leto-YEA* KDO KAJ PLACA GLASILO SLOVENSKE NARODNE PODPORNE JEDNOTE tgnti d» m« VETA ^XAmR!. CfckMo, lil.. tor«k, 4. decembra (Dec. 4). 1*23. —'"tt!", "** STEV.-NUMBER 294. MEHIKA NUJ SILI FflAHCUfl PU UflJNflllL tort«. Borih m le «lutl pri JSonu, d» 1«T., tako rtoji rtr« dolarjev. 8INAT0K BOftAS EOČ* SPRAVITI OBLO RADR-VO Pm> KOMVUL _ ^ublngton, D. 0. — Senator Borih, ki j« «ae «enstncg* odseka za vnanje zsdeve, aa je «glasil nri finančnem tajniku Mdlonu, ds izve, kako atoje etvari glede na francoski Tojni dolg ▼ sneeku po štiri milijarde dolarjev, kste-ro vsoto dolguje Francija ameriški vladi. Borahovo poizvedovanje pri MeUonu kot načelniku komisije it tuja vojne dolgove bo opravilo na razpravi pred aenatom celo zgodbo o neuspešnih pogsjanjih ta poravnanje francoskega dolga sa dan. Diferenee med ameriško in francosko vlado radi te obvezno iti splošno smatrajo za zapreko ki ovira sporazum in nravnanje drugih dolgov, ki jih dolgujejo evropske dežele Združenim državam. Pismo senatorja Boraha do finalnega tajnika Mellonf se gla si, kakor sledi t "Zelo rad bi bil poučen kar najhitreje mogoče o sedenjem stanju francoskega dolga, in si- ProgM dsivnib do gsttsv. - Oscminšeatdeseti kongres otvor-jen. #% Senator Borah zahteva, naj Mellon objavi vse podatke glede vojnega dolga Francije. Senator La Follettc. ima boljši davčni načrt kot Mellon. Avtomobili ubili 11,666 oseb v Združenih državah leta 1922. Amerika odklonila eodelovanje pri preisksvi finsnčnsga stanja Nemčije. Pcfcor uničil klošter frančiškank v La Crossu, Wis. Ena nuna je zgorela. Inooemstvjo. Mednarodni bankirji poaodijo Nemčiji 500 miljonov zlatih mark. Demonstracije in izgredi v Po-rurju radi podaljšanja delavnika. Unije v Nemčiji finančno bankrotirane. Volilni izgredi v Angliji. Poplava v Italiji; 600 oeeb utonilo. GOMPERS IN PRIZNANJE RUSIJE. "Kolikor znaša dolžna vsota— glavnica in obresti. "Koliko je že plsčanega na francoski dolg otf dne 11. novem bra 1918 sem. . "Kateri koraki so bi^j žc stor jeni v svrho^uravasnju im dol-J1 "Kakšne predloge ¿e st^lla francoska vlada glede nu tekiuo ura vnanje! " "Ali ve dolgovna komisija pogoje, pod katerimi je franeoska vlada pripravljena rešiti to za devof "Ali ima komisija sploh kakšen načrt za postopsoje s francosko vlado v tem oziru pri rokah!" ' j Pismo senatorja Boraha ai razlagajo za napoved, da prida cels< zadeva pred kongresom na razpravo. Tudi o laškem dolgu v zneeku po $2,000,000,000 In drugih narodnih obveznostih v znesku -po *1.000,000,000 utegnejo razmotri-vati ob tisti priliki. / V poteku te razprave se bo, kakor je pričakovati, očitovala posebno razlika v mnenja med cd-ministracijekimi voditelji glede politike, ki ee naj bi je oprijela zvezna vlada z ozirom na izterjanje omenjenih dolgov. Prodnednik Coolidge, državni tajnik llughee, finančni minister Mellon in drugi administraeijski uradniki uvidevejo, da je ljudsko iszpololenje proti črtanju ino-ziinukih vojnih dolgov. Ob tskem razpoloženju bodo naredili zelo veliko napako, oc se todo ozirali na željo mednarodnih bankirjev, ki ee ogrevajo sa Stanje. Ali razdvojenost pa je med ti «jiini, ki ao ze to, da je treba pri •¡"ti Francijo in druge dolinice pla.-anju vojnega dolga, in med "m i m i, ki avetujejo, naj vlade šc počaka s takšno skeljo. Večioa članov dolgovne komi-' J' je, kakor ae glaee aajboljŠe najzanesljivejše informecije, r» takojšno akcijo, ali tajnik •N,«Hon, Hughea in Hoover uatver->jo manjšino, ki izveja velik Vi" na predaednlka Coolidge. Wsshingtoa, D. 0. (Federated Press.) — Vsa prizadevanja, ki ao stremila za tem, da bi obiskal Oompers Rusijo ali pa poelal svo jega osebnega zastopnika ali ka ko delegacijo tjakaj raziakavat razmere ruskega delavstva, ao se izjslovils. Gompcrs ne pojde "i Rusijo, niti ne msrs poslati nlko gsr tjsksj. Možakar ne zaupa tolmačem, ki bi jih bilo treba do biti. Sicer pa £c sam ve itak za dosti. Apeli od strani delegatov ns portlandaki konvenciji g s ni ao ganili, niti ga ni ganil poznej acna Vendar pa je Oompers posvetil v svojem člsnku, priobčenem decemberaki štev. liats "The A merican Fedcrationaliat" in na menjenem novemu kongresu, ne kaj nasvetov tudi tej ruski zadevi. • Ker se večina novih senatorjev ne strinjs z njim v tem oziru, i-msjo njegove pripombe nehotno piksntnost. V krsljcstvu mednarodnih zs de v bi se dalo želeti mnogoka, kolikor se to tiče večine novih članov zveznega kongress," piše U možakar, ko se pečs z vpraša njem lige narodov. "Primerno ameriško vdeleževanje v svetov nih zadevah ni bilo posebno pod krepljcno z izvolitvijo novega kongresa. In mnogi so oČlvidno podlegli tudi premeteno zaanova-ni svetovni propagandi delavake utopije na Ruakem. Nobene že-lostnejše zmote v miali ni med no rimi Členi, kskor je rsvno ts < delsvski utopiji v ruski republ ki. Ali prebiti ae je dalo in pre boleti hujše bolezni od te, in žrtve so živele, ds »o bile koristne človeški drulbi. Sedsj, ko je konec poletnih potovsnj, bi trezen preudarek precej pripomogel ' temu, ds bi bili rszpodeni obls ki." Kskor ae da soditi po gornjih njegovih stavkih, voha g. zaveznikov, ds se udeleže preisks -- — —7 ~ - - . i ve nemškega finančnega atanja po dobičke pri korporacijah, na «» Lvedeneih, kl M organizirajo v rila in na izsedne dobičke. ■ dymJ| Stotim* kakor je prejšnji Predlagajo U «sčrt sa davfino L^ Mkljud|U rep.racljska ko-revizijo ao imeli redikeiel pred Državni tajnik ilughea je očmi Proračun kongreanihodsd- lkovnlku jtnu.tu A. kov, po katerih mnenju bi zna TT^ siueriikomu opazovalcu .ali izdatki za vojaški bonuii pr- ^paraeijaki komlalji v Parizu, vo leto nekaj manj kakor inforwiri| komuijo, da Zdru- 000,000. Po tej metodi financira- 0\Wi»enc ^ifio zaatopnl nja bi ne bilo uobene dolofibe ga Hughesov odgovor ae v J»iv-zerpni sklad, k katerega bi iz- ^ d AlUPrlkt lie moi.r plačevali pnsojenc odškodn «ko » v uobfnl konferenci certifikate, ki£i4aae*ell v 204e- prcjiknv] ne mikih financ, tik ter predstavljali vsoto med $2,000,000,000 in $3,000,000,000. Po radikalnem programu bi pomenilo znižanje v normalnih davkih $184,000;000 izgube v vladnih dohodkih namesto $92,-000,000, kakor je to določeno v Mellonovem načrtu. Davkoplačevalec, kl dobiva t« densko plsčo, je oženjen, ims dvs otroks in sasluži $6,000 na leto, mora po scdsnjem davSncm sistemu plečeti $128 dohodninskega davka. Po Mellonovem načrtu bi plsčsl $72, s po onem Ls Kol lettove skupino pa le $48. Druge isgube v vlednih dohodkih po La Follettovem 'načrtu $97,000,000 vslcd 25-odstotnegs hodke in ps $100,000,000 vsled znižanja v davkih na mezdne do-odprave raznih drugih davkov, med katerimi bi bil tudi davek na vstopnino. Nobenih končnih in defisitiv nih prerečunov ni nerajenik gle ___preJfli dokler je delo sliorovsloov in pre iskovelcev ornejono. London, 8. det*. — Poluredno se poročs, da je ameriške vlada zadržala objavo uradnega odgovora na vabilo zaveznikov glede pre-iskovsnjs finsnčnegs atsnja NVm-čije. Nots se objsvi šele po volitvah v Angliji. Ameriška vlsds noče upravljati v zsdrego Bold-winovs vlade v sedanjem kritičnem položaju volilno kampanje. Kongres otvorjen. Ravnovesje »oči je v rokah pro-grmističnega elemeaU v nižji sborniei. Organlilraaje obeh sbornio. ■ Weahingtou, D. C., 3. dec. — Osemiušcstdeseti kongres Združe nih držav je bil otvorjen danee o _______ poldne. Izvoljen je bil pred trlnaj de" na dohodke, kl bi prihajali iz Istimi maaeci. Prvs točka na dnev povišanega davka na dedščine, Iz nem redu je formelno organizira davke na darila, na nerazdeljene nje obeh zbornic. Malo je bilo kongresos, ki bi imeli opraviti s teko velikimi do-ui problem mečimi problemi kakor ima sedanji — In ki bi bili aami na sebi tako probiemetičul. Novi kongres dobičke pri korporacijch in izredne dobičke. Ali rečeno pa jc, da bi ti davki prinašali več ke kor $100,000,000 na leto. | Po radikalnem programu bi______________ naj bili devki zmanjšani približ* js po imenu republlksnski, tods to no zs kskih $3*0,000,000 ns le- ¡ar. nosi le iz prijeznosti. Divizije to. Obenem ps bi bili zvišani ne- med republikanci in demokreti je keteri stari in uvedeni nekateri tako ozka v obema zbornicama, da novi davki, kar bi prinašalo vls- j« kontrola kongresa v reeui«l v di okoli $170,000,000 na leto. T» rokah male, toda odločno skupine bi potem vse skupaj pomenilo I progrcUlov (levo krilo republi za vlado kakih $210,000,000 izgu- kfcncev in demokretov). bc v letnih dohodkih. V poslanski zborni« » »"di 220 Predloge, ki vsebujejo razne | republikenccv, 206 demokratov, poatsvke dsvčnegs nsčrU, kakor I cden farmer-lsborit in eden ne to |i i rezolueijsmi odobrili v odviecn. Vstsšl ali progrrslsti ima Wih r«rnif»r«n za , l»etek člani U Kollettovc skupi-\j0 |ju o^h Straneh 20 do 8ft msn n,t ° SiS vTJui aami Kajti ne, bo uvedel v prvih dneh teg« d-tov, , kaltril.i laliko poli«h..o no prebavo v m^ j atsnu ' kongresnegs zasedsnja poalsnee p^ijo eno eli drugo atero stran ra£otri)i£ Z ^Sm o dejstvih. Krear. ki j. edini čUn te skupine % v nitji zborniel. razmotrivstt z nj.«. in ir»d.tva. I v u jf 51 republikancev, 43 demokratov in dvs fsrmer- Berilu, 3. dee. — Nemčija dobi 185 miljonov dolarjev vnanjoga posojila aa atebilisirsnjo rent ne marke. Toaadcvua pogajanja j mednarodnimi bankirji so šo kon čana in nemška vlada je še prejela prvi obrok posojila v vsoti 2fl ml Ijonov zlntih mark od londonako finančne tvrdke tk^hroeder A Co., katero poapjUnl delež anaša sto miljonov zlatih mark. S 'tem posojilom namerava Marz-titreaemannova vlada podpreti nov denar, k( jo bil iadau pred nekaj tedul a namenom, da nadoméatl propadlo papirnato marko in poatavl nemško finanoc na novo in trdnejšo podlago. | Novi kabinet je zboroval veo dan včeraj, pretresajoč novo ti nenčue naredbe, ki stopijo takoj v veljavo, ako parlament jutri sprejme nov pooblaatilni aakon. Vlada je seveda v nevarnosti, da ji parlament savrŠo vaa neČrte, ako se socialisti postavijo v oposi cijo. Kolikor je do sdaj znano, m socialisti še niso odločili, dsli ae odat ranijo is aborniec in manjšino vladna koalicijo, ds dela kar ho¿e ,sll nsatopljo proti vlad) In jo strmoglsvijo kskor so Mtreee lusnnovo zadnji todeu. Danca zjutraj sc poroča, da jo predsednik Kbert pooblastil dr. Marsa, da ame reapastitl pariš meut in rsapiasti novo volit vo, čv bo vlada zopet atrmoglsvljena, (ilaaovanjc o laupulcl In novih za koniti jo bilo včeraj preloleuo us torekJH I Vlada namera v t odsloviti 2fi od stotkov javnih nsmoŠčeuoev, dni gini pa iMHlaljletl delavnik ne de aet ur, če bo sprejet nov poobla mllul zakon. Uudgot mora biti ba lanciran za vsako couo. Vsa pls čila zsvsznikom na račun repara cij ae ignorirajo, ker so nemogoča, dokler \lada ne stabilizira avojlh notranjih financ. Ako bo vlada zopet prisiljena kupovati tuj de liar v o vrbo obnovljenefe plečsr vanja zaveznikom, padejo val nje nI aedanji načrti v vodo. Monskovo, llsvsrsks, 3. dee. — Včeraj ao bile tukaj velika demon ytracije proti baverakemu dlkta torju Kuhru. Tisoči, kl so ae zbrali ns Odonuplstzu, ao vzklikali) "Dol S tiranom in ladajaloem Policija jo razpršila demona! ran te. Mnogo oseb js bilo sretlrsnih, tod s pozneje so bils vse Izpuščene. To dokšzuje, da s« ns Dsvsr skem bliža nova krizs, kl mords izpremeui politični poloisj io od nošsje z Berlinom. Proaes proti Adolfu llittlcrju, ki je bil zsčd UNIJE V NEMČIJI V ROJU SA ORSTANRK.) Berila. — (Fcder. Proaa.) — Strokovne uuljo v Nemčiji, ki ao povečini še pod vodatvom socialdemokratov, ao lta robu finančnega bankerota. Njihovo blagajne ao prazne. Unije niso v atanju voditi noben« dolge atevke. Flnančul krah jo prišel radi tega, ker delavci prejema* jo mezdo in plačujejo avojo | priapevke ui^jam v ničvrednih papirnatih markah. Odborniki ao broa plač, vaa unljaka propaganda je morala prenehati lu strokovna gloaila umirajo dni go za drtnrlm. Plačevanje broa- | poaeluostne In bolniško podpori je nemogoče. Položaj unij Jo tsko slab, da jo eksekutlva ainaterdamako Intcrnaclnnalo sklenila a|»cliratl za mednarod* ne priapevke v prid uulj v Nemčiji. In ta katastrofa aa unijo je prišla v momentu.'ko jih hočejo* nemški induatrijakl | maguati oropsti osemurnoge delavnika in drugih pravlol POPLAVA V ITALIJI; 600 MRTVIH. Voda umetaaga J 60 š tir jaških milj treatf vasmi, kl so unlAsae. ' je solila DO teritorija s popolnoma Ur r ga nt o, Italija, H. dee, Hcatsto oaeb Je mrtvih, tri vaal aa popolnoma uničeno lu 00 štIrJaških milj teritorija je poplavljeue-ga s vodo in blatom. To «o posledice sobotne ketaatrofe, ke so jo podrl veliki jez, kl je dršsl vodo umetnega jesera Olcno. Voda so jo razlila čez griče v dolino In drla 18 milj daleč do jezera laeo, kjer jo ustsvila. Horgaatsks dolius Je datte« jc-sere umsisne vode lu Mata. Tel vssl — Dezso, Corna In Iluegglo 00 popolnoma uničene. Izmeti 500 prebivalcev v Dezzu se le trije ostali živi. Cele družino so pokon-¿sne. Voda js prldrla tako nagle, da so bil I ljudje poplavljeni, prodno so znali kaj ae je ugodilo. Mrli* čl leŠe med kupi naplavljonih dre« ves, podrtih poslopij, pohištva in poginjene livlne. Ns tisočo oaeb Js broa doma, Prvs pomoč Jo prišle Iz Mllsns In llhesel». Včeraj ao prihitela ns lies mssts vojaške četo, ki so postat lle Šotore za begunoe. i Sovjetl pomilostili obsojenec ¥®skvs, 3. dee. — Sovjetsks y * la je pomilostila 18 oseb, ki so '"i* o!«*,jene na smrt radi podku-l^vanjs in korapcljc. Kasen jim y bils spremenjena v desetlctao ■ > J^^l» SOT s to^^o -j sa- U odseku u pots in sred.tvs. sedsj. Kako se utegne razviti v bližnji bodočnosti, ne moro frtbče prerokovati. 9« LIT STARA DEVICA. , znano "fiivsko revolualjo" pred nekaj tedni, as otvori v januarju. Uucaaeldorf, Porenje, 3. dee. Med poruraklml delavci j« zavla dol nov nemir, ko so Izvsddl, ds se Francozi dovolili tttinneau in drugim porumkim Industrislecm podaljšanje delavnike ne deset ur Včeraj ao bile demonatraeije in iz< gredi v Kmciiu, Bochumu in drugih meatih v Porurju, toda fran-cosko čete ao povsod |wmsgsl(t nemški policiji potlsčltl demon strsnte. Francozi ao tudi odredili aplo&jio gonjo ns komunist« v K»e«nu; deset vo ro/niks, kl ats zs čaaa xsdnjeg* generslnegs šlrsjSs poMogele k® setsnialom. Poeoenlkt e« piki« Hegiaeki in Wleczorbi«« ico. poročs, ds nsmersvsjo Frsiieozl zapreti ns stotine jeklarskih tovarn v Porurju z namenom, ds po-tlsčijo nemško konkurenco s fran eoskiml jeklarskimi mofOteL Francozi ImhIo dovolili obrstofs-nje poruraklb premogovnikov, unta ne tovern. To pomeni, ds I» KiO.OOO ne «t k Hi dele t cev brez dela. Značilno Je. da odgovorni vladni organi moMe ne to p^iro-čilo Drugo |M«o/ili, s< Krsodje polagoma glasi .da 1» rmenjševsle Oeboelovskijs vrne pšeaično po. se jilo. Praga, 3. dee. » Finančni minister je naznanil, da vlado« pšenll* no ih*oJHo v vmHé devet mlljonff dolarjev bo vrnjtiio «redi de-, eembre. svojo okupacijsko armado v Pe-rorju, k«r ne more več «niege* «ali velikih stroške« okapacijc. Hcd«oji stroški ziiošejo «te miljo-I nov frankov sie^ne SLIKE 11 xTsrssz (ASININA JI/)VIN5ir N A* DON K Nlliuli II » m tri •Ttt M tri »Jene 4rte*» HT—S. ü.HTL. gis iccraTwircrts "P IIO S V E T A" 7-00 Aea—% "Til ENLI6HTIIMI1IT" MM («Mil CU* •f 2 Ownmd Wy tb. insic DMiiBirm I ••io, OI »nd fur*!*« Ckcftfo r.7 duma v okupaj» p» . d« VMi j« • N» d« M 7M M «OSavI (Hov. SO-S1) fU* Imm m bmIot« mtWbím. F—mrk» j« prav* ALI JE NA SVETU SAMO EVROPEJSKI TRG? Ročk 0prW>. Wyh. — Pred j leti i« bilo M vedno kuj pisao jo po časopisih Iz dežele peline, posebno po iz ltock ftpringoo, Ur pn jc danes redko prikazen- Golob oo včasih oglasi, po ¡»revijo, do oc pik pro v, Ne vem, k«j bi nopiaoi jaz; vnem, vem, do n« bom ustregel. Hieer uem od itroni pro* vljo, do smo zaspanci, kar po jc tudi reanicn. Provijo: "Kaj jc treba dajati v list, domo noj oato-oe, po jc mir besed.',' Po mojem muenju to ni nravilr no. V »i rodi čitamo dopiše iz dragih uaoelfriu, kako se imojo Slovenci. Zakaj bi torej drugi no-iih dopizov ne čitali rodi. šestega novembra «mo imeli volitve kot drugod. Kazzedlali smo z republikanskega »lono io položili sedlo no demokrotakego mulca. Zato gre tudi zaslugo zlo-venskim gloaovom, kajti ▼ tem mestu je nad tristo petdeset slovenskih volileev. Pa saj nimam nič proti temu. Kakor kdo hode, uaj voli. Prosto mu. Nekaj pa vendar ni prov. Prej je vse lepo tiho, potem po a« ti pojovi agitator, nojme avtomobil in bajdi za žrtvami. Zakaj po i-rnamo Slovenski dom t Mendo samo za društvene seje. Tudi kik javni shod bi lahko akUcoli. Pripovedovali ko, do imojo agitatorji precej mastne alužbo in bajo so jim bile obljubljene 8e policijske službe. Tu tiči vzrok, delavci, kje »o vali prijltelji no don volitev. Ko ao volitve končane, po dajejo * stolčkom, ki so f o v volitvah dosegli. po delavčevi glovl Čas bi že bil, do se zdramimo. Ker že ravno pišem o volitvah, naj ie omenim noše društvene volitve. V tem mesecu jih bomo 1-mcli. Pri tem moramo poaitl, da bomo izvolili take, ki so jim piri srcu društvo in jednota, pa ne samo plačo in čaat. Na redni mesččni seji, ki sa je vršila dne 0. novembra, ja bilo tudi razpravljanje» o prihodnji aeji v decembru, to je tretji četrtek na ?0. decembra ob pol osmih zve£er. Uiio j« sklenjeno, do se članstvo opozori po časopisju k poinoatevlllii udeležbi. ' ker je mnogo valnih atvaH In volitev odbora & i#t£ J.924. Zlasti Mani, ki 'ajsiljo ^prevzeti oskrbniltvo 8. D., naj se prijavijo. Bratje, o-skrbništvo ni tako lahko stvar, kot ai kdo domišljuje. Delo je doatl, plačo tnala in ako prov po* ■ »REK. 4. DECEMBRA i925 Ako se poglq^imo v zgodovino Združenih držav, »e prepričamo, da so Be gradila transportna sredstva in pota, da služijo trgovini z Evropo. 2elezniško omrežje je bilo tako položeno, da tvori dobro zvezo z vzhodnimi mesti, posebno pa z New Yorkom. Zgradeni so bili potrebni prekopi v Velikih jezerih, da so ladje lahko plule der Buifala, od tam naprej proti New Yorku so pa železnice prevažale to* orno blago, kar ga ni bilo preloženega na majhne ladije v malih kanalih, ki tvorijo zvezo z New Yorkom. Pa tudi po vojni je veliko več zanimanja za kanal sv. Lavrencija, kot za katero drugo vodno pot, ki bi vezala srednji zapad z Mehiškim zalivom. Mogoče je bilo pametno pred izbruhom svetovne vojne, da so se gradila pota, ki so tvorila dobro transportno zvezo med vzhodom, srednjim zapadom in skrajnim zapadom, ker je imela Amerika največ trgovine z Evrope Po svetovni vojni se je položaj spremenil. • Statistični podatki, ki jih priobčujejo trgovska drultva, trgovske zbornice in trgovski department, pokazu-jejo, da trgovina z Evropo pojema, narašča pa z Južno in Srednjo Ameriko. Vsekakor bi se trgovina s Srednjo in Južno Ameriko ie za veliko več pomnožila, ako bi bila zgrajena taka vodna pot med Velikimi jezeri in Mehiškim zalivom, ki bi izdatno scenila prevozne trolke za tovorno blago. Naravna vodna zveza je že med Chicagom in Mehiškim zalivom, ki je pa dane« še tako nerazvita, da služi 14 majhnim ladijam. ' Srednja in Južna Amerika sta še industrijsko nerazviti, pa tudi sveta je Še malo obdelanega. V Ameriki onkraj reke Rio Grande potrebujejo industrijske izdelke, ki jih izdelujejo v Združenih državah. Da Južna in Srednja Amerika ne kupita več produktov v Združenih državah od sedanje množine, so krivi visoki prevozni stroški, ki draže produkte. Ako se zgradi vodna pot za velike ladije med Chicagom in Mehiškim zalivom, bo ta pot stesala svoje roke daleč proti severozapadu in zapadu* po Brednjem zapadu bo razprostrla gosto transportno omrežje, vse skupaj bo pa scenilo prevozne troške za izvažanje industrijskih produktov iz Združenih držav v Južno in Srednjo Ameriko. To je jasno navadnim in pametnim ljudem. Kljub temu se pa skoraj nič ne zgodi, da se zgradi vodna pot za velike ladije med Chicagom in Mehiškim zalivom. Se-mintje se vrši konferenca večalimanj prizadetih faktorjev. Sprejmejo se tudi zaključki, ki pa imajo na razvoj in gradnjo globokega plovbenega kanala med Chicagom in Mehiškim zalivom tak učinek kot Blažev žegen proti angini in drugim vratnim boleznim. Gotovi privatni bizniški interesi nasprotujejo vodni poti. Najbolj kričavi med njimi so seveda železniški interesi, ker bi bili zaradi te vodne poti za velike ladije najbolj prizadeti. Za njimi prihajajo vodni interesi; ki bi se radi polastili vodnih moči v svojo korist Tudi bančni interesi na vzhodu niso naklonjeni dobri vodni poti med Chicagom in Mehiškim zalivom, ljudstvo na srednjem zapadu, severozapadu, zapadu in v državah, ki meje ob reko Misaistfippi, zahteva, da se v interesu ljudskega blagostanja zgradi ta nujno potrebna vodna pot Zdi s«, da so sedaj razni privatni bizniški interesi, ki nasprotujejo projektu, pirkričali ljudski glas, da niso nanj postali pozorni Um, kjer bi ga morali slišati. Prihodnji kongres lahko napravi konee temu zavlačevanju, ako »prejme potrebne postave, da se prične s delom in za to delo dovoli tudi potrebni denar. Z gospodarskega stališča je aa ameriško ljudstvo veliko bolj važna u vodna pot kot če love tihotapske ladije, nalo- __ žene z žganjem« v trimlljakem ali dvanajntinlljekem pasu.• zli «talitCdo bibilaliakane^ir. Ako bo kongrw MiMirarjal to vrino vprO«K m l^^tHfi« igodi, da Združene države ne bodo izgubile le trgovine pr*d* dnil Drum, nem je lepo ro. v Evropi, marveč jim uide tudi trgovino z Južno in Sred- kr\ v Ameriki in ne v starem kroja, do bi ae mu ne tipal odgovoriti v javnosti oU med itirimi očmi. Val tisti, ki ato bili ogoljufani s onimi delnicoasi, ki aem jih jaz prodajal, proeim, pošljite vašo i meno ▼ Javnost ia vsak bo prejel dvakrat večjo vaoto nazaj, kot jo jf oo dal. To velja u oboje del-niče: one o 'štoru' in oljnih vrel Če je koga volja, naj tadi dokaže, do sem U ros jaz razbil kak lokal U. M. Wt-of A. Pri volji som položiti $1000 varščine. In dotični, ki mi to dokaže, dobi ono VgOtO. Daairsvno delom ▼ oeualjaki majni. stavkokoail veodar ec nisem ob času stavko. Dopisovalec piše, da aem pozabil povedati, kje* se nahaja ogtašcvauo majna. ki ie v veliki oeualjaki okolici Majna je unijako, kar ae lahko prepriča ia dobi ioformoeije sprnee Rlverju, Boooe Countv. Ime kompoaije je Volga Cool Oo Oidao ae mi vendar zdi. da boš rojaki Iz okolioe ae zoa|Wjo, ker večino se« dobil ia uoijake srede io okolioe. Pa tadi. čo bi asojoo bilo aeanijska, ker pravi. U V. M. W. določajo, do premo-goviUk operatorjev m jemljejo v svojo sredo. Ml bomo operatorji io delava! obetom. Torej nos lahko eprejmejo kot delavce. Do ae Hoar Yecfc M. T, (Jugoelov. oddelek F. L. L S.) — V dneh 13, in 14. decembra ae bo vršilo r New Torku javna konvencija, ki H bo pečala s vprašanjem priee-1 je von j a. Sklicevotelj jo Nerodni industrijski konferenčni odbor (National Induetrial Conference Board, 10 East 39tli Street, New York City), ki je nekak razisko-valen odbor,* sestavljen od zastopnikov narodnih in državnik organizacij tovarnarjev in'industrijalcev. Konferenca ae ststant v hotelu Astor dne 18. dccembra ob 10. url zjutraj in bo nadaljevala evoja posvetovanja tekom popoldneva in večera in prihodnjega dne. Zasedanje je javno in mnogo tisoč organizacij po vseh Združenih državah jc bilo obveščenih o tem aeatanku. Sklicevatelji želijo, da bi aa na tem sestanku pretresovala vsa vprašanja, tlčoča se , priseljevanja, in da bi ae ališala različna mnenja onih, ki ao najbolj poklicani govoriti o tem vproftajti. Izmed poglavitnih vprašanj, ki ilh pripravljalni odbor stavlja na ionferenco v ratpravljanjc, naj omenimo sledeča: '«All naj rf sedanji takon o kvoti, kakor je sedaj v veljavi, obdrži in podaljis za nadalje dobot " "Ali naj se spremeni odstotek (na podlagi katerego se kvoto izračuna) t "Ali naj služi aa podlago kvote Ae nadalje ljudsko Itetje od 1. 1910 ali pa drugo ljudsko štetje! " Ali naj kvota velja zo čisto priseljevanje (od&ivll povratnike, In iasoljenoe) t "Ali noj ae lene in otroci, ki se priseljujejo skupaj i inozem-cem oziroma prihajajo k njemu, Sripuščajo, ne da bi ae vračuna v kvoto t "Ali*naj se mesečno kvoto za vgako narodnoet tako uredi, da sme vsak mtseo prihajati le 10% (niesto sedanjih 20%) vso letne kvote, ali pa naj se uvedejojlru ge spravne spremembe 1 "Ali naj se meeto zakona o, kvoti napravi nov zakon in kake vrete naj bo to zakon T "Ali naj n napravi takon, ki noj zagotovi biljle izbiranje, na seOevanje in aaimilacijo tujerod nih priseljencev! ■"Ali naj predaednik Združenih drlav vsled rezoluclje kongresa imenaje komisijo, ki naj prelsku Je In poročat" Vsa ta vprašanja, ki vsebujejo take predloge irot nadziranje kvo te v inozemstvu, povišanje ali znižanje kvote, sprejem takozvane ga kanadskega sistema in mnogo drugih strani priaeljeniŠkcga vprašanja ao bodo razpravljala a strani zagovornikov in nafprot nikov vseh raznih načrtov, pred loženih od raznih ekupin industrl jslcev, trgovcev in socijalnih či niteljle. ökiiccvatelji naznanjajo, da ne bo nlkakafo glasovanja o poedl nih deboteh. In to v svrho, do ae tagotovi najbolj avobodno Tako smo čiUli te dni, da se J naš poslanik v Atenah. g0sJ Balugdži na àajnoaavadnejii J čin vmešaval v grške notraj.j,. rai. mere s tem, da je izjavil, dt J pomenila zmaga grške republ^J ske stranke in odaUvitev grške dl naatije reano ohladitev dobre« razmerja med našo držuvo in orJ Čijo. Komu je to povedal? Zastopaj, com republičanake smeri v Orsk' ki aimpotizira z bivšim grškim dr' žovnikom Vcoizeioaom, ki j« bt«i ob uri nevarnosti na atraai uj države. In za koga se jc s to U. jovo zavzel f Zo grško dinastijo] med katerimi so bili izraziti at>m o n bo v I D I i-MUri»CUt i nekaterih južnih incitili Kakor vae druge panoge, je bila tudi kovinaka industrija v Jugoslaviji primoraua postaviti ae ua lartne noge. Pred vojno bilo je vae drugače, kar ae ni dobilo doma, je zidratovalo eno piamo na Dunaj n v najkrajšem času se je dobilo od tam zaželjeno blago. Ako ae ena ali druga stvar ni dobila na Junaju, preskrbelo ae jo je lahko malo zamudo ln majhnimi at roški iz inozemstva. Po prevratu jc dobava razno vratnih industrijskih predmetov iz inozemstva zelo otež kolena z rajnimi carinakimi miui pulacijami, kompliciranim postopanjem v avrbo nakazovanju denarja Itd., tako, da- je industriju primoraua kriti svojo potrebo nu domačem trga. Tudi koviusko stroke so v tem naše zadruge ua misel raašlritl v tem smialu zadrugo in pomagati ac lepemu številu kovinarjev do oaamoavojitve. V ta nameu bi bi to v prvi vrsti treba kupiti hišo, v kateri se nahajajo aa razne ko> vinarske panoge primerni delav niški prostori, ter potrebne atroje in orodje. Zadruga namerava ai čet kom izdelovati razne manjše stroje za obdelovanje lese, opreme vodnih in drugih Žag ter mlluov transmisije, ter prevzemeti vaak« vrstna strojna popravila. Za to delo ima zadruga dovolj zmožnih ljudi na razpolago, kateri Željno pričakujejo ustenovitev take dola vnice. v kateri bi mogli vaa avo» jc moči in znanje posvetiti zadru gi, sebi pa uatvariti bolj Človeško eksistenco*4 Pač pa naša razpološ-Ijiva denarna sredstva no zadoetu jejo za tako podjetje. Ako bi m ¿a financiranje tega podjetja po-klicali ua fcomoč našega lovfiin ka t. j. meščanski kapitalizem, do- ETA amuel S. Encaoni *»• po.r.dov»ln»g» urtd» Ur M j. U; £&. jî W.b. kM.1., d. ulm^o ujil prv.,. »M X«vorW & ít»iu«, pri d™«.«. p.pirj. ,l.bk. v.d.o i» U.g.«0u p>Xl. » prvi p»plr »« «»WJo U.lo 1« » «WoWj«l. u» .uflrUif. j.dk., wi prlp.- ~ Po >tir*u uk«nu (form, it. Svarila jotlke. dj. U t.ko »kulen In M] lc drUv, Pri >m.nju prt.,.; p„ „TeB ttkon« (form.lt papirja todi nI t Mb. alkaklb Prt* ,321«) j, tr«b» r,»not.ko v.rodo h. U D. nrinitl kak. no- pft p*p>r it« •» i®'»1, tn«lojno odgovoriti n» vpr.UnJ« n» ^„ „". .'Tku Ztt« «O V.lj,v» u Md«» Ui od dotu». Stotini I» po.Utl tato v pr«j«au. Po «d^k l.tlk PMU«L|to„, d. cTkuv.rtl t nul* »•An izvirnost takol ukrens vi' dragsga P»PlrJâ- *,rUkl urad. t reb uo^ d sae laofcnen ova rnsit li n ^ morajo biti ameriški d. p«ll ¿ivlienic svojih potnikov, , Ci je proeilaa um v Aarnaan f \BiA BLOfMKm MJMUM* ^ CU y CHICAOV IN OMOUCI. svojega pristopa V S. «•.JiL^lSL u iveilnemu tajalku^ ks- -. na »lova via namaiOa Is poitgatv», ki •• asmeigeai ivial. ; Oi Ja proeilee iivei v caroaan» u Jo pr0iJU|k pol Ml imo tudi avoj strojevodja državah «et let in lat in so proillc. videle vsakih de- la svoja telo. Tudi naia potni pnrl papir, lahko proal za dekret, fcenakapfiše vedno gladka ln brci nevarnoatl. Telo je podobno Itroju. Ce je nai stroj dobro namaaan, pogoetoma očiščen in redno pregledan po «imirnvnlakih. ne bo provaroČal p,Elr' , ... «el M «tka dobre kot moške, toda ne Po prejemu prvega Mplrji, Mj torodnlkl, Htirinajitletnl philippe Daudet, »in Leona Daudita, monarhiatiČ-w|a voditelja in urednika liata "l^ction Francaise" ter vnuk slovitega avtorja romana '¿ipho', j» bil pred nekaj dnevi najden nrtev v avtomobilu. Gre m ramo-nor ali umor. Dsikor o5a trdi, da je bil njegov sin umorjen, na-sprotni listi p« pravijo ,da je bil de< ek anarhlšt, ki ji dobil nalogo mmrtlti svojega oiaU, i •• J« r»jhi sam usmrtil. - I Avitralei proti knklnkaom. Uodon, X deo. — Ia Sjdnajra Avstralija, jaVljajo, da ja Ml tam ^Vraj velik javni shod, na kata-»m je na tisoie ossb protsstirslo Proti novoustanovljenemu Kn-^luksklaou. Zborovale! ao nailo- v'li "a vlado zahtevo, dn mora ra/pustlti kuklukaovike or- faii.zacij«. Lenin zopat aa dsltL ilnn zadruge zaveda, da dela za sebe, da dala za akupnoat, da even-tuelni dobiček ne bo šel v nenaait-no blaago kapitaliita, temveč se lw porabil za povečanje in proevit zadruge ln tudi vaak ve, da e do brlin delom «raste ugled zadruge ln r njo tudi njegov, kot člena te zadruge. Po dveh letih li Jc ta za druga opomogla toliko, da si je u pela najeti lepe delavniške prosto, re, urediti potrebno pUarno in nabaviti al raznegaj^ofnbnega ma terijala in orodja. " - Vendar to Še nI vse in pri tem tudi ne sme oetati! Zadruga name-rava v kratkem raztegniti avoje delovanje na druge itroke razen ntvedenik ia hoče v pni vrsti zs-četi s atrojnogradbenim oddelkom. Sat o smo v poteklem mesecu zgoraj imenovani naslov ladruge spremenili v "Jugometalija TJ. t o t. sploina kovinska Industriji i Ljubljani. - Ml M zavedamo, kako važen činitelj je ravno itroj-atroka v kovinarski atrokovnjakih. ne bo prov mnogo litnoitl, Ali tupatam ss ns usšl življenaki poti pojavljajo varuoatnl algnali, ki nas avarljo. da treba kaj posebnega ukreniti ako naj ne bo neireče. Strojevodja svojega telesa mora vedno j>aaltl ia taka ivarila. » Ni nikakih avarU, ki aa bolj aigurno pojavljajo in ki bolj zahtevajo takošnjo pažnjo, kot o^t, ki naznanjajo, da preti tuberku-lože. Ta bolezen je Unl uiiifilU 100,000 življenj v Združenih dr žaval». Cim teleen preti nevarnost ae akoraj vedno pojavljajo nek znaki, ki kot bi rekli človeku Čuvaj ie, dokler je ie čae. Ml pre večkrat zanemarjamo ta ivarUa. Dostikrat eploh ne pezlmo na nje» ee ae pa Jih zavedamo, Jih omalovažujemo. To pa j«? pogubno. Kajti takojšnja peŠnja večinoma prepreči razvoj te boleani la smrt. Svsrils, ki nem nsznaajajo, da as neaktivna tuberkuloza utegne spremeniti v aktivno eoi K) i*-guba ns teži j 2.) izguba tekaj S.) nepreatsn občutek utrujenosti; 4.) prehled sli kašelj, ki tiaje čez dvs ali tri tedns; 5.) «nrslies popoldne ell rsno zvečer in « tskojinje bljuvanj« krvi. 'Pazite na U Itvarlla, ubogajte jih in i tem pomorete iebl in tl> veštvu. ke/ teko boete priapevsll k znlženju mortslitetc redi tuberkuloze. pTr; ^rT^lî- "loWti «oro stanovati v Zdr^snU» drža- e teta predno mu Ji mogoče do- vah pet Ut al n« lu II Vit I v dr-ÏSW...Ïrïïnlr » I lavi, v kitari proai za državljan nainanllu »veslnemu aaiK mar naj Uram aa "TkSWî laclne Ave, liti Oi« reéer f ditrop* "U ecembre^vors- Hoc. klub àtev, I, J, »./. it&ml*ÏÇ Hi ecimbra, -««M.* ; ^■rlia, 3. dee. Iz MoeSra po-^•jo. da je Lenin, predaedalk »mke sovjetska v lads, toliko okrt-oj »sduje bolssni, da zdaj Uhko opravlja vlsdoe poele dve ,ü tri ure dnevno. Leva roka in b'tu ki sta bili paralizinni, mu »lužits. WCHA prrljrtvo B.Jr»»ni »dnjlh tt »««*v papir v kiko drugo driava laven j0 prosile« živci v dveh ali Unije ln Je odaottn ta« kakor kit Ltj drla vab tekom adnjlh peUh meiecev, bostane prvi papir novi* ^ ,mora Iti na zveanl urad, dati Ijivi«, ako ae proaUeo Si prlglailjunena dveh ljudi \> vsake drŽave, (registrira) pri amarlikam koma- kgurl io ga poinill, ko je llvil v lu v dotičnl drlavl. dotični drŽavi, Vlada bo potem ob- 0 tahko Ja tndi dobiti kopijo pr-1 netila Javnega notarja dotičnega vega papirja, iko proallaa navedi okrajn. kar sune proallea pet do-zato opravičljiva rulogi, «akaj Jo Ur Je v. poleg tega pa ji treba pro-hoče. Naj pa nikar kdo pi poUku-Uou dati Imeni dveh prič, ii kri-il lagati ie vUdl ,ker ona to Ubko jg( kjtr |iv|# ko proil u driiUjaa* Izvoha medtem, ko ikula prosilec Uvo. dobiti drugi t>opir. Vedno ja triba prUfl ^p^ iUn< gurf dolarje, govoriti reanloo. Kakor povsod J« toda i« j« prosilec ilvel v dveh tudi v tam oslru poiteaoet najbolj- državah tekom zadnjih pet let, ga ša. Tiakovine za proiajo levega k, Btilo dodatnih pet dolarjev, papirja je dobiti na okrajnlk nra-| , s ■ET • t' Dajmo nekoliko poaaraoetl dej-itvu, kaki so fakooi v llllnolsu iz. k Kdo i.,, ia»? rM(it tuiezemecv. Tnja* Carlkalao dalo la ragoja. iwm zemeini je prepovedano peč^i ee j ia ni slišal, da eo klerlkale ob vo-rr.m^P ^Jo. Zakon daje lltvab naglaiall, ds ^ tudi is re moč d rŽa v oemupri vdt»i k u ali ka- publiko. Kdor tega ne verjame t^mioliTrtavljaou ,da na po- U m P-P^ v orlovak.m kola-staven način odvzame tujeaamau dariku za leto \9U v katerem se ¿ njegovim dediče« lastnino nad iabt.vs od vieh «Unov Or a da zemljo Sledeče jo Uvlelek Iz U- moraj« vaaj prvo kltleo Ik le kega zakona, k l i tiče Ustainaklh pravdi- .u.tI na p.met AU oba " u •AMt«(|Zf to ravno isti klsrikslel, ki io pod ^Ako tujeremee kupi v tej dr- staro Avstrijo aahtevsli od vsake- Žavi aemljo ter ss \nji naatanl fcd^b^MCga o^ ~ itvi sa norca f Tako dolgo let Do W. of A, - FlHni vnellea, daa jurcTKM VM*DM .k. pnMnHH I. »priji ' '.'sir' ÎÎÏS.I »NPJ,-; S'- al v tvailnege -r- K - m. Aho kalifa araš^o U*J mHffcteiwaft»^ firMno^v«*« «a .»itUlnltfi poprav». (Dalje prikodfljii.) mu kad u arwsm „ mojega brata Joief Trftnlk-a doma od Nove Štifta pri Oorajem Uradu aa fctajerakem. Odiel J« i* Ulaek Diamond, Wash, io meaeea auguata, lita 1H1. Bojim ia, da a« mu je kaj slabega pripetilo. Rojake uljudao prosim, če kdo va aa »jagov aaalov naj tal blagovolijo to naznaniti, ia kar aem privolil vralti troike. Ako bo eam iltal ta oglas oaj ae ml pri* javi na moj uaalovi John Tratnik, IM M, Blaek Diamond, Waeh. (Adv.) ' Donesek k »00 letni Buda Hurid, 3. doe. — Veliki snele-^H'erjl divjajo danes malooe po »H^nlJI. PriatiaolU je nens- tflro oatraH katera eo "niso ustanovljena nsdo-| ina'u podatke o aoal/sbetili v bî zdrtv podlagi. Največje laikih pokrajinah. P« ^je^ te^oge ai je tekom «I- ¡J jf v ItaUji IjuS, kJ -e »najo Hh e pridobUo bore »al« brali U» ne pUeti oko 45 od- ÏÏ svojih odjemalcih - in"',tot ko v in sicer v Kalabrijl TO od-•aam to Sprano je št tisto do Ltofkov. v Bastiikst M, v Abru- brolmepodjetja. katerososUh eUâ ^ v Ksrlinlji M ltd. NsjaunJ oreiWi goepod ar ji pridobili » ^if.betov je v Ligumiji il7. večletnim dobrim delom. Odkar U sedsjns drulba prsvzels «me- rjens pUjetje. iet. vidno aa«£ jejo, ker maajka kovnega vodstvs in » J ■aodarst* o. Nekaj maajiUi_p«- JT^S0™ ï^éiïZl^r Ijud^vo ne bo apregedalo v. "^•^¡^h SITT; M ^^r'Si ^ kujemo ilk (ali okrajaa oblast) ka- kaloo čaaoplsje tu zasledujemo tersas okrsis Je IncMtemieva zaak! njih delo, tskrat ss človeku rd I je, dolžan odvzeti mu zemljo slide eo kdove kak In i revolucionarji ^.s^htíL asftl i^ttMZZ krat zagleda vsak. ki Ima idrav inoiemei Ukko la-1 razo« la nekaj eoil v S^rVsIj'im'amo zelo malo ^^ Te dal je Uiel uradni listoM¿ri¿| Wm l» T^Tit podjetijte Stroke v /mfoaUviif fo^Sogm ffmn^ jg.« SS okrsjs je JSjSLTJÍSÍSA form *'J| tilo duša ^ ob tasa t« Inj/t-D! vejas. mM ís v. r.A i ^ïUra sfjîjo v atpko. oziru aed preje opisanim. P* Lombsrdljl (13) in MemouU U odstotkov. — Ne čudimo se. le pri tskioem et an ju snsUsbstiaau toži iulijsnski publicist tHuseppe Pr«'ZZ0liai o majhni rsittrjsnos«! itslljsrmke knjig«- Analfsbeti vender ne morejo brati knjig. soditfa", Drugsee pa H0I SI BOJAIJVJA Marija Krenkar. Froslm uljudno rojsks Wrom Zdraiealh drfcv, ia je komu ansno, kje ae nshaja Marija Krenkar. Pred dolgim «i-som is js ashsjsls v drlavl Kaa-sss. Hporoi^l jI trnsm zslo vsins atvsri. Ako bo pa eama to «tal* naj ea prijavi ivojl aeatrl na naslov i Hoiallja Market Kz, Boa M, Franklla, Keni. , (Adv.) Haaej atrojsogredbrnem asvedenI virokl polju. SnK DeUvskt list jO i katma ^ _____ _ glavi, da J^oPJSZm*» Í li^ts dvojno ¿..ko, -..mrepubir korTfcvUaaLA* kanaka la sno monarh istüno Z lna«7«ri v Ameriki ae morejo eaim očeeom koketirsts s člove- vladal arad Zakoal UUnolsa ka- mom tsr iag«vsrjste «jih sbsil- k^ draglk drlav prepovedujejo aené,,o poUtlko ds re.keion.nii tujmmeev pri javil radlksl*i politiki « lahkoto oeU- sl K.dsMmer.vs gsjo asiemu ljudstvu rame koU* posuti državljaa. DeUvaka posrs- ka is v^oke da tU Na drug^ dov2al.e klUpleieni z drlav. üraai pa m kregale i ultra pa. slm deasrjem. h'»<*>>« preprl t riot i - tr-m-j. 'm«f čati, če prosile«' /s delo isU drlav* si sa« .kektr tlml, W (MO ljeoskl sllTmj pni papir Delsv* zid, d. gl »»• l,rl ,,,V,B4 ZA KUHANJI «VA DOMA tmssee v eelegl Is vas sr la ee prei kufcenl v« S\ "sm dobavim« aareltU ps f Iti. ločne v vas krsls. . MitmuH* —i___ . _ FRANK OGLAR. MOI 9«r«el«f ACUf*U»4. O PROSVETA «Si» IS razvoj ponavlja pri posamezniku îlevno. S slikami. Trda vezba. 0 koleri m Kranjske« Zbornik Matftoe Slovenske Zlil ivcMk is late 1911. Sut a vi) Frane Kobel. (Dalje.) Nekoliko pretirane so t« ve»t i prsv gotovo. 8sj se je tudi za g'6lo iftino rszusšslo, da je na Reki 200 hiš docela izpraznjenih in zapuščenih, da na reških ulicah iive duie ni erečati razen zdrami kov, duhovnikov, fakinov in mor narjev in da je Iz meeta pobegni lo 6000 ljudi, pa vendar vse'to, ni bilo tako. Ietinito je da jih j« tudi z Reke pred kolero mnogo pobegnilo v Primorje ali na blilnje Kranjsko, da »o za nekaj čssa za prli iole in da je kolera hudo pobirala. V Pulju so po zgledu itelijan- ulicah knrili briujev lea, da bi prs gnali knlni zrak in m ubranili kolere. Od Trata eem je kolera udarila na Kranjsko. Do 16. julija s« je Že razpasla po vsej Vipavski Dolini V Aj-dovščlni je is tamošnje tvornlce pobrsla mnogo delavcev, potem na jo je preko Vipave krenila na Vol, preko Zagorja pa na Pivko ln ▼ bistriški okraj. V Vipavi je le malokdo ozdravel, obolelo pa jih je mnogo. Pojavila se je na Vipavskem nekako julija meseca, najhuje divjala početkom avgusts, početkom septembra pa je tam docela polegle. Kleeičen slučsj takrstniga besnenja kolere po Vipsvsld Dolini mi je sporočil znani, še sedaj šivečl starosta kranjskih zdravnikov, g Tomie, ki je tedej kot pomožni zdravnik zoper kolero v Vipavski Jfelinl stanovsl pri ccrkveniku v Hturjab. Nekega dne je cerkve-nik kmalu po večerji prišel domov povedat, da v Žapužah umira neka za kolero obolela stara genska, de jo lupnik pojde previdet in de nej bi gospod Tomic Šel z njim. Pe' sta šla. Svetil jima je krepak, o-semnajstleten fant. Duhovnikom či pa je kolere prav tako nenadoma ugrabUa župnika: zjutraj so ga v postelji našli mrtvege. V Postojni, kjer je kolera isto tako ubninila julija meseca, je zaradi nje nastali "etrešen hrup dasi je do 1. svgusta za kolero u-mrlo samo 29 oseb. ("Novioe".) Prav vzorno se tiste dni tudi Po-stojnčani niso vedli, kajti nekdo jih v "Novicah" ošteva takole: Pri nss je res vse narobe s namesto da bi se ljudstvo tolažilo, v nepotrebnem strahu, ni drugega glasu kot le en glas od kolere in mertvsškiga zvona — in namesto da bi zdravniku njegov težavni posel lajšali, same teškoče: kamer pride, sto vraž, sto misel, sto zdfta-vil. Vsska baba ee vtikuje v o-zdravljenje vsak hvali drugo robo, eden to tinkturo, drugi ip iu vsaka je bolje. Koliko ima zdravnik opraviti, predno bolniku dopove pamet in premaga modrijane n mojstre-skaze, vraže in dobič- skih mést po mestnih cestah ln fcerijo, ki stoter no glavo moli iz je bilo tedej dovoljeno pušiti, tudi če so šli obhejet. Sredi pota tisti krepki fant naenkrat začel bruha ti, ni bilo pet minut ,pa je obležal mrtev. Ona dva sta opravile svojo pot ln se vrnila domov. Pono- tistih tinktnr in špeeifikscij. — Res škoda pri takih razmerah za vse dobre naevete in opominjova-nje skerbne vlade, škoda za vsakega zdravnika, ki jih pošilja ko-ero zdravit. Vsaka baba hoče zdravnik biti t" — Ali, če hočemo biti pravični, moremo prizneti, da tako ni bilo samo v postonjskem okraju, marveč tudi drugod po naši preljubi kranjski deželi, kaj ti v »ličnih tožbah so si vsi tedanji zdrevilei edini. — Sicer pa je kolera v Postojni res okrutno postopale. V okraju, kl je štel komaj 11.400 duš, je bilo nekatere £j»i po 80 mrličev. Kraška poko-pelišča so majhna, pripoveduje nal izvestitelj ▼ "Novicah", treba pokopavati truplo pri truplu, dru go vrh drugega in ker ni dosti prsti ,mrličev ni mogoče pokopavati globdko. "Postrežbo že celo no? bene ni, revščina pa ljudstvo Čez silo tare. Od bolnika bežijo kot od kužnega, ne obljube, ne darila, ne žuganja in kazni mu strežaja ns pripravijo, če nima morda bližnjega sorodnike, ki je še zdrav. Mnogokrat leži tudi po več bolnikov v eni sami sobi, starci, mladi in o-troci, kdaj celo merlič včasih med njimi." V Cerknici, pripoveduje isti iz* veatitelj, so razmere dosti boljše: tsm si ljudje pomagajo, kolikor lo morejo, zvesto služijo in strežejo i sosedje in znanci prihite k bolniku iu mu strežejo, grejejo za in "dergajo, ga smsrti branijo po vsi moči." .la y istini jih je v Cerknici med velikim iftvilom obole lih umrlo le malo. J ' i Vsekakor zanimive beležke! Neusmiljeno se je "grozovin ska" kolera vrgla nad Pivčane. V Zagorju je v enem mesecu (do 17. avguste) pobrsla krog 50 ljudi, v Knežaku jih je spravila pod ruto krog 60, v Trnovem pa krog 140; nič manj ni pobirala v Košanl. Suhorju in Premu. G. Tomic, ki je zdravil tudi po Koaanski Doli ni, ve povedati, kako je kolera iz nenada v grob spravila kaplans Josipa Božiča, pri katerem je sta novel. Ponoči so g* bili pokli csli na Kal. Ko se je vračal do mov in se nfr nič kaj krepkega počutil/je nekje prosil nekaj slivov ke, kmsln pe se mu je trebuh čudno napel, da je bil »ves zabuhel, in v štirih ali petih urah je po ka plane prišla bela žena. Pomegeti mu ni bilo, ker je odklenjal vsako zdravilo. Nekega dne je g. Tomie bil v Suhorju na Ostrošnem Brdu, gledat, keko je tam. Našel m niti enega bolnika in se v^el, da je zdravstveno etenje tako ugod no, vrnil domov. Zjutrsj zarana pa mu je nekdo prinesel pretres Ijivo veet, da je skoro ves kraj izumrl. Od sedmih zvečer pa do Še stih zjutrsj da je umrlo krog 150 ljudi. Kolera si jih jc v eni noči nažela, kolikor al jih je mislila, potem pa odšla drugam, ne de bi se še kdej tam pojavila. DrugI pot zopet je nekje v Košanski Dolini pregledel 17—20 hiš in ni na šel niti enega bolnika. Dve uri kasneje je v prav istih hišah že bi lo 7—9 mrtvih. Pa kakor da bi odrezal! kolere pozneje ni bilo več. Ljudje so bili skrajno nespametni in si pray nič niso dali dopovedati. Sredi avgusta ob najhujši vročini so v sobah kurili, meneč, da to pomaga zoper kolero, in nieo hoteli odpreti oklta, da bi v sobe prišel sveži zrak, pa naj jim je g. Tomic še tal^o prigovarjal. Ker si ni mogel pomagati drugače, jim je končno v spremstvu orožnikov pobil okna» — Do src sega žalostno poročilo, ki ga o TOREK. 4. PEČEM him , silo vkup spravljati." — de huje je bilo v vasici kneake fare Korit-nieeh. Od 2!KJ prebivalcev jih je kolera v 14 dneh pobrala «veš nego 50, v mnogih hišah eo ob enem in istem čaan ležali po trije, štirje brez postrežbe, "brez čeden je, v strašnem amradu in neznanih bolečinah — le groza je mialiti." V K o ritnicah je neki bolnik ležel v [hlev* ker t hiši nt bilo prostora. Do njega se je prišlo po lestvi, "za zglavje tn« je bul šopek sena, za odejo šop slame, za preprogo pajčevine, za strežaja okuženi rak Bolezen je vse iz pravega reda spravila, le malokdo kosi travo." Pšenica, ki je bila to leto posebp? lepa, je dolgo ležala no-požeta, ker so dšmečini morali streči bolnikom. (Dalje prihodnjič.) divjanju kolere čitamo v "Novi- cah" in ki pravi: "Vsi Pivčani so pobiti ln prestrašeni, vae je Žalostno l V Zagorju jc v 100 fcišah 40 judi manj nego jih je bilo o sv Jakobu, nad 100 pa jih je še bolnih. Sosed se sosedov ogiblje in nosače umerlih jo treba večkrat Nekatera vprašanja in odgovori z ozirom na Jugoslavijo. rxxxjuoooo-xitKHnxmi Visoška kronika. DR. IVAN TAVČAR. MHHHMHHHHHBnHHnnl (Daljo.) "Naj se reče, ker se hoče, bil jr velik kapitan, ta Oust a v us Ajlolphua, in vojske jc bil izu-čen kot melokdad ▲ se še opomiujaš vsega tega T Kakor strela je bil čez jarek e težkimi konjikl in neše^ pešce so teptali v tla. Pe je mislil, da jih bo več.* A ml na konjih emo stali prav blizu, ker je bil teko ukrenil neš grof Peppenheim. Pripo-dill so se do nas. Midva in Pečarjev Boltežer t GrbeŠke gore smo stali v prvi vrsti in takoj smo »profili na švedskega krslja svoje samokrese. Malo m je zganil in široki klobuk z belimi peresi mu je izgini « glavo. TI pa ai zavpll: 'Glej, Lu-kež, keko veliko ln telko zieto verigo ima okrog vretal' No, pa mu je nekdo izmed umsssuih pel*, tfov, ki je odnesel iivljcnje izpod kopit švedskih konj, ustrelil zedej v hrbet ter ga pognal s sedla. Mi peJmkor vihar čes njegs, de so ga pozneje komej^staknili med kupi mrličev, A zlato verige nlamo dobili in sera Bog ve, kski vragi so nap jo snedli, saj jo imela pripadati nam, ker jo bil Gustavus Adolphus najprej zsdct is našega samokresa I Nebeško je bilo tako bojevanje ln laftje bi umirsl, de sem umrl pri tisti bstslji! Padel pa je tudi naš grof Pappcnheim, dober, a oso-ren sepovednikl Ke sedaj tui silijo solze v oči, če se spominjsm imenitnega tegs kapitana! O. ljubi moj, tudi ti se še na vse to spominjsa, ker a« ksj takega no more pozabiti!" Pri teh besedsh se je razgrel oče in hodil po sobi gori ln doli. Imkel je za nekaj čsm» utihnil, uato pa je sopet pričel: "Pečerjev Boltežer! (¿loj, tudi tegs so v beteljl pri Kmmershsuseuu, kjer smo nstolkll Srede, skozi in skosi prestrellli! Ko je ležsl ns tretl, je govoril: 'Mislil sem, da je več atopnlc do nebeškega krsljestvs. pa »e prav hitro pride po njih!' " Lukel je poizkušal, da bi se zasmejal. ps se mu jo slabo posrečilo, ker je sam ležsl pred stopnicami nebeškega kraljestva Poklical je Vlsočana k sebi. "Polikarp. ksmersd! že vidim, ds umreti nt nič posebnega; prej kot nmrjem, bi pa nekaj vendarle red vedel! Bogvr, ali ie živi JoAt Hehwerikobler, s katerim »>s toliko let skupsj jahale po nemških poljih iu po nemikih vaseh t Ss» llog ve, če še živi!" Oče je obatsl pri bolniku in opszil »cm. ka ko so se mu tresle kolens. ko je na ¿teli. čeh. "Mtwerrkohler — ! (¡otovo le živi —-mu naj hi ne živel f" Lukel Je obmolknil Tn i k.j jr pre mflfljevSTT (»glasil ie jr gospodar: "UkeJ. da mi n« sam. ri»! Ve*, radi tinte kAM. ki »mo j« dobili pri Kmmershsusenn in vseli ,e iveUske begaš*, ti i.» m verge petedel /•amoleal .ctn ti t vej delel ln krive .em gexorll. da je Schiverzkobler s silo vzel ta delež! Še Jc pri meni in izplsčem ti ge, ko se ozdraviš!" Keko težko mu je šla beseda iz ust! Gotovo ga je silno motilo, da jo morel kaj tekega priznati v navzočnosti evojega sine! Bolnika pa ni pretresla ta novieamirno je odgovoril: "Polikarp, kamerad! Čemu mi take reči pripoveduješ T Prijatelj si mi bil vse dni, kar sva so poznala, ali jaz sira, ker si imel dosti več pameti in boljšo glavo, vitel ns tebi, kakor visi Pes ne svojem gospoderju. Zadovoljen sem bil, da sem smel tu-sem na Visoko in da sem smel s tabo Živeti. In sedaj, ko mi prihaja zadnja ura, bodi ti izrečena zahvale! Gospoder si mi bil, pa tudi prijetelj si mi bil; jesti si mi dajal in piti si mi dajal. Ali sem še kaj več potrebo vel T" Tu Je pričel o gospodarstvu t "Polikarp, Posavčevd dekle, ki je sedaj mala dekla pri tebi, ni kaj* prida. To boš že morel odsloviti. — Na Čimženlco ne sejej zopet pšenice; tam se ne obnese, veruj mi, tem se še nobeno leto lil obnesla! — No, če pe imeš Še kej mojoge deleže, dej ge Izidorju, da bo sem in tja mislil na stsrega Lukežal" Nekem milo se rau je storilo, ko je opszil, kako silijo solze po mojem licu. Očetu se je obraz rastegni!, ker je projkotne pričakoval, da bo Lu-, kož svoj delež volil njemu, e ne meni. Bolnik je Se govoril: "Po meni boš gotovo vse opravil, Polikerp, ker si ml bil prijatelj in kamerad. Pa si ne delaj preveč izdatkov! Če tc je volja, postavi tje, kje* bom jmel večni svoj kvertir, lesen krilec, sove, čo bi križec preveč ne veljal t* Prosil je, ds bi ma deli vode. Pil je, s veliko ni mogel. Tudi je prosil, da bi ga malo vzdignili ter mu dejali pod hrbet kaj cunj, ker so gs pričele boleti kosti. Poizkušala sva ustreči njegovi Želji. Pri tem »va ga pri eni strsni vzdignile, de bi mn kaj me-hkegs podrinils. A morsla se mu je premekniti ostrina, ki mu je tičala v prsih, ker mu j« glava omahnile in ker mu js pričele kri tbči iz rane. Tu * d I ga je bi U utrudila dolga govoriaa in mešati se mu je pričelo. Povzdignil je avoj glas in vprašal: "Ali jih slišite, kako buče topovi? Vietoris! Vic-toria!" Kri gs je zalila in umrl je ns trdem ležišču prej, kot je prišel kaplan iz Poljan. — Ko se je prikazal dsn, smo hodili za sledovi, ki so jih pustili razbojniki sa sabo. Malo višje smo dospeli do mests. kjer je bilo še polno krvi. Tu zaklali dve nam ukradena ovna. Nekaj korekov nsprej je lelslo v jami pri stezi -lovoško truplo. Bil je ustreljeni eigsn liu-•i®' tBm »»»o ga bttz vsakega usmiljenj« ca- grebll kekor psa, kl je poginil ce plotom. Po Lukeiu smo vse opravili, kakor se spodobi. ! I «»kopali smo ga blizu cerkvenega /lds ua po*«, < pališčn Hv, Martina v Poljanah Pri gl.vi >m*mu l»<»«ta%Ui lesen krifcfc. (Delje prihodnjič.) 1. Vprašanje: Kateri denarni zavodi so verni za vloge in kskšna je obrestna mera! Odgovor: V Hrvatski in Slavoniji so največji zavodi Prva Hr-vateka fctedionica; Hrvatsko Slavonska Zemaljaka Hipotekama Banka; Hrv. Eskomptna Banka; Poljodjelaka Banka; Slavonska Banka; Srpska Banka; Jugosia-venska Banka -r vse v Zegrebu. V Bosui in Hercegovini: Srpska Centralna Banka; Hrv. Centralna Banke; Zemeljska Banka — vse v Sarajevu. V Dalmaciji: Dubrovačka Trgo-vačka Banka; r Dubrovniku; — Prva Pučka Dalmatinska Banka, v Splitu. V Srbiji: Prva Srpska Banka; Beogradaka TrgovaČka Banka; Beogradska Zeložna Banka; Balkanska Kreditna Banka; Srpska Centralna Banka; Beogradska Prometna Banka; Srpska Kreditna Banka; Knglesko-Srpska Ban-ka — vse v Beogradu. V Vojvodini: Srpska Zadružna Banka v Novem Se4u; Subotička Srpska fctedioniea v Subotici. V Sloveniji: Ljubljenska Kreditna Banka; Kranjska Deželna Banka; Slovenska Eskomptna Banka — vse v Ljubljani. To so le najglavnejši denarni zevodi, ki se vsi lahko smetrajo za verne. Razun teh -je dovol; manjših zevodov ,ki so na dobrem glssu. Obrestna mera redno iznaša do* 6 odstotkov, pri večini velikih zavodov 4 in pol odst. 2. Vprašanje t Kakšni so pogoji za kupovanje posesti in koliko velja sedaj eno jutro zemlje f Odgovor: V tem so velike rezli ke. Cene še v glavnem razlikujejo izmed 10 in «0 tisoč dinarjev za jutro travnika ali polje. V bližini železnic in večjih mest se cene dvige j o, po oddeljeuejših krajih padajo. Po Slavoniji, Sremu in Vojvodini ,kjer je zemlje večinoma pr-voredna, je tudi dobra zemlja zaradi pomanjkanja delovnih moči nekej cenejše. So pa tudi preob-ljudeni kraji, na or. Hrvatsko Zagorje, kjer zemlja snloh ni na prodaj. Poprečno se lahko računa ca jutro dobre zemlje 15,000 dinarjev. Vinogradi so nerazmerno drsgl in presegsjo prej omenjeno maksimalno ceno. Pri gozdovih je cene odvisna od kvalitete leaa in sposobnosti hoste za sekanje. Razume se ,da vplivajo na cene tudi valutne razmere. 3. Vprašanje: Koliko se plsčujc mezdo delavcem raznih poklicev hi rokodelstev zunaj ift-to tovarnah t |Otfgovor: Nekvalificirani . de-avei dobivajo v Beogradu 40 do 56'dinarjev na dan dinar- ev na uro), in aieer moški po tovarnah in drugih delavnicah, žen- ske redno dobivajo nekaj manj. Kvalificirani delavci dobivajo'od 400 dineirjev navzgor na teden (8 do 20 dinarjev na uro). Predde-lavei in delovodje dobivajo po «500 in 3000 dinarjev na mesec, upravniki 3—4,000, tehniéarji tri do pet tisoč .korespondenti po tr-govineh 2,600 do 4,000, ravnatelji, upravniki in sploh osebe ne vodil nih mestih tudi po več kakor 10,. 000 dinsrjev na mesec, ženske delovne moči v gospodinjstvu dobi-vejo 2—300 dinarjev na mesec s hrano ,po raznih delavnicah (tovarnah, trgovinsh, bankah, pieeri-ec na stroju, prodajalke itd.) dobivajo po 1,500* do 3,000 diuarjev ne mesec. V Zagrebu in zagrebški okolici so plače neksj menjse. Moški dobivajo po tovarneh in drugih delavnicah po 30—45 dinarjev mezde, kvalificirani delavci 250 do 230 dinerjev na teden, mehaničar ji 360—460 ,preddelevci in delovodje 2,000—3,000 na mesec, tqhni-čerji, inženirji, erhitekti, keml-čarji in oaebe ne vodilnih mestih do 6000 dinarjev na mesee. Žensko osobje se plačuje nekaj slabe-je. Nekvalificirane delavke dobivajo 25—40 dinarjev na dan, služkinje 200—300 dinarjev na mesec a hreno. Privetne neetevljenke raznih kategorij dobivajo 1,000 do 2,000 dinarjev na mesec. V poljedelstvu se plačujejo razne mezde. V glevnem se morete razlikovati ^HHP^PBi od Strani države zaščitenet Ali more vsakdo izpovedati svojo vero po vesti ln srcu! Odgovor: Svobodo veroizpove- denja jamči ustava kr«0eZ| bov, Hrvatov inMSU^^J čena je pa ta avoboda tudi'^fl turni vttni dežele h, Vprašanje: Ali |„ * ■ nabaviti kakšni zakoni mki, da bi se inters ntjfij njimi? " Odgovor: Vsi zako,,i®® niki, kijih interesent želi JlS oznani knjigarni a» | "SI 1121*14, nabavijo v bko jih tudi vinah". (Take knjigarne ^ J Cinlomotodska knjii«ra yll S. Kugli, Zagreb, Gee, grad, Zadružna knjig Ijana.) Vprsšanje : Ali araa lü »en gospodarski list"r.t' in industrijo ,ter sploh ^Jj spodarske razmere? Odgovor: "Gospodarski J je najstarejša gospodarja r,Ub kaeija v vsej državi. bi se lahko "Narodno lioKa»tve revija, ki izhaja v Zagrebu in, javlja prispevke o industriji mn ših gospodarskih razmerah sDu "Privredni Pregled" lu;at na teden v Beogradu. ■ Od listov, ki »e mnogo p«¿J pridobitvenimi'vpraša a ji y b omeniti: "Trgovinski Glasnik" Beogradu; 'Jugoslavenski Uor in "Jutranji List" v /a?rtbJ zadnji ima vsako nedeljo po^bi prilogo pod naslovom "(iospodi ski List" in redno prinaša čil o izšeljeniskem vprssanju. n pise in revije tudi lahko naroči teresent V vsaki knjigarni.^ 9. Vprašanje: Ali ao delil organizirani ,in ščiti U jih državi v slučajd raznih nezgod ? Odgovor: Delavci so zavaroval zoper nezgode v zmislu zakona 14. maja 1922. Tudi delavake op ganizacije ohstojajo. Toda detav« ski razred v naši državi ni taki številen in tako vpliven, kakor \ nekaterih drugih državah. 16. Vprašanje : Ali morejo tu} ci kupovati neprčmienc, ker b| se nekateri ,ki imajo precej denap j«, radi tam naselil!? Odgovor: NaSa država je v teq oziru popolnoma llbcrolna in 14 brani tnjccm, da si nabavijo nepremičnine. -- »ee^eeeeeeeeeeeooooaoa eeot PRVA iN NAJVEČJA SLOVENSKA TVRDTRA PRISTNIH PREKA* JENIH KRANJSKIH KLO- BAS V AMERIKI katere razpošiljamo po vseh Zdnil* nih državah po SO centov funt, ak» pošljete denar s naročilom plaiam» mi poštnino. Po poltncm povzetja C. O. D. plača ? Ako ljubite do praznike . no viak us detikateio u NAROČITE KLOBASE!! ___,. . M Valed isredno mnogrih naročil, na« vprašanje: Ali so vse vere. ^ bilo mogoče znižati cen®. Polljea» od 6 funtov naprej. Pilite i» dan«, JOE LESKOV AR. «10 — Mth Street, Racine, W«. una* vo#nja JUOOaiAvuo »saw voax MAvnc eurvaan ..................... n CMif'ÀrÀ'......».............»s U MVMt...................»H. as «vaei—r French line »S »•* lita. SM. MM Y .HI KNJIGE Književne Matice S.N.P.J. Književna matica Slovenske narodne podporne jednote je izdala in ima v zalogi sledeče P«ter Malaventura. Spisal Zvonko A. Novak. Izvirna povest iz življenja Ameriških frančiškanov. Z izvirnimi slikami, katere je izdelal StanHb 2ale. Fina trda vezba. Cena s poštnino vre