov in zastopnikov v Ljubljani. u— Nesreče. Iz Hotedržice so v bolmš-nlco pripeljali z zlomljeno levo nogo 8 letno hčerko posestnika Ano šemrov, ki je dobila svojo poškodbo pri padcu z voza. 60 letni sprevodnik državnih železnic Janez Pšenlčnik iz Ljubljane si je pri padcu zlomil desnico. Pri podiranju smreke v gozdu je padel in si zlomil desnico 21 letni delavec Jože Kotar iz Ljubljane. V levo nogo se je vsekal 41 letni delavec Rok Starin. Tudi slelnji trije se zdravijo v ljubljanski splošni bolnišnici. Z Gorenjskega Ukazni domovi na Koroškem. Komisar za župne domove na Koroškem dr. Pe-tritseh je objavil v koroških listih članek, iz katerega je razvidno, da nastaja na ozemlju koroške dežele na stotine ukaznih domov, v katerih bodo dobili streho oškodovanci po zračnih napadih. MPadina se priznava h kmetstvu. Pred kratkim se je zbralo v velikovškem okrožju 500 mladcev in deklet, ki so na sestanku potrdili svojo pripadnost h kmetstvu. Govoril jim je Bertl Petrei o zmislu kmečkega dela, nato pa sta povzela besedo še Standartenfiihrer Maier - Kaibitsch ter okrožni vodja Grumm. Po končanem zborovanju je bila mladina odlikovana z listinami, ki dokazujejo usposobljenost za de'o na posestvih. Zgornji Dravograd se je letos odlično odrezal pri nabiranju jagod za ranjence nemške vojske. Mladina je nabrala nad sto kg malin, iz katerih so domače ženske skuhale mezgo, katera bo prišla v prid ranjenim pripadnikom nemške vojske. Na zapadnem bojišču je padel koroški rojak poičastnik Franc ševčik. Podlegel je 23. junija svojim ranam. Na vzhodnem bojišču je padel 25 letni letalski podčastnik Hans Oblak. — Na jugu je našel smrt na bojišču 30 letni višji desetnik Janez Mušič. Koncertna prireditev v korist Rdečega križa je bila v nedeljo 20. avgusta na Bledu. Nastopil je salonski orkester policre z obširnim programom. Koncert je bil popoldne ob 17. uri v prostorih Parkhotela. Jubilej koroškega glasbenika. Te dni obhaja 70 letnico rojstva bivši učitelj petja na gimnaziji v Villachu, glasbeni direktor aHns Burian. Smrt ob krožni žagi. 46 letni koroški pomožni delavec Luka Zaplotnik iz železne kaplje je prišel pri delu z roko preblizu krožni žagi, ki mu je hudo poškodovala roko. Morali so ga odpeljati v deželno bolnišnico. V Rogaški Slatini so počastili spomin padlih domačinov. Slavju so prisostvovali blokovna voditelji, predstavništvo vojske in stranke ter zastopniki oblasti. Skupinski vodja Kolterer je imel vzpodbujevalni govor. Na spominski kamen je bil položen venec, slavnost pa je bila zaključena s prepevanjem domovinskih pesmi. Odlikovanja, Z železnim križcem IL r. so bili odlikovani naslednji štajerski rojaki: Rupert Malek, Anton Kogu in desetnik Anton Kramer. Na karelskem bojišču je padel štajersK. rojak, narednik Erich Kern, maturant. Pokopali so ga v finski zemlji. Obisk državnega mojstra rokodelcev v Mariboru. Državni mojster nemških rokodelcev Schramm je obiskal pretekle dni Maribor, kamor je prišel iz Gradca. Med njegovim obiskom so sklicali v Maribor sestanek rokodelcev, na katerem je Schramm poudarjal pomen rokodelstva pri obnovitvenih delih na Spodnjem Štajerskem. Zavarujte letino pred ognjem! Poziv s te mgeslom je izdal poveljnik redarstva v Mariboru vsem podrejenim uradom, katere opozarja, naj pouče prebivalstvo, kako velja ravnati, da se žitna letina ohrani za splošno uporabo. Ogenj je najstrašnejši sovražnik pridelkov, zato je treba v prvi vrsti paziti na to, da ne nastane zaradi neprevidnega ravnanja kakšna škoda. Glasbena šoia v Trbovljah je s svojim nedavnim nastopom že tretjič položila javen obračun svojega dela. V zadnjem učnem letu je imela 525 gojencev. Med učni- mi predmeti so bili: petje, teorija, »olo- petje, klavir, gosli, čelo, fagot, trobenta, pozavna, citre, kitara, tolkala i. dr. Na glasbenih tekmah v Ptuiu si je priborilo priznanje 17 gojencev glasbene šole v Trbovljah. Zavod je priredil v minulem letu 58 javnih nastopov. Vodja šole je glasbeni ravnatelj Konrad Stekl, ki deluje tudi v Hrastniku in Zagorju, kjer vodi obe podružnici trboveljske glasbene šole. Tristo gojenk mariborskega učiteljišča je pomagalo pri žetvenih delih na Štajerskem. Po končanem delu so se dekleta zbrale v Mariboru, kjer so nastopile v ki-nematograski dvorani z recitacijami, petjem in rajalnimd nastopi. V imenu štajerskega Heimatbunda se jim je zahvalil za pomoč pri kmečkih delih član zveznega* vodstva Tremi. V Hrastniku so imeli sestanek domačega prebivalstva, župan Franz Titz je ob tej priliki otvoril razstavo z geslom »Nikoli več 1918«. Pozval je občane, naj si na podlagi obiska razstave ustvarijo sliko sramote, ki je zadela nemški narod L 1918., sramote, ki se ne sme nikdar več ponoviti. Mariborski pevci na potovanju. Trideset mladih deških in dekliških grl iz Maribora je nastopilo pred kratkim svojo turnejo po raznih krajih štajerske dežele. Priredili so 16 pevskih večerov v raznih mesrih, trgih in vašeh ter so prebili tri tedne na potovanju. Med drugim so obiskali Ormož in Ptuj, kjer so dosegli v pevskih tekmah prvo nagrado. V Brežicah so odprli razstavo »Nikdar več 19181«. Razstava je dostopna od 16. avgusta do 4. septembra. Dve srebrni poroki. Srebrno poroko sta obhajala na Spodnjem štajerskem zakonska para Janez in Marija Jurče ter Karel in Marija Rokavec. Krajevno prelstavni-štvo stranke je obema paroma ob srebrnem jubileju poroke čestitalo. Padec z lestve. Delavčeva žena Ivana Ravšelj iz okolice Sv. Tomaža pri Ormožu je pri razkladanju sena padla tako nesrečno na zemjo, da si je zlomila vretence v hrbtenici. Odpeljali so jo na zdravljenje v Gradec na ondotno univerzitetno kliniko. Bik je podrl 35 letnega dninarja Janeza Llsočnika iz Slivnnce na Pohorju. Llsočnik je dobil poškodbe na hrbtu in se zdravi v mariborski bolnišnici. Iz Trs4a Smrtna kosa. V Trstu so umrli te dni 53 letni Jožef Tan, 431etni Ivan Celigoj, 471etni Jožef Primožič, 611etna Marija Mahnič, 83ietna Jožefina Uršič-Rizan, 73-letni Rudolf Verzk, 25letna Jolanda Pa-hor-Pinzan, 18letni Kverin Zlatič, 65letna Klotilda Turel, 701etna Jožefina Herzotič-Otta, 741etna Ana Kolavčič, 84letna Marija Zorzut-Batič in 451etna Marija Bajt. Himen. Poročili so se te dni v Trstu slikar Alojzij Gombač in gospodinja Maiija Stanič, vrtnar Marij Prodan in gospodinja Karla Mihelič, gasilec Renat Sancin in gospodinja EsteEa Maluta, zasebnik Emil Goti in gospodinja Alojzija Kenda. Ljudsko gibanje v Trstu. Dne 15. in 16. avgusta je bilo v Trstu 8 rojstev, 23 smrtnih primerov in 2 poroki. Dne 17. avgusta je bilo 13 rojstev, 20 smrtnih primerov in 8 porok. Smrtno nevarne poškodb« je dobil pri padcu v ulici Sv. Vida 73letni Karel Mahnič. Prepeljali so ga v bolnišnico. Mrtvec na trgu. Na Trgu Julijskih prostovoljcev je obležal starček, ki je kmalu zatem izdihnil. Star je okoli 75 let Zdravnik je dognal, da je umrl zaradi srčne kapi Oblast skuša ugotoviti starčkovo identiteto. Smrtna nesreča v Nabrežini. Žrtev železniške nesreče pri Nabrežini je postal Roger Costellino. Njegovo truplo so prepeljali v mrtvašnico tržaške bolnišnice. Ženska je pregnala maskirana roparja. V hiši v ulici Mučencev št, 4 v Trstu sta se pojavila maskirana roparja. Hotela sta s samokresom v roki ustrahovati 48letno Rozo Pavlini, ki se pa ni dala ugnati, temveč je priklicala pomoč, nakar sta jo napadalca ucvrla v neznano smer. 125 kg zaseke so odnesli drzni tatinski žlikovci iz mesarije 451etnega Franca Bon-masaria iz ulice Sv. Mihaela 7. Škoda je 3125 lir. Med alarmom okradeni. Ob letalskem alarmu se je zatekla v predorno zaklonišče Campo Marzio 50letna Ivanka Conten-to. Ko je odhajala iz zaklonišča, je opazila, da ji je drzen žepar izmaknil 500 lir, razen tega živilske nakaznice. Slična usoda je doletela ob letalskem alarmu 491etno Anuncijato Novielo, ki je oškodovana za nad 700 lir. Prekinitev razprave proti dr. Hafnerja Obramba je predlagala zasliševanje nove priče Včerajšnje nadaljevanje razprave je po končanem zaslišanju izvedencev potekalo precej enolično. Senat je bral spise, med katerimi so po večini izpovedi v preiskavi zaslišanih manj važnih prič in druge listine. Obsežno je bilo prikazano tudi obtoženčevo prejšnje življenje, kolikor je bil zaradi različnih kaznivih izpadov že kaznovan, ali pa se je civilno pravdal s svojo družino. Po prečitanju teh spisov so tako obramba kakor zastopnik zasebnega udeleženca in z nj m državni tožilec predlagal; izvedbo nekaterih nadaljnjih dokazov. Zastopnik zasebnega udeleženca je predložil več pisem, ki jih je obtoženec pisal svojemu očetu. Tičejo se njegove matere in pa domačih premoženjskih odnosov. Predlagal je tudi zaslišanje očeta same- ga. Med predlogi obrambe pa je bila najvarnejša pobuda, da bi se zasl šal Milko Gornik, odvetniški pripravnik pri dr. PerS;nu- Senat je vse predloge spreje in je najprej zaslišal Gornika. Po prečitanju od zastopnika predloženih pisem so se sodniki ponovno posvetovali in so sklenili, da zaslišijo Kristno Čchovo osebno. Senat se je ponovno posvetoval Odločil je, da nat se je ponovno posvetoval. Odločil je, da obtoženec sedaj ne more več umakniti predloga. razen tega pa je sodišče po svoji uradni dolžnosti dolžno, da zasliši pričo. Razprava je bila prekinjena nekaj minut pred 21. Nadaljevala se bo. kakor hitro bo graško sodišče dostavilo zapsnik o zaslišanju Čehove. Iz Gorice Imenovanje goriškega mestnega svetovalca. Vrhovni komisar operacijskega področja »Jadransko Primorje« je imenoval dr. Ivana Buchmullerja za goriškega mestnega svetovalca. V petek dopoldan je balo v beli dvorani občinske palače slovesno ustoličenje mestnega svetovalca. Prisostvovali so mu nemški svetovalec stand-artni vodja Oesterreicher, goriški prefekt grof Pace, goriški župan grof Coronini s podžupanom inž. Fogarjem ter dr. Nikolajem Tonklijern, nadalje načeniki mestnih in drugih uradov. Pozdravne besede je izrekel goriški prefekt, nato pa stand-artni vodja Oesterreicher, ki je v imenu Vrhovnega komisarja ustoličil dr. L Buchmullerja. Po slovesnosti ustoHčenja sta spregovorila župan grof Coronini in dr. Buchmuller. Slovesnosti ob desetletnici goriškega nadškofa. Prihodnji mesec bo 10 let, kar je bil imenovan mons. K. Margotti za goriškega nadškofa. Poseben odbor, v katerem so predstavniki goriškega metropolit-skega kapitlja, mestni župniki in drugi cerkveni dostojanstveniki, vodi priprave za proslavo lOletnice, ki bo 21., 22., 23. in 24. septembra. Ljudsko gibanje v Gorici. Dne 17. avgusta je bilo v Gorici 5 rojstev ter 1 smrtni primer. Dne 18. avgusta pa 1 rojstvo ter 1 poroka. Gorelo je v stanovanju gospe Marije Gorjup v ulici Formica 12. Goriški gasilci so preprečili nevarnost, da bi se ogenj razširil. Gorjupova je oškodovana za več tisoč lir. Nezgode v goriški okolici. 141etni mizar A. Kranik iz Gradišča ob Soči je padel po stopnicah ter si poškodoval desno nogo. 651etna kmetica Terezija Simčič iz Brani ce je našla izstrelek, ki je eksplodiral in ji ranil desno nogo. 38letni voznik Ev-gen Perko iz Gradišča ob Soči je padel z vozila in obležal z zlomljeno desno nogo. Ponesrečenci se zdravijo v goriški bolnišnici, kamor sta se zatekla tudi 61etni Alojz Fasano z Verdijevega Korza 1, ki ima zlomljeno desno ključnico in 201etna gospodinja L. Pesenti, ki si je pri padcu po stopnicah poškodovala levo nogo. Vse kradejo. 16letna Ana Cenčič iz Votč pri Tolminu je prišla po opravkih v Gorico. Bila je v neki knjigarni, kjer ji je drzen zlikovec izmaknil listnico s 1550 lirami in raznimi dokumenti. Mlademu Alojziju Neriju so ukradli v neki goriški trgovini denarnico s 1150 lirami. Kolo so odpeljali 231etnemu Rinaldu Franzu iz Ločnika. Oškodovan je za 5000 lir. 7llet-nemu upokojencu Jožefu Val en tu je izginilo v neki trgovini v Nunski ulici pet nakaznic za maščobe in kruh 30 letna gospodinja Evgenija Zuzič je stopila za trenutek iz kuhinje. Ko se je vrnila, je ugotovila, da ji je izginilo z mize 5 živilskih nakaznic in nekaj gotovine. Dr. Hektor Osvaldo je pustil v neki veži v Dantejevi ulici svoje kolo. Na kolesu je bil obešrn mali kovčeg z zdravniškimi instrumenti. Ko se je vrnil, ni bilo več kolesa. Goriška policija razčiščuje številne tatvine, ki se množijo. kom neimenovana oseba 2000 lir, g. Kehfer Angela 50 lir, g. Lavrič Jakobina 500 ln% gg. Florjane A, dr. Ivan Grafenauer, Gra- cer Frančiška, insp. Wester Josip in neimenovana oseba po 100 lir. Vsem prisrčna hvala! KOLEDAR: Sreda, 23. avgusta: Filip Ben. DANAŠNJE PRIREDITVE: Kino Matica: Nesmrtni valček. Kino Sloga: Gospodar v hiši. Kino Union: Za ljubezen ni carine. DEŽURNE LEKARNE: Danes: Mr. Bakarčič, Sv. Jakoba trg 9, Ramor, Miklošičeva cesta 20, Murma-yer, Sv. Petra cesta 78. ZATEMNITEV je strogo obvezna od 21. do 5. ure. Naročite se na romane DOBRE KNJIGE Obvestila Slovenskega Rdečega Križa Poziv. V paketnem oddelku, Vidovdan-ska 6, naj se zglasi oseba, ki je poslala paket Hrastarju Gregorju v Auschwitz; v poizvedovalnem oddelku, Marijin trg 5, naslednje osebe ali njih svojci: Mohor Boris, dr. Namar Emil, Urankar Feliks, Švan Davorin, Berden Milan, Medenica Sveto-zar, Hdnigmann Kristina. Zahvale. Slovenskemu Rdečemu križu so naklonili: rodbini Kari in Franc Kovač 500 lir v počastitev spomina blagopok. ge. Bitenc Justine; za pakete vojnim uljetni- Oddajnsška skunina Jadransko Primorje RADIO LJUBLJANA SREDA. 23. AVGUSTA 7.—7.10: PoTOČila v nemščini. — 7.10—9.: jutranji pozdrav. Vmes od 7.30—7.40 poročila v slovenščini. — 9.—9.10: Poročila v nemščini. 12.00—12.05: Plošče. — 12.05—12.30: Glasba za premor (prenos sporeda nemških radijskih postaj. _ 12.30—12.45: Poročila v nemščini in slovenščini, napoved sporeda. — 12.45—14.: Koncert spodnjesaškega orkestra. — 14.00 do 14.10: Poročila v nemščini. — 14.10—15.: Vsakemu nekaj. — 17.—17.15: Poročala v nemščini in slovenščini. — 17.15—17.45: Otroška ura — vodi Slavica Vencajz. — 17.45—1830: Kapriole. — 18.30—19.00: Lahkih nog — 19.—19.30: Slovenski napevi — poje tercet sester Dobrškov.h. —19.30—19.45: Poročila v slovenščini. — 19.45—20.: Razgledi — 20.00 do 20.15: Poročila v nemščini. — 20.15—21.: Hugo Wolf: Morickejeve pesmi pojeta sopra-nistka Majda Zakrajšek in baritonist Dušan Pertot. pri klavirju L. M Skerjanc. — 21.00 do 22.00: Eno uro pri družini Strauss. — 22.—22.15: Poročila v nemščini, napoved sporeda. — 22.15—24.: Prenos sporeda nemških radijskih postaj. Nova :npga (t • ANTON COOLEN „VA5 OB REKI" Roman odličnega holandskega pripovednika je poln ljubezni do domače zemlje, živahen v razpletu dogajanja, lep v opisih prirode in ljudskega življenja. Njegova osrednja postava je človekoljubni vaški zdravnik dr. van Taeke, originalen korenjak, ki si vzlic vsej navidezni robatosti takoj pridobi simpatije čitateljev. Ta roman je imel velik uspeh na Hclandskem, v Nemčiji, na Češkem in drugod. Tisti naročniki, ki dobivajo »Dobro knjigo« v upravi. Iabko takoj dvignejo tudi »Vas ob reki«, ostalim se bo v prihodnjih dneh dostavila na dom. V nadrobni prodaji velja broširana knjiga 17 lir, vezana pa 35 lir. Dobi se v upravi »Jutra« tn v vseh knjigarnah Nastop Skrbinškovega igralskega naraščaja V nedeljo in v ponedeljek so v frančiškanski dvorani nastopli učenci režiserja in igralca Milana S.d-binška v Ibsenovi drami. »Strahovi«. Kai.or kažejo letošnje produkcije, je v Ljubljeni kar odlično preskrbljeno za vzgojo dramskega in opernega naraščaja. Poleg Glasbene akademije in nedavno ustanovljenega studia Dramskega gleda'išča vzgajata naraščaj za dramsko umetnost dva priznana in za razvoj našega gledališča zaslužna režiserja: prof. O. Sest in Milan j Skrbinšek. Še nikdar, odkar obstoji slovensko gledališče, ni bila vzgoja igralskega podmladka tako obsežna in smotrna; zdi se da je šola docela nadomestila prejšnji nt čin, tako značilen za biografije starejših vodilnih igarlcev, ki so vstopili na oder raravnost iz življenja, tako rekoč z ulice in katerim je krčila pot edinole moč njShovega talenta. Ko danes ponovno z veseljem vpisujemo v kroniko slovenske kulture sedanjo smotrno pripravo za igralski poklic, smemo šele pričakovati, kako se bo to dejstvo obneslo čez nekaj let v gledališki praksi, v edino odločilnih preskušnjah na odru, v kontrastih in umetniškem skladu prave ansam-blske igre. Za tako preskušnjo ne zadošča ena sama, še tako skrbno pripravljena predstava, čeprav tudi v nji prihajajo do vidnega izraza individualne sposobnosti posameznikov in njihov čut za odrsko celotnost. Ze po neki tradiciji, a zlasti še zaradi stila, idejne vsebine in umetnostno formalnih zahtev svojih dram terja prvovrstne igralce. Vsekako je plemenita že sama ambicija, nastopiti v Ibsenu, vendar ;e vprašanje, ali bi izreden trud, ki ga za-' hteva od začetnika Ibsen (in v nemaili meri prav »Strahovi«) ne bil boljše naložen v kaki poljudnejši in manj zahtevani igri? »Strahovi« so nedvomno ena najmočnejših in tudi najbolj mračnih Ibsenovih del. Osvaldova drama mora človeka pre-tresti res do dna, zakaj tu gre za upravičenost in neupravičenost težkega vprašanja, ki ga stavi sin materi; — Nisem te prosil za življenje. In kakšno življenje si mi dala? Ne maram ga več! Vzemi si ga! Ne gre pa samo za Osvaldovo usodo: »Strahovi« so tudi obračun z etično neuravnovešeno rodbino, s hinavsko moralo, ki nadeva razvratu spodobno krinko »zakonito urejenega življenja« in »pravilnih odnosov«; tu je tudi konflikt med puri-tansko življen/jsko teorijo, ki jo s preprostostjo fanatika brani pastor Manders in med resničnim stvarnim življenjem onkraj njegovih videzev in družabnih fasad. Prav zaradi te bogato razčlenjene ^ notranje vsebine, miselne problematike in silovite umsbvene napetosti, zaradi ostro postavljenih karakterjev in usod nam mora nuditi predstava več kakor samo dobro igro: opajati nas mora s svojo atmosfero, s svojimi ne le na zunaj ostrimi, marveč tudi na znotr j natanko dognanimi karaktemi-mi nasprotji, ter nam dati priliko, da občutimo pretresljivo problematiko človeškega življenja, moč strahov, ki niso samo v Osvaldovi nastopajoči blaznosti, marveč v vsej tej družbi, ki je dobila v teh nekaj osebah tako značilne ana.Utične okrajšave. Režiser Milan Skrbinšek, ki je položil v režijo »Strahov« svojo znano skuš;nost z Ibsenovimi postavami in živi j en j-k'mi problemi, je v kratki uvodni besedi oris o 1 predvsem pojmovanje Osvalda, ki da sega preko zgolj naturalističnega ali zgolj simboličnega v duševno dramo človeške usode. Nesporno je bila uprizoritev skrbno pripravljena, in če nam ni mogla pričarati pravega ozračja Ibsenovega sveta, je pač privda v tem, da igralski začetniki, ki se nujno še bore za osnovna izrazna sredstva, ne morejo niti ob večiih sposobnostih biti kos tako visokim zahtevam, saj sta moč igre in prepričeval nost uč nka pri Ibsenu predvsem posledek umetniške skupnosti in notranje dispozicije za doživetje Ibsenovih postav in njihove atmosfere. Zadošča pač le nekaj prisiljenih tonov v glasu in nepravilnih mimičnih izrazov ali gest, pa je notranja ve ičina vloge porušena — pri Ibsenu bolj nego pri katerem koli drugem dramatiku. Nastop naraščaja — da ostanem pri pavšalnem vtisu — je nedvomno izpričal metodično dobro šolanje, uspešno oblikovanje igralske tehnike in govorice; pokazal je tudi, da je v Šoli Milana Skrbinška več obetajočih talentov. Vsak izmed sodelujočih je skušal igrati kar se da dobro, ta ali oni je tudi dosegel nekatere prav lepe momente, celoto« ravan igre pa v nemali meri zaradi izredne zahtevnosti »Strahov« ni prekosila pričakovanja, kakor ga imamo na splošno za predstave te vrste: doživetje ni premagalo igre, igranje ni prešlo v umetnost. Sodelovali so: gdčne Radžičeva, Mahar-jeva, Rebernikova in gg. Cigoj, Mahne, Albreht, Omahen in Potušek. Bili so de-ležni živahnega aplavza po dejanjih, »Vas« Dušana Radiča V romanu »Vas« (Slovenčeva knjižnica št. 87) prikazuje Dušan Radič srbsko vas in njeno življenje: odnose v družini, moža in žene, socialne plasti, odnos do tradicije, vere in oblasti. Vse to z realistične strani, tako da so bolj vidne temne kakor svetle strani srbskega vaškega življenja in človeka. V osnovi je življenje srbske vasi naslikano tragično. Vidimo jo sredi problemov, ki pretresajo vse življenje po veliki vojni: vedno večje propadanje tradicije in prodiranje meščanskega načina življenja v vas, to pa seveda po najslabših straneh. gospodarske težave in primitiven boj proti njim s sredstvi, ki se nam — uporabljenimi za take namene — zde smešna. Kmeta samega pa meče usoda brez kakršne koli orientacije iz dneva v dan. Izročen je, ne da bi si sam resno hotel pomagati, raznim vaškim hierarhom in nerazumljivim prirodnim in gospodarskim silam vasi. Kmet je psihološko dobro naslikan, toda pisatelj pri tem ne gre v globino ter nam ne pred oči tistih temeljnih silnic, na katerih se take psihološke osnove grade. To pa zaradi tega, ker je ves roman brez enotne idejne osnove, zaradi česar tudi srbski kmet ni tipiziran, temveč je predstavljen v vsej raznolikosti, in različnost vplivov in silnic je tu nujna. Roman Je fotografija ki ostaja le na površini in ne prodira v notranjost; toda to je največkrat značilnost realizma. Iz tega dejstva nam poštene razumljivo, da ni v romanu nikake tendence in ne hoteno izražene kritike, le malo satire in nobenega vzgona navzgor. Saj je bilo življenje srbskega kmeta brez smeri in nekako apatično. In kot y življenju samem. ni tudi v romanu nakazana pot k rešitvi. Nadaljnja posledica preozko realističnega pisanja je značilno predpostavljanje okolja, tako da se poedinec. tudi junak romana, utopi v njeni. Resnični junak in nosilec dejanja je torej celotno življenje vasi, ne pa ta ali oni posameznik. V našem primeru je težišče na vasi, ne pa na Obradu, Lazarju in Rajni. Z umetniške strani delo ni enakomerno, temveč nudi sliko razkosanosti. Nekateri opisi posameznih dogodkov v življenju va-ščanov so pisani lepo in z izredno silo; tako slavnost na planini, opis suše, rojenje, prav kakor propad Obradove domap-čije. Dušan Radič je pisatelj modernejše generacije srbskih pisateljev realistov. V ajegovi stilni pomebnosti ga lahko primerjamo z našim Kersnikom, samo da prvi slika vas, drugi pa malo mesto, poleg tega prikazuje Radič sodobno srbsko družbo. Prevod prof. Jesenovca se odlikuje po jezikovni dognanosti. Bč Po znaku alarma je prepovedano gledati skozi okna, postajati po balkonih, dvoriščih in vežah. Ne pozabite vzeti v zaklonišče odeje, ke« je prostor hladen in je potrebno včasih pre. biti v njem precej časa. Držite se navodil službujočega organa! S tem, da si ga prevaril, ko te je napotil ▼ zaklonišče, pa si mu za hrbtom nšel, ntaf Škodoval njemu, pač pa se lahko zgodi, da sebi. Nespametni so oni, bi se smejejo ttetlin, ki se vestno drže navodil za zaščito pred letalskimi napadi, ker se ravno, njim Uh ko zgodi, da bodo bridko obžalovali svoja neumestno junaštvo in vsevedno«^ Razpis dirke za dirkafiščno prvenstva SKZ ! anska kolesar ita zveza razpisuje dirlco ;>.-, lirkališčno prvenstvo SKZ, ki bo v neceljo dne 27. avgusta t. 1. na Herme-sovem dirkališču v Šiški z začetkom ob 15.30. Spored prireditve je naslednji: Pozdravni krog vseh nastopajočih. 1. seniorji: a) skupina po 4 dirkači, vozijo po 4 kroge, prvi trije v finale; 2. juniorji: a) skupina, vozijo 4 kroge, prvi trije v finale; b) skupina, vozijo 4 kroge, prvi trije v finale; 3. seniorji: b) skupina po 3 dirkači, vozijo po 3 kroge, prvi trije v finale, 4. juniorji, finale, vozijo 6 krogov (nagrade I, II, III); 5. kolesarke a) skupina, vozijo 5 krogov (nagrade I, II); 6. seniorji, finale, vozijo 5 krogov (nagrade I, II, III); 7. prvenstvo juniorjev — dirka ciljev — 12 krogov, vsak četrti krog je cilj, ki se klasificira po točkah, in sicer: I. pet točk, fl. štiri točke. III. tri točke, IV. dve točki, V. eno točko. Končni izid se določi po dobljenih točkah vsakega udeleženca. 8. turisti, 5 krogov (nagrade I, II); 6. prvenstvo seniorjev — dirka ciljev — 30 krogov, vsak četrti krog je cilj, ki se klasificira po točkah., in sicer: I. pet točk, II. štiri točke. III. tri točke, IV. dve točki, V. eno točko. Končni izid se določi po dobljenih točkah vsakega udeleženca. Nagrade I, II, III, IV. 10. kolesarke, t) skupina, 5 krogov (nagrade I, II); 11. juniorji — vozijo samo oni. ki se ne bodo plasirali v nobeni točki (nagrade I. in II.); 12. seniorji — izločeValna vožnja — pri vsakem krogu izpade zadnji skozi cilj vozeči. Za klasifikacijo se bore preostali trije. ki vozijo še 3 kroge (nagrade I, II. III); Pokal za prvaka SKZ je prehoden, in sicer si ga pribori dirkač, ki bo v tem prvenstvu zmagal dvakrat zaporedoma ali trikrat v presledkih. Raze.7 pokala prejme prvak tudi športno jopico kot častno nagrado. Dslcšfee za dirkače 1. Dirka se izvede po pravilih SKZ. — 2. Kolesa , azen turistične skupine, morajo ustrezati dirkališčnim predpisom, t. j. i biti morajo brez zavore in s fiksnim te- j kom — 3. Za skupino juniorjev in senior- j jev imajo pravico startati vsi verificirani dirkači, ki imajo licenco .°KZ. — 4. Vpisnina za seniorje, junjorje, kolesarke in turiste znaša 5 lir z doplačilom 10 lir za r—.hrbtno številko, kateri znesek bo vrnjen ob vrnitvi številke — 5. Protes+i se vlagajo športni komisiji najkasn' '9 pol ure po končani vožnji dotiene skupil ^ z vlogo 25 lir. — 6. Vsak vozač vozi na lastno odgovornost. — 7. Odbor si pridržuje pravico spremembe razpisa. Dirka bo samo ob ugodnem vremenu! Upravni odbor Slov. kolesarske zveze na progi 400 m prsno s časom 6:42.6 postavila dva nova madžarska državna rekorda. Prvo in zadnje meddržavno plavalno tekmovanje sta v letošnji sezoni v Bratislavi izvedli Slovaška in Madžarska. Zmagali so Madžari, od katerih je preplaval Elemer 100 m prosto v 1:00.7, Korosy 800 m prosto v 11:11.4, Valent pa 10Om hrbtno v času 1:13.5. Tudi v waterpolu so zmagali Madžari z nič manj kakor 8 : 1 (4:0), zato so pa postavili Slovaki tri državne rekorde: Smarda na 800 m prosto z 11:46, med ženskami pa Zelinkova na 400 m prosto s 6:31.6 in Eva Novakova na 200 m prsno s 3:11,5. V kopališču Nauheim je v nedeljo znani tekač na kratke proge Capellmann iz Frankfurta pretekel 100 m v času 10.6 sekund. V Kielu je bivši nemški prvak v skoku v višino Hermann Nacke dosegel z znamko 2,01 m nov nemški rekord. Stari rekord z 2,00 je od leta 1937. branil Wdn-kotz. Nova rekordna znamka znaša po toč-nejših meritvah natančno 2,017 m. Nacke je razen tega z 10,9 zmagal v teku na 100 metrov, v skoku v daljino s 7,16 m m v teku na 400 m s 50,3. V Kolnu je Anne Feldges skočila 1,53 m visoko ter se tako uvrstila na drugo najboljše mesto v seznamu nemških atletinj te vrste. Danski plavalec Erick Christophersen je zmagal v Kcdanju na 1500 m prosto v času 21:03,4 pred Christensenom, ki je potreboval 21:51.6. davna nedeljska nogometna tekma v Berlinu je bilo srečanje Tennis Borussije s Hertho-BSC. Borussia je z 10:4 presenetljivo zmagala nad starim nasprotnikom. MALI OGLASI Kdor lice službo plača za vsako Besedo L —.30. za drž. in prov. takao —.60, za dajanje naslova aH šifro L 2.—• Najmanjši iznos za te oglase Je L 7.—. — Za ženitve m dopisovanja Je plačati za vsako besedo L 1.—, ssa vse druge oglase L —.60 za besedo, za drž. In prov. takso —.60, za dajanje naslova aU šifro L 3.—. Najmanjši iznos m to oglase J* L 10.— Priporočamo našim cenjenim oglaševalcem, naj oglase za nedeljsko »Jutro« oddajo v oglasnem oddelku »Jutra« že v petek do 18. ure, ker je iz tehničnih razlogov često nemogoče uvrstiti v nedeljsko »Jutro« tiste oglase, Id so oddani v naši poslovalnici šele v -»enoto dopoldne. GRADBENE DELAVCE strokovne in sicer zidar Je, tesarje, delavce za be tonska dela, sprejmem. Javiti se: Grebena pi sirn, Ljubljana, Ciril- __ Metodova 47a. Plače po! Ca 13. HI. OT.tarifru odredbi 21305-la GOSP. POMOČNICO pridno ln pošteno za vsa gospodinjska dela sprej mem s 1. septembrom. Piača ln brc na dobri.— Savlov v ogl. odd. Jutra 21609-la POSTREŽNICO išče mdad zakoniki par. Javite se: Breznlc. Gosposka tli. 6. 21841_la GOSPOD. POMOČNICO rudi začetnico iščem. — Naslov v oglasnem oddelku Jutra. 21825.1a POŠTENO DEKLE SKLADIŠČNIKA za. gradbeno skladišče iščemo. Ponudbe r.a ogl. odd. Jutra pod »Stal. na zaposlitev«. 21.785-la POSTREŽNICO za popoidan iščem. Predstaviti se ,>amo dc-pol. dne. SaSel. Kotnikov., uli-21795-la Slovenska kolesarska zveza (službeno). Upravni odbor obvešča vse prizadete dirkače t j. juniorje, seniorje, kolesarke in turiste, ki nameravajo nastopiti na dirka-liščnem prvenstvu dne 27. t. m., da se prijave sprejemajo samo v sredo in četrtek (za vse iščem za l. sep. od 18. dalje na igrišču ŽSK Hermesa. Zato vabim T7">e one direkače, ki še niso predložili 2 slik zaradi verifikacije, naj ju orezpogvjno oddajo v zgoraj navedenih dnrrvih, ker poznejših prijav nikakor ne bo mogoče sprejemati. — Tajnik. FRIZER. POMOČNICO in vajenko proti plačilu sprejme K menarč Tomo. Gradišče 7. 2!804-1 a GOSTIL. VAJENCA c«irom, vajenko. ter to_ čaja. starejšo m^, sprejme šestrea. 21C0C-ia GOSPOD. POMOČNICO »prejmemo. Phča ln hra_ na dobri. Naslov v ogli Dddelku Jutra. 21813-la Ncve&a le ^isiers^s kaj Nemški skakalec Nacke je skočil 2.017 m v višino in dosegel nov nemški rekrrd Športu in športnikom v zadnjih tednih nekoliko strižejo peruti, toda vkljub temu je na vseh koncih in krajih med njimi še zmerom mnogo novega in zanimivega. Ce o na delu mojstri in »kanoni«, skrbijo športne tradicijo vsi ostali, ki so še doma. Izmed dogodkov zadnjih dni bi hoteli tukaj navesti nekatere najzanimivejše, ki jih bodo gotovo z veseljem vzeii znanje tudi naši čitatelji. Na Madžarskem so pred kratkim imeli revijo vseh najboljših domačih plavalcev — vedeti je treba, da madžarski športniki še niso preveč prizadeti zaradi dogodkov na frontah — med katerimi so nastopili vsi najbolj znani predstavniki te močno razvite športne panoge ob Donavi. Doseženi uspehi so bili v splošnem dobri, čeprav izrednih presenečenj to pot ni bilo Kot najhitrejši plavalec se je izkazal Ele-meri, ki je na lOOmetrski progi v prostem slogu dosegel čas 1:00.8, medtem ko je na o-talih dveh prostih progah zmagal Tatos v časih 2:17. „ (na 200 m) in 5:05.6 (na 400 metrov). V prsni disciplini je bil spet ne-poražen znani Nemeth z odlično znamko 2:47, medtem ko je na 100 m hrbtno zabeležil najboljši čas mladi Valent z 1:12.2. Zelo dobra je b i1 a tudi najboljša štafeta na progi 4X 200 m, in sicer ona iz plavalcev MAC-a iz Budimpešte, ki je samo za malenkost prekoračila čas 10 minut (10:01.4). Med ženskami sta se znova se-s+ri Novak uvrsMli med zmagovalce, in tudi z novimi rekordnimi časi, ne glede na to. da sta tudi sami pospravili vse posamezne prvenstvene naslove. Boljša je bila to pot mlajša izmed sester Margareta, ki je na progi 200 m prsno s časom 3:10.8 in z tfrva Hrvatska je dobila svojo vojno mornarico. Po poročilu zagrebškega radia in nekaterih listov so bile nedavno v Trstu izročene hrvatski mornarici prve vojne edinice. Svečanemu trenutku so prisostvovale visoke nemške in hrvatske vojaške osebnosti. Predsednik nemško-hrvatskegu društva Iz Berlina SS Obergruppenfuhrer in general Berger je v Zagrebu obiskal prelsed-nika hrvatske vlade dr. Nikolo Mandida, zunanjega ministra dr. Mehmeda Alajbe-govič~. vojnega ministra Ante Vokiča ln r - njega ministra dr. Mladena Lorko. vli;a. Za novega zagreMkega župana je bil, kakor smo 5e poročali, . -oljen dr. Evgen Starešinlč. "iegova izvolitev je bilo potrjena na svečani seji po Poglavniku in notranjem ministru Listi poročajo, da je bil za zagrebškega podžupana izvoljen Franjo Mokrovič. Imenovanje. Za vodjo zveze bančnih in zavarovalnih zavodov je Poglavnik imenoval Ferda Pavkoviča. Svtč^na otvoritev zagrebške džamije. Kakor ano že poročali, so po sklepu Po-glavnika kljub vojnemu času v Zagrebu zgrabili veličastno mošejo. Dela so zdaj končana in je bila preteklo soboto, na predvečer muslimanskega praznika rama-zana, svečana otvoritev. Svečanostim so razni odličnih zastoj nikov države in predstavnikov kulturnega življenja prisostvovali visok-; muslimanski funkcionarji. Umestitev pravoslavnega škofa v Sarajevu. Dne 15. avgusta je bil v Sarajevu svečano ustoličen pravoslavni škof. Cerkvenih obredov se je udeležil tudi zastopnik rumunske pravoslavne cerkve. VAJENCA avtomehaničnega. iščemo. Naslov v ogl. oddel_ ku Jutra. 21811-44 STALNO SLUŽBO dobi ženska ali moški, ki more položil t kavcijo 40 tisoč do 50.000 lir proti garanciji. — Ponudbe na ogl .odd. Jutra ped >Dober zaslužek«. 21577.1 tember k tričlanski od-! rasli družini. Služba, hra-! ia in plača zelo dobre. Dr. Mina? Sv. Petra ce sta 24. T. 21831-la DEKLE zmožno vseh hišnih, in kmečkih del, sprejmem. Plača in hrana dobri. — Naslov v ogl. odd. Jutra. 21833-la POSTREŽNICO sa dopoldne sprejmem. Plača doora. Naslov v ogl. oddelku Jutra. 21834 1«, GOSPOD. POMOČNICO ŠIVILJO iščem k družini 3 oseb. 7 11. ure: Jerala Za-raikora 9. 21800-6 J ROKE ; hrapave in razpokace , Vam napravi zopet než-I ne in gladke Meloderm , glvoerin-gelee krema. — * Drogerija Rman«.. — Iv. Kane, nebotičnik. 19825-6 ZA HIGIENO ZOB ! in ust uporabljajte anti-f septično zobno pasto — . Dentamm Dobi se v • vseh drogerijah. Droge rija Emona L Kane. — 1 Ljubllana-nebotičnik. 21071-6 j TRICIKEL > in žago clrkularko za dr. i Va prodam. — čemetova i Ulica 12 . 21737 6 DELNICE od Pivovarne Laško pro dam. Interesenti nai po_ šljejo ponudbe na ogl" odd. Jutr3 pod »Del. nlce Laško«. 21762 6 USNJEN POVRŠNIK se'o dobro ohranjen, prodam. Florijansfca ul. 27. II. nadstr., desno, Rogelj 21838.6 ŠPORTNI VOZIČEK popolnoma nov, predvojni materijal, prodam. — Ambrož, Pugljeva 15. 21842-6 VIOLINO taro 150 let, v dobrem stanju, prodam. Pismene »nudbe ca ogl. odd. Ju-sra pod »Ntlmberg« 21843 6 OTROŠKO 2IMNICO košari/v, ugodno pro. dam- Ogled od 12. do '5. irre. Naslov v ogl. odd. Jutra. 21849 6 DOBRO PERNICO n blazino prodam. Na-lov v ogl. odd. Jutra. 21848-6 DAMSKI PLA5Č !ep. čm, zimski iz naj-»1 j šega predvojnega bla -a, ugodno prodam. Na. lov v ogl. odd. Jutra. 21847-6 DVA KOSA BLAGA ooraia 1 temnosiv za noško obleko ali danski -ofitum. ugodno prodam. >gled dnevno od 12. do 5. ali od 19. ure na-rej: Celovška c. 49-T. 21846.6 PRODAM :ruhlnjsko garniture, na-Mlzni prt ir stenske o5>. >ge. fino platno, rdeče bšito. Kolodvorska uli-■ a 6. krojač. 21649 6 KLAVTR. HARMONIKO rScanda.lli«, s 96 basi in ' registri, ter par garnitur kitarskih strun. pro. r 'im. Dolenjska cpfrt'. 27. JI. nfld?tr. 21820-6 MOŠKO KOLO s »rtno francoske znam-11 Sz Srbije Belo, red in mir! V šabcu je bilo nedavno veliko zborovanje srbske Nacionalne fronte, kjer je govoril tudi ' metijski in prehranjevalni minister inž. Veselinovič. V svojih izvajanjih je med drugim poudaril, da samo delo, red in mir ter bratsko sodelovanje vseh Srbov v mestu in na deželi lahko rešijo narod pred propadom. Po ministrskem predsedniku generalu Nedidu v življenje priklic, na Nacionalna fronta naj bo vsakemu zapoved časa in pot, po kateri mora vsak dobro misleči Srb. Lep uspeh gledališča v Požarervcu. Na dan Sv. Hije je minilo leto dni. ko je bila v Požarevcu prva predstava tamošnjega gledališča. V teku leta ji je sledilo še 5S nadaljnjih predstav,- ki jih je obiskalo nad 15.000 gledalcev. Negotinski žup^n umrl. Pred dnevi je preminil v Negotinu Dušan Jocič, predsednik negotinske občine in industrijec. Pokojni se je ves čas sedanje vojne z vso vnemo posvečal gospodarskim ln občinskim poslom svojega kraja. KINEMATOGRAF KINO UNION Telefon 82-21 HANS MOSER v odlični, zabavni komediji, v vlogi konfuznega carinskega inšpektorja, ki je razkrinkal manipulacijo ln ljubezenske pustolovščine svojega ministra in nato primoral vso vlado k demi-siji... Smeh m krohot! Za Ifubezen ni carine Hans Moser, Susi Peter, Hans Olden, Else Elster, Oskar Sima, Th. Daneg-ger, Fritz Imhoff, Josef Eichhelm Prestave ob 17. in 19.15 url KINO SLOGA Tel. 27-30 Hans Moser v prisrčni in duhoviti komediji Gospodar v hiši Sodelujejo: Maria Andergast, Leo Slezak, Hans Junkermann itd. Predstave ob 16. in 19. uri ftl.MO tVlATliJA ielefan 22-41 Film o življenju »kralja« dunajskega valčka in njegovih dveh sinov Nesmrtni valček Priljubljene svetovnoznane melodije Paul Horbiger, Maria Andergast, Hans Hoit Predstave ob 16. in 19. uri Ne samo stanovanja, temveč tudi stopnišča in hodniki morajo biti zatemnjeni, ker V slučaja alarma ponoči sicer ne morete in ne smete niti za trenutek osvetliti stopnišča. Kako nerodno je hoditi po temnih stopnicah in hodnikih, ste gotovo že tudi sami skusili. Še mnogo bolj pa se to občuti v naglici in nervozi, ko vsakdo hiti, da je čimprej v zaklonišču. pokro-rani obroči, •jme popolnom«, nove. 1 rav kakor nove. ugodno i aprodaj. Naslov v ogl. < ddelku Jutra. 21821.6 RADIO J-.evnl najboljše nemške 1 aamke. novejši model, r-iodeme oblike, zame-jam za pogrezljiv šival-I i strol. Naslov v ogla-s-rem odd. Jutra- 21822.6 DAMSKE ČEVLJE 38 prodam. Natlače-1 ova ul. 16, !., levo. 21823-6 10 M PODLOGE t ps drap. za damske tor. lice (dvoTna širin.:). 5m f anele, prodam. Naslov t oglas. odd. Jutra. 21826-6 1.20 M CA.TGA sv hlače ln 1.50 m šport, r >ga blaga, belo črtasto 1 lago za perilo, prodam, l aslov v ogl. odd. Jutra. 2182^6 NAHRBTNIK 1 valo večji, nov ali v do-I rem stanju, kupim. — I mudbe n, ogl. oddelek Jutra pod »Še dober«. 21328.6 DAMSKO TORBICO f no original krc.ko, rja-t ■>, prodi m. Zaloška ce-£ a 26. Ogled od 9. do 12. 21829 6 RADIO SUFER 7»vnl, tovarn nov. 4 valovne doliu. ma_ g čno oko krasna m oder-n oblika, naprodaj. Sa-r o rosni kupci ki se za. r majo za nekaj prvovrst-r ^ga. naj sC zglasijo: Ml". { n=kega 8. 21830 6 KLAVIR. HARMONIKO t Scandali«, s 24 basi. zelo c 3br0 ohranjeno, pro. č vm. Naslov v ogl. odd. J itra. Ogled od 17. do 1 !. ure. 21795-6 PLOŠČE Madame Butterfly, kom-r'etno 14 novih plošč, rrodam. — Ing. Wat?,ke Jor^j. Rutarjeva ul. 9 — I« r Rožno dolino. 21793.6 DRA2BA e .ega vagona delno zgo-r -le slame bo dne 23. av_ f ista 1944 ob 10. v skla. č'šču postaje Ljubljana. Skladiščno vodstvo. 21787.6 RADIOAPARAT r >mške zn-mke model 1 «41. z Jeklenkami 5+1, u ;odno prodam. Naslon- v c odd. Jutra. 21784-6 JEDILNICO k *asno. črno politinno, k vmpletno, takoj prodam. I 'eksandrova ul. 9, III. 2? 798-6 KRASNO DARILO z 4 damo in gospeda pro. d >m. Ogled med 7.45 ln B. uro zjutraj. Naslov v Oii. odd. Jutra. 2179 6 GOSLI polovične in tričetrtin-ske prodana. Ogled od 1. do pol 3. Pod Trančo 2, III n. Sešek. 21792-6 DAMSKE ČEVLJE visoke, št. 40—41. pro. dam. Naslov v ogl. od-leiku Jutra. — Ogled mi>d 13 in 15 21789^ MREŽO za posteljo ter pečico (gašperček) v dobrem stanju, prodam. Kovač, Kettejeva 3. šiška. 217 ohranjene, št. 42, prodam. Ogled od 11. do 2. Naslov v oelv. nem odd Jutra. 21801-6 TRICIKEL zelo trpežen. izdelek Am. brož. nasilnost 250 kg, prodam. Naslov v oslns-aen odd. Jutra. 21803-6 KOPALNE ČEPICE damske velika izbira, v drorreriji Ant. Kane, Ži dovfka ul- 1. 21805-6 LISTNICO črno novo. prodam. Po nidb<" na oglas, oddelek Jutra pod »Uin1e». 2180"T.6 STRUŽNICE (nove in rabljene) Izredna prilika, se r?zprodijr Jo Merkur, Puharj«»vr> 6. 21812 6 NAHRBTNIK bov, m blago za površ. nk ugodno prodam. Na-dov v oel. odd Jutra. 21814-6 3 M BLAGA za moško obleko poceni 3rod*>m ali zamerijnm za protl^Tednost. Naslov v oel. od<* Jutra 21815-6 SRFBRNA LISICA kra^nn. zelo velik-, na-p'odij. O^Ied od 10. do 12 Naslov v ogUsn^m oddelku Jutra. " 21817-6 MRČES IN r:OT./17FrN uši. stenice, bolhe. ke mol'p miši. podgane v^luh-irle in bramorje zanesllivo pokoičite s strupom, ki tra dobite v droeerij; KANC Židovska nlica 1. 21089 6 PEGE IN LIŠAJ Vam zanesljivo odstrani Mba krema. — Drogerl la Kane. Židovska ul 1. 21088 P ZNAMKE kompletno zbirko ali po samezne partije. tud) prekomorske in pokra jinske kupim Ponudbe na ogl odd Jutra pod »Znamke« 20677 7 LJUBLJANSKI ZVON tudi po-amezne knjige, kupim. Ponudbe na ogl odd. Jutra pod »Ljub ljanski Zvon. 20678-7 Starinsko POHIŠTVO, tudi po-amezne komade, kupim Ponudbe n4 ogl. odd. Jutra pod »13«. 21844-7 Otroško POSTELJICO leseno, ki služi lahko tu. di kot stajica, kupim. — Ponudbe na ogl. odd Jutra pod »Tudi brez žlmnice« 21845-7 DAMSKO KOLO orig. »Bianehic ali »Le. gnano«, obroči 26 eol, !balon, gume, kupim. — (Ponudbe na ogl. oddelek Jutra pod »Se kot novo«. 21824-7 FOTOAPARAT Rolleifles ali 6X9. samo boljšo kamero, kupim. — Peto Mavec, Miklošičeva cesta 6. 21803-7 ZAPESTNO URO sem izgubila v Lepo. dvorski ofcir. Medvedovi ulici. Pošten najditelj se naproša, da Jc proti na. gradi odda v Lepodvorsl^j ulici 13. 21302-J7 DENARNICO usnjeno, sem izguibdli v ponedeljek 21 avgusta ob pol 7. uri zvečer od mestne klavnice do Gruberjevega kanala na Poljan, ski cesti. Vsota denar'a je bila majhna, važna sta le ključka od kole«-, M.to vljudno prosim poštenega najditelje., da ključka čimprej vrne n.. ogl. odd. Jutra. 21840-37 HIŠO eno- ali dvostanovanislco, i manjšim vrtom, znotrai bloka. kupim za ceno do 600 tisoč 'ir. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Cent primerna hiša«. 21623-20 PARCELO s- centru, parcelo ob Celovški cest; za večnadstropnico, parceli na vzhodnem kraju mesta, prodam. Zaiec Andrej, realitetna pisarna. Tav. čarieva ul. 10 21^7-20 STAVBNO PARCELO zelo lepo. velijo, tik prve železniške postaje, prodam resnemu kupcu 80.000 lir. Ponudbe je poslati ogl. oddelku Jutra pod »Pre ko b!oka«. 21819 20 TRAVNIK odnosno njivo 2530 kv. metrov prodam. Ponudbe na og!. odd. Jutra t>od »Brez posredovanja«. 21786-20 VELIKO ZEMLJIŠČE zelo pripravno v lndu. strijeke svrhe ln ležeče tik ob cesti predam za 542.000 lir. Pismene po-nudbe sprelem.a oglatni Dddelek Jutra pod »Tudi z-a IZGUBIL SEM dne 17. t. m. železniško legitmacijo ra ime Fink AcLolf, Jernejev, 7. Najditelja prosim da Jo vrne proti nagradi. 21850 37 IZGUBILA SEM klju6k& v Gradišču med Lovšinom in trgovino šumi. Prost-n najd'teija, naj proti napr.-.di odda v ogl. oddelku Jutri. 21S35 3~ DRŽ. URADNIK ieli znanja z damo do 32 let radi ženitve. Nem. ška konverzacija zažele" na. Ponudbe na oglasni oddeiek Jutra pod »Konverzaciji*. 21816-25 PRAZNO SOBO ali opremljeno .-ob-, z* takoj, v okolici Bežigrada, išče skromna gospodična. Ponudbe na og!. cddeiek Jutra pod »Hvaležna«. 2i?97.23a SOBO elegantno opremljeno. či_ sto, iščem za t^koj, najraje v kai vili pod Rožnikom ali v Rožni dolini. Ponudbe na ogl. od tielek Jutra pod »Mirni kotiček«. 21803_23a Umrla nam je naša .jubljcna mama, stara mama, teta in tašča, gospa ADAMIČ roj KOŽAR zasebnika Blagopokojna leži do dneva pogreba v hiši žalost, v Bolgarski ulici št. 30. Pogreb bo v srečo 23. t. m. ob y24. uri popoldne z žal. kapele sv. Petra, k S'/. Križu. Ljubljana, liim, 11. Vin. 1944. Globoko žalujoči: JOŽE, sin, P WLA hčerka in ostalo sorodstvo parcelacijo«. 2181cJ-20 RJUHE kapne io druRO pos-eljni no stalno kupuie in plača dobro Hinko Privšek. Ljubljana, Kolodvorska 7. 21441-7 KUPIM vsakovrstne knjige m liotno knjižnico. Ponudbe z navedbo knjit; :n cen na ogl odd. Jutra pod 'Bib .'ii. ?0679-7 ROČNI VOZIČEK (ci2o) na dve kolesi, dobro ohranjen, za prevažanje blaga, kupi »Is«, d d., šelenburgova 4. II. nadstr 21736 7 TEODOLIT kupim. Kozina, šmartin-ska n. 8 . 21744-7 PANTOGRAF kovinski, kupm. Kozln:, Šmartinska c. 8 . 21745-7 NIVELIR instrument kupin Kozi na, Sojartin&ka c. 8. 21746-7 Vsako ANTIKVAK1CNO slovensko kcngu, revijo, časopise, posamezne odtise kot tudi stare listine kupuie in oaiboliše plačuje Knji earna Janez Dolžan. Ljub liana. Stritanevs ulic? 6 .T-407-7 RISALNO ORODJE boljše vrste kupim. Kc_ zlna. šmartinsk, c. 8 21747-7 PUMPARIC^' dobre, ali dobro predvojno blago, kupim. Naslov v ogl odd. Jutra. 21769 7 Vsem, ki so spremili našo mamo Franih K&MJev® roj. ŽITNIK veiepesestnioo v Borovnici na njihovo zadno po1", jim poklonili cvetja in . nami žalovali, srčna hvaia. Pofibno pa se zahvaljujemo za izredno skrb m nego v njihovi ežki bolezni g. prof . dr. Karlu L išickemu, predstojniku interne klinike, ge. docentki dr. Fožec Merljakovi, g. asistentu dr Dr igu Sterletu, g. dr. Andreju Jeni a in častitim sestram usmiljenkim. Kar pa je storila za našo r iarao častita sestra Jedert, za ti se njej z besedami ne mor .-me zahaliti. Dobri Bog ji bo ptvrrd. Zahvaljujemo se prav tako žuj niku borovniškemu g. Cirilu Je -ini, njegovi asistenci, kakor tuli delegatu reoa očetov jezuitov, xislanemu patru Dostalu in njegovemu spremstvu. — Zahvaljujem > se faranom in vsem, ki so prišli k nam na mamin pogreb. Od srca se zahvaljujemo našemu delavstvu, ki je dolga leta zvesto živelo z našo družino in na zadnji poti tako prisrčno počast lo družinsko gospodinjo. — Sv maša zadušnica bo 25. t. m. ob 7. uri v farni cerkvi borovniška. Borovnica, Lju »ljana, Beograd, dne 22. a1 gusta 1944. DiiUŽINA KOBI Herbert Steinmann: 26 Žena za stekleno sieno Roman Giirather Hanke je bil potegnil iz žepa veliko paličasto svetilko, z desnico pa je tipal za orožje. Kakor ris je planil po ozki stezi, po kateri je bil odšel dr. Lange. Njegov tek se je kmalu končal. Pred njim na stezi je ležalo nekaj temnega. V blisku žepne svetilke je Hanke spoznal negibno postavo drja. Langeja. Na desnem sencu je imel rano, iz katere je močno krvavel. Komisar je pntipal nezavestnega za žilo. Utripala je še. Brez razburjenja se je Hanke zagledal v voščeni obraz. Stožec žepne svetilke je zdrknil na okrog po tleh. Na svetlem, od popoldanskega dežja še vlažnem pesku je "bila razločno odtisnjena sled velikega čev-Ij? ali škornja. Že prvi pogled je Hankeja j. : r-^al, da ne more izvirati cd lahke c Irja. Langeja. £ivetj'.7arek se je znova vrnil k sumljivemu oci1' u. »Gumeni podplati!« je Hanke stvarno ugotovil sam pri sebi. Vse to je trajalo najdalj minuto. Komisar s- :e vzravnal Zdaj je potreboval pomoči Storilec še ni m<- ::<-l biti daleč. Segel ie v žep. _ Rezko in svareče se je rrzlegel žvižg znamenje v stiski, ki je klicalo vse uniformirane redarje, naj prihite na pomoč! Držeč ilepno svetilko pred seboj, je krenil Hanke dalje po stezi — evo, spet tisti značilni odtis v pesku — in zdaj--— Ta mah se je začul nekje topot dirjajo-čdh nog — in nato nerazločen klic v temi. Veje so pokala Spet hrup — očitno se je začenjala nova borba! Hanke je ubiral pot po sluhu. Ne meneč se za predpise, ki veljajo v javnih nasadih, je planil preko trate skozi grmovje in skupine dreves proti kraju spopada. Ze je nerazločno videl postavi dveh moških, ki sta se ruvala. Samo nekaj grmov je še ločilo komisaTja od njiju, ko je neka veja zavratno udarila nazaj in izbila komisarju svetilko iz roke. Svetilna palica je odletela v visokem loku, zamolklo padla v travo in ugasnila. Čeprav ga je ovirala tema, ki je s tem nastala, je Hanke po prvem, trenutnem preplahu neutegoma posegel v boj. Zgrabil je enega i2*ned mož, a v tem se je drugi iztrgal, planil v grmovje in izgln;L Tisti, ki je bil ostal, se je razjarjeno lotil Hankeja. »Vraga, v taki temi človek niti ne ve, kdo je prijatelj in kdo sovražnik!« Z lahkotnim prijemom, kakor jih uči džiu-džitsu, je Hanke vrgel nasprotnika v stran na mehko trato, izdrl pištolo in za-klical: »Kriminalna policija!« Oni, ki se je bil jadrno pobral in ho+el s stisnjenimi pestmi znova naskočiti komisarja, je obstal kakor prikovan. »Gospod kriminalni komisar Hanke! Vi?« »Gospod Renken! Prav vi ste mi morali skočiti na pot!« »Imel sem vas za pajdaša tistega lopova, ki je dirjal tod mimo. Začul sem klic na pomoč, stekel proti rondoju in se zaleiel vanj, ko je baš pri lomastil skozi grmovje. Kaj se je zgodilo, gospod komisar? Kje je gospodična Dannow?« »Na varnem, gospod Renken. Toda vaš prijatelj Lange leži ondukajle sredi steze z velikansko bunko na glavi. Ostanite pri meni. gledati morava, da nepridiprava vendarle še dobiva.« Komisar je spet nastavil piščalko in žvižg na pomoč se je znova rezlegel v park. Od daleč se je oglasila druga pišca.ka. Hanke in Renken sta jo ubrala v tisto stran. Tedajci so se pokazaje pred njima temne postave, zižareTe so žepne svtlilke. Rezek glas je zaklical: »Sto»! Tu varnostna policija!« »Tu kriminalna policija!« je Hanke od-kliknil. Patrola se je približala. Hanke je s kratkimi besedami povedal možem, kako 'n kaj, ter odposlal dva redarja, naj se zavzameta za Langeja, tretjega pa na najbližji telefon da obvesti kriminalnega svetnika Winterja. Ostali so krenili v tisto stran, kamor je bil izginil neznani begunec. Ko sta se Hanke in Renken vrnila na rondo ob Goethejevem sjpomeniku, je Use Dannovv poskočila s klopi, kjer je bila se-deia v tesnobnem pričakovanju. »Živiš, Heinz?! Bog bodi za hvaljen — —« Renken jo je pobožal po bledem obrazu. »Meni se zlepa ne zgodi nič hudega. dTa-gica — malo je manjkalo, pa bi ga imel. ničvredneža, ki je pobil Langeja na tla —« »Drja. Langeja? Kako je to mogoče? Kdo ga je pobil?« Na to vprašanje je pomirljivo odgovoril globoki glas kriminalnega pomočnika Lu-deckeja, ki je dotlej tiho stal v ozadju. »To bomo že dognali, gospodična Dan-now« Nate se je obrnil k Renkenu in nadaljeval, kakor da mu je odleglo: »Malce sem se že bal za vas. gospod komisar, posebno, ko sem vas slišal da žvižgate. Najrajši bi bil prišel za vami. da mi niste tako strogo zabičili, naj ostanem pri gospodični Dannovv — —« »To je bilo nujno potrebno,« je Hanke resno odvrnil in se spogledal z Liidecfee-jem. Obema je bil na misli pogovor med Langejem" m dekiet m. Tega idda kak> pak nista b^a priča Soviča. lise Dannow pa jc mahoma uganila, da •-e kriminalni komisar Hanke in njegov pomočnik nista zgolj slučajno tako hitro znašla na tem kraju. »Kako ste mogli vedeti, gospod komisar, da imam tu snidenje z driem Langejem?« Hanke je poskusil s šaljivo besedo premostiti razburjenost in napetost, ki je visela v zraku. »Čeprav ne vem vsega, vem vendar marsikaj, moram odgovoriti z Mefistom gospoda pl. Goetheja ki posluša naš razgovor. Toda zares: morali bi imeti več zaupanja do kriminalne policije, gospodična Dannovv — kakor sem vam že rekel. Nismo samo zato na svetu, da zasledujemo zločince, ampak tudi zato, da preprečujemo zločine in ščitimo vsakega spodobnega so-narodnjaka!« lise Dannow ie pobesila glavo. »Te sem izprevideli, gospod komisar. Povedati vam hočem vse. kar je bilo med menoj in drjem. Lrngejem, svoje dni in nocoj — —« Hanke je posluhn,l Iz drevoreda so nu udarjali na uho signali policijskih voz ki so brzeH bliže in bliže Dvojice žarometov so bliskale skozi drevje. Kriminalni svetnik Winter je moral biti vsak trenutek na mestu. konzorcij »Jutra« kot izdajatelja: Stanko Vir uit — Fttr »Narodna tiskarna A. ti.« als Oruckstelle — Za »Narodno tiskarno