FEBRUAR 1984 - ŠT. 3	GLASILO DELAVCEV PREDILNICE LITIJA ^ 2 8 5 ! 4 LETO XXV
Ocena poslovnih dosežkov 1983
Analiza in ocena poslovanja za leto 1983 bo temeljiteje predstavljena v bilančnem elaboratu, zato bi se v svoji oceni omejil le na najpomembnejše rezultate, ki smo jih dosegli v preteklem letu in opozoril na naloge, ki so pred nami pri izvajanju gospodarskega plana za leto 1984.
Pogoji gospodarjenja za izvajanje gospodarskega plana v letu 1983 so bili zelo težki. Gospodarska kriza se je iz preteklih let v vseh ostrini nadaljevala tudi v letu 1983. Inflacija je dosegla najvišjo stopnjo v povojnem obdobju. Vrednost dinarja v primerjavi z zahodnimi valutami se je razvrednotila za več kot 100 %. Dolg do tujine se ni zmanjšal in še vedno predstavlja visoko postavko — 20 milijard USA $. Razpolaganje z ustvarjenimi deviznimi sredstvi se je zaradi nujnosti odplačevanja kreditov in anuitet do tujine zmanjšala, s tem se je tudi zmanjšala možnost uvoza reprodukcijskega materiala. Za uvoz • potrebnih surovin je bilo potrebno najemati nove kredite v tujini. Cene vsem proizvodom na trgu so dosegle naj višji nivo zadnjih let in s tem povzročile nenehno zmanjševanje standarda delovnih ljudi. Čutiti je bilo pomanjkanje električne in drugih
virov energije. Industrijska proizvodnja se ni dvigovala v okviru resolucijskih hotenj, temveč je še vedno nazadovala, ravno tako tudi kmetijska proizvodnja. Tudi produktivnost dela v neposredni proizvodnji, kot tudi širša družbena ni bila v porastu, temveč v upadanju. Kljub znatnemu porastu vrednosti tujih valut se izvoz in mednarodna menjava nista bistveno povečala, zato je nastala tudi vrsta zaostrenih ukrepov v devizni politiki. Znatno so porastle obresti od najetih dinarskih kreditov in v veliki meri vplivajo na povečanje stroškov, oziroma zmanjševanje dohodka. Tudi pomanjkanje denarnih sredstev je povzročilo povečanje nelikvidnosti in je gospodarstvo poslovalo več z vrednostnimi papirji — menicami, ki niso imele kritja, kot pa z denarjem. Tudi poslovanje z izgubami se je povečalo in predstavlja že veliko breme v našem gospodarstvu.
Ob takšnih pogojih gospodarjenja, ki so bili spremljani z vrsto zaostrenimi stabilizacijskimi ukrepi s strani Zveznega izvršnega sveta — lahko ocenimo naše poslovne rezultate v letu 1983 za zelo uspešne.
Mislim, da se je večji del kolektiva zavedal položaja, v katerem je in tudi s svojim vestnim in odgovornim delom, ter tako z rezultati dela v proizvodnji in v drugih sektorjih, pripomogel k dobrim rezultatom v doseganju količinskega obsega proizvodnje in doseganju dohodka.
V poslovanju preteklega leta je bilo največ težav pri oskrbi s surovinami in ostalim reprodukcijskim materialom. Do večjih zastojev v proizvodnji ni prišlo, saj smo z vrsto ukrepov, kot so: najetje blagovnih kreditov za uvoz bombaža iz ZDA, kompenzacijski posli, skupni in direktni izvoz, maloobmejni in predela-vni posli in druge rešitve, omogočili, da smo planske naloge v celoti realizirali.
(Nadaljevanje na 2. strani)
(	^
V TEJ ŠTEVILKI
•	Objavljamo povzetke poročil odborov in komisij delavskega sveta, kjer nam predstavljajo svoje delo zadnjih dveh let — na 3. in 4. strani.
•	Višje nagrade za inovatorje —-na 6. strani.
Preberite tudi druge prispevke!
\_________________________________________/
V času zimskih počitnic — konec januarja in v začetku februarja marsikomu misli večkrat poletijo na snežna prostranstva. Predilni-ški delavcLfmsnmno veliko možnosti cenejšega zimovanja, le kočo na Veliki plimm^'žhto redki pridejo na vrsto v zimski sezoni. Še težje družine sliolpobv^ziiimi otroki.
Na sliki:^pgfed<dd naše koče na Veliki planini proti Zelenemu robu. Več o tem^ft&T' strani!
Delegatke delavskega sveta sprašujejo
Koliko
dopusta
mi pripada
Ob začetku vsakega leta, ko dobimo odločbe o letnem dopustu, se pojavijo nejasnosti in vprašanja v zvezi s tem. Tako so tudi delegatke delavskega sveta iz proizvodnih oddelkov na januarski seji menile, da imajo premalo dni dopusta. Tudi drugod se pojavljajo podobna vprašanja. Torej, koliko dni dopusta imamo na leto?
(Nadaljevanje na 6. strani)
Ocena poslovnih dosežkov ’83
(Nadaljevanje s 1. strani)
Dosežena proizvodnja v tonah;
					
		Plan		Indeks	
	1982	1985	1985	1983	1983
				1982	plan 83
mikana bomb. preja	5159	3084	3038	96	99
česana bomb. preja	754	900	919	125	102
sintetična preja	5279	5560	5592	103	101
SKUPAJ:	7172	7544	7549	102	100
sukana preja	2774	2728	5015	109	111
previta preja	6114	6124	6255	102-.	102
efektna preja	382	455	191	50	44
SKUPAJ:	9270	9285	9461	102	102
Iz podatkov je razvidno, da smo v proizvodnji enojne preje plan 100% realizirali in povečali lanskoletne dosežke za 2%. V su-kalnici pa smo celoten plan sukane preje, previte preje in efektnih prej presegli za 2%, za enak procent pa je bila presežena tudi lanskoletna proizvodnja.
Poslovni
rezultat
(v mil Jon din]»
	1982	1983	IN D
celotni prihodek	1.443	2.395	166
dohodek	426	637	150
čisti dohodek	345	501	145
osebni dohodek	217	306	141
ostanek dohodka	99	145	146
Čeprav še nimamo v celoti zbranih vseh elementov za ugotavljanje poslovnih dosežkov, pa
so le ti zbrani v tolikšni meri, da lahko z veliko realnostjo primerjamo dosežene rezultate s preteklim letom.
Iz zgoraj prikazanih podatkov lahko ugotovimo, da smo močno presegli vse finančne pokazatelje v letu 1983 v primerjavi s preteklim letom. Da smo dosegli tudi ugodne finančne rezultate, katere sicer visoka stopnja inflacije realnost dosežkov zmanjšuje, pa gre zasluga dokaj dobrem vodenju poslovne politike in učinki, ki so bili doseženi v proizvodnji, v sortimanu proizvodnje, cenovni politiki, prodaji na domačem in tujih trgih, skrbi za tekočo likvidnost denarnih sredstev in vsemi drugimi ukrepi, ki smo jih izvajali pri realizaciji stabilizacijskega programa za čimvečje doseganje dohodka.
Naloge za izvajanje plana v letu 1984
Konkretizacija nalog za izvajanje plana v letu 1984 je detalj-no opredeljana v našem »stabilizacijskem programu«, vendar naj kljub temu, zaradi pomembnosti nalog, ki nas čakajo v letu 1984, v času ko se krizne razmere v našem gospodarstvu še bolj zaostrujejo, navedem nekaj najpomembnejših.
Gotovo je, da stoji pred nami ena najodgovornejših nalog oskrbeti proizvodnjo pravočasno, kvalitetno in v potrebnih količinah s surovinami, rezervnimi deli in drugim reprodukcijskim materialom. Da dosežemo ta cilj, je potrebno vložiti vse sile v izvozni usmeritvi naše prodaje v direktnih aranžmajih in skupno z našimi kupci. Na ta način bi si pridobili potrebne devize in s tem možnost uvoza. Nadalje je treba izkoristiti vse možnosti, ki so podane v sistemskih rešitvah našega ekonomskega razvoja, kot so:
a)	kompenzacijski posli,
b)	najemanje blagovnih kreditov,
c)	maloobmejni promet,
d)	dodelavni posli za domači in tuji trg, itd.
Drugi del pomembnih nalog se nanaša na racionalno izkoriščanje naših notranjih rezerv. Da bi dosegli planirano proizvodnjo in jo po možnosti presegli, povečali produktivnost,
zmanjšali stroške in izboljšali kvaliteto, je nujno:
—	optimalno izkoristiti vse proizvodne zmogljivosti v pred-predilnici, predilnici in sukalni-ci;
—	doseči na strojih optimalne hitrosti;
—	zmanjšati pretrge na vseh fazah tehnološkega procesa;
—	povečati front posluževala;
—	odpraviti vsa ozka grla, ki nastajajo v procesu proizvodnje;
—	izvesti ukrepe za dosego boljše kvalitete;
—	zmanjšati izostanke z dela;
—	doseči najracionalnejšo porabo surovin in zmanjšati odpadke na vseh fazah proizvodnje;
—	pravočasno in kvalitetno vzdrževati vse strojne naprave;
—	izvesti v najkrajšem možnem času montažo 22 novih pre-dilnih strojev.
Na vseh naštetih področjih dela imamo še veliko rezerv, zato je nujno, da se zavestno in s polno odgovornostjo lotimo dela. Sadovi zavzetega in uspešnega dela nam bodo v zadovoljstvo, hkrati pa tudi v času velike gospodarske krize, močan temelj materialne in socialne gotovosti vseh delavcev.
Glavni direktor Jože Mirtič
Pohod slovenske delegacije na 2. zasedanje AVNOJA — 29. novembra 1943 v Jajce
Zgodaj zjutraj smo odšli naprej, v daljavi se je okoli Petrove gore slišalo streljanje nemške ofenzive, ki je prodirala proti Kordunu. Kmalu smo se ustavili v Pisarovini.
Pisarovina je malo večje naselje, ustavili smo se nekje na sredi, tam je bila vaška gostilna. Vsedli smo se v gostinsko sobo in čakali vodiča, da nas popelje naprej. Slekli smo si plašče, jih obesili skupaj z orožjem na obešalnik. Eni so igrali biljard, ki je stal v kotu gostilne, drugi so ob šanku nagovarjali gostilničarko, da bi jim dala kaj piti oziroma jesti, nekateri pa smo dremali ob mizah. Zunaj je bilo deževno, megleno vreme.
V tem trenutku je nekdo zavpil: »Švabi!« Pogledal sem skozi okno in videl, kako je pred hišo pripeljal črn mercedes. Iz njega je stopil nemški oficir in se napotil proti gostilni. Skočil sem k obešalniku, kjer je visela moja češka brzostrelka, eden naših jo je snel in stekel na hodnik, ki je peljal iz gostilne na dvorišče. Stekel sem za njim, mu jo vzel in se vrnil v gostilniški prostor. Sploh nisem vedel pri čem sem. Ali smo obkoljeni, izdani ali kaj. Mislil sem si, da bo najbolje pri mitraljezcu. Matiji Starihi in Albinu, ki sta bila v gostilni. Če se
bo treba prebijati, se bo skupaj najlažje.
Ko sem stopil nazaj v sobo je pri vratih stal visok nemški oficir, ves ovešen z odlikovanji. Na širokem, črnoobrobljenem rdečem traku mu je visel velik nemški križ. V desnem očesu je imel monokel, na rokah pa bele rokavice. »Was ist den los?« je prestrašeno zajavkal. Bil je bled kot zid, ko mu je Albin nameril mitraljez na prša. V tem trenutku so v sobo prišli še neki partizanski oficirji, skupaj z gostilničarjem so pričeli kričati: »Ne-mojte pucati, ste poludeli!«
Pred gostilno sta pripeljala dva kamiona, na njih je bilo polno moških in žensk, ob straneh pa vrsta oboroženih vojakov. Sploh nismo mogli razumeti, kaj se dogaja. Naša oficirja sta z Nemcem odšla v sosednjo sobo. Bili smo zmedeni, Albinu je gostilničar nekaj dopovedoval. Mislili smo, če smo obkoljeni in izdani, kar tako poceni se ne bomo predali. Bili smo dobro oboroženi, utrujeni in naveličani, nekateri bi se prav radi stepli. Posedli smo in se na videz umirili ter čakali Albinovega povelja.
Tedaj je stopil v sobo mlad nemški vojak, gefrajtar, imel je
rdečo črtico na rokavu, mirno je slekel plašč in ga obesil poleg mojega, ki je bil tudi nemški, snel opasač s pištolo in vse skupaj obesil na plašč. Odšel je v sosedno sobo, kot da bi izzival. Omenil sem Albinu, da bi mu vzel pištolo iz torbice, imel bi lep spomin, pa mi ni pustil. Rekel mi je: »Pusti hudiča pri miru!«
Gostilničar je pričel nositi pijačo v sosednjo sobo, pa še pečenega odojka povrhu. Ko pa smo ga mi spraševali, ni imel ničesar.
V gostilno je prišel naš vodič, Albin^ je zaklical: »Gremo fantje!« Že smo bili na cesti, iz kamionov so nas opazovali, saj so imeli kaj videti, kako smo dobro oboroženi z nemškim orožjem, midva z Albinom pa sva bila še v nemških plaščih. Odšli smo po cgsti proti Zagrebu. Ob cesti smo v zaklonih videli partizane, ki so pazili na cesto.
Kasneje nam je vodič povedal, da je Pisarovina nevtralno področje in da tu menjajo nemške ujetnike za naše. Komaj smo mu verjeli, kaj takega še nismo nikoli slišali. Če bi se to dogajalo v Sloveniji, bi moral to vedeti,
saj sem živel v glavnem štabu.
S ceste smo zavili v gozd in kmalu smo se umirili.
14. nadaljevanje
Pozno popoldan smo pili vodo pri neki hiši in počivali. Petdeset metrov pred nami pa je tekla cesta Zagreb—Karlovac. Po njej so v presledkih vozili kamioni. Nenadoma se je pojavila cela vrsta tankov. Ko je promet na cesti malo prenehal, smo stekli preko travnika pod hišo in nato čez cesto v nizko grmičevje. Zadnji trenutek so nas opazili in pričeli so streljati za nami. Na srečo so šle vse krogle preko naših glav. Ko pa se je znočilo, smo prišli k železniški progi Zagreb— Karlovac. V bližnjem naselju smo dobili čelezničarja, ki nas je vodil preko proge. Opozoril nas je, naj se ne bojimo, če bodo iz bunkerjev streljali, saj njihovi rafali streljajo visoko in nas pri tleh ne morejo doseči.
Steza, po kateri smo prešli progo je šla prav mimo bunkerja, sem pa tja je padel kak rafal, ga je vse šlo preko naših glav. Železničar nas je srečno pripeljal čez progo, nato pa smo‘se pričeli vzpenjati v hrib, v pobočje Plješevice. V daljavi desno pod nami pa so se videli medli obrisi mesta Zagreba, glavnega sedeža ustaških krvolokov.
A. BKIC-SIL
(se nadaljuje)
Odbori in komisije delavskega sveta poročajo
V prejšnji številki so nas seznanili s svojim minulim delom izvoljeni organi — delavski svet, disciplinska komisija in samoupravna delavska kontrola, danes pa so na vrsti še odbori in komisije delavskega sveta.
Odbor za stanovanjska vprašanja
Delo tega odbora je zelo razgibano, kar dokazuje tudi število sestankov in obseženost dnevnih redov. V dveletnem mandatnem obdobju samo se sestali 44 krat.
Dodelili smo 48 stanovanj: 1 trisobno, 17 dvosobnih, 22 enosobnih in 8 sob ali garsonjer.
V	tem času smo kupili 8 dvosobnih in 6 enosobnih stanovanj. Pet dvosobnih smo kupili za reševanje stanovanjskih vprašanj »mladih družin«, eni »mladi družini« pa smo dodelili kredit LIL, za nakup družbenega stanovanja.
Na seznamu je ostala še ena »mlada družina«, kateri poteče jamstvena pogodba v letu 1986, prevzeli pa smo obveznosti iz jamstvene pogodbe še ene »mlade družine«, kateri poteče jamstvo v letu 1985, vendar se bomo zavzemali za podaljšanje poteka roka do konca leta 1987. Ti dve »mladi družini« bomo obravnavali v naslednjem srednjeročnem obdobju.
V	evidenci je še 84 prošenj za stanovanja, od tega 41 prijavljenih na prednostno listo.
V	prejšnjih letih je bilo precej več stanovanjskih problemov. Letos smo pregledali prošnje vseh prosilcev in tiste, ki se že dalj časa niso prijavili na razpis povprašali o vzroku. Nekaj je stanovanjski problem že rešilo, nekaterim je bilo dodeljeno solidarnostno stanovanje pod kategorijo »NOD«, nekaj teh delavcev pa je odpovedalo delovno razmerje.
V	lanskem letu smo razpisali kredit za individualno gradnjo, adaptacijo in nakup stanovanj v višini 3 milijone din. Kredit smo že razdelili, pritožb ni bilo. Za razdelitev kreditev smo izdelali merila, katere je sprejel delavski svet.
V	minulih letih smo malo zanemarili reševanje stanovanjskih vprašanj s krediti in tako nismo upoštevali začrtane politike v srednjeročnem planu, da bomo sredstva namenjena za reševanje stanovanjskih vprašanj delavcev namenjali v razmerju 60:40 v korist družbene gradnje. Zato smo letos namenili vsa sredstva za reševanje stanovanjskih vprašanj za kreditiranje zasebne gradnje. V naši delovni organizaciji je precej delavcev, ki bodo svoj stanovanjski problem rešili sami. Zgradili bodo hišo ali adaptirali stanovanje ali pa kupili etažno stanovanje.
Poleg tega smo člani odbora za stanovanjska vprašanja
obravnavali tudi vsa gradiva za skupščine samoupravne stanovanjske skupnosti, svoje pripombe pa smo preko delegata tudi uspešno uveljavljali.
Poleg tega smo obravnavali in reševali tekočo stanovanjsko problematiko (prenosi stanovanjskih pravic, predlagane zamenjave ipd).
V tem času je bil sprejet tudi zakon o stanovanjskem gospodarstvu in zakon o stanovanjskih razmerjih. Člani odbora smo oba akta spremljali od osnutka do samega sprejetja. Naš samoupravni sporazum smo uskladili z zakonom o stanovanjskem gospodarstvu, medtem ko ga z zakonom o stanovanjskih razmerjih še nismo. Pri spreminjanju samoupravnega sporazuma o urejanju stanovanjskih vprašanj je potrebno urediti tudi dodeljevanje garaž.
Vsi delavci pa s sklepi članov odbora za stanovanjska vprašanja niso bili zadovoljni. Sedem delavcev se je pritožilo na delavski svet.
Delegati delavskega sveta so dvema zahtevkoma ugodili, enemu so delno ugodili, medtem ko so štiri zahtevke zavrnili kot neutemeljene.
Trije delavci so zahtevali sodno varstvo svojih pravic. Enemu delavcu je sodišče v svoji odločitvi delno ugodilo, medtem ko so v dveh primerih potrdili sklep delavskega sveta delovne organizacije. V treh primerih pa je Predilnica Litija pri sodišču vložila tožbo in sicer: izselitev uporabnika iz stanovanja — po smrti imetnika stanovanjske pravice; izselitev podnajemnika iz stanovanja — po smrti imetnika stanovanjske pravice; izselitev iz stanovanja zaradi nasilne vselitve v naše stanovanje.
Zadnji zadevi sta že rešeni. Sodišče je v celoti ugodilo zahtevku naše delovne organizacije, prvi primer pa še ni rešen.
Izvršilni odbor
Sedem članov izvršilnega odbora se je v minulem mandatnem obdobju sestalo 36 krat. Vedno so bili sklepčni.
Delovali smo v skladu z našim statutom predvsem kot predlagatelji osnutkov samoupravnih splošnih aktov delavskemu svetu, če niso bili v pristojnosti drugih izvršilnih organov. S komisijo za plan in programiranje razvoja smo predlagali planske dokumente za izvajanje srednjeročnega plana v posameznem letu. Oblikovali smo predloge začasne in končne delitve čistega dohodka in periodične ter zaključne račune. Pred sprejemom na DS smo obravnavali tudi vse osnutke samoupravnih sporazu-
mov SIS materialne proizvodnje in drugih delovnih organizacij. V primeru, ko ni bila sklicana seja delavskega sveta smo obravnavali, skupaj z delegati, tudi gradiva za skupščine SIS materialne proizvodnje. Imenovali smo inventurne komisije za letne popise premoženja delovne organizacije in delavskemu svetu predlagali inventurni elaborat.
Spremljali smo sklepe delavskega sveta in sprejeli nekatere ukrepe za njihovo izvajanje. Po pooblastilu delavskega sveta so razdeljevali planska sredstva za dotacije, ki smo jih v pretežnem delu namenili za aktivnosti družbenopolitičnih organizacij v DO.
Odbor za delovna razmerja
Pestro delo tega odbora je potekalo v zadnjem mandatu na 41 sejah. To je kar za četrtino več kot poprej. Člani ODR-ja so ravnali kot veleva zakon o delovnih razmerjih in njemu prilagojen pravilnik; upoštevali so naše smernice zaposlovanja in kadrovanja in samoupravni sporazum o usklajevanju letnih načrtov zaposlovanja v litijski občini.
Poglejmo si še nekaj zanimivih podatkov:
— v dveh letih so obravnavali 736 prošenj za zaposlitev (308 žensk, 203 moških in 193 dijakov) za delo med počitnicami;
—	na delo so sprejeli 51 žensk in 40 moških večinoma za proizvodne oddelke in zunanji transport — 88 %. V letu 1982 smo začasno zaposlili 61 v letu 1983 pa 95 dijakov;
—	obravnavali so 37 odpovedi delavcev, odobrili 120 predlogov za nadomeščanje, 85 predlogov za razporeditve po 39. členu pravilnika o delovnih razmerjih, 78 predlogov za razporeditev oz. podaljšanja na opravljanje lažjih del in nalog.
Člani odbora so se ukvarjali še s: spremembami svojega pravilnika, ugotavljanjem upravičenosti uvedbe nadurnega dela, obravnavanjem poročil o izkoriščanju delovnega časa, letnimi načrti zaposlovanja v občini Litija, imenovanjem komisije za spremljanje poskusnega dela novosprejetih delavcev, obravnavanjem odsotnosti z dela z oz. brez nadomestil OD, udeleževanjem na MDB, šolskimi uspehi naših štipendistov, sklepanjem pogodbenih del (največ za počitniški dom) in nenazadnje s pritožbami s področja delovnih razmerij.
Člani odbora zaslužijo pohvalo za aktivno sodelovanje in udeležbo na sestankih.
Odbor
za obveščanje
Ustanovljen je bil kot organ, ki naj vodi in usmerja politiko obveščanja pri nas.
Sestal se je na šestih sejah, ljer smo obravnavali: smernice za delovanje odbora; izdelavo pravilnika o samoupravnem obveščanju; poslovnik o izdajanju glasila; namestitev in urejanje oglasnih desk po oddelkih; aktualno problematiko informiranja v DO; zagotavljanje obveščanja po 42. členu pravilnika; tekoče delo odbora itd.
Na prvi seji smo sprejeli sklep, da izdelamo in sprejmemo pravilnik o samoupravnem obveščanju, s katerim bo normativno urejeno obveščanje. Ta akt je bil sprejet 23. 4. 1982. 16. člen tega pravilnika določa, da se po oddelkih nameste oglasne deske, ki naj jih urejajo vodje SDS. Zadeva se je zelo zavlekla in deske so šele sedaj, toda ne povsod nameščene. Vodje SDS jih še ne urejajo.
Direktorje sektorjev, vodje strokovnih služb, izvršilne organe DS, predsednike odborov in komisij smo opozorili, naj v bodoče določene predloge posredujejo delavcem variantno oziroma v alternativah, z navedbami posledic odločitev za posamezen predlog.
Opozorili smo tudi, da je potrebno zaradi nerazumevanja upravičenosti nadurnega dela organizirati razpravo o konkretnem gospodarskoekonomskem položaju v DO in tudi širše, s pojasnjevanjem težav in v zvezi s tem naporov, ki jih bodo morali vložiti delavci. Menim, da je bilo dovolj razloženo, vendar se določen odstotek delavcev nadurnega dela ni udeleževal.
Sklenili smo tudi, naj se informacije prično izdajati oz. zagotavljati, kot to določa 4. člen pravilnika, informacije naj bodo tudi konkretne, primerjalne, brez poplave številk, izhajale pa naj bi le ob torkih in četrtkih. Posamezne zanimivejše informacije naj bodo v večjih količinah na razpolago pri vratarju. Terminsko smo informacije opredelili, tudi vsebinsko so bolj razumljive in pregledne, vendar so tudi tu še rezerve.
Opozorili smo, naj večjo pozornost v časopisu namenimo delovanju D PO in DO in pozitivnim dosežkom (npr. inovacije). Menim, da je bilo to intenzivirano, čeprav bi določeni sklepi posameznih organov morali najti mesto tudi v glasilu.
Naprej bomo posvečali pozornost vsebinskemu izboljšanju tovarniškega glasila; poudarek bomo dali neposrednim oblikam obveščanja, ki smo jih v tem obdobju nekoliko zanemarili; sprejeti moramo sklep o urejanju oglasnih desk in spremljati tekočo politiko obveščanja.
Menim, da je odbor na začetku svoje poti, delo pravilno usmeril.
Komisija za osnovna sredstva
Na sedmih sestankih v minulih dveh letih so obravnavali predloge vodij sektorjev in enot, za odpis osnovnih sredstev.
Izločili so nekaj, trenutno neustreznih strojev in jih dali med »sredstva izven uporabe«. Za nekaj strojev so predlagali prodajo najboljšemu ponudniku, neuporabne pa za odpadni material. Odpisali so še nekaj lesenega pohištva, telefonskih aparatov, računskih in pisalnih strojev. Dva pisalna stroja in traktorska prikolica bo naprodaj na interni licitaciji.
Ob koncu lanskega leta so še potrdili predlog za reaktiviranje osnovnih sredstev.
Komisija za inovacije
Že na prvi od petih sej (25. 1. 1982) smo delavskemu svetu posredovali predlog za dopolnilo k Samoupravnemu sporazumu o inovacijah o uvedbi pavšalnih nagrad za koristne predloge. Delavski svet je predlog sprejel. Tako smo lahko nagradili koristne predloge, katerim je sicer težko določiti dejansko finančno korist. Pomembno je tudi, da smo nagrajevali tudi neizvedljive predloge, vendar smiselne. S tem naj bi spodbujali inovacijsko dejavnost.
Od 13 prispelih predlogov je bilo 12 predlaganih za nagrado.
Eden ni mogel šteti za inovacijo. O sklepu komisije in sklepu delavskega sveta o višini nagrade smo obvestili vse avtorje koristnih predlogov.
V internih sredstvih obveščanja smo organizirali akcijo »PREDLAGAJ KAJ KORISTNEGA«, s katero smo spodbujali člane kolektiva za sodelovanje. Ta akcija še vedno poteka in vabimo vse sodelavce, da razmišljajo o izboljšavah in predlagajo koristne predloge!
Komisija za odlikovanje
Člani komisije za odlikovanja so se v tem mandatnem obdobju sestali na 5 sejah.
Opravili so naslednje naloge:
1.	Predlagali so našega delavca, da je v letu 1982 prejel občinsko priznanje OF;
2.	Predlagali so skupino pre-dic, ki so tekmovale na zveznem tekmovanju predic, da prejmejo občinsko priznanje za leto 1982 — prejele so občinsko listino za leto 1982;
3.	Komisija je posredovala pozitivno mnenje k pobudi za odlikovanja OŠ TO, ki so za medaljo dela za vojaške zasluge predlagale našega delavca;
4.	V sodelovanju s sindikatom in vodstvom proizvodnega sektorja je pripravila 11 predlo-
gov za državna odlikovanja — pobude še vedno niso rešene, čeprav so bile posredovane že v aprilu 1983;
5.	Delavskemu svetu so člani komisije predlagali, da sprejmemo predlog, da se za podelitev nagrade Borisa Kraigherja v letu 1984 predlaga glavnega direktorja.
Člani komisije so se seznanili s politiko odlikovanj, predsednik komisije pa se je udeležil posvetovanja, ki je bilo organizir-no v občinskem merilu.
Sodelovanje članov komisije za odlikovanja ni bilo zadovoljivo in bi zato predlagali, da se sestav komisije v naslednjem mandatu spremeni.
Komisija za oblikovanje in delitev sredstev za OD
V minuli mandatni dobi so se člani komisije sestali na tridesetih sejah, kjer so tekoče razpravljali O'doseženi proizvodnji in na osnovi le-te, o izračunanih vrednosti točk. Poleg tega, vsakomesečnega dela so:
—	na osnovi doseženega dohodka oz. pripadajočih sredstev za osebne dohodke pripravljali izračune in predloge za povečanje cenika vloženega dela za vse vrste in kvalitete preje in plansko vrednost točke;
—	usklajevali osebne dohodke pripravnikov;
—	izdelali predlog za nagrajevanje učencev na proizvodnem delu;
—	pripravljali predloge za spremembe prilog samoupravnega sporazuma o osnovah in merilih delitve sredstev za OD;
nega razuma;
—	izdelali predlog za povečanje stimulacije izkoriščanja delovnega časa;
—	obravnavali in sprejeli predlog za nagrajevanje po zaposlenosti v sukalnici idr.
Ugotovljeno je bilo tudi, da je potrebno naše samoupravne akte, ki urejujejo področje nagrajevanja (razvid del in nalog, samoupravni sporazum o osnovah in merilih delitve sredstev za OD), uskladiti z družbenim dogovorom o skupnih osnovah za oblikovanje in delitev sredstev za OD in strokovnimi podlagami (ugotavljanje zahtevnosti del in delovne uspešnosti), opredeliti kriterije za minulo delo in uskladiti določila o zajamčenem osebnem dohodku. Zaradi obširnega in zahtevnega dela smo se dogovorili za sodelovanje z Inštitutom za trženje, ekonomiko in organizacijo iz Ljubljane. Delo je v teku in je predvideno, da bo končano do konca prvega polletja tega leta, kar pomeni, da čaka novo komisijo odgovorno delo, saj bo potrebno nove samoupravne akte obravnavati in sprejeti. Prav tako bo potrebno še dalje tekoče spremljati novosti na področju nagrajevanja in jih
pripravili predlog prečišče-besedila omenjenega spo-
vgrajevati v naše pravilnike in sporazume.
Komisij a za letovanje in družbeno prehrano
V dveletnem mandatu so, člani te komisije na štirinajstih sestankih obravnavali:
—	ceno kosil in malic;
—	podaljšali pogodbo o zakupu dveh dvoposteljnih sob v Ča-teških Toplicah in nadzorovali zasedenost le teh;
—	vse v zvezi z letovanjem v letu 1982 in 1983;
—	razporejali prijavljene za letovanje v naše počitniške domove v skladu z določili pravilnika o letovanju;
—	organizirali sestanek s kooperanti: Slovenijales, Tosama;
—	predlagali delegatom delavskega sveta cene in pogoje letovanja;
—	obravnavali poročila o izvajanju del v koči na Veliki planini;
—	pripravili predlog delitve regresa za letni dopust.
Komisija za izobraževanje
Člani te komisije so se v pretekli dveletni mandatni dobi sestala 9 krat in tekoče obravnavali vsa vprašanja povezana z izobraževanjem.
Na svojih sejah so obravnavali predvsem: letni plan izobraževanja, plan izobraževanja iz varstva pred požari, polletne in letne uspehe naših štipendistov, plan sprejemanja pripravnikov, programe in izvedbene načrte pripravništva, imenovanje mentorjev za pripravnike, predlog izpitnih komisij za pripravnike, program obvezne prakse naših štipendistov, organizacija internega tečaja za voznike viličarjev, popravek cenika za honoriranje predavateljev, organizacija uvajalnih seminarjev, proizvodno delo učencev v usmerjenem izobraževanju, možnosti dokončanja osemletke, razpis štipendij iz Titovega sklada, osnutek pravilnika o vzgojno izobraževalnem delu, pripombe iz razprave o osnutku pravilnika o vzgojnoizobraževalnem delu, izbira štipendistov za šolanje na Srednji tekstilni šoli, analiza izvajanja družbenega dogovora o načelih izvajanja kadrovske politike v občini Litija.
Prošnje: za opravljanje obveznega proizvodnega in počitniškega dela, študijski dopust, štipendije, obiskovanje tečajev tujih jezikov, nadaljevanje študija, kritje stroškov tečaja za voznike viličarjev, tečaja za kuharice, strojepisnega tečaja.
Poleg navedene problematike je komisija obravnavala še vso ostalo izobraževalno problematiko povezano z organiziranjem in obiskom seminarjev in tečajev ter ostalih izobraževalnih akcij.
B. Bizjak
SDS sukalnica — 3. izmena je postavila vprašanje kako daleč je s sprejetjem pravilnika o vzgojnoizobraževalnem delu in v kakšni meri so bile pripombe upošteva-
V razpravi o osnutku pravilnika o vzgojnoizobraževalnem delu so posamezne samoupravne delovne skupine dajale pripombe predvsem na tiste člene, ki določajo nagrajevanje sodelavcev izobraževalne službe.
Visoka šola za organizacijo dela je v jeseni 1983 organizirala posvet organizatorjev izobraževanja, kadrovi-kov in vodij skupnih služb v delovnih organizacijah. Na tem posvetu so bile med drugim predvsem obravnavane pravne sestavine pravilnika o izobraževanju in nekatera odprta vprašanja, katera smo posredovali udeleženci.
Ugotovitve in napotke s tega posveta bomo poleg ostalih, kot na primer področje SLO in NZ vključili v naš pravilnik, in ga nato v kratkem času dokončno obliko-
Komisija za varstvo pri delu
Na petih sejah v prejšnjem mandatu so člani te komisije obravnavali možnosti ukinitve
tega. Skrbeli so za zmanjševanje poškodb na delu in poti na delo; dosti pozornosti so posvečali bolniškim izostankom in problematiki delovnih invalidov; skrbeli so za zaščitna sredstva, posebno v proizvodnih oddelkih.
Ukvarjali so se pa tudi s samoupravnimi akti z njihovega področja, požarnim varstvom. Veliko poudarka pa so dali pri pregledu delovnih priprav in naprav. Pri tem je sodelovala tudi posebna strokovna komisija. Na 36 pregledih strojev, delovnih prostorov, klimatskih naprav, viličarjev itd., so ugotovili tudi pomanjkljivosti, ki bi vplivale na varnost delavcev. Seveda so poskrbeli, da so bile te tudi odpravljene.
Bedeli so nad preventivnimi zdravstvenimi pregledi in zahtevali, da jih dosledno izvajajo ter vključijo tudi avdiometerske preiskave.
nočnega dela žensk in izpolnjevanje pogojev za podaljševanje
Komisija za plan in programiranje razvoja
Komisija se je v svojem sestavu v preteklem mandatnem obdobju sestala ločeno na dveh sejah trikrat pa skupaj z izvršilnim odborom, zato da bi skraj-
šala postopek sprejemanja, ker je ta predlagatelj delavskemu svetu. Obravnavala je vse najpomembnejše probleme in investicijske odločitve, ki jih je kot strokovne podlage pripravila za obravnavo in sklepanje na izvršilnem odboru oz. del. svetu ali za obravnavo na samoupravnih delovnih skupinah.
Tako smo na prvi skupni seji komisije in IO obravnavali dopolnjen investicijski program za tekoče srednjeročno obdobje v varianti dobave novih prstan-čnih strojev DO Krušik iz Valjeva, ki trenutno ni več aktualna, in ponujene soudeležbe naših poslovnih partnerjev ob načrtovani razširitvi proizvodnje. Odgovarjali smo tudi na vsa vprašanja, ki so bila ob investicijskem programu postavljena na SDS. Sklepali smo še o samoupravnem sporazumu o združevanju dela in sredstev z »Ohisom« v deležu, ki ga delovne organizacije samostojno namenjajo za razvoj nerazvitih republik. Tako kot pred koncem vsakega poslovnega leta, smo sprejemali tudi komplete letnih planov delovne organizacije za naslednje leto.
Na ostalih sejah smo razpravljali še o osnutkih sprememb in
dopolnitev dogovora o temeljih družbenega plana občine Litija za obdobje 1981 — 1985 in dali tehtne pripombe, ki so se kmalu izkazale za opravičene. Na drugi skupni seji z IO smo govorili še o osnutku predloga reorganizacije proizvodnega sektorja in sektorja vzdrževanja, ker bi vzdrževalna dela v proizvodnji radi združili v proizvodnem sektorju. Kasneje smo obravnavali še pripombe na osnutek reorganizacije in ob upoštevanju pripomb pripravili besedilo predloga reorganizacije za delavski svet. Delo za reorganizacijo še ni končano in bo sprejeto z novim razvidom del in nalog.
Na zadnjih dveh sejah komisije smo razpravljali in predlagali nakup novih prstančnih strojev pri firmi Tekstima iz NDR, ki je ponudila sodobnejšo opremo in pod mnogo ugodnejšimi pogoji kot Krušik iz Valjeva; od katerih pa smo dobili privolitev, da soglašajo z našim uvozom. Dogovorili smo se tudi o varianti nove, nadomestne skladiščne hale, izgradnji močnejše transformatorske postaje in prostora za razširitev klimatskih naprav za potrebe predilnice II. Vsa dela se bližajo h koncu.
Z	'	\
Obvestilo
V prejšnji številki Predilca smo objavili člane odborov in komisij delavskega sveta. Ker so se nekateri od teh konstituirali sami in predsednike niso imenovali na delavskem svetu, jih do sedaj nismo mogli objaviti.
Predsedniki so:
— Izvršilni odbor: — Vojko Bizjak
— Odbor za stanovanjska vprašanja:
- Minka Šmid
— Odbor za delovna razmerja: — Leon Škerbina
X______________________________________________/
Programsko volilne konference 00 ZK
V prejšnji številki Predilca smo poročali o poteku programsko volilnih konferenc v osnovnima organizacijama ZK skupne službe in predpredilnice, tokrat pa še o ostalih treh — 00 ZK predilnice, sukalnice in vzdr-
ževanja.
OO ZK predilnica
Komunisti OO ZK Predilnica smo svojo programsko volilno konferenco imeli 11. 1. 1984 kjer smo izvolili tudi novo vodstvo.
Sekretar — Danilo Cvetežar, namestnik Janez Remec, evi-dentičar Barbara Nejedly, referent za IPU — Drago Kovič, član — Jože Nejedly.
Sprejeli smo program dela za leto 1984 v katerem smo glavni poudarek namenili še nadalj-
njim prizadevanjem za gospodarsko stabilizacijo. To je bilo v poročilih in razpravi tudi razvidno. Ta prizadevanja so v naši DO že dalj časa prisotna.
Kot komunisti v neposredni proizvodnji smo si zadali posebne naloge: zmanjšanje odpadkov, racionalnejšo porabo surovin, varčnejšo trošenje pomožnega materiala in rezervnih delov, maksimalno izkoriščanje strojnih zmogljivosti in povečanje proizvodnje donosnejših prej. Vse to je tudi samoupravno opredeljeno v programu dela v zoženih pogojih poslovanja.
Kot druga je prisotna kadrovska krepitev 00 ZK z delavci iz neposredne proizvodnje;
— Intenziviranje dela na področju IPV;
— Tekoče ocenjevanje in spremljanje dela komunistov;
— Akcijska usposobljenost članov za konkretne naloge.
Danilo Cvetežar
OO ZK sukalnica
Programsko volilna konferenca OO ZK sukalnica je bila že 23. 12. 1983. Po izvolitvi delovnega predsedstva, zapisnikarja, overiteljev zapisnika in volilne komisije je bilo podano organizacijsko poročilo o delu OO in njenega vodstva v preteklem mandatnem obdobju, ter ocena aktivnosti delovanja OO. Pri oceni aktivnosti 00 ZK smo se dotaknili celotnega dela, ki smo ga opravili v minulih dveh letih, poudarili dobre strani in kritično ocenili slabosti in pomanjkljivosti v našem delu. Po končani razpravi smo razrešili dosedanje vodstvo in izvolili novo, ki ima v programu dela in aktivnosti za leto 1984 veliko zahtevnih nalog.
Ze v začetku letošnjega leta se bomo z vso pozornostjo posvetili in aktivno sodelovali v javni razpravi osnutka razvida del in nalog, nakar pride nič manj pomembna obravnava zaključnega računa za leto 1983. Delovati bo potrebno, tudi za krepitev OO ZK, disciplino in odgovornost, zagotoviti večjo aktivnost komunistov v vseh okoljih kjer delujejo. Nalog je dovolj in jih ne bom več našteval. Važno je, da vsak komunist izpolni svoje dolžnosti, naj si bo kot partijec ali pa delavec na svojem delovnem mestu.
Kot komunisti iz neposredne proizvodnje pa se bomo še posebno zavzemali za izpolnjevanje in preseganje proizvodnega plana in s tem dodali svoj delež pri uspešnosti poslovanja naše OZD. Pred nami je torej veliko nalog, katere pa bomo rešili samo z zavzetim delom vseh delavcev posebno komunistov.
Novoizvoljeni člani sekretariata 00 ZK sukalnice: Franc Boldin (sekretar), Bojan Tišler, Ivan Markelc, Marta Župan, Mine Muljavec, Ana Ahac.
Franc Boldin
OO ZK vzdrževanje
Na programsko volilni konferenci, ki smo jo imeli komunisti te osnovne organizacije je bilo izvoljeno novo vodstvo, v sestavi: sekretar Janez Bric, namestnik sekretarja Dušan Babič, evi-dentičarka Mojca Stirtar, zadolžen za IPU Franc Potisek ter trije člani: Alojz Koprivnikar, Leon Jelnikar in Milan Dolganoč.
Potrebno je omeniti, da smo morali, zaradi neresnosti večine članov, konferenco sklicati dvakrat kljub temu, da se je naše vodstvo OO ZK prizadevalo, da bi bila konferenca izvedena nemoteno vendar je bila tudi drugič udeležba komaj nad polovico.
Komuniste in vodstvo naše os. org. čaka precej težkih nalog na področju idejnega in organizacijskega delovanja. V razpravi je bilo čutiti, da se novo vodstvo tega zaveda. V program aktivnosti so se odločno opredelili tudi do nalog za izboljšanje reda, discipline, idejne in akcijske enotnosti komunistov, doslednega spoštovanja načela demokratičnega centralizma v celotni organizaciji ZKJ, kakor tudi znotraj same DO in osnovne organizacije ZK. Zavedamo se, da moramo red in disciplino urejevati sami; nihče od zunaj nam tega ne bo pomagal, saj smo že spoznali, da je v tem primeru red in disciplina le prisila, ki daje nasprotne učinke. Le spoznanje, da je to nujno potrebno za uspešno delo sektorja, bo dala boljše rezultate.
Zato se je potrebno še dalje prizadevati, da uredimo te odnose. Skozi prizadevanja za boljše delo, za stabilnejše odnose in gospodarjenje se moramo komunisti ločiti od tistih komunistov, ki iz kakršnihkoli osebnih razlogov nočejo sodelovati v vseh teh izrečenih in napisanih nalogah, ki ne upoštevajo statutarnih določil saj so osnova za naše delovanje.
Ce kritično ocenimo dosedanje delovanje naše osnovne organizacije lahko rečemo, da ni bilo najbolj uspešno.
Bolj kot doslej se moramo prizadevati, da bo lahko ocena po tem obdobju ugodnejša.
Janez Hauptman
VAČE

tr
V/
_ k
fc*
l
F
if
<
V-
t
i

L
l
l
x • p
F r-4'
11
G
E -
(V
|
.Pj2.EDi u. hi 1. CA....UTAJA
fci&Zo......a..UT.yA..............
CP Gorenjski tisk, Kri
..........
Z razglednico iz Vač nas pozdravljajo taborniki »Srebrni pajki«. Za pozdrave se jim lepo zahvaljujemo.
Gasilci so ocenili svoje delo
Udeleženci občnega zbora IGD naše tovarne. Foto: B. Bizjak
devamo 20.000 din. Skupno bodo za vse to porabili 45.000 din.
Za vse člane bodo imeli naročene »Gasilske vestnike«, kar znaša 20.000 din, za stenske koledarje za člane bodo porabili 3.000 din, za strokovno literaturo pa namenjajo 2.000 din.
Celoten plan IGD PL znaša 115.000,00 din, kar glede na pomembnost požarnega varstva v naši DO ne predstavlja pretirano velikih sredstev.
Izvolili so novo vodstvo društva.
Upravni odbor šteje 11 članov od teh: Vojko Bizjak —
predsednik, Fani Vrhovec — tajnica in Majda Škarja — blagajničarka.
Poveljstvo enoto šteje 13 članov, od teh: Hinko Celestina — poveljnik, Jernej Grilj — orodjar in Danilo Cvetežar — propagandist.
Preden so, sicer maloštevilni udeleženci občnega zbora pričeli z »zadnjo točko dnevnega reda —- malo zakusko«, je poveljnik IGD PL rudi Štrus prebral svoje poročilo o požarni varnosti v minulem letu. To poročilo smo objavili v prejšnji številki Pre-dilca.
M. M.
r	--------------------n
Koliko dopusta mi pripada
X__________I__________________
»Čeprav posvečamo v naši tovarni požarnemu varstvu veliko pozornost, še vedno dajemo premalo poudarka skupnemu izobraževanju in pridobivanju praktičnih izkušenj od drugih«, je na občnem zboru naših gasilcev, ki je bil v petek, 20. januarja v restavraciji Pošta, dejal predsednik Franc Mali. »Ze nekaj let ne sodelujemo na organiziranih gasilskih tekmovanjih, ki so organizirana na občinskem in regijskem nivoju ali pa med tekstilnimi tovarnami,« je nadaljeval. »Ta tekmovanja niso le športno udejstvovanje, ampak preverjanje usposobljenosti gasilskih desetin, pripadnikov civilne zaščite in gasilske opreme.
Pri mnogih raziskavah vzrokov požarov, tako pri nas kot drugod ugotavljajo premajhno poznavanje požarnih nevarnosti, opreme in naprav za gašenje. Prav bi bilo, da bi v naši delovni organizaciji nadaljevali s kvalitetnimi in našim potrebam
primernim izobraževanjem, saj se zavedamo, da malomarnost in neznanje ogrožajo vse nas«.
V nadaljevanju so sprejeli plan za porabo sredstev v tem letu.
Za udeležbo in pripravo za občinska gasilska tekmovanja z eno ali dvema gasilskima desetinama namenjajo
10.000	din, za udeležbo in pripravo gasilske desetine za tekmovanje gasilcev v tekstilni panogi 20.000 din in za organizacijo tovarniškega tekmovanja gasilskih desetin z podelitvijo pokalov in diplom z manjšo zakusko pa
15.000	din. Skupno bodo za vsa gasilska tekmovanja porabili 45.000 din.
Za izobraževanje je predvideno 10.000 din in sicer za tečaje za podčastnike, strojnike in izprašane gasilce. Poleg tega pa predvidevajo tudi obisk razstave gasilske opreme s stroški 15.000 din in en ogled gasilske opremljenosti ene od sorodnih tekstilnih tovarn, za kar predvi-
Delovno predsedstvo občnega zbora IGD. Od desne: Ivan Mežnar, Vinko Keržan (predsednik) in Jani Bric; četrti, Franc Mali, dosedanji predsednik IGD PL, bere svoje poročilo. Foto: B. Bizjak
(Nadaljevanje s 1. strani)
Najmanj 18 dni in največ 30 dni. Izjemoma 35 dni, če ste že stari 50 let. Mladoletnim delavcem, mlajšim od 18 let, je dopust podaljšan za 7 dni.
Število dni dopusta narašča z delovno dobo, kar je prikazano na razpredelnici v našem pravilniku o delovnih razmerjih, na 26. strani. Na tej in naslednjih straneh so napisani še drugi pogoji, ki pa so od primera do primera različni — npr. določeno število dni dopusta pridobi posameznik, če izpolnjuje v pravilniku napisane delovne in druge pogoje.
Nihče pa ne more z vsemi dodatki vred imeti več kot 30 (35) dni dopusta. Za dneve dopusta štejejo vsi dnevi razen nedelj. Ker pa imamo pri nas proste sobote, moramo pa jih všteti v dneve dopusta, vsakemu odštejemo toliko dni dopusta, kolikor tednov (sobot) bi zajeli s celotnim številom dni. Za 18—23 dni dopusta odštejejo 2 dni in ostane 16—21 delovnih dni za dopust; za 24—29 dni odštejejo 3 dni, ostane
21—26 dni, za 30 dni in več pa odštejejo 4 dni od dopusta, ostane 26—31 dni.
Nastane pa vprašanje, ki bega posameznike. Npr. mlajši od 50 let, ki ima nad 27 let delovne dobe ima 30 dni dopusta; izpolnjuje pa še druge pogoje za dodatne dneve dopusta. Teh ne more izrabiti, čeprav mu z odštetim sobotam ostane le 26 dni. Te proste sobote moramo všteti med dneve dopusta.
Želimo, da ne bi bilo več dvomov v zvezi z dopusti, zato dodajamo še to!
Če bi nekdo porabil ves dopust naenkrat, npr. 3 tedne skupaj, bi bile tri sobote (tudi proste) vštete zraven.
Tako bi se zgodilo tudi, če bi porabili dopust v dveh ali treh delih. V resnici pa želi večina delavcev nekaj dopusta izrabiti tudi po dnevih. V tem primeru prostih sobot ne bi všteli v dopust in bi si pridobili več prostih dni, ko je dovoljeno. Da ne pride do tega, že vnapej odštejemo toliko sobot, kolikor tednov dopusta skupaj imamo.
M. M.
Višje nagrade za inovatorje
Delegati delavskega sveta so na januarski seji sprejeli predlog komisije za inovacije, da povečamo pavšalne nagrade za koristne predloge. Predlog smo obravnavali tudi na sestankih samoupravnih skupin. Nekaj pripomb s teh sestankov so upoštevali in tako so sedaj za koristne predloge, za ka-
tere ni možno določiti vrednost po postopku, ki ga določa sporazum, predvidene pavšalne odškodnine od 300.— do 10.000.— din; za neizvedljive, a smiselne predloge pa 200,— din.
Sodelujte, razmišljajte, predlagajte!
M. M.
Naše zimske počitnice na Veliki planini
Vsake počitnice so kratke — tudi šolske poleti, še bolj pa pozimi. Posebno letos, ko so kar za tretjino krajše.
Kadar je lepo vreme je vrsta pred žičnico dolga, če pa obiščete Veliko planino v slabem, meglenem vremenu, pa smučarjev skoraj ni.
Še krajše pa so počitnice v naši koči na Veliki planini, med šolskimi, zimskimi, počitnicami. Takrat je največ prijavljencev, da pa bi večini ugodili smo dva kratka tedna razdelili na štiri obdobja — dva po štiri in dva po tri dni. Človek se komaj navadi na zimske pogoje, pa je že konec prijetnega.
Da ne bi vedno opisovali le naše poletne dopustnike, sem letos obiskal še naše zimske počitnikarje na Veliki planini. Od četrtka do nedelje so tam prebivali: Jože Pustinek, njegovi hčerki z družinama in družina Juvančič. Res, takrat je bila koča dobro izkoriščena.
Prvi in drugi dan so imeli lepo, sončno vreme; toda Velika planina je znana po tem, da se vreme iznenada spremeni, in že v soboto je bilo vse smučišče zavito v gosto meglo, pa še snežilo je. Pri smučanju je bila potrebna pazljivost, saj se v takšnem vremenu kaj lahko izgubiš.
Dobra plat takega vremena pa je, da ni dolge vrste pred žičnico, katere so v lepem vremenu neskončne. No, naši gostje so se tudi ta dan smučali — posebno možje, saj niso želeli zapraviti niti trenutka.
Tudi za malčke je poskrbljeno. V bližini koče je kratka, položna vlečnica »Jurček«, ki
Naši zimovalci pred predilniško kočo.
Od leve — sedijo: Mojca, Nuška, Mateja, Tanja in Urška; stojijo pa Mira Juvančič, Jože Pustinek, Erika Pregelj in Jožica Bregar.
Na sliki manjkajo trije možje, ki pa niso daleč.
je primerna za otroke in tudi za odrasle začetnike. To smučišče je zavarovano pred neveščimi smučarskimi divjaki, ki pogosto povzročijo hude nesreče.
Velika planina pa jo lahko zagode, tudi na drug način. V veselje ali jezo, kakor za koga. Kadar piha močan veter, gondolska žičnica zaradi varnosti ne vozi. Takrat ostanejo obiskovalci na planini. Enodnevne goste, tiste, ki nimajo prenočišča za silo namestijo v hotelu Šimnovec — toliko, da so čez noč na toplem. Tak dogodek pa je bil
neprijeten tudi za našo sodelavko Minko Šmid in njene. Na Veliki planini so zimovali pred Pustinkovimi. Ko bi morali domov, zaradi vetra niso mogli. Otroci so bili veseli, da so ostali še na počitnicah. Minka, pa je na gondolski postaji, ves popoldan, slabe volje čakala na lepše vreme. Veter pa ni ponehal. Vrnili so se v kočo, zgodaj naslednjega dne pa domov.
Toliko zaenkrat. Vabimo vse, ki ste kjerkoli preživeli zimski dopust, da se oglasite s kratkim prispevkom, ki ga bomo objavili. m. M.
Srebrni pajki na Vačah
Litijski taborniki se zbirajo pred osnovno šolo na Vačah, kjer so stanovali. Odšli bodo na smuko na Slivno. Foto: B. Bizjak
Taborniki odreda »Srebrni pajki« so imeli od 21. — 26. januarja 1984 svoje drugo zimsko taborjenje, v osnovni šoli na Vačah.
Med taborjenjem so osvajali nova znanja s področja taborniških ved in spoznavali zgodovinsko preteklost za Slovence zelo pomembnih Vač. Ob večerih so poslušali različna predavanja s filmi in diapozitivi in izvajali svoj kulturni program. Na koncu taborjenja so iz te snovi pisali test znanja, ki je bil za večino zelo uspešen. Obsegal
je tri teme: orientacijo, signalizacijo in zgodovino Vač.
Taborniki se seveda niso samo učili, nekaj manj kot polovico svojega programskega časa so porabili tudi za zabavo in igre na snegu. S seboj so imeli smučarsko vlečnico iz osnovne šole Litija, tako da so se tudi veliko smučali.
Omeniti moramo še izdatno pomoč staršev pri izvedbi taborjenja. Taborniki vedno hočejo združiti prijetno s koristnim in to jim je tudi tokrat uspelo.	c /s
Skoraj polovico dnevnega časa so taborniki preživeli na snegu. Foto: B. Bizjak
Pomerili smo se na beli poljani
Ker so bile ugodne snežne razmere smo tudi letos postavili našo prenosno smučarsko vlečnico — tokrat na travniku v Podrojah.
Tam so v soboto, 28. januarja 1984 pripravili tekmovanje, ki je veljalo tudi za izbirno, za udeležbo na republiškem tekmovanju tekstilcev
— Tekstiliada 1984.
Z udeležbo se ne moremo hvaliti — sedemnajst tekmovalcev in tri tekmovalke je dosti manj kot je smučarjev v naši tovarni. Vse drugo je potekalo v redu. Poskrbljeno je bilo celo za topli napitek.
Rezultati moških:	sek.
1.	Janez Hauptman 35,8
2.	Roman Čarman 4-2,6
3.	Cveto Kos	+ 3,0
Peter Majcen in Veno Pajer sta v drugem teku odstopila.
Ženske:	sek.
1.	Regina Hauptman 47,2
2.	Barbara Najedly 4- 1,0
3.	Marjana Deželak 4- 5,6
Če bo ugodno vreme bodo podobne prireditve še organizirali. Vse, ki se trudijo s takšno organizacijo pa najbolj nagradimo z udeležbo.
M. M.
|g!:
Priprave pred startom. Foto: I. M.
Društvo inženirjev in tehnikov tekstilcev ter osnovne organizacije sindikata naše tovarne vas vabijo na
TRADICIONALNI PLES PREDILCEV
v soboto, 25. februarja 1984 ob 20. uri v dvorani na Stavbah. Igral bo ansambel »Kovinarji« iz Domžal.
Cena vstopnic z rezervacijo sedeža je 170.— din. Vstopnice so že v prodaji pri Miji Sistek —
finančni sektor. Pohitite, število sedežev — rezervacij je omejeno.
x---------------------------------------/
Prizorišče našega smučarskega tekmovanja. Foto: I. M.
Zmagovalec Janez Hauptman drvi skozi cilj. Foto: I. M.
Ob kulturnem dnevu
Spet je za nami 8. februar — slovenski kulturni praznik. Mnogi se tega dne niti ne spomnijo. Morda jim je to le še daljna preteklost iz šolskih dni in se jim danes, ko so odrasli, o tem že ne zdi več vredno premišljevati. Pa vendar je za tako majhen narod kot smo Slovenci, to vsekakor pomemben dan.
Kulturni dan namreč ni samo šolska proslava in guljenje Prešernovih pesmi na pamet, je mnogo več.
Tega dne se spominjamo smrti našega največjega slovenskega pesnika, dr. Franceta Prešerna, ki je izredno veliko idejno, moralno in politično storil za razvoj in uveljavitev slovenskega naroda.
In obenem naj bi bil kulturni dan namenjen tudi naši, predvsem osebni kulturi. Namenjen naj bi bil razmišljanju o tem, kaj smo sami storili za kulturo. S tem ne mislim raznih prispevkov za gledališča in kulturne ustanove, ampak predvsem na naše obnašanje v sodobnem svetu.
Civilizacija nas je potisnila v prehiter tempo življenja, ki nas velikokrat sili, da pozabljamo na ljudi, ki živijo okrog nas. Sredi množice ljudi ostajamo osamljeni in mnogokrat tarnamo, da
nas nihče ne razume, nam nihče noče pomagati. Za to pa smo največkrat krivi sami. Bežimo mimo ljudi in se jim s tem seveda tudi odtujujemo. Ko potrebujejo pomoč, ponavadi nimamo časa, ko pa bi pomoč rabili sami skoraj obnemimo ob spoznanju, da tudi drugi samo hitijo in se ne ozirajo na druge. Pa bi bila včasih dovolj prijazna beseda, nasmeh, kretnja . . . Namesto, da zjutraj mrko hitimo na delo in na prijazen pozdrav samo ne-čimerno zagodrnjamo, raje poskusimo tudi sami biti prijazni in ustrežljivi.
Saj ni potrebno veliko — samo malo dobre volje in naše življenje bi bilo prijetnejše.
Mislim, da bi se o tem morali resno zamisliti in tudi kaj storiti, da se stanje izboljša.
Toda nihče naj ne začne pometati pred tujim, ampak najprej pred lastnim pragom.
Veliko stvari bi še lahko omenila. Kako brezbrižno se obnašamo do narave, družbene lastnine . . . Toda moj namen ni moralizirati. Hotela sem le, da bi se vsaj ob kulturnem dnevu malce zamislili o svojem obnašanju. Če ste se, je prav, če pa se niste, to lahko še vedno storite!
Alenka Jere
LITIJSKI PREDILEC izhaja dvakrat mesečno. Izdajajo ga delavci Predilnice Litija. Odgovorni urednik: Matic Malenšek. Člani uredništva: Branko Bizjak, dipl. ing. Mirko Dolinšek, Martina Kralj, Vinko Keržan in dipl. ing. Andrej Štritof. Fotografije: Matic Malenšek. Številka telefona (061) 881 411 (76). List dobijo člani delovne organizacije in upokojenci brezplačno na dom. Tisk: TK Gorenjski tisk Kranj. Naklada: 1600 izvodov.