poštnina platana v gotovim Cena Din t>- Stov. 261. % V Ljubljani, četrtak 17. novembra 1938. Leto III Obisk romunskega vladarja v Londonu in njegove posledice: Anglija ne bo dala Romuniji posojila Grški in norveški kralj v Londonu London, 17. nov. m. Londonski župan 'je včeraj priredil slavnostni sprejem in kosilo na čast romunskemu kralju Karolu. Pri sprejemu so kralju izročili posebno slavnostno spomenico, pisano na pergamentu in spravljeno v zlatem ovitku. Kralj Karol je imel v zalivalo nagovor, v katerem je poudaril zgodovinske zveze, ki družijo angleški in romunski narod. Poudaril je pomen Romunije, ki leži v najvažnejšem ustju Evrope, kjer se zliva v morje najpomembnejša evropska reka Donava. Po romunskem ozemlju so neprestano hrepeneli razni sosedje, toda Romunija se je neprenehoma, borila za samostojnost in državno nedotakljivost. Gospodarsko blagostanje Romunije pa se ne more zadostno razvijati, če ga ne bo oživljala angleška volja po ohranitvi miru na evropskem jugovzhodu. Mir je mogoče ohraniti samo s pravičnim in primernim razvojem gospodarskega izmenjavanja. Kralj je poudaril, da polaga na gospodarske zveze tabo izredno važnost zaradi tega, ker je prepričan, da so trgovci najkoristnejši in najuspešnejši poslaniki v državah, s katerimi poslujejo. Včeraj popoldne je romunski kralj sprejel predsednika vlade Chamberlaina in zunanjega mi- nistra lorda. Haliiaxa ter se z njima razgovarjal o bodočih političnih in gospodarskih zvezali med Anglijo in Romunijo. Kosila so sc udeležili še lord Runciman, lord Halifax in ostali člani vlade, nato Gort, načelnik imperialnega generalštaba, letalski maršal, prvi lord admiralitcte in drugi visoki funkcionarji. V spremstvu kralja Karla je cela vrsta romunskih gospodarskih strokovnjakov, ki z angleškimi gospodarskimi gospodarskimi in finančnimi krogi razpravljajo o vprašanju tesnejših gospodarskih stikov med Anglijo in Romunijo. Iz finančnih krogov v Londonu poročajo, da Anglija ne ho dala Romuniji velikega posojila, kakor so prvotno mislili in sicer zaradi tega ne, ker je položaj v Srednji Evropi še premalo zanesljiv. Pač pa s kreditnimi olajšavami pospeševala trgovino med obema državama. Anglija hi bila posojilo pripravljena dati, če hi se Romunija odpovedala trgovskemu sporazumu z Nemčijo, po katerem se je obvezala da, bo Nemčiji deset let prodajala večino svojega petroleja, tobaka in žita. Romunija pa tega no more. Kralj Karol je odlikoval londonskega župana z redom romunske krone. Romunski kralj je včeraj dopoldne sprejel v Buckinghamski palači tuje poslanike, ki so akreditirani pri angleškem kralju. Sprejemu je prisostvoval tudi prestolonaslednik Mihael. Uradni obisk romunskega kralja Karla na angleškem dvoru bo jutri končan. Kralj Karol bo odptoval jutri iz Londona v Bruselj, kjer bo ostal nekaj dni kot zasebni gost belgijskega kralja. Romunski kralj se bo na povratku iz Londona v Bukarešto ustavil ne samo v Bruslju, ampak tudi v Parizu, kjer bo imel sestanek s predsednikom francoske republike Lebrunom. London, 17. novembra. AA. Reuter: Grški kralj -Turij II. je bil povabljen v Buckinghamsko palačo, kjer se je nekaj časa razgovarjal s kraljem Karolom romunskim. Norveški kralj Haaknn je prispel včeraj oh 23.20 v Douer. Na železniško postajo Viktorija v London je prispel ob 15.30. Skupina dr. Puca v Ljubljani se |e odločila za abstinenco pri volitvah I Ljubljana, 17. novembra. Iz poučenega vira smo bili obveščeni, da so se pogajanja med Kramcrjevim krilom JNS in med skupino bivšega ljubljanskega župana dr. D. Puca ter dr. Koruna glede skupnega nastopa na listi dr. Mačka v Ljubljani razbila. Skupina dr. Puca je zaradi tega sklenila, da razglasi za volitve 11. decembra abstinenco in da pozove svojo somišljenike v Ljubljani, naj se volitev ne udeleže. Pogajanja med obema skupinama so se razbila zaradi nepopustljivosti Kraincrjevcev. Diktator Pera*spet v toči jajc Belgrad, 17. novembra, m. Današnje »Vreme« »prinaša daljše poročilo iz Negotina o velikem neuspehu, ki ga je v teh krajih doživel šef JNS Peter Živikovič. Po teh poročilih so kmetje iz vasi Mokranje pričakovali Pera Živko.viča, ki sc je pripeljal tja z dvema avtomobiloma, s krampi in motikami ter ustavili njegov avtomobil. Živkoviča in njegovo spremstvo so takoj obsuli z gnilimi jajci — kakor leta 1937 ob izletu JNS v Ljubljano ■— spremljevalce pa še pretepli. Živkovič je pobegnil v bližnjo hišo, od koder so ga rešili šele orožniki, ki so kmalu prišli tja ter naredili red. Razjarjena množica ljudstva je pa med tem prevrnila Zivkovičev avtomobil v obcestni jarek. To poročilo o pravem razpoloženju med srbskimi volivci v rojstnem kraju Pera Živkoviča je bistveno drugačno, kakor pa piše o shodih v Negotinu okrožnica slovenske JNS št. 105 z dne 6. novembra 1938... Iz drugih krajev prihajajo poročila o novih Izstopih iz JNS zaradi političnega sodelovanja te stranke z dr. Mačkom. Tako je med drugim v Banjaluki izstopil iz JNS bivši poslanec Milan Grubanovič ter vstopil v JRZ. Pred političnimi in gospodarskimi.pogajanji med Nemčijo in ČSR Praga, 17. novembra. AA. Havas: Zvedelo se je, da bo zunanji minister Chvalkovski med svojim obiskom v Berlinu z nemškimi državniki proučeval vprašanje jamstev za nove češke meje. Chvalkovsky bo z v. Ribbentropom proučil mednarodni položaj. Ker bo navzoč tudi general Husarek, bodo govorili tudi o tehničnih vprašanjih, predvsem pa o veliki avtomobilski cesti od Dresdena do Husta, in o kanalu med Donavo in Odro. češkoslovaška vlada je odredila splošni popis beguncev, ki nimajo pravice do češkoslovaškega državljanstva. Oblasti bodo poleg tega začele z revizijo pravice do državljanstva, ki so si ga gotove osebe pridobile 1918 leta. Ta revizija bo prizadela posebno Trgovska pogodba med Anglijo in Ameriko najvažnejši letošnji gospodarski dogodek, bo podpisana noec Washington, 17. nov. o. Težko pričakovano trgovsko pogodbo med Združenimi državami in med Anglijo in Kanado bodo podpisali nocoj ob 22* v Beli hiši. Za Ameriko bo pogodbo podpisal zunanji minister Cordell Hull, za Anglijo poslanik Lindsay, za Kanado pa predsednik vlade Macken-zie King. Trgovska pogodba začenja dobo tesnega gospodarskega in političnega sodelovanja med Združenimi državami in med Anglijo. Celotno besedilo pogodbe bo objavljeno jutri zjutraj in vse- buje poleg splošnih načelnih določil na stotine tarifnih postavk. Besedilu pogodbe bo priložena izjava angleške vlade, da je Anglija pripravljena pogajati se z Združenimi državami o nadaljnem znižanju takS' za ameriško izvozno blago, ko bo Amerika preklicala omejitve za uvoz angleškega blaga H v Ameriko. Nova trgovska pogodba, ki je najvažnejši svetovni gospodarski dogodek letos, bo veljala tudi za Irsko, za vze angleške kolonije in dominione. Francosko gospodarsko odposlanstvo je odpotovalo v Bukarešto: Tudi Francija obrača pozornost na Balkan Pariz, 17. novembra, o. Za Anglijo je začela obračati balkanskim državam in njihovim tržiščem svojo pozornost -tudi Francija, ki ima glede tega pripravljene velike gospodarske in politične načrte. Predsinočnjim je odpotoval iz Pariza ravnatelj oddelka za trgovinska pogajanja in pogodbe Alphand na čelu gospodarskega odposlanstva, ki bo mesec dni prebil v Bukarešti, Sofiji in Belgradu. Veliki preobrati, ki so v zadnjih mesecih zadeli Srednjo Evropo, ustvarjajo potrebo, da se trgovinski odnosi Francije z njenimi tržišči v tem delu Evrope preurede. Francija je neverjetno veliko denarja vložila v teh krajih, ki jih je treba sedaj zavarovati in ohraniti. Kar se tiče trgovine, mora Francija obdržati svoj položaj, vendar pa ne gre tu za kako konkurenco, ali za kake druge namene, ker so te države srednje Evrope poljedelske. Pogajanja bodo naletela na številne težave, posebno glede plačevanja. Odnos franka do valut teh držav Franciji cnemogoča, da bi kupovala veliko na teh tržiščih. Klirinški sistemi, so pripeljali do ogromnih zaostankov v plačevanju. Francosko gospodarsko odposlanstvo bo imelo nalogo, da najprej zagotovi pravilno poslovanje plačilnih sporazumov in da omogoči zboljšanje izmenjave blaga. V tem smislu bodo sklenjeni novi sporazumi z Romunijo in Bolgarijo. V Ju- časa septembrske krize, in ki niso vršili državljanske dolžnosti. Na drugi strani je vlada Karpatske Ukrajine sklenila očistiti deželo vseh tujih političnih agentov, plačanih od inozemstva, ki razširjajo med prebivalstvom lažnjive vesti. Češkoslovaška vlada je v oktobru prepovedala delovanje komunistične stranke. Sedaj pa je bila objavljena uredba, ki pravi, da bo vsak poskus komunističnega delovanja kaznovan tudi denarno. Kazen bo znašala 5000 Kč. goslaviji pa bo odposlanstvo pripravilo pogoje za novo jugoslovansko-francosko konferenco v Parizu, na kateri se bosta pogajali obe vladi. To je določil že zadnji sporazum med Jugoslavijo in Francijo. Nova doba v razmerju med Anglijo in Italijo je nastopila po včerajšnem angleškem priznan u italijanskega cesarstva Rim, 17. novembra, o. Anglija je včeraj uradno priznala italijansko cesarstvo, s čimer je nastopila nova doba v odnošajih med Anglijo in Italijo, ki bo ogromnega pomena za bodoči evropski politični razvoj. O obisku angleškega veleposlanika v Rimu pri italijanskem zunanjem ministru Cianu je bilo izdano sledeče uradno poročilo: Zunanji minister grof Ciano je sprejel angleškega veleposlanika lorda Pertha, ki mu je pri tej priliki uradno sporočil, da je angleška vlada izdala sklep, s katerim priznava italijansko suvereniteto nad Abesi-nijo, in da bo zaradi tega angleški veleposlanik v Rimu ponovno akreditiran pri kralju Italije in cesarju Abesinjje. Grof Ciano je sprejel to sporo- čilo na znanje in zaprosil lorda Pertha naj ob "vesti angleško vlado, da italijanska vlada zelo visoko ceni to dejanje. Stefani: Italijansko-angleški sporazum, ki je včeraj stopil v veljavo in katerega tekst je bil objavljen 16. aprila letos, vsebuje zapisnik in osem Prilog. Pogodbenici sta se zavezali s pogodbo, da bosta vzpostavili miroljubne odnošaje in sodelovanje pri delu za mir in splošno varnost. Osem i razum i prilog se nanaša na sporazum od 2. januarja 1937. katerim « tem sta se obe državi obvezali, da bosta ohranili J vičnejšii Utti-jifV;* ft . : ........ nekdanje stanje na Sredozemskem morju, da bosta izmenjavali vojaška obvestila, spoštovali politično neodvisnost in nedotakljivost Arabije in Jemena; da bosta ohranili ravnotežje postojank in pravic na otokih in v Rdečem morju; da bosta pobijali propagando, ki je škodljiva za interese obeh držav; sporazumeli sta se glede vojaških obveznosti domačinov v italijanski Vzhodni Afriki; glede pravic svobodne plovbe skozi Sueški prekop, glede jezera Tsane in končno glede svobodne veroizpovedi in ravnanja z angleškimi misijonarji v Vzh. Afriki. Diplomatski urednik agencije Štefani piše: Sporazum med Italijo in Anglijo se je začel izvajati. Anglija je priznala italijansko cesarstvo. Doba burnih dogodkov je zaključena. _ Poslej slone odnošaji med Veliko Britanijo in Italijo na enakopravnosti dveh imperijev. Razčiščeni so številni pojmi, omejene koristi in določena območja vpliva. Vse to je še pred dolgim časom predvidel duce in po njegovi volji se je položaj v marsičem razčistil. Priznati pa moramo tudi Chamberlainov« zasluge, ki se je izkazal za odličnega državnika v času, ki ni bil ravno miren. Zato moramo izražati svoje priznanje grofu Cianu in lordu Perthu. Sporazum med Italijo in Anglijo je nov dokument, s katerim se versajske razvaline zamenjujejo s pravičnejšim redom! Moški suknič zemenjal za ženski plašč Kranj, 16. novembra. Ko je hotela v nedeljo zvečer gospa N. N. iz Bučarjeve slaščičarne oditi domov na Klanc pri Kranju, je zapazila, da njenega novega zimskega plašča ni več, namesto njega pa je visel na kljuki moški suknjič. Zet g. Bučarjeve, g, Pavečič ji je svetoval, naj gre na železniško postajo, kjer se bo tam za tatom gotovo pokazala kakšna sled. Gospa je takoj odšla z g. Pavečičem na kranjsko železniško postajo ter pazljivo ogledovala popotnike. Nenadoma je pograbila mladega, morda 26 let starega fanta in zakričala nad njim, da ima njen plašč. Ujeti ptiček 6e je prijazno brez zadrege nasmejal in dejal, da je bil pravkar v Bučarjevi slaščičarni, kjer mu je nekdo ukradel suknjič, zato si je vzel za prvo silo kar ta ženski plašč. Pavečič ga je zavrnil, da ima suknjič še vedno v slaščičarni. Prijel ga je in odvedel v Kranj. Fant je med potjo izročil plašč, potem pa je hotel odnesti svoj suknjič iz slaščičarne. Tu so ga gostje prijeli in Pavečič ga je odpeljal na orožniško postajo, kjer so mu orožniki temeljito izprašali vest. Baje tudi suknjič, ki ga je bil pustil v slaščičarni, da bi ga zamenjal za ženskega, ni bil njegov, temveč ga je ukradel nekje v Ljubljani. Belgijska vlada je poostrila obmejno nadzorstvo, da bi preprečila beg nemških Judov čez svojo mejo. Angleško-ameriška trgovska pogodba bo začela veljati 1. januarja in je sklenjena za tri leta. Mussolinijev sin Vittorio bo v kratkem dospel v London, baje po zasebnih opravilih. Zveza francoskih bivših bojevnikov je na seji sprejela sklep, da ne more odobravali vladnih ukrepov, s katerimi bodo znižali pokojnine invalidom in podaljšali dobo, po kateri imajo bivši bojevniki pravico do pokojnine. O nedeljskem govoru dr. Stojadinoviča, v katerem je poudaril nespremenljivost in nedotakljivost naših meja, pohvalno piše francoski tisk v obširnih člankih. Posmrtne ostanke pokojnega turškega predsednika Kemala Ataturka so včeraj položili na mrtvaški oder v palači Dolma Bagče v Carigradu. Ljudstvo jc začelo v ogromnih množicah prihajati kropit. 300.000 ljudi je gledalo pogreb pokojnega nemškega diplomata von Ratha v Diisseldorfu. Japonsko-ncmški kulturni sporazum je včeraj sprejel državni svet v Tokiu. Predsednik finske vlade Holsti je odstopil in se bo umaknil iz političnega življenja. Holandski knez Bernhard je včeraj z avtomobilom odpotoval v Poznanj na Poljsko. Zahtevajte povsod naš list!] Vesti 17. novembra Japonska vlada jo zavrnila zahtevo angleške, francoske in ameriške vlade, da bi bila spet dovoljena svobodna plovba po reki Jangce. Zavrnitev je izzvala veliko ogorčenje, ker vidijo v njej japonski poskus, da bi bila onemogočena mednarodna trgovina s kitajskimi mesti ob reki. Pri pogrelm pokojnega Kemala Ataturka bodo Sovjetsko Rusijo zastopali pomočnik zunanjega ministra Potemkin ter podadiniral Jumačev. Judovski avtomobilski klub v Nemčiji je bil včeraj oblastno razpuščen. Zveza holandskih izobražencev posreduje pri vladi, da bi odprla mejo za judovske begunce iz Nemčije. Mussolini jc sprejel nemškega filmskega režiserja Luisa Trenkcrja in se z njim razgovarjal o tem, kako bi bilo mogoče dvigniti italijansko filmsko proizvodnjo. Litva hoče postati v vseh evropskih sporih nevtralna in hoče živeti s svojimi sosedami v miru, je izjavil pomočnik zunanjega ministra nemškim časnikarjem. v. y. ®'mu se ie končal tečaj za ljudskošolske učitelje, ki so se pri tej priliki natančno seznanili z vladnim načrtom o razlagi plemenskega vprašanja in plemenskih načel v italijanskih ljudskih šolah. Južnoazijska gospodarska konferenca se bo začela 22. novembra v Tokiu. Na njej bodo sodelovali zastopniki Japonske, Mandžurije ter onih kitajskih pokrajin, ki so pod japonsko oblastjo. Nova turška vlada je včeraj dobila soglasno zaupnico na seji poslanske zbornice. Predsednik vlade je izjavil, da bo Turčija ostala zvesta isti zunanji in notranji politiki, ki jo je začel Kemal Ataturk. Holandija ne more dovoliti nemškim Judom, da bi se neomejeno naseljevali na njenem ozemlju, ker se Judov danes vse države branijo in ker ga ni naroda v Evropi, ki bi ne bil razpoložen proti Judom. Francija se bo branila sleherne okrnitve svojih kolonij in bo z vsemi sredstvi ohranila vso posest, ki jo je imela konec svetovne vojne Tako je izjavil včeraj predsednik vlade Daladier na vprašanje poslanca Taittingerja, ki predseduje skupcinskemu odboru za kolonije. Olomuški nadškof in škof Kraljevega Gradca sta včeraj dospela v Rim. Norveška kraljica je bila včeraj operirana v Londonu. Prvi del novega italijanskega državnega *a-konika bo izšel v začetku decembra. Vsebuje novo italijansko rodbinsko pravo. Nova madžarska vlada je včeraj prisegla. Pravijo, da bo njena politika bolj desničarska, kakor je bila do zdaj. Londonski judovski odbor pripravlja spomenico, v kateri bo od vlade zahteval, naj dovoli nemškim Judom neomejeno priseljevanje v Anglijo. /a spomenico upajo nabrati milijon podpisov. Prestolnica Turčije se bo odslej imenovala Ataturk, tako jo sklenil sinoči mestni svet v Ankari v znamenje hvaležnosti do pokojnega predsednika Kemala. Na včerajšnji seji angleške vlade so se raz-govarjali o obisku ministrskega predsednika in zunanjega ministra v Parizu. Italija namerava zahtevati od Francije, naj ji prepusti železnico iz Addis Abebe do pristanišča Džibutija in tudi pristanišče samo. Šele potem bi Italija bila pripravljena skleniti s Francijo podoben sporazum, kakor ga je z Anglijo. Ameriški poslanik v Berlinu je pri nemški vladi uradno protestiral zaradi nasilij nad Judi, ki so nemški državljani in sporočil, da zahteva ameriška vlada odškodnino za te svoje državljane. O jugoslovanskih volitvah piše uradno glasilo italijanskega zunanjega ministrstva in pravi, da dr. Stojadiiiovič zaradi svojega uspešnega dela lahko mirno pričakuje 11. decembra. Predsednik francoske vlade Daladier je včeraj govoril na seji radikalne stranke in dejal, da se je mednarodni položaj zadnje čase zelo izboljšal. Stranka je predsedniku izrekla zaupanje. Belgijski kralj Leopold II. bo v kratkem uradno obiskal Holandijo. Nekateri evropski listi poročajo, da se bodo pri tem obisku raztovarjali o morebitni združitvi Holandije z Belgijo ali pa vsaj o čim tesnejši vojaški, politični in gospodarski zvezi zaradi lažje obrambe obeh teh dveh inalih držav. Slovitega jugoslovanskega opolnomočenega ministra dr. Bodija, znanega po tihotapljenju preprog, s čimer ie oškodoval državo za težke milijone, so zaprli v Chambrayu v Franciji. Preiskovalno sodišče ga je po nekaj dneh izpustilo na začasno svobodo, dokler se ne bodo odločili ali ga izroČe naši policiji ali ne. Bivši predsednik ČSR dr. Beneš bo v Parizu izdajal svoje glasilo, s katerim namerava v tujini napadati novo češkoslovaško državo in njeno vlado. Urednik tega glasila bo bivši glavni urednik »Lidovih Noviiu Ripka, znan po svojih strupenih člankih proti naši državi in sedanji vladi. Izstopanje iz katoliške Cerkve je po zadnji uredbi Hitlerjevega namestnika za Avstrijo spet mogoče brez slehernih ovir, ni pa dovoljeno brez slehernih formalnosti prestopiti iz katere druge vere v katoliško. Vrhovni poveljnik kitajske vojske maršal cankajšek je imel te dni daljši razgovor z angleškim poslanikom pri kitajski vladi. Raz-govarjala sta se najbrž o morebitnem angleškem posredovanju za sklenitev miru na Kitajskem. Poštno cenzuro nad pismi, brzojavi in po-šiljatvami je včeraj odpravila češkoslovaška vlada. Balkanska tujskoprometna konferenca se je začela včeraj v Atenah. Pogodbe med Portugalsko in Anglijo, s katerimi jamči Anglija za portugalsko posest v Afriki, še vedno veljajo, če naj verjamemo angleškim izjavam na glasove, ki trdijo, da bosta Anglija in Francija vzeli nekaj portu-#r'skih kolonij in jih dali Nemčiji. Za brezposelne obvezno delovno službo? ^Brezposelnost, to Je goric, kdor ga ne skusi, ta ne ve.. Slovenske Konjice, 13. novembra. Zima prihaja in z njo čas, ki bo zelo hudo zadel siromake. Čim bolj se zima bliža, tem večji strnil se jih loteva, kako jo bodo preživeli. Ti siromaki so revni delovni sloji in brezposelni. Prvi imajo Se edino to dobroto, da »odo dolge zimske mesece krajšali čas zu toplo pečjo, čeprav v slabših prehranjevalnih razmerah. Hudo pa bo vsem brezposelnim, ki so navezani na potovanja; ti bodo kljub mrazu in drugim zimskim neprilikam izročeni cesti. Da je brezposelnost socialno zlo današnjega modernega časa, ne bomo tukaj govorili, saj se je za to porabilo že veliko papirja in črnila. Vendar smo vsi poklicani, da ga pomagamo rešiti, dokler ne bo vsaj v glavnem življenjsko vprašanje tisočev brezposelnih ljudi, bratov trpinov urejeno povoljno za vse. V očigled sistemu današnje človeške družbe brezposelnih itak ne bo popolnoma zmanjkalo kljub vsem prizadevanju. Raua brezposelnosti se bo zacelila šele takrat, ko bo svet urejala prava gospodarska, socialna politika v smislu velike zapovedi o ljubezni do bližnjega. Ko človek vidi prezebajoče reveže na cesti, se mu morajo zasmiliti. Kaj bo počel siromak v nastopajočih mesecih? Poleti se že še vsak nekako preživi. »Brezposelnost, to je gorje, kdor ga ne okosi, ta ne ve.. .<, tako pravijo in pojejo. Poleg tega obupani mladeniči, ki niso brezposelni po lastni krivdi, tožijo, da se jih sleherni boji in vidi v njem nekaj nižjega. Svoje življenjske zgodbe pripovedujejo kot mladi starci, ki so svojo kariero že dokončali, kot da so jim razkrite že vse uganke življenja. In česa si žele? Ničesar drugega kot delo. Seveda bi se najraje vrnili k tistemu delu, ki so ga pred eksistenčno krizo vršili. Tej želji sicer ne more nihče ugovarjati, vendar pa je v teh razmerah neizvedljiva. Ker pa brezposelnost ogroža obstoj tako prizadetega poedinca kakor družbe, je nujno, da se začne z energičnim reševanjem tega žalostnega vprašanja. Treba bi bilo 'vse brezposelne zaposliti v obvezni delovni službi, delovnih organizacijah, kot n. pr. v novi češko slovaški. Kakor izgleda, se bo ta način najboljše obnesel. Takšna služba ima sploh največ prednosti: ohranja čut človečanstva, ljubezen do dela in življenja v dostojni oskrbi ob najliolj-sem redu in disciplini. Tako bi brezposelno delavstvo ne propadalo telesno in duševno, kot se dogaja sedaj. Podpore pa so le zasilne in v moralnem oziru kvarne. Dejstvo je, da so slične odredbe potrebne že prvič zaradi izprijenih tipov, ki nočejo delati; v obvezni delovni službi pa bi postali koristni sebi in vsemu javnemu življenju. Torej uredimo za brezposelne obvezno delovno službol Ljubljana od včeraj do danes Zadnja dva dneva sta potekla v Ljubljani prav mirno. Nobenih posebnih dogodkov nista zaznamovala. Ne v bolnišnici ne na policiji in tudi ne na reševalni postaji nimajo zabeleženega ničesar opaznejšega in zanimivejšega. Tudi javno življenje je mirno — razen velike politično deba-terske aktivnosti, ki se ji vdaja med občinstvom od šolarjev pa do upokojencev prav vsa. Avtomobilov se je treba varovati V ljublj. bolnišnico so pripeljali 28-letnega Fr. Ahačiča, ki je v službi pri baronu Bornu na njegovem zemljišču pri Sv. Ani nad Tržičem. Ahačič se je peljal z motornim kolesom iz Tržiča proti Begunjam, pa ga je podrl neznan avtomobilist ter ga močno poškodoval po glavi in po telesu. Ahačičeve poškodbe so precej hude. Podobno nevšečnost je doživel tudi 30-letni Ignacij Zakrajšek v bližini Št. Ruperta na Dolenjskem. Po nesreči je zašel na cesti pod tovorni avto, ki ga je poškodoval na rokah in tudi na nogah. Kvartopirci bodo počivali na pogradu Že dalj časa se po nekaterih naših gostilnah zamujajo poklicni kartaši, ki s svojimi triki goljufajo poštene ljudi. Kvartopirstvo je strast in listi, ki izgublja, iz jeze igrajo vedno višje in ne nehajo prej, dokler ne zapravijo vsega. Prepredeni lopovi, ki so dobro organizirani, se vse-dejo k mizi, kmalu privabijo nevedneža, ki mu igralska živica ne da miru in začne se tragedija. Spočetka mu dovolijo, da nekajkrat dobi, pozneje pa začne izgubljati in izgublja tako dolgo, dokler nima več niti beliča v žepu. Tak revež v igri pozabi na dom, na ženo in na otroke, slep je za ves svet, dokler igra. Dva trgovska potnika sta po srečno in donosno opravljenih poslih sedla v neki gostilni v Kolodvorski ulici h kozarcu vina. Ni trajalo dolgo, pa sta že bila v mreži poklicnih kvartopircev, ki so ju prav v kratkem času osušili za nekaj težkih tisočakov. Ali kaj, ko ie pred konec tega »igrokaza« vstopil v ta lokal pravi »igro-kaz« — detektiv, ki je kljub naglemu preplahu in splošnemu »pobegu« teh kvartopircev enega zagrabil za ovratnik ter ga odpeljal na policijo. Na kriminalnem oddelku so tega možaka malo zaslišali, pa so iz njega izvekli kar precej. Zvedeli so, da teh kvartopircev »ni eden, ampak cel legion«. Dobro organizirana sleparska družba je že dalje časa »kopala zlato« po raznih slovenskih krajih, tako na Jesenicah, v Radovljici in v Kranju. V Kranju so v eni sami noči »zaslužili« dobrih 30.000 din. Zdaj bo tej škodljivi zalegi za precej časa odklenkalo; o svojih »zlatokopih« bodo lahko sanjali na trdem lesenem pogradu. Nova viška sola Staro poslopje viške meščanske šole ni več ustrezalo zahtevam. Učni prostori so bili prenatrpani. Zato jo viška občina kupila stavbišče ter ga že svoj čas oddala v najem s pogojem, da ga mora najemnik vrniti, čim začno zidati novo meščansko šolo. Nova meščanska Šola bo stala med Tržaško cesto in Cesto XV., tako da bo od regulacijske črte na Tržaški cesti 10 m vstran. Vhod v novo šolo bo s Tržaške ceste. Zazidana ploskev meri 1200 m!, stavba pa bo zavzemala 15.000 m3 Igrišču in vrtovom bo namenjenih 4b00 m . Novo poslopje bo v vsem ustrezalo sodobnim higienskim, gradbenim in pedagoškim načelom. Posebnost t» nove meščanske šole bo zavetišče pred plinskimi napadi. V zgradbo se bodo vselili iz stare meščanske šole zanesljivo že prihodnje leto. Mraz fe zdrav Te dni je v našem mestu zlasti zjutraj in zvečer kar pošteno mrzlo. Človek že skoraj ne more več brez suknje na cesto. Meščani pa so z vremenom to vrste prav zadovoljni, saj vedo, da suh mraz ne škoduje. Nevarno je le deževno in snežno mrzlo vreme, v katerem se človek lahko prehladi, da še sam ne ve, kdaj. Veliki šahovski boj na Holandskem F,ne premagal tud« dr. Alfehtna — Polovica turnirja končana Bazen partij, ki so bile prekinjene, je zdaj končanega polovica turnirja, na katerem vihtijo »šahovskega uma svetli meč« najboljši svetovni šahisti. V drugi polovici bodo igralci »zamenjali prostore« oziroma barvo svojih figur. Če je res tolika prednost igrati z belimi postavicami, se bo pokazalo v drugem delu turnirja in tako ne bo nihče prikrajšali in se tudi ne bo mogel nihče izgovarjati, da mu žreb ni bil naklonjen. Žreb je žreb in ne more vtsem ustreči. Tako bodo pa v drugem delu turnirja tudi to njegovo muho prepodili. V ponedeljek popoldne se je začelo sedmo kolo. Po prvi prekinitvi je bila dokončana samo partija,' ki sta jo igrala Capablanca in dr. Euwe. Dr. Euwe se je dozdaj od vseh najslabše izkazal, posebno še, ker je ves šahovski svet od bivšega svetovnega prvaka, čeprav kratkotrajnega, pričakoval vendar nekaj več. Zdaj ga je premagal tudi njegov nekdanji prednik na šahovskem prestolu Capablanca. Druge tri partije so bile prekinjene. Fine je igral s Keresom, Nova cesta k Mariji Snežni bo v nedel o otvorjena Maribor, 16. novembra. 2e pod bivšo Avstrijo in dolga leta po prevratu so si prizadevali prebivalci Marije Snežne, da bi se zgradila k njihovi lepi točki na severu Slovenskih goric primerna cesta. Vsi prejšnji režimi so imeli za njihove prošnje gluha ušesa, sedanja naša uprava pa jim je dolgoletno željo izpolnila. Zgradila se je moderno zidana cesta, ki se odcepi od banovinske ceste St. Ilj—Smurek—Apače ter je izpeljana do vrha k cerkvi Marije Snežne. To je ena najbolj privlačnih in najlepših razglednih točk v Slovenskih goricah, ki pa je bila dosedaj nedostopna, ker ni imela prave cestne zveze. Nova cesta je gotova ter bo v nedeljo slovesno blagoslovljena in otvorjena. Blagoslovitev, ki jo bo izvršil dekan Gomilšek, bo od 2 popoldne. Sodelovali bodo pri tej slovesnosti pevski zbori in godba. G. bana bo zastopal okrajni glavar dr. Šiška. Slavnosti se udeleže tudi Mariborčani, ki se odpeljejo v nedeljo opoldne ob 12 izpred Zadružne gospodarske banke na Aleksandrovi cesti z mestnim avtobusom. Udeleženci naj se javijo do sobote opoldne na telefon št. 23-34 ali pa 21-93. Pod udarom kazenskega paragrafa Ljubljana, 17. novembra. Ta teden se v dvorani št. 79 razpletajo le manjše kazenske zadeve brez vsake napetosti in dramatičnosti. Pred sodni tribunal prihajajo mladi in stari uzmoviči, svedrovci in drugi tipi tu )n tam prav originalni. Vedno je s polici o v konfliktu Kazenska paragrafa 127 in 128 sta prav huda paragrafa ki prijemljeta in grabita srborite, vročekrvne ljudi, če prihajajo v nasprotja z organi javne varnosti in uradnimi osebami. Prav paragraf 128 je hud, ko določa zaradi javnega nasilja tudi zelo hude kazni proti osebam, ki se dejansko lotevajo policijskih organov, orožnikov, davčnih eksekutorjev in financarjev. * Hud nasprotnik in sovražnik policije je Tržačan 1 untar, ki res ne nosi po nemarnem takega imena, je drugače prav priden človek, kot težak dela tam v »štokglajzu«. Samo alkohola ne sme videti, takoj postane divji. Prvega maja letos je popival in hodil po raznih beznicah. Naposled ie zapravil 120 din, trdo prisluženih. Tam v kavarni »Central« je postal neroden in stražnik ga je od-stranil. Ni se^ dal. Z veliko težavo in s pomočjo drugega stražnika ga je naposled spravil na policijsko stražnico. Spotoma je Puntar stražnika ugriznil v levi sredinec, tako da mu je pritekla Kri. Predsednik; »Kako je bilo v kavarni?« Obtoženec, ki je živahno gestikuliral, mahal naokrog z dolgimi rokami, je v tržaškem narečju začel praviti; »Nekdo je imel tri nagelčke. Vzel seP? ]?.YzePa no® m sem mu hotel enega odrezati. Nic ne vem, kaj sem počel. Veste gospodje, da sem bil operiran na glavi? Od takrat se mi v pijači večkrat zmeša.« Predsednik: »Vam je žal, da ste imeli ba-rufo s policijo?« Obtoženec prav skesano: »Prav žal mi ie Pijan sem bil.c 1 Predsednik: »Pravijo, da ste stražnika ugriznili v prst!« 6 • ?btA^n?C; >N® vem' SaS nisem pes, da bi gnzel. Alkohol me je zmešal.« Stražnik Vehovec je opisal, kakšne težave je imel z obtožencem. Kadar ga ima obtoženec pod kapo, je nasilen. Je star znanec policije. Med razpravo so naposled dogurli, da je bila nedavno vložena še druga obtožnica proli Tržačanu Puntarju, ker se je 11. septembra vnoči sprl s policijskim stražnikom. Razprava je bila preložena in boste obe obtožnici združeni. Predsednik obtožencu: »Danes lahko greste, drugič boste kar za dve dejanji odgovarjali.« Strasten d«v|i lovec Lovrenc Dragar, star 31 let, doma iz Podgorice pri Črnučah, je strasten divji lovec. Drugače pa je skoraj več na varnem po arestih, kakor na svobodi. Presedel je zaradi lovskih tatvin, pretepanja in sličnih deliktov že nad- 5 let. Pri vojakih je bil pred vojaškim sodiščem kaznovan na 5 let robi je, veliko vojno sodišče v Belgradu pa mu je kazen znižalo na 2 leti in 5 mesecev. Pred malim Senatom, ki mu je predsedoval s. o. s. dr. Fellaher, se je včeraj zagovarjal zaradi starih lovskih tatvin, zagrešenih konec leta 1933 in v začetku 1934. V lovskem revirju ljubljan- skega odvetnika dr. V. Krejčija je pred božičnimi prazniki ustrelili 600 din vredno srno, po praznikih pa je vjel na zanko drugo, tudi 600 din vredno srno. Okoli sv. Treh kraljev naslednje leto pa je vjel 3 zajčke. Posestniku Jakobu Kokalju v Dragomlju je ponoči 2. januarja 1934 sklatil z drevesa 40 din vrednega petelina. Pri nekem znancu je nato priredil veliko pojedino. Na vsako predsednikovo vprašanje je L. Dragar kratko odgovarjal: »Nič ne veni.« Predsednik: »Ustrelili ste srno!«1 Obtoženec: »Nikoli I Saj še streljali ne znam.« Sodnik: »Bili ste vojak?« Obtoženec: »Pa vsak vojak ne zna streljati.« ^Predsednik: »Priče vas zelo obremenjujejo. Orožnikom ste -'se lepo priznali.« • Obtoženec: »Jaz nikoli. • Nikdar nisem bil ravbšic.« Dragar bo še do 29. t. m. čakal na končno sodbo, ker je sodišče sklenilo, da zaslišili nekatere priče. »Slovenski dom« je edini katoliški popoldnevnik! dozdaj njegovim najnevarnejšim nasprotnikom tega turnirja. V prejšnjem kolu smo že pričakovali, da bo doživel prvi svoj [toraz z dr. Aljehinom. Pa sc je stvar zasukala čisto drugače. Aljehin ni mogel rešiti niti remija več in je moral pred tem silovitim Amerikancem položiti svoje orožje tudi on. Zadnja poročila, ki-smo jih dozdaj dobjli, pravijo, da bo Fine s Keresom v sedmem kolu čisto gotovo izgubil. V prvem delu turnirja b torej le vsaj enkrat premagan, če se nismo prenaglili. Ne da se pa še ničesar reči o ostalih dveh partijah Aljehin : Botvinik in Reshevskv : Flohr. Včeraj je bilo tudi že odigrani)) nekaj prekinjenih partij. Keres je preinugal Reshevskega v partiji iz 4. kola. Reskevsky pa dr. Euweja v partiji iz 6. kola. Remizirali pa so Reshevsky s Capablanco in Flohr z Botvinikom. Stanje je zdaj takole: Fine 5.5 (I). Keres 3.5 (2), Capablanca 3.5. Botvinik 3 (1), dr. Aljehin 2.5 (2), Flohr, Reshevsky 2 (1), dr. Euwe 2. Železniški upokojenci upravičeno prosilo Razmere železniških staroupokojencev vseh vrst, železniških invalidov, kakor tudi novo,upoko-jencev, so postale nevzdržne. Vse življenjske potrebščine so se podražile in so za najmanj 25—40 odstotkov dražje kot leta 1935, Stanovanja sq tako draga, da morajo tudi že novoupokojenci iskati stanovanja, ki niso primerna njihovemu paložaju, kaj šele staroupokjenci. Mestne občine lahko potrdijo, da so 6taroupokojenci primorani iskati pra-stora v mestnih ubožnicah, ker s prejemki, ki jih prejemajo nikakor ne morejo kriti življenjskih potrebščin. To sen upokojenci, kateri so ves čas svojega službovanja plačevali v pokojninske in pen-zijske sklade v zlati valuti, katere je prevzela naša država. So tudi upokojenci z družbeno provizijo, ki so služili pri železnici 40 in še več let, z malo pokojnine* in dnevno dravinjsko doklado 2 dinarja. Podpisano društvo je že neštetokrat osebno in pismeno prosilo, da se njihov bedni polo.žaj izboljša. Da se ta ureditev ne bo šc zavlačevala, je nujno potrebno, naj sc novoupokojencem vrne kar jim je bile* odvzetega. Staroupokojenceni vseh vrst, od najvišjega do najniijega upokojenca, kakor tudi železniškim invalidom naj se njihovi dosedanji prejemki zvišajo na mesečno 300 din. Ta odpomoč naj bi bila za trenutno izboljšanje njihovega bednega položaja do končne ureditve vseh pokojnin za človeka podobno življenje. — Društva železniških upokojencev za dravsko banovino v Ljubljani. Bogat občinski ,revei' Cerknica, 17. nov. Prav zanimivo aretacijo so izvršili te dni cerkniški orožniki. Aretirali s« nasilnega občinskega reveža 81 letnega Franca Jemca. Ta je sicer v gfb(5j#skl oskrbi, vendar pa ob petkih hodi od hiš« do hiše v Cerknici, druge dni pa so ga polne okoliške vasi. še celo v sosednje občine, kamor ne spada njegov delokrog, jo večkrat mahne. Je pa zelo nasilen tudi polnega žganjarčka ne more videti Ko je pretekli ponedeljek zopet stresal svojo nasilnost v nekem lokalu, je slučajno prišel v lokal orožnik in Jemca odvedel na orožniško postajo. Pri preiskavi so našli v molitveniku in v žepih 1133 dinarjev. Orožniki so seveda denar odvzeli in ga oddali tukajšnji občini. Proti pričakovanju pa se Jemec ni upiral, ampak se je izrazil: »Bolje je, da denar oddaste občini, kot pa da bi me spet okradli, kajti ni dolgo od tega, ko mi je nekdo ukradel 600 din.« Povedal je tudi, da na dan pribe-rači od 30 do 40 din. Poleg tega denarja pa ima Jemec tudi v hranilnici nekaj tisočakov. Vagon bombaža v plamenih Včeraj so doživeli na Pragerskem veliko razburjenje. Zvečer okoli 11 je vozil v postajo tovorni vlak z gorečim vagonom. Iz strehe vagona, naloženega z balami bombaža, so švigali visoki plameni, iskre so frčale daleč naokrog in zdelo se je od daleč, da drvi skozi temno noč pošastna žareča plameinea. Na pragerski postaji se je vlak ustavil, goreči vagon so takoj odklopili in železniško osebje je začelo ogenj gasiti. Gašenje je trajalo tri ure, ker so bale vedno znova začele goreti, četudi so bile z vodo kar prepojene, škoda znaša samo na vagonu 17.000 din, na bombažu pa seveda primerno več. Ogenj je najbrž povzročila iskra, ki je med vožnjo padla na suh bombaž ter ga vnela. Mogoče je pa tildi, du so kje v Trstu pri nakladanju delavci kadili, pa je padel komu ogorek cigarete med bale. Ogenj je počasi tlel, dokler ga ni nagla vožnja razpihala. Warren Dufff — Robert Buckner: SADOVI ZEMLJE Roman a slikami Vsi ti razlogi so se ji z vedno večjo težo zbirali v duši. V začetku je oklevala, ali naj gre ali ne, potem je pa lepega dne kar naskrivaj zapustila domačo hišo. Očetu ni o tem povedala niti besede. Vedela je že vnaprej, da bi kakemu takemu namenu najodločneje nasprotoval in ne bi pustil, da bi hči hodila moledovat po pomoč k bratu, ki se je izneveril domu in zemlji ter odšel v mesto za zlatom. Pa tudi sicer ne bi za vse na svetu maral, da bi dekle samo hodilo v mesto. Kdo ve, na kaj vse tam lahko naleti, gotovo pa ne na nič dobrega in pravega. In tako se je Serena lepega jutra, ko je oče navzezgodaj bil odšel z doma po svojih navadnih poslih okoli kmetov, odpeljala v San Francisco. Prav to jutro je inženir Whitney stal na bregu pod rudnikom in gledal v dolino, kjer se je v jutranjem soncu svetila streha Fer-risove hiše. Obupal je bil že, da bo dobil kaf odgovora od dekleta, toda ni hotel pustiti vsega vnemar kar tako. Serena je bila preveč lepa in preveč je zanj pomenila, da tri se ji bil mogel odpovedati kar tako, celo brez zadnjega slovesa. Vmil se je bil po nalogu družbe za nekaj dni v rudnik, da bi sam nadzoroval dela pri novem jezu. To delo je bilo tako kočljivo in tako važno, da ga ni družba hotela zaupati nikomur drugemu, kakor inženirju, ki je bil zasnoval velikopotezni načrt za povečanje rudniškega obrata. 2e predvčerajšnjim, ko se je bil vmil sem, bi bil rad skočil tja dol in se oglasil pri Ferrisovih, da bi bil vsaj na jasnem, kako je vendar ta reč med njim in med Se-reno. Toda ni mogel. Podnevi ga je držalo delo, katerega si ni upal pustiti, ker bi bilo lahko kaj napak, zvečer pa ni maral, ker se ni hotel srečati s Sereninim očetom, s katerim sta bila zadnjič tako jasno in glasno obračunala. Zvečer je bil stari gotovo doma, torej ni mogel imeti upanja, da se bo videl z dekletom, da bo z njim spregovoril, da mu bo razložila svoj čudni, nerazumljivi molk. Dva dni je premišljal, kako in kai bi. Vsako uro je težje prenašal bližino Sere-ninega doma, vsako uro ga je bolj vlekla tja dol. Neštetokrat se je zasačil v sanjarjenju in mislih nanjo ... Danes zjutraj pa je sklenil, da stopi tja dol in naredi konec temu mučnemu čakanju in oklevanju. Zdelo se mu je, da starega Ferrisa najbrž ne bo doma. Delavci *o mu pravili, da dan za dnem vstaja že navzezgodaj in hodi okoli kmetov, ki se pravdajo z rudnikom. Inženir je vedel, da bi prav za prav ne smel od jeza, toda po dveh neskončno dolgih dneh, ko je vedno imel pred očmi rdečo streho Ferrisovega dvorca in je ugibal Se-renine korake pod njo in na vrt«- *>»■ ** , ;lo že vsega čez glav*. In ravno tisto uro, ko je Serena odha-jalla v San Francisco, je Whitney poklical nadzornika Slaga Wintona od delavcev, da bi mu prepustil vodstvo dela za tiste ure, ko ga ne bo tu. Slag Winton je bil še vedno malo nejevoljen zaradi prvega svidenja z novim inženirjem, ko ga je ta s pestjo tako temeljito poučil, kakšno je dostojno vedenje in kakšne so dolžnosti nadzornika v rudniku, Slag je bil drugače dober delavec in zanesljiv človek. Zato je bilo inženirju malo nerodno, da se še nista mogla ob nobeni priliki do kraja poravnati. Zdelo se mu je, da bo možaka čisto pridobil zase, Če mu izkaže zaupanje ob tako važnem delu kakor je novi jez. Ko ga ie dal poklicati, je Slag po stari navadi nekaj zagodrnjal, potem je odložil orodje in počasi koračil proti inženirju. Ko se je ustavil pred Whitnezem, je pljunil vstran, kakor da hoče imeti čista usta za razgovor, ter dejal: »No?« Inženir je stopil k njemu, mu položil obe roki na ramo in mu rekel: »Siagl Moram v Tenspot pogledat, če so prišli neki načrti, brez katerih ne bomo mogli dolgo več delati. Načrti morajo biti v banki, kjer jih moram dvigniti sam. Saj se lahko zanesem na vas, da bo pri jezu vse v redu, kaj?« Slag, ki je mladega inženirja na tihem spoštoval zaradi njegove delavnosti in brihtnosti, je bil malo presenečen nad zaupljivostjo, s katero ga je nagovoril Whitney. Zdelo se mu je dobro, da mu inženir kljub tisti neumnosti ob prihodu toliko zaupa. Prestopil se je in odgovoril: »Mislim, da bol Lahko greste za ves dan, pa ne bo nič drugače, kakor če bi bili tu. Star nadzornik vendar ve, kaj se pravi imeti odgovornost za tako reč. Kar pojdite. Če bo kaj, vas bom poslal iskat.« Whitneyu je bilo prav, da sta tako lepo v dveh besedah opravila. Odkašljal se je, se popraskal za ušesom, potem pa spregovoril: »No, veste .,, tista reč ... no, ko niste poznali... takrat... v začetku ... je zdaj ali right.« Ponudil je Slagu desnico, Staremu se je obraz razlezel v vesel smeh: »AH right! Dobro ste me poučili. Da niste bili tako močni, bi se bilo drugače izteklo. 1 (Foto Warner Bros.; kitne? jc poklical to Ittfto naŽfcofflifta Slftga Mintona iu mu uftloži) roke na tgggt Od tu in tam Dr. Dragotin Lončar, dr. Ivan Stanovnik in dr. Lado Vavpetič so, kakor smo v ponedeljek najavili, včeraj obiskali v Zagrebu dr. Vladka Mačka in mu predložili v odabritev svoje kandidatne sezname, Z njimi vred je bil črnomeljski Hrvat Koren, ki je Mačka informiral o stanju v svojem okraju. Kaj bo 6 solo kandidaturo Marušičevega ljubljenca Ivana Kronovška v celjskem okraju, še ni znano. — Zanimivo je, da se v družbi dr. Ivana Stanovnika blesti ime dr. Lada Vavpetiča, ki je širši javnosti do sedaj skoraj neznan. Pač pa je o njem mano, da se je izkazal za velikega opozicio-nalca ob dneh evharističnega kongresa v Ljubljani pred tremi leti s tem, da je ogorčen prepovedal hišnemu gospodarju, v čigar hiši ima odvetniško pisarno, obesiti najmanjšo vejico zelenja ali zastavo na zunanji strani obeh oken svoje pisarne na Selenburgovi ulici. Nosilec liste JRZ dr. Milan Stojadinovič je pri belgrajskem okrajnem sodišču podpisal izjavo, da prevzema kandidaturo kot nosilec liste JRZ. To izjavo mora potem priključiti celotnemu seznamu kandidatov, ki gre v končnoveljavno potrditev kasacijskemu sodišču in nato še državnemu volilnemu odboru, kateremu načeljuje predsednik senata dr. 2elimir Mažuranič. Mnogo man) kandidatov kakor v Ljubljani bo za štiri poslanska mesta v Zagrebu. Do, sedaj je znano, da bodo samostojne sezname postavile HSS, SDS in JRZ. Skupina okrog Jurija Demetroviča se ni upala sama postaviti svojega seznama, temveč je dobila zavetje na listi JRZ, ki jim je odstopila enega kandidata in enega namestnika. Kljub temu pa volilna pisarna Demetrovičevcev poudarja, da te njihove kandidature na JRZ ne gre prištevati v to stranko, kajti oni 60 se samo »vezali« na listo JRZ. Vseh do 6edaj znanih kandidatov je v Zagrebu dvanajst. Jugoslovenarski trobentač in gromovnik dr. Janko Baričevič je začel mešati štrene voditelju srbskih zemljoradnikov Joči Jovanoviču. Jovanovič je postavil svojo kandidaturo v banjaluškem okraju, a opozicijsko vodstvo je sklenilo, da na seznamu opozicije ne sme kandidirati noben drug član opozicije. Kljub temu dogovoru pa se je Baričevič, ki drugje ni uspel, potrudil, pobral podpise ter prijavil svojo kandidaturo za banjaluški okraj. Seveda je v vrstah mačkovcev nastalo razburjenje. Zadnjo besedo bo spet imel dr. Maček, ki Baričevičeve kandidature najbrže ne bo spTe-jel na svoj seznam. Novi topilnici za svinec v Zvečanu in za cink v Šabcu bo začela graditi znana angleška rudarska družba Trepča Mineš Limited, ki ima v naši državi v rokah rudnik Trepčo. Družba bo dala na razpolago 90 milijonov dinarjev. K temu dejanju je družbo pripravila vlada, ki hoče pospešiti izrabo naših naravnih zakladov in preskrbeti našo državo z vsemi surovinami, da ne bi bili več v tolikšni meri odvisni od tujine. Prva tovarna bo morala biti dovršena prihodnje leto, topilnica cinka pa čez dve leti. Avtomobil, poln potnikov, se je prevrnil v 50 metrov globok prepad blizu Cetinja. Trgovca brata Simonič sta se vračala v družbi svojih otrok z avtomobilom z neke svatbe. Ker reflektorja v poznem večeru nista preveč dobro svetila, je avtomobil zdrsnil v prepad. Na vzdihe in krike so priš-li!?Mižnji kmetje in potegnili iz ruševin ranjence. Trije so odnesli težke poškodbe, ostali pa lažje. Avtomobil pa se je razbil. • f.' . Manekinko Nado Mandič, katero je bil ▼ nekem dubrovniškem hotelu obstrelil njen spremljevalec jud Elijas Izidor, je sodišče vtaknilo v zapor. Pri njej so namreč našli v ročni torbici 15.000 din, a novčanice so bile vse krvave. Očividno je bilo, da je Mandičeva taJkoj potem, ko jo je Jud le obstrelil, imela še toliko moči, da je svojemu mrtvemu ljubimcu pobrala denar. Zaradi tega se bo morala zagovarjati pred sodiščem, čeprav trdi, da ji je denar ponujal jud sam in ga razmetal po tleh, ker mu ni hotela obljubiti, da ga ba vzela za moža. Dalje pravi, da je ranjena pobirala ta denar in odtod krvavi madeži. Mandičeva je imela, kakor je preiskava ugotovila, veliko ljubčkov, ki jih je vse vlekla za nos. Tudi v Ljubljani je bila znana, saj je bila na modni reviji pred leti manekinka. Tudi sedaj, čeprav se je razvedela njena najnovejša nečedna zgodba, so* se javili neki moški in ji ponudili denar. Z alkoholom se je zastrupil mali deček, ker je popil pol litra vročega žganja v Palu pri Sarajevu. Mali Vid Humzuk se je vrtel pri sosedovih, ki so kuhali žganje. Slednjič mu je dal kuhar pol litra vroče pijače, ki jo je deček .popil skoraj na dušek. posledice so se taikoj pokazale. Vid je .začel kot blazen tolči okrog sebe s kolčem, ki ga je našel v bližini. Kmalu nato 6e je zgrudil nezavesten. V bolnišnici so ugotovili, da 6e je deček z alkoholom zastrupil. Da bi se svatba mogla nemoteno izvršiti, je prikril smrt svojega sina kmet Boža Nikčevič iz Stubice pri Nikiiču. V čajsu največjih priprav za možitev hčerke je zbolel Nikčevičev mlajši sin. Prepeljali so ga v bolnišnico, kjer «o ga operirali, vendar pa je fant kmalu umrl. Oče je dabil obvestilo o smrti sina prav na predvečer svatbe. Ponovnih atroškov, ki so v zvezi s pripravami za poroko, se je ustrašil in zato ukazal svojemu 6inu, naj ničesar ne pove domačim. Svatje so se sicer zanimali za mlajšega brata, pa jih je kmet potolažil, češ da leži še v bolnišnici, čeprav so ga na tihem že pripeljali domov. Oče je krsto dal v sobo zakleniti. Sele potem, ko je bila poroka končana in cvatba v kraju, je objavil sinovo smrt. Deset kmetov, ki so sodelovali pri »kaznovanja« nevarnega tatu Dragutina Iliča v Zerjavincih, je zagrebško sodišče obsodilo na večje in manjše kazni, Iliča 60 ljudje zmerom imeli za nevarnega tatiča in ga slednjič pri tatvini tudi zalotili. Besni kmetje so ga zvezali in pretepali. Pri tem so 6e znašli tudi cigani iz okolice, na katere je prej letel sum, da so tisti, ki so v vasi izvršili toliko tatvin, Ilič jim jc bil povod, da so lahko, potrdili svojo nedolžnost ter 6i od kmetov tatu tudi izprosili, da »bodo izvršili preiskavo«. Posledica te preiskave je bila Iličeva smrt, katerega sa cigani neusmiljeno potolkli. 80 letni starec se je pred dvema dnevoma vrgel pod vlak v Zagrebu. Vlak je truplo raztrgal. Sprva niso mogli ugotoviti imena neznanca, 6edaj pa poročajo, da je bil to, Jurij Lesar, ki je zaradi svoje revščine in bede obupal nad svojim življenjem in ni hotel počakati na naravno smrt. Zaradi odpora staršev proti poroki se je ustrelila hčerka bogatega kmeta Milana Novakova v Mokrinu pri Zemunu. Nena je bila lepo dekle. Zaljubilo sc je v železniškega uradnika in se hotelo z njim tudi poročiti. Ker starša nista bila za to, je pobegnila od doma in vse pripravila za poro,ko. Preden je šla v cerkev, pa je lc pregovorila ženi-riai da sta odšla na njen dom, da bi dobila od oče-la blagoslov. Toda oče hčerke ni pogledal, temveč je brez besede odšel. Užaljena hčerka je šla v hišo, snela lovsko puško in se ustrelila v glavo. Avgust Strindberg: „Labodka" Ljubljana, 17. novembra. SnoCnja premiera Strindbergove »Labodke« je bila obiskana precej šibko. Čudno, saj Strindberg pri nas prihaja prav za prav od sile redko na vrsto, povrh vsega pa so tinta njegova dela, ki so že prišla ua naš oder, predvsem Nevesta s krono*: in .vSonuta strahove, pri občinstvu ostala v dobrem spominu. Morda bo pri reprizi in pri 6ledečih predstavah zasedba boljša. »Labodka* je Čudno, svojsko delo žolčnega, upornega in strastno nemirnega nordijskega pisatelja. Vse življenje se je Strindberg s patosom oprijemal neke imaginarne rešilne bilke: togotno je vedno znova zahteval in iskal rešitve za svoj, s plevelom in ščavjem zarasli vrt srca od zunaj, od ženske, ki bi bila sposobna, da bi vzela z njega zakletstvo, od ženske, s katero bi lahko v skupnem življenju in v razumevanju tudi do najbolj intimnega čustvenega utripa lahko užival v svetlobi nezemsko, eterično ljubezen, ljubezen dveh čistih duš, ljubezen kakor jo poznajo samo angeli. Z upornostjo, ki ni hotela biti dostopna uvidevnosti, protivnim razlogom in razočaranjem, ob tem čez vso mero idealističnem hotenju je Strindberg kar po vrsti doživljal razočaranja, pa kljub temu spet zapad&l ob novi ženski v novo vero, slep, trmast in ubog v svoji neizpolnjivi želji. Prečudna in prezagonetna je priroda tega sanjača, te duše, ki si je vse živijenje želela popolne sreče, sreče kakor je morda dana breztelesnim bitjem, neke imaginarne, utopistične sreče, ki je duhovna, ljubezni, ki je višja, sreče, ki ji je ječa šibkega telesa le v napoto. Že je mislil, da je dosegel harmonijo, o kateri je sanjal, za katero je šel z vsem žarom in z vso plemenito strastjo srca, toda to prepričanje in ta varljivi občutek nista trajala dolgo, ker po vseh razlogih treznega razuma in srca, ki se tudi v ekstazi ne zakrkne pred pametjo, nista mogla trajati. Razočaranje je prihajalo za razočaranjem, eno za drugim, strastno v svojo neizpolnjivo željo zaverovana duša pa je pomalem začela veneti, ogorčena je postajala, dolžila je in brez premislekov obsojala, ker je imela za zlobo in pokvarjenost to, kar je bilo po prirodi nujno in neizbežno. Razlogov za razočaranje je Strindberg iskal drugje, zunaj sebe; v ženskah, ki jih je nespametno ljubil, jih je našel; niso ga razumele, bile so sebične, goljufive, pisani cvetovi s strupenim medom. Tako je bil preplavljen s svojim ulopističnim hotenjem, tako samega sebe poln, tako fino občutljiv in ranljiv, da samega sebe ni videl, ampak le tiste, ki so ga ranili. Vsa njegova dela so nekakšna jedka obtožba ženskosti, spačen in krivičen prikaz ženskega bistva; kako blizu nam v svoji nebogljenosti in revni samotnosti prihaja ta uboga duša, ki si je želela irealne popolnosti v ljubezni, ta duša, ki je morala prenašati brodolome ter se dušila v joku in zlobi, pa spet zaplapolala v ekstatični radosti in fanatični veril Padala je v mrak pa spet doživljala veličastna jutra z vsem bliščem; dvigala se je in hitela z radostnimi perotmi kvišku, pa strta omahovala; krhki duši je bilo telo prehuda ječa, razum je bil slep za razloge, bil je krivičen, našel jih je povsod drugod, samo tam ne kjer so bili. Strindbergove obtožbe so enostranske, marsikdaj nas odbijajo s svojo žolčnostjo in z zagrenjenostjo, ki bi jo spoznal vsak razen Strindberga samega. In vendar se nam zdi, da v vseh svojih delih ni povedal pravega, da se ni razkril do kraja, ampak da je z napadi poskušal zakriti ozadje in preglasiti prave vzroke svojega razočaranja. »Labodka« je menda edino delo, kjer se je Strindberg do kraja prečistil v ognju, kjer se je povsem razkril, se v brezumni ljubezni ponižal pred samim seboj in si razdrl vzvišeni sodniški Haik : Lfublfana Nedeljska tekma med hrvatskimi akademiki in našo enajstorico zaključi prvi del ligaškega nogometnega prvenstva. Za zaključek prvega dela prvenstva bomo imeli v Ljubljani priliko vid#ti eno najzanimivejših in najbolj napetih tekem. Za zaključek gostuje v Ljubljani letošnji državni prvak Kašk, ki je bil v Ljubljani vedno najsim-patičnejši zagrebški gost. Haška smo še pred nedavnim poznali kot moštvo, ki je znano po svoji fairnessi in svoji lepi kombinacijski igri. Danes je Hašk ohranil še vedno vse one prednosti, ki jih je imel nekoč. K vsemu temu moramo prišteti še nov Haškov napad, ki je v postavi Me-darič, Koceič, Hitrec, Kacijan in Fink postal izredno nevaren in ne pozna več hiperkombinacij-ske igre. Haškov napad je danes najnevarnejši del Haškovega moštva, ki zna streljati' iz vsake pozicije, in to je že marsikateremu klubu prekrižalo njegove račune. Nedeljska tekma v Ljubljani bo poleg srečanja z belgrajsko Jugoslavijo, s splitskim Hajdukom ena najzanimivejših in najbolj napetih tekem. To je vedela tudi Jugoslov. nog. zveza, ki je za to tekmo v Ljubljani določila enega najboljših sodnikov, g. Stefanoviča. Za druge nedeljske ligaške tekme so določeni naslednji sodniki: v Zagrebu: Gradjanski : Gradjanski (S), g. Stojanovič; v Belgradu': BSK : Slavija ‘(V), g. ftakič; Jedinstvo : Sparta, gosp. Crnkovič; v Splitu: Hajduk : Jugoslavija, gosp. Podupski; v Sarajevu: Slavija (S) : Bask, gosp. Bažant. * Anglija : Irska. V mednarodni nogometni tekmi med Anglijo in Irsko v Manchestru so Angleži katastrofalno premagali Irce z 7:0 (4:0). Vinski most fc soliljj da bi ga dražje prodal Maribor, 16. novembra. Mariborskemu državnemu pravdništvu je bil prijavljen nenavaden primer goljufije. Neki posestnik iz Ploderšnice je prodal Kletarski zadrugi v Mariboru pet polovnjakov vina. Pri nakupu je nakupovalec, zadruge vinski mošt »tehtal« z merilom za vsebino sladkorju. Merilo je pokazalo nenavadno visoko stopnjo sladkorja, zaradi česar je dobil vinogradnik zelo ugodno ceno. Ko pa je vino pripeljal v Maribor kupcu, so ga pred spuščanjem v klet ne samo stehtali, temveč tudi poskusili. Pri tehtanju se je pokazala dogovorjena gostota sladkorja, pri poskušanju pa je bilo vino popolnoma slano, kaMor morska voda. S tem je prišla na dan prebrisana sleparija. Vinogradnik je zmešal v vino kuhinjske soli, da bi s tem dvignil njegovo gostoto. Zaradi te primesi je merilo za sladkor pokn/alo nekaj stopinj sladkorja več, kakor ga je vino v resnici imelo. Kletarska zadruga je prijavila zadevo kletarskemu nadzorniku, kateremu je prodajalec pri zaslišanju svojo krivdo priznal, kletarski nadzornik ga je ovadi! državnemu pravdništvu. Zaplenjena vino pa bo finančna kontrola zlila v kanale prestol. Izpovedal ae je do kraja, se obdolžil nečednosti iu zlobe, ponazoril z genialno kombinatoriko zapleteni boj boljšega s slabšim v sebi, razkazal ves register psiholoških nians v prečudoviti simboliki, ki je znala izdvojiti na svojski način to, kar so romanopisci izdvajali za njim stežka, z mojstrstvom, ki jim jc prineslo slavo, ki pa je bilo doseženo v težkem trudu in znoju, po intuiciji, po metodi in po naziranju, ki je bilo od Strindbergovega povsem različno ter je dane reči gledalo z drugačnimi očmi. Ostro sta v enem srcu ločeni fronti belega in črnega, dobrega in slabega, ki je videli nepopravljivo, do kraja izprijeno, za večno prekrižano. Toda ljubezen brez meja gleda vse z drugim pogledom, ljubezen zna črno obrniti v belo, zlobo v dobroto; prav v sLabodkk nam je Strindberg najbližji, ker je najiskrenejši, kjer si ne prizanaša in se ne boji pokazati grdobije, ki ga muči, pohote, zlobe in zavisti. Vse boljše, vso rešitev, ki je pričakuje, je prelil v belo »Labodko«, vsemu plemenitemu in dobremu je zapel himno v Labodkini in prinčevi materi, v princu in v vojvodi; njegova vera v moč ljubezni je tako velika, njegov optimizem tako močan, da upa v srečen izid; vse slabo v njem se bo kakor sta se kralj in mačeha in zlobni služabniki, uklonilo čistosti in plemenitosti, premagano bo vse temno in ublaženo. Strasti se bodo uklonile čednostim in vzvišeni ljubezni; poslej bodo v duši ostale le še kot mutasti, dobre sestre, ki so se same uklonile in si dale brez odpora izviti orožje iz rok. Toda v zaključnem akordu, v prinčevem življenju, se nam že skoraj zdi, kot bi se začel oglašati dvom, ta srečni izid po Strindbergu že skoraj ni več zaupljiv, težko mu je verjeti. Do kraja je šla vera, do naivnosti, ki naj bi zastrla in prekrila razum in nemirno vrtajoči dvom. Tako tanka je te skorja zaupanja in prepričanja v resničnost vere, ki se ji je srce vdalo! Ne vemo, ne vemo, v zaokroženi drami je tak sklep možen — toda kaj, če ne bo življenje prav kmalu spet prineslo novega grenkega razočaranja I »Labodko« je prav dobro prevedel in režiral Ciril Debevec. Dobra je tudi iranzova inscenacija. Strindbergove simbolične drame pa so v vsakem pogledu eden najkočljivejših oder-skih repertoarjev, če niso izdelane in igrsko koncipirane do poslednje poetično-refleksijske subtilnosti in če igra ni nošena z njegovim prepričanem in prepričljivim patosom, lahko dosežejo prav nasproten učinek kot bi ga morale. Naivne, staromodne nam postanejo, ponekod smešne in banalne. V teh delih se morajo tako igralci kakor režiser vreči brez pridržkov in pomislekov z vso njegovo živo ter naivno strastno vero v avtorjev svet, v njegovo čustvenost in miselnost, ki se izživljata v nekakšnem razumskim razlogom često tujem in kontradiktornem patetičnem simboliziranju, ki ga postavlja in nosi trmasta vera in slepa, neizpolnjiva, pa zagrizena želja. Na premieri to še ni bilo doseženo v izčrpni, povsem odgovarjajoči meri, kar pa tudi ni prav nič čudnega, saj je Strindberg prav temu našemu čutu tuj, tuj stokrat bolj kot Ibsen in Bjornson in drugi nordijci. Delikatne so njegove drame in delikatno jih je treba oživljati na och-u. Vsaka napačna, pa še tako majhna niansa moti in banalizira in zdi se nam, da je bilo takih nians na prvem večeru kar precej. Često je motila burnost, pogosto je razdiral nastrojenje preprosti realizem; zdi se, da večini igralcev te vloge ne odgovarjajo. »Labodko« smo si predstavljali vso drugačno, vse bolj eterično, pravljično mirnejšo kljub simbolizmu, ki je to delo ustvaril; pa tudi drugim vlogam bi se dalo oporekati. Zadovoljila je prav za prav docela skoraj le Marija Vera, ostali samo delno. Vremensko poročilo »Slovenskega doma« Pol vaqcna jabolk ukradel Maribor, 16. novembra. Nenavadna tatvina je bila izvršena v Račah. Zmanjkalo je iz skladišča v Bahlerjevi graščini pol vagona jabolk v vrednosti 17.000 dinarjev. Tatvina se je pripetila na ta način: V ponedeljek je prišel k orožnikom v Račah trgovec s sadjem iz Splita Danilo Živkovič ter je prosil, naj preprečijo, da bi delavci trgovca Peteka odpeljali tovorni avto, naložen z njegovimi jabolki. Orožniki so ugotovili, da je kupil Živkovič od trgovca Kuntnerja v Mariboru 8000 kg jabolk, ki jih je plačal po 3.50 dinarjev. Za ta jabolka mu je našel 20 letni posestniški sin Avgust Pajtler shrambo v Bahlerjevi graščini v Račah. Jabolka so v zabojih vložili v veliko sobo ter so vrata zaklenili z obešanko. Ko je prišel trgovec Živkovič po jabolka, je videl, da jih neki tuji delavci nalagajo na tovorni avto. Odšel je takoj po orožnike. Poizvedbe pri trgovcu Petekn so dognale, da je prodal ta jabolka omenjenemu trgovcu posestniški sin Pajtler Avgust po 2.25 din za kilogram. Petek je že odpeljal okrog 4000 kg jabolk, za katere je plačal Pajtlerju 9000 din. Za ostalo količino pa mu je vnaprej plačal 6000 din. Petek je ravnal v dobri veri, da so jabolka Pajtlerjeva last. Pri zaslišanju je potem mladi Pajtler priznal svojo krivdo, deial pa je, da je nujno potreboval denar, za izplačilo kmetom, od katerih je kupil dva vagona krompirja. Ker ni mogel drugače priti do denarja, pa je prodal jabolka, ki jih je shranil Živkovič v Bahlerjevi graščini. Kraj Barometer-sko stanje Temperatura v C Relativna vlaga v % 00 o 0 KJC> -T o° Veter (»mer, iakost) Pada- vine , ® ■3« a p aT * ** **'g s a % E > Ljubljana 769 8 3-7 0-6 92 10 N, —— Maribor 770-0 6-7 00 80 10 0 _ Zagreb 7734 6-0 30 to 10 NWj — Belgrad /741 60 10 90 10 SW, — — Sarajevo 7/6 4 1-0 •4-0 90 10 0 — — Vis 771-4 16-0 60 80 0 n\v6 — — Split 771-2 15 0 7-0 70 10 NW, — Kumbor 770 9 15-0 40 70 0 NNEs — — Rab 772 4 110 60 70 0 NE« — Dubpovflik 7 92 18-0 5-0 70 0 Ni — — Vremenska napoved: Megleno, in oblačno. , Počasno poslabšanje dosedanjega vremena. Splošne pripombe o poteku vremena v Ljubljani od včeraj do danes: 1/, noči je bilo popolnoma oblačno in megleno (visoka megla) in je tako ostalo ves dan, v noč in ponoči. Daaes, četrtek, 17. novembra: Gregorij Čudodelnik. Koledar Danes, četi lik. Petek, 18. novembra: Odon, opat Obvestila Nočno službo imajo lekarne; mr. Bakarčič, Sv. Jakoba trg 9; mr. Ramor, Miklošičeva cesta 20; mr. Murmayer, Sv. Petra cesta 78. . Filozofsko društvo v Ljubljani bo priredilo V soboto, dne 19, novembra, ob 6 potpoldne v mineraloški predavalnici na univerzi svoje drugo predavanje, Predaval bo g. univ. doc. dr. Stanko Gogala o temi: Svobodno«! — sproščenost. Vabljeni vsi, ki se zanimajo. Vstop prost. Bežigrad — dramatični odsek prosvetnega društva — uprizori v nedeljo, dne 20. novembra 1938 oib pol 8 zvečer v prosvetni dvorani pri Sv. Krištofu Niccodemi-Grudnovo komedijo v treh dejanjih »Učiteljico«. Vsi Bežigrajci kakor tudi ostali vljudno vabljeni. V kraljestvo Dolomitov bo ponovno popeljal g. prof. Janko Mlakar ljubitelje gora, in sicer v petek, 18. novembra, ob 20, v beli dvorani hotela Union. Pri zadnjem predavanju je moralo namreč veliko udeležencev oditi, ker niso dobili prostora, zato se na sploino željo ta večer ponovi. Vljudno vabimo cenj. občinstvo, da se udeleži lepega ski-optičnega predavanja, ki odkriva krasote te alpske skupine. Predprodaja vstopnic Prosvetna zveza, Miklošičeva cesta 7. Tečaji za mizarske pomočnike. Zavod za pospeševanje obrta Zbornice za TOI v Ljubljani priredi zimske tečaji za mizarske pomočnike na Tehniški srednji šoli v Ljubljani. Poučevalo se bo strokovno risanje ab nedeljah od 8 do 12 (4 ure) med tednom v večernih urah od pol 19 do pol 21 pa stavbarstvo (1 uroj, tehnologija (1 uro), kalkulacija (1 uro), geometrija in računstvo (1 uro), oblikoslovje (2 uri), zaJtonodaja (1 uro) in knjigovodstvo (1 ura). Pričetek v nedeljo 27. novembra t. 1, Pismene prijave s točnim naslovom je treba poslati zavodu do 23. novembra t. 1. O sprejemu bodo obveščeni prijavljenci pismeno ter dobe na željq pri zavodu podrobnejša pojasnila. Esperantski tečaj se i>o začel danes ob ".‘0 pri Lovšinu. Ljubljansko gledališče Drama. — Začetek ob 20. Četrtek, 17.: »Car Fjodor«. Red Četrtek. Petek, 18. ob 15: »Izsiljena ženitev, ljubezen zdravnik«. — Dijaška predstava po globoko znižanih cenah od 14 din navzdol. Sobota, 19. nav.: »Žene na Niškavuoriju«. Izken. Znižane cene. Nedelja, 20. nov., ob 15: »Labodka«. Izven. Ob 20: »Trideset sekund ljubezni«. Izven. Opera- — Začetek ob 20 Četrtek, 17.: Poljub. Red A. Pelek, 18.- zaprto. Sobota, 19. nov.% »Kapljice za ljubezen«. Izven. Znižane cene. Nedelja, 20. nov., ob 15: »Gejša«, Izven, Znižane cene. Ob 20: »Aida«. Gostuje ga. Karena. Izven. Znižane cene. Tragedija ruskega carja F j ad or ja, njegova propast in vzpon Borisa Godunova sta motiv drame »Car Fjodor«, ki se bo uprizorila jutri v četrtek za red Četrtek. Dijaška predstava bo seznanila svoje obiskovalce s franco.skim klasikom Molierom. Dve izredno tipični deli iz meščanskega življenja se bosta uprizorili v petek, 18. t. m. popoldne pa cenah od 14 din navzdol. Prva repriza sijajno uspele Massenetove opere »Don Kihot« b« drevi ob 20 v operi, V glavnih vlo.gah bodo nastopili: Kogejeva, Primožič, ravnatelj Betetto. Ostale vloge so v rolkah; Ribičeve, Heybalove, Sancina, Marčeca in Jelnikarja. Dirigent: Niko Štritof, režiser: R. Primožič. Predstava bo za red Sreda. Pereče pomanjkljivosti na celjski postaji Celje je križišče treh železniških prog, glavne proti Dunaju, Mariboru, Ljubljani in Trstu ter stranske drž. proge Celje—Velenje in lokalne proge Grobelno— Rogatec, ki priključi sicer na glavno progo zunaj mesta, vendar usmerja velik del prometa iz gornje doline Sotle v Celje. Kolodvor z zelo živahnim osfebnim in velikim tovornim prometom ima prav dobro lego na vzhodnem koncu celjske ravnine, tako da tudi v daljnji bodočnosti ne bo oviral razvoja mesta. Znatno prometno zapreko dela že danes proga državne železnice Celje—Dravograd, ki zelo ovira pravilen razvoj mesta in redno zvezo med notranjim mestom in Gaberjem Po vsej verjetnosti se bo v bližnji bodočnosti zvezala ta proga preko Zadreške doline ali preko Črnega grabna s kamniško in morda z gorenjsko progo Razširiti bo treba kolodvorske naprave in v ta namen rezervirati ves teren med sedanjo glavno progo od postajnega poslopja do železniškega mostu čez Voglajno in potokom Voglajno, kakor tudi zemljišče, ki ga bodo pridobili pri regulaciji Savinje na ovinku pred Celjem. Slaba je cestna zveza notranjega mesta z Za-vodno ter z ostalimi okolskimi kraji. Na Teharje in proti Rogaški Slatini drži le šest metrov širok in 3.20 m visok podvoz pod železniško postajo. Zvezo čez Breg proti Laškemu vzdržuje lc zasilen lesen most čez Savinjo, Trasa predvideva zgradbo definitivnega mostu od Kolenčeve ulice na Breg, Kolodvor sam ne zmore industrijskega in tovornega prometa v Celju. Po načrtu, ki ga je izdelala železniška direkcija, bodo tiri zavili že pred klancem v rahlem loku, osmeri tfri tovornega kolodvora pa bodo podaljšani za približno 200 m na nasipu, ki ga bodo napravili ob regulaciji Savinje. Približno sredi sedanje struge bo pod tiri železniški podvoz. Tako bo mesto posredno dobilo lepo zvezo s Cesto na grad. Nova cesta bo osem metrov široka. Tudi sedanja celjska postaja, zlasti peron, že davno ne zadošča več velikemu prometu v Celju. Tako je zlasti ob sobotah in praznikih, pa tudi ob delavnikih peron na celjski postaji često prenapolnjen. Že lansko leto smo spregovorili o slabem izhodu s celjske postaje. Vlaki, ki pripeljejo na celjsko postajo, se ustavljajo daleč od izhoda in tako morajo potniki nositi pogosto težko prtljago z nasprotnega konca dc izhoda. Izhod je povrhu še na prostem ter nima strehe, tako da ljudje, ki čakajo svojcev, morajo stat; na prostem' v največjem dežju. Vse to bi merodajn: činitelji lahko odpravili z malenkostnim: stroški. — Izhod bi napravili sredi postaje in sicer tam, kjer sc sedaj prostori za tovorni promet Prizidek, kjer sc zdaj prostori za uradne pisarne bi se podrl ter novo poslopje pomaknilo nazaj, peron pa bi podaljšali proti južni strani. Prav tako bi bilo dobro, če bi prostore poštno ambulanco prestavili na kak drug krai Jadran v sliki in besedi Jadranska Straža je izdala že lepo vrsto raz-■iib publikacij, ki razpravljajo o zgodovini, slovstvu ali drugih vprašanjih ter krasotah našega .Jadranskega morja ter Dalmacije. Letoa pa je presenetila javnost z resnično monumentalno knjigo n prirodnih lepotah in umetnosti našega Jadrana. Izdal jo je Arhiv za propagando Jadrana izvršilnega odbora Jadranske Straže v Splitu, a uredili so jo Fiškovii Cvito, Magjer Drago, Parao Vjeko--Jav in Uvodič Angjeo. Odlični bakro- in knjigo-tisk je od Jugoslovanske tiskarne v Ljubljani. Knjigo »Naš Jadranc lahko razdelimo v glavnem v dva dela in eicer v tekst in slike. V tekstni del spada pet člankov, ki so jih prispevali: dr. Ivo Tartaglia (Naš Jadran), Ivan Meštrovič (Stojimo na straži), dr. Mihovil Abramič (Kulturno-zgodo-vinski pregled do prihoda Slovanov), dr. Ljubo Karaman (Umetnost na vzhodnem Jadranu), dr. zgodovinskih in zgodovinskih dob in njih prebivalcev. Paleolitska doba ni zapustila v Primorju nobenih najdb. Nasprotno neolitska. Številni neolitski predmeti ugotavljajo, da jo človek zelo zgodaj (že v 3. tisočletju pr. Kr.) obvladal morje in s svojimi primitivnimi čolni prodrl celo do apeninske obale. Iz mlajše bronaste (hallstattske) dobe je malo predmetov najdenih, to pa zaradi tega, ker so vetrovi, burja in deževje odnesli s prstjo tudi razne predzgodovinske predmete. Za Pelazgi, sodobniki Krečanov in Etruščanov, so v primorskih pokrajinah ob Jadranu prebivali Iliri, plemena indoevropskega porekla. Številna ilirska plemena (Veneti, Japodi, Liburni, Delmati, Daor-si, Ardijeji) so pa bila med seboj razcepljena in nesložna; zato so imeli Rimljani, ki so prodirali v deželo, kaj lahko delo. L. 176 pr. Kr. so Rimljani postali gospodarji obale južnega Jadrana in grških Pogled na mesto Korčulo. Artur Schneider (Umetniki po rodu iz Dalmacije in Hrvatskega Pirmorja, ki so delovali v tujini) ter inž. Kainilo Tončič (Narodna umetnost). Drugi del je razkošno opremljen s slikami. Prirodne lepote našega Jadrana predstavlja 89 raznovrstnih slik, medtem ko 214 slik razkazuje umetnostnozgodovinske spomenike in predmete ter se predvsem nanaša na arhitekturo, kiparstvo ter slikarstvo, obravnavano v razpravah dr. Abramiča, dr. Kararnana ter dr. Schneiderja. Predsednik Jadranske Straže dr. Ivo Tartaglia je napisal uvodni članek »Naš Jadran«, ki je vznesen slavospev Jadranu: morju, njegovi obali, vasem, mestom, ljudstvu in njegovi duši ter stva-rilni narodni sili. Kipar Ivan Meštrovič poudarja v naslednjem članku »Stojimo na straži«, da stoje Hrvatje že več kot dvanajst -vekov na straži Jadrana. Kot velika veja slovanskega debla so primorski Hrvatje ves med slovanskim jugom in severom. Kdorkoli pride k njim, vsakogar bodo radi sprejeli za prijatelja, za brata, le za gospodarja nikogar. Jedro tekstnega dela pa tvorita brez dvoma tehtno in stvarno pisani razpravi dr. Abramiča in' dr. Kararnana. Direktor Arheološkega muzeja v Splitu dr. Mihovil Abramič je prispeval »Kulturnozgodovinski pregled do prihoda Slovanove, v katerem je obseženo vse, kar je bilo do sedaj o tej dobi ugotovljenega. V začetku te svoje, z velikim »panjem pisane razprave ugotavlja dr. Abrainič, 0 dolarjev ..... kapitan,' prvi častnik, čolnar, kuhar, točaj Trgovska roba: muškete, smodnik, svinec, cigare, bakrena žica, stekleni biseri, Icpotičje, zrcala, ruin, 300 Marije Terezije tolarjev itd. . Nagrade: pristaniške oblasti duhovnik (blagoslov ladje) .»«•<. policija........................... ■ it oolar 956.43 1005.00 684.22 784.90 560.21 900.00 440 00 9849.60 150.00 25.00 200.00 Slika iz otoka Hvara« ■— tajnik gospoda generalnega guvernerja . 50.00 Odškodnina lastniku ladje za čas, ko traja zaplemba.................................. 1200.00 Provizija Carlu Cibu 10% 1680.54 Skupaj 18485.90 2. Stroški povratka. Mezde (v dolarjih); kapitan ...................................... 225.00 prvi častnik . « . . ......................175.00 drugi častnik ,............................... 125.00 čolnar . ................................. . 90.00 kuhar in točaj............................. 257.00 sedemnajst mornarjev . 1872.00 Glavarina:. kapitan, tri dolarje za glavo ..... 681.00 prvi častnik, dva dolarja za glavo . . . 454.00 ostali lad. častniki po en dolur ?a glavo 454.00 voda v sodčkih ter zdravila, ki smo jih na morju prevzeli od ladje Mercedes . . 85.50 Skupaj 4416.50 Nagrada za g. generalnega guvernerja 1000.00 Nagrada za gospoda Hermanna Mayerja . 500.00 Nagrada za Cassa de Consolidacion . . 155,00 Pilotu v Havanni . . . '................... . 10.00 Pristaniška pristojbina 125.00 Prehrana sužnjev do sejma..................136.00 227 oblek zn sužnje po dva dolarja . , 454.00 Babica (dvojčka)........................... , 2.00 Krsta za umrlo mater . « • i ■ . » . 5.00 Dojilja .......................................... 1.50 Izdatki za blagajnika, napitnine in razno 984.60 Najavljanje sejma in sklicevanje . . . 52.00 Provizija voditelja prodaje 2% .... 1422.92 Skupaj Havanna 4728.02 Skupaj vsi izdatki 27650.42 *. Dohodki. Prodaja 221 sužnjev (sejem) .... 71.146.00 Prodaja 5 sužnjev (prodal pod roko) . 2.750.00 Prodaja dvojčkov, rojenih v Havanni . 20.00 Prodaja zlatega prahu, slonovine, palmovega olja...........................18.124.00 Skupaj vsi dohodki 92.020.00 -t i— ------------ >• mi- i t novembra: 12 Skladbe Musorgskega. (plošče) — 12.4,) Poročita — 13 Napovedi — 13.20 Harmoniko Igra g. Voukan Ivan — 14 Napovedi — 18 Koncert Radijskega orkestra — 18.40 Slovenščina za Slo-Ven^°~,(?r dr- Rudolf Kolarič) — 19 Napovedi, poročila — 19.30 Nac. ura — 19.50 Deset minut zabave — 20 Kon P,!V SE.o J£ZZ kvaI-lcta - “-40 Koncert Radijske*;. ritmu (pTošče). p0V ’ Poroč.la - 22.15 V plesno,,, Drugi programi Četrtek, n. novembra: Belgrad-Zagreb. 20 Narod ne pesmi, 20.30 Violina. 21 Jugoslovanske pesmi ‘>1 to Tamburice — Sofija: 19 Klavir. 10.30 Narodna glasba. 20 Kvintet — Varšava: 19 Zabavni koncert. 21 Igra 22 Poljske skladbe — Trst-Milan: 21 Opereta .Grof luksemburški« — Him-Bari: 21 Simfonični koncert — Dunai: 18.3° Kmečka godba, 20.10 Pisan koncert. 21 Schmidtova It. simfonija, 22.30 Narodna in zabavna glasba - Berhni: 20.10 Plesna glasba, 21 Liszt in Caj-kovskij — Vratislava: 20.20 Opera »Orožart . Račun dobička in izgube. Skupen dohodek od sužnjev in prodaj-. nega blaga 92.020.00 Skupni stroški , . , , .................. 27.630.42 _ Skupni dobiček potovanja 64.389.58 J. Garvin, nadknjigovodja. ... Ti torej vidiš (tako je stalo v Carlovera spremnem pismu), da gredo posli kar dobro od rok. Zaradi nestalnega polo* žaja na trgu po izbruhu sovražnosti so se cene sužnjev visoko dvignile, predvsem za zdravo blago, ki dosega visoko ceno. Pomisli vendar, najin krojač je kupil črnska dvojčka in ju vzgaja na svojem dvorišču. Vsa Havanna se ob tem zabava. Njecova Ekscelenca je v devetih nebesih zaradi naraščajočih dohodkov. Skupni stroški se odtrgujejo od izkupička za sužnje. Ti prej- meš torej, ker znaša soudeležba vlade tri četrtine, skupaj 11.566.40 dolarjev. V tej vsoti seveda niso všteti, kar se pa samo po sebi razume, dohodki za zlati prah, slonovino itd. Kajti ti posli gredo na najin osebni račun. V celoti torej odpade nate 29.690.40 dolarjev, le da je treba od tega odšteti mojih 10% provizije, ki sem si jih, kar moraš ti kot dober sosesalec priznati, krvavo zaslužil. Tebi pripadajoči del bom, kakor sem bil letos naročil, po sigurnem slu poslal na tvrdko Baring Brothers & Co. Da preidem k Fortuni. Ladjo sem jaz najel in ne zaplenil. Krasna velika ladja z zelo uporabnim kapitanom, ki se je iz izkušenj nekaj naučil. Ti mu moreš — če zatreš kos svoje nezaupljivosti — brez nadaljnjega zaupati. Pri nabavi poslanega ti trgovskega blaga nisem štedil in sem se natančno ravnal po tvojih željah_ Dobil si vse, za kar si prosil, izvzemši muškete, ki jih pa ta čas v Evropi boljše plačujejo. Namesto tega ti pošiljam konjak, rum in volnene odeje. Ž mehikanskimi srebrnimi dolarji si boš že moral znati pomagati. Ta vas avstrijskih ni mogoče dobiti, lahko se pritožiš pri Bonaparteu. Ananasove sadike sem ti prav tako preskrbel. Sporoči mi, kako uspevajo. Prorokujem ti, da bodo ananas v nekaj letih glavni spomin tvojega blagoslova polnega delovanja v Afriki. Mi smo tukaj dobili novega malčka, po številu mojega devetnajstega. Kakor pravi pater Trajan (čisto pravilno), ljubemu Bogu nikdar ne zmanjka človeških duš. Priden človek, kot sem jaz, skrbi za to. Torej: ne pozabi poskrbeti mali satinasti zabojček, ki ga nosi blagajnik v svojem žepu. Neka dama v palači si jo je ob neki priložnosti privezala na dušo. Že dvakrat se je pri meni zanimala zate. In zakaj ji nič ne pišeš? Pravim ti, da zamujaš najboljše prilož-, L,.p" si se morda potolažil? Kako si kaj zadovoljen s Chicho? Nic ne pišeš o tem. Kdaj prideš spet v Havanno? Morda sploh ne vec? Tvoj stol na verandi zeva za teboj. Piši mi bolj podrobno, moj dragi — jaz postajam star in osamljen. Tako se godi starim bikom. Torej zbogom in na skorajšnje- svidenjel ni-,- . _ Tvoj Carlo Regla, 7. januarja A. D. 1799. »Sloienikl dom« iihaia vsak delavnik ob 12. Mesefna naroJnina 12 din. ca Inozemstvo 25 din. Uredništvo: Kopitarjeva ollca 6/III. Telefon 4001 do 4005. Uprava: Kooitarleva nlie* Za Jugoslovansko tiskarno v Ljubljani: K. Ceč. Izdajatelj: ini. Jože Sodja, Urednik: Jože Količek.