Telefon št. 74, Po8amna številka 10 h. Po poitl prejemam za celo leto naprej 26 K — h pol leta „ 1» „ — „ četrt, „ 6,60, mesec . 2» 20 „ V upravnlštvu prejeman: za celo leto naprej 20 K— h pol leta četrt » > mesec » 10 » — » 6» —» 1.70» Za pošiljanje na dom 20 h na nieacc. Političen list' za slovenski narod. Naročnino in ineerate sprejema upravnlit»o" v Katol. Tiskarni Kopitarjeve ulice St. 2. Rokopisi se ne vratajo, nefrankovana pisma ne vsprejemajo. Uredništvo je v Seme-Diskih ulicah St. 2,1., 17. Izhaja vsak dan,izvzemsi nedelje in praznike "ob pol 6. uri popoldne. Štev. 12. V Ljubljani, v petek, 16. januarja 1903. Letnik XXXI Državni zbor. Dunaj, 15. prosinca. Štiri tedne je bilo tiho in mirno v zbornici. Dvakrat so se mej tem časom sešli češki in nemški delegati, da od vlade sprejmo predloge glede nemško češke sprave. Te predloge so Čehi in Nemci spravili v miz-nioe ter vladi obljubili, da vsaka stranka zase izdela svoje načrte. Nemci so baje s svojimi načrti ie gotovi, Čehi utegnejo zopet predložiti jezikovni načrt poBl. dr. Pan-tučka, in v soboto se menda vsedejo k skupni mizi, da vladi razgrnejo svoje želje in zahteve. Nam se dozdeva, da se vsa ta pogajanja polagoma zgube v pesku, ako vlada, oziroma njen šef sproti ne odvaja ovir. In konec ? Ta je v rokah vlade, ki sicer v zbornici nima nobene gotove večine, a je v sedanjih razmerah malone absolutna. To ni toliko njena zasluga, kakor krivda parlamenta, ki se lovi ob opore kakor metlav človek in ne najde izhoda iz labirinta. Naj-jednostavnejše bi bilo, da vlada sama uveljavi pravičen jezikovni zakon in nov poslovnik, ki bi odgovarjal razmeram. Danes je prva seja po počitnicah. Pričela Be je zopet v znamenju obstrukcije. kf"rva točka dnevnega reda je namreč bruseljska pogodba glede sladorne industrije. Ta koncesija je največjega pomena za češko deželo, ki izvaža mnogo sladorja, pa tudi za vso državo, kar hočem pojasniti v posebnem članku. Danes v pojasnilo omenim, da sc meseca sušca mino-lega leta v Bruslju zastopniki Avstrije, Nemčije, Belgije, Francije, Španije, Italije, Nizozemske in Svedije podpisali pogodbo, da vse te države odpravijo premije sladkornim tovarnarjem in prekupcem. Avstrija je n. pr. na leto izdala na premijah 18 milijonov kron. Ob enem morajo vse te države določiti carino, ki ne sme biti višja od 6 frankov. Premije ponehajo s 1. sept. 1903, ako parlamenti vsak imenovanih držav do 1. svečana odobr6 to pogodbo. To je v bistvu bruseljska sladorna pogodba, katero naj av- strijski in ogrski parlament odobrita zadnji čas do konca tekočega meseca. Gostje večkrat delajo račune brez krč-marja, v tem slučaju pa je krčmar naredil račun brez gostov. Prvi so bili Čehi, ki so se uprli, ne nagodbi kot taki, ker ta je danes z ozirom na svetovni trg in divjo konkurenco sladorne industrije potrebno zlo, marveč iz formalnih vzrokov. Čehi imajo namreč skupaj vloženih še 66 nujnih predlogov, ki zapirajo pot dnevnemu redu. Dasi je predsednik v dogovoru z vlado na prvo mesto dnevnega reda postavil bruseljsko pogodbo, je včeraj navzlic temu parlamentarna komisija češkega kluba zahtevata, da pride bruseljska pogodba na dnevni red z nujnim predlogom. Ko so to zvedeli načelniki nemške ljudske in napredne stranke ter veleposestva, bo to zahtevo odklonili, češ, kar je že itak prvo, tudi z nujnim predlogom ne more biti naj-prvejše. Posredoval je zopet češki minister dr. Rezek, in konečno je sklenil češki klub, da zapostavijo svoje nujne predlogo za prvo točko in bruseljski pogodbi priznajo prednost. Danes zjutraj ob 9. uri so predsednik zbornice grof Vetter, ministerski predsednik dr. pl. Korber, dr. Pacak, dr. Rezek, dr. Biirnreither in dr. Gros določili, naj predsednik izjavi začetkom sejo: Preidemo na razpravo o bruseljski pogodbi in podelim besedo prvemu protigovorniku«. V tej izjavi je bila torej na zahtevo Čehov izpuščena beseda »dnevni red«. Mejtem pa bo češki radikalci Klofačeve skupine in vsenemci sklenili, da se vpro temu dogovoru in ne umaknejo svojih nujnih predlogov. Češki radikalci imajo šo od jeseni vloženih 19 nujnih predlogov. Danes je Klofač pritresel dvajsetega, ki poživlja vlado, da delavcem v Pragi preskrbi dela in kruha. Ker pa je imel ta nujni predlog le 5 podpisov, a jih je treba vsaj 20 za nujnost, jo predsednik dal predlog na glasovanje. Vstali pa so le še trije Mladočehi, nujnost torej ni obveljala, kar je posl. Fresla jako razburilo. Vsenemci pa so zopet vložili nujni pred- log, da naj zbornica takoj prične prvo bra nje državnega proračuna. Konec vsega po gajanja in računa je bil, da je predsednik nevoljno izjavil: Pričnemo razpravo o nujnem predlogu poslanca FreBla glede jezikovnih razmer pri državnih železnicah na Češkem. Fresl je govoril od '/»12. ure do 745. Poslušali bo ga le ožji tovariši, zbornica je bila skoraj prazna, tem živahnejša pa bo bila poBvetovanja za kulisami. Nemška napredna stranka je imela danes sejo, v kateri so posamezni člani izražali svojo nevoljo proti obstrukciji in pretili z odločnim odporom. Čudno, da ravno oni gospodje izražajo nevoljo, ki so bili za časa Badenija in grofa Thuna učitelji obstrukcije. Sicer pa imajo Nemci najboljše sredstvo proti češki obstrukciji v rokah. Cehom naj dovolijo notranji uradni jezik, in Bosna je mirna. Zla FreBlom je začel govoriti poslanec Klofač. Koliko časa misli dolgočasiti galerijo, tega ni napovedal. Dasi imajo narodni socialci še celo kopo nujnih predlogov na predsednikovi mizi, vendar morajo kmalu omagati brez pomoči mladočeškega kluba, ker so jim danes tudi češki agrarci odrekli podporo, stvar se utegne končati z ropotom in krikom. Versko gibanje v Avstriji.*) Na temelju zadnjega ljudskega štetja z dne 31. dec. 1900 priobčujemo naslednje zanimive podatke glede ljudskega gibanja v Avstriji v dveh znamenitih pogledih, v verskem in narodnostnem, primerjajo ob eneia to podatke z ljudskim štetjem prejšnjih let. Upamo, da bo ta raz-pregled za marsikoga poučen. Vers k o g ibanje in verske premembe narodov v Avstriji. Radi lažjega pregleda izpustimo manjše verske ločine, ki štejejo skupno 9616 udov. — Ozrimo se tedaj na veroizpovedanja, ki so bolj razširjena. Bilo je in sioer v Avstriji: *) Prim. Hislorisch-politische Blatter CXXX. 10. (1902.) «Die confessionellen und nationalen Ver-schiebungen in Oesterreich«. 1. 1880 rimsko- katoličanov 17,693.166 grško- zedinjenih 2,533 323 grško-razkolnih 492.058 staro-katoličanov 6.134 protestantov avgsb. v. 289.005 protestantov helv. v. 110525 judov 1 005 394 brez veroizpovedi (konfessionsloB) 3 333 Povprečni 1. 1890 1. 1900 18 934.166 20,660.279 2,814.072 3,134 439 544.739 606 764 8240 12.937 315.828 365 454 120 524 128557 1,143.305 1,224 899 4.308 6.149 prirastek vseh 7 01 % 11-82% 10 70 % 3433% 9 28% 9 05% 13-72 % + 29-25% i-+ i T + T 4- 9 12% 11 38% 1139% 57 00% 15 71% 6 67% 7 14% 42 73% veroizpovedi je znašal v desetletju 1880 do 1890 = 7-91%, v desetletju 1890 do 1900 = 9 44%. Iz gorenjih številk je razvidno, da se odstotki prirastka posameznih veroizpovedi v teh desetletjih naslednje razdele: 1880-1890 1890-1900 rimsko katoliška grško zedinjena grško- razkolna staro-katoliška protest, avgsb. v. protest, helv. v. judovska brez veroizpovedi (konfesBionsloB) Če primerjamo ta priraBtek s celotnim številom prebivalstva, tedaj vidimo, da je bilo od vsega avstrijskega prebivalstva 1809 1880 1890 1900 rimsko- katoličanov 80 3 7990 79-23 79 00 grško-zedinjenih grško-razkolnih staro-katoličanov protest, avgsb. v. protest, helv. v. judov brez veroizpovedi — 0 0015 0 018 0024 Čudno se nam morda vidi, da v zadnjih treh desetletjih stalno pojema rimskokatoliški živel j. Zdelo bi se, da je edino Urivo temu neko tiho gibanje za „proč od Rima". Toda če stvar na- 11-44 11-44 11-77 1198 220 2-82 2-28 2 32 122 0 51 4 57 130 0497 4 54 0034 1-32 0 50 4 78 0 049 1-39 0 49 4 68 LISTEK. Poroka na Cetinju. (Dalje.) III. 12. julij 1902. Bil je dan poroke in praznik sv. Petra. Dvojni narodni praznik. A Črnogorci ne praznujejo sv. Petra katoliške cerkve, temveč svojega bv. Petra, čegar truplo počiva y zgodovinskem samostanu na Cetinju. Bil je to tretji vladika samostojne Crnogore, zgo dovinska in zelo važna oseba. Živel je osemdeset let. Umrl je leta 1830 bil in svetnikom proglašen leta 1834. V onih letih in še kasneje ni bilo mesta Getinje. Vojvoda Peter Vukotič, oče kneginje Milene, pripovedoval je večkrat, da na Cetinju ni bilo drugega, nego samostan, kjer so Be zbirali načelniki posameznih okrajev in kjer bo določali bodočnost domovine. Kjer stoji danes mesto Cetinje, so sejali krompir in žito. Velikansk napredek med onimi gorami v manj nego Bedemde-setih letih! . . . Krasno jutro je naznanjalo svatbo. Okoli . in okoli zapirajo Cetinje visoko gore, tako da se ti zdi, da si v dobro utrjeni trdnjavi. Vrhu najvišjega vrha Lovčena, kjer je hotel biti pokopan naslednik Petra I., Peter II., velik narodni pesnik, katerega se Črnogorci spominjajo pod imenom Vladika Rade, umrl leta 1857, sijal je sladki poetični pozdrav ženinu in nevesti. Ulice so bile vse žive. Italijanskim gostom je šel na roko črno gorski poslanik v Rimu Evgen Popovič. Italijanske gospe so bile izgubile ž njim neko Btavo. Izgubile so bile namreč na poti po Črnigori mošnjo, v kateri so imele različne stvari. »Najbrže nam je padla iz kočije blizo Njegoša, kjer smo se peljalo mimo okoli polnoči. A najbolje, ne govorimo več o tem.« »Kaj I« poskočil je Popovič, ki se je nekako čutil užaljenega v svoji časti črnogorskega poslanika. »Ni dvoma, da bo vse najdeno !« In res, drugi dan prineBel je neki deček iz Njegoša mošnjo, nedotaknjeno v hotel. Pomislimo, kako zadovoljen je bil Popovič, ki je prej trdil, da ima poštenje na črnigori mej ljudstvom globoke korenino. Naj zgubi potnik, kar hoče, gotov mora biti, da zopet najde izgubljeno. Že proti 9. uri zjutraj so stali v vrsti črnogorski vojaki pred knežjo palačo. Kaki korenjaki! Služijo samo štiri mesece, toliko da se privadijo vojaški disciplini, po štirih mesecih pa se vrnejo domov. V štirih me- secih nauče se vsega, kolikor znajo stari vojaki, ker v njih krvi je vojaški duh. Pred nedolgim časom Bezidali so novo vojašnico, katera ima ta napis: »N. I.« (Nikolaj I.) Te štiri črte napisa so iz topov, katere so si priborili Črnogorci v vojski in oni dve piki pa iz krogelj iz topa. Zraven glavnega vhoda v vojašnico leži velik, star lev sv. Marka, ki spominja, da so bili črnogorski junaki večkrat v boju z benečansko ljudovlado. Na dvor so prihajali dostojanstveniki, resni, v junaškem nastopu. Knez Nikola je bil s svojimi že na terasi palače. Kočija s prestolonaslednikom Danilom ustavila se je pred palačo. Danilo je moral iti po nevesto. Postavil se je pred knezom vojaški in pričakoval od očeta povelja. In knez, oče Nikolaj, rekel mu je s svojim mogočnim glasom : »Sretan ti put, sinko; idi s Bogom!« Nekoliko minut kasneje je šel iz palačo ženin, knez Mirko, katerega je spremljal samo njegov poročni boter (priča) vojvoda Ilija Plamenac, vojni minister, in se obrnil proti dvorni cerkvici, kjer je pričakoval nevesto. Tako je črnogorska navada. Knez Mirko je bil vznemirjen. Tu je sedaj kočija z nevesto in njenimi roditelji. Pred palačo je izstopila Natalija, bleda in ganjena, obrnila s« proti knežji družini, poklonila se, v trenutku jo je vse oboževalo. Vaak je razumol, da je bilo tej krasotici že prej določeno, da zasede prostor med najuglednejšo človeško družbo. Pripoznani črnogorski pisatelj in urednik lista »Glas Črnogorca« dr. Lazo Tomanovic si ni mogel kaj, da bi ne bil zašepetal prijatelju na uho: »Oh, kak biser, kako krasna kneginja !« Štirje paži približali so se nevegti in držali jej dolgi povesek njene kraBne poročne obleke in v tem času bo se razvrstili ženit-benski gostje: prestolonaslednik knez Danilo dal je desnico nevesti, knez Nikola gospej Konstantinovič, njen Boprog pa kneginji Mileni in tako dalje. Nekateri so hoteli priseči, da je nenaznanjeno prišla tudi kraljica Helena, tako jej je podobna kneginja K«o-nija. Sprevoda se je udeležil tudi princ Peter, kateremu je trinajst let, kateri se ti zdi, da je iz samega živega Brebra, tako je živ in nemiren. Pred Bprevodom sta stopala mala dečka, neseča sveto podobe, katere podobe častita potem ženin in nevosta na svojem domu na poseben način in ju spominjajo na poroko. Solnce jo pošiljalo svoje zlate žarke na sprevod — fantastična, nepozabljena Blika, topovi bo gromeli, vojaška zastava se je povesila in glasni živio-klici spremljali so sprevod v cerkev. (Dalje prib.) tančneje preiščemo, vidimo, da ni tako. Statistika nam nudi o naravnem pomnolenju posamnih veroizpovedi, zlasti v drugi polovici minulega desetletja točnih podatkov. Če namreč primerjamo naravno (izvirajoče le iz številke rojstev in smrti) po-mneiitev veroizpovedanj in njihov resničen {>rirastek, tedaj pridemo za minulo deset-etje do sledečih rezultatov: narav, prirast, resnični diferen. 1. rimsko-kat. . 1035% 9 12% — 123 2. grško kat. . . 18 66 » 1136» —2 30 3. » razkol.. 1365» 1125» —140 4. protest, veroizpovedi . . 1188» 1312» +124 5. judovska . . 16 30 » 7-14 » — 9 16 6. druge veroizpovedi (staro-kat.,brez vero- izpovedanja). 13 95 » 52 72 » +38'77 V absolutnih številkah izraženo je izgubila: rimskokatoliška . . . 232 8S1 grškokatoli«ka . . . 65028 » razkolna . . . 7.639 judovska..... 104 758 pridobile so pa: protestantska .... 5.429 druga veroizpovedanja . 6.433 Iz te tabele je razvidno, da ima kato liško prebivalstvo najmanjšo tendenco n a -ravne razmnoiitve. To ni čudno. Kajti skoro vse dežele avstrijske, ki imajo skoro izključno katoliško prebivalstvo izkazujejo najmanjo naravno pomnoženje ; prebivalstvo Primorske, Moravske (Šlezija) in Dalmacije se je pomnožilo nad povprečno višino namnožen]a v Avstriji. Tj je en vzrok, da se rimsko katoliško prebivalstvo ni prooentualno pomnožilo. Toda resnični prirastek, ki je za — 1 23 % manjši od naravnega, kaže, da so še drugi vzroki pojemanja: izseljevanje in odpad. Odpad sam ne zadostuje. Kajti čeprav nimamo statistike o odpadnikih, vendar je gotovo, da vsi pripomočki, in to skoraj vselej kaj nizkotni, niso mogli kaj več kakor 30 000 ljudij pripraviti k odpadu, kar da še le 0 15 %. Ker je pa to intenzivno gibanje za odpad še le dobro 3 leta staro, tedaj je jasno, da odpad sam ni kriv zmanjševanju rimskokatoliškega prebivalstva. Kot glavni faktor mora veljati izseljevanje. To zlo pa tako narašča, da je od 1890—1900 znašalo 167 % prebivalstva, ki je bilo izkazano v letih 1870—1880; v tem času samem pase je izselilo le 3-1 % ljudij. Kako zelo se more zmanjšati prebivalstvo kake veroizpovedi vsled izseljevanja, kaže zgled judov. Ta rod, ki se naravno tako množi (16 3%) se pa \sled izseljevanja v Avstriji tako krči. da znaša resnično pomnoženje le 7-14% (tedaj za 916% manj kakor naravno) in vsled tega je padla procentualno ta veroizpoved v zadnjem desetletju. zanimivo bi bilo študirati še razmere drugih veroizpovedanj v Avstriji, ali to bi nas zavedlo predaleč. Tedaj v zadnjih desetletjih je padlo rimsko katoliško prebivalstvo za — 13%. Poglejmo še, kakšno je stanje v posameznih deželah. Katoličanov je imelo : 1890 1900 Nižjeavstrijsko .... 92 92% 92 37% Gorenjeavstrijsko . . . 97 60 » 97 52 „ Solnograško..... 99 42 , 99 20 „ Štajersko...... 98-98 „ 98 72 „ Koroško......94 76 „ 94 35 „ Kranjsko...... 99 76 „ 9514 „ Primorsko..... 98 56 . 98 59 „ Tirolsko in Predarlsko . 99 51 „ 99 36 „ Češko....... 96 05 „ 95 98 „ Moravsko..... 95 29 „ 9537 „ Šlezija ......84 32 „ 8466 „ Galicija...... 45 38 , 45 79 „ Bukovina......11'19 , 1186 „ Dalmacija.....83 33 , 83-66 „ Vsled tega so je procentualno nekoliko pomnožilo rimsko katoliško prebivalstvo v Dalmaciji, Šleziji, Primorju, na Moravskem, v Giliciji in Bukovini. V prvih treh krono-vinah se je tudi prebivalstvo pomnožilo nad avstrijski normale, kakor že omenjeno. Iz vseh predstoječih številk se prav lahko razvidi stanje verstev v posameznih krono-vinah. Dr. Stransky proti niladoeeškemu klubu. Dr. Stranskv je mladočeškemu klubu in časopisju provzročil veliko preglavico. Kot podpredsednik mladočeškega kluba se je uprl sklepom svojega lastnega kluba ter zagovarja v svojih lietih od mladočeške različno taktiko. »Narodny liBty" mu odgovarjajo, a se ne spuščajo v podrobno zavrnitev, ampak osorno in bolj splošno zavračajo Stranskega taktiko v klubu kot disciplini in češki celo-kupnosti nevarno. Pravijo, da se mora tako nastopanje podpredsednika najostreje zavračati, da je brez primere v parlamentarnem življenju, da jemlje dr. Stransky svoje orožje iz arzenala čeških narodnih nasprotnikov in škoduje vitalni poziciji češke stranke ravno v najvažnejšem trenutku odločilnega boja proti Koerberjevemu ministerstvu. To škoduje Čehom več, kakor najhujši napadi nasprotnikov. Očitajo dr. Stranskemu, da na- pada ješke politike s tako vulgarnimi izrazi, kakor bi ■ konji barantal, ter pravijo, da ae Čehi ne bodo dali premotiti od ljudi, kateri so zmožni tudi svojega Boga izpremeniti, če jim tako bolje kaže. Oeško-nemška sprava. Češko nemška spravna akoija napreduje silno počasi. Sedaj, ko Bta obe stranki prejeli v presojo vladni jezikovni načrt, je stvar kar obtičala in nikakor ne napreduje. Posebno ae pa odlaša a sejo češke Bpravne konference. Že dvakrat ali trikrat so določili dan drugi seji, včerajšnji listi pa izoova poročajo, da se je za jutrišnji dan določena seja odložila na torek. V tej seji, pravijo, bodo Čehi in Nemei podali svoje odgovore na vladni načrt in potem se bržkone izvoli spravni pododbor, ki bo skušal določiti srednjo pot. Nič bolje ni seve z uspehi v moravski konferenci. Tu Nemci niti niso edini, ali naj sa udeleže posvetovanj ali ne. Izvršilni odbor nemške liber. stranke za Moravsko je namreč sklenil pozvati svoje zastopnike v konferenci, naj se ne udeležujejo nadaljnjih obravnav, ne ugovarjajo pa aoBtavi morav-skega spravnega odseka, kakoršen je obstojal doslej. Nasprotno je pa vodstvo nemške ljudske stranke dalo svojim članom popolno prosto roko. Na Bkupnem shodu minulo ne deljo je pa obveljal prvi sklep in v tem smislu bo posl. d' Elvert oddal izjavo v prihodnji seji spravne konierence. Vesti o mobilizaciji avstrijske armade. Med včerajšnjimi brzojavnimi vestmi smo omenili poročila nekaterih listov o resnih pripravah naše monarhije za slučaj povstanka nevarne vstaje na Balkanu. O tem piše »Beri. Tagblatt«, kakor pravi, iz zanesljivega dunajskega vira, mej drugim to le: Ker se sultanova vlada nikakor noče a potrebno resnostjo ozirati na opetovane opomine evropske diplomacije v zadevi nujno potrebnih reform v Makedoniji, bodo avstrijske čete pri prvi priliki prodrle v bandšak-Novi Bazar in zasedle pokrajino do Mitrovice. Na nadaljnje prodiranje avstrijskih čet za sedaj nihče ne misli, posebno ne v tem slučaju, če se ohrani mir in red na Balkanu. Če se pa prihodnjo pomlad pojavi v Makedoniji nov upor in preti navstati nevarnost upora tudi v okupiranih deželah, bi bila avstrijska monarhija vsekako prisiljena, da v varstvo svojih postojank na Balkanu predre a svojimi četami tudi preko Mitrovice. V to bi bila popolno opravičena v smislu berolinske pogodbe in posebnega dopolnitvenega dogovora s Turčijo. Naravnost bedasta je pa trditev, da se na Dunaju že vrše vse potrebne priprave za mobilizacijo, kajti vsi koraki v svrho mobilizacije avstrijske armade se lahko izvedo tekom treh dni. V tem smislu piše imenovani berolinski list. Zanimivo pa je, da njegovim izvajanjem ne pritrjajo razni avstrijski listi. Pred vsem se naglaša, da dogovori med našo monarhijo in Rusijo še niso toliko dozoreli, da bi mogla Avstrija res izvesti take korake. Rusija ne mara »Velike Bolgarije«, Avstrija ne »Velike Srbije«, »avtonomna Makedonija« je pa silno težko izvedljiva, ker bi se v tem slučaju križali intereei dunajske in petroburške politike. Neresnično je dalje, pravijo dunajski listi, da bi smela avstrijska armada prodirati preko Mitrovice. Glasom berolinske pogodbe ima naša vlada pravico vojaške okupacije le za nekdaj k Bosni pripadajoči Sandšak-Novi Bazar, ki ne sega preko Mitrovice. Dogovor s Turčijo iz leta 1879 pa te pravice tudi ne razširja. Sicer bi pa bilo že prodiranje do Mitrovice združeno z mnogimi težkočami, če bi se ne mogla poprej pridobiti Srbija za akcijo proti Turčiji. Konečno je neosnovana vest o »mobilizaciji v treh dneh«. Mobilizacija moštva in priprava vojnega materijala je mogoča tekom osmih dni, drugače pa je z nabavo potrebnega števila konj, za katero bi se potrebovalo najmanj tri do štiri tedne. — Bu-dimpeštanski polofieiozni »Budap. Naplo« pa z vso odločnostjo demontira vsako vest o mobilizaciji ter naglaša, da se bo naši državi in Rusiji mirnim potom posrečilo doseči izvedbo relorm, ki že spomladi onemogočijo vsak nadaljni nemir, in s tem ohraniti na Balkanu status quo, ki je edini cilj in konec obeh velesil. Proslava poljskega vstankal. 1863. V Lvovu in drugih galiških mestih se dne 21. t. m. začne proslava štiridesetletnice poljske vstaje, ki bo trajala celi teden, in za katero se vrše velike priprave. Občinski svet lvovski je sklenil, da se udeleži proslave korporativno. Povabljeni bodo v Lvov tudi vsi Poljaki, kateri so zaradi vstaje bili obsojeni na izgnanstvo v Sibirijo. Jaures zborniški podpredsednik. Francoska poslanska zbornica je izvolila za četrtega podpredsednika socialistiškega poslanca Leona Jauresa- Njegova izvolitev je po poročilu židovsko liberalnih listov nov dokaz za obstoj in življenjsko zmožnost republikanskega »bloca«. S to izvolitvijo si jo hotel Combes še tesneje prikleniti sooiali-Btiško atranko, ker v »i, da jo bo potreboval v raznih viharnih bojih prihodnjega zase-danja. Zato pa tudi poje Jauresu slavonpeve vse vladno in njemu sorodno časopisje in poaebno aaglaša, da Jaures ni nikdar vodil boja proti republikancem, marveč le proti monarhistom, ali bolje proti »klerikalcem«. Novi zborniški podpredsednik je bil rojen 3. septembra 1859 v castresu ter bil svoje-dobno profesor filozofije na liceju v Albi in Toulousu. Zatem je prevzel glavno uredništvo lista „Petite Republique«. Okraj Albi ga je že opetovano poalal v poslansko zbornico. V parlamentu pripada zmernemu so-cialistiškemu krilu, takozvanim vladnim socialistom, katerim pripada tudi minister Mil-lerand. Radikalna socialistiška skupina seve s to izvolitvijo ni zadovoljna. Zanimivo je konečno. da je bil Jaures izvoljen la z 214 proti 196 glasovom in to še le pri ožji vo-litvi, in da so se is srede poslancev Čuli glasovi kot »Živela Alzaško • Lotrinška !« »Sedaj pride na vrsto tudi lahko cesar Viljem I« Protiavstrijske demonstracije v Italiji. Poročali smo že pred nekaj dnevi o velikem romanju neodrešenih Lahov na grob kralja Viktorja Emanuela II. ob 251etnici njegove smrti. Rimski listi so prinesli o tem romanju silno obširna poročila. Prisotnih je bilo baje do 50.000 ljudi z 10.000 zastavami iz vseh ital. pokrajin. Pripomniti pa trebi, da se je iz vse prireditve na prvi hip pokazal demonstrativen pomen romanja v prilog izvanitalijanskim udeležencem in proti Avstriji. »Informaciji« pišejo o tem iz Rima: Največja pozornost in entuzijastično zanimanje občinstva sta bila posvečena zastopnikom »nerešenih« provincij, ki bo s svo jimi v črnino zavitimi zastavami otvorili im pozantni sprevod. Povsodi, kjer so se pokazale te zastave, je množica kričala: „Zivel Trsti«, „Zivel Trident!", „Zivel Zadar!", „Zivel spljetl" — Moglo bi se bilo reči, da je vsa slavnost veljala tem štirim mostom in da je glavno meeto Italije s to slavnostjo v novič in izrečno uprizorilo eklatantno politično demonstracijo proti Avstriji. Ne da ae tajiti, da postaja Italija od dne do dne bolj irredentistična. splošno prepričanje v Italiji je danes, da zveza z Avstrijo ne obstoji več in da prej ali slej mora priti do razdora med obema državama. Glavni vzroki, ki so do-veli do te spremembe, so: Afera sv. Jero-nima, odklonitev avtonomije južnega Tirola, tržaški nomiri, hrvatske demonstracije v Dalmaciji, zadnja statistika prebivalstva v Avstriji, iz katere izhaja, da je v Dalmaciji italijanski element »tlačen", nasprotstvo med obema državama glede Albanije. Eden glav. vzrokov je pa bržkone tudi odpoved trgo vinske pogodbe, ki se gotovo ne obnovi več tako, da bi imela Avstrija od nje le občutno škodo. — Za takim prijateljem seve pri nas ne bo nihče žaloval, a da sa predrzne ital. vlada pred nosom gledati tako izzivajoče demonstracije, dokler je Italija še v trozvezi, je naravnost nečuveno. Iz brzojavk. Konec obstrukcijje v tirolskem deželnem zboru. Tri-dentinski deželni poslanci so na zadnjem shodu v Tridentu sklenili, da opuste ob strukcijo v prihodnjem zasedanju v to svrho, da se reši vprašanje o učiteljskih plačah, če prevzame 60% dežela, 40% pa občine. — Szell o nagodbi. V predvčeranji seji ogrske zbornice je izjavil ministerski predsednik bzell, da bodo njegova izvajanja o nagodbi kratka, ker ne namerava podati vsega pojasnila prej, dokler no predloži na-godbenih predlog. Odgovoril bo v današnji seji le na tozadevno interpelacijo poslanca Košuta. — Zbornični predsednik grof Vetter je včeraj baje nenadoma obolel. Namestoval ga je podpredsednik Kaiser. — Kardinal Parocchi f. Včeraj zjutraj ob 2. uri je umrl v Rimu kardinal Lucido Maria Parocchi v dobi 70. let. Rojen je bil 13. avgusta 1833 v Mantovi, kardinal je postal 22 jun. 1877. Cerkveni letopis, f Župnik Jurij Ž m a v c Slovenci štejemo le malo mož, ki bi se bili za vsestranski krščanski napredek našega naroda toliko trudili, kakor pokojni župnik Z m a v c, katerega nam je dne 13. jan. t. 1. nemila smrt v Gradcu pokosila. Danes podamo njegovo življenje le v kratkih potezah. Rojen pri Sv. Rupertu v Sloven. Goricah dne 26. marca leta 1843 od imovitih kmečkih starišev se je izšolal v Mariboru. Kot dijak ee je vadil tudi v slovenskem pesništvu in je dobil enok kot gimnazijec „Šohillerjevo UBtanovo" za najboljšo slovensko (!) pesem. Leta 1869, dne 19. julija v mašnika posvečen, je pol v ne- deljo, dne 9. avg. 1868 v svoji rojetni župniji svojo prvo ali novo sv. mašo, potem je pa dne 20. avg. 1868 nastopil službo II. ka-pelana v Gor. gradu. Ze 1. dec. 1868 je bil Eremešflen sa kaplana v Remšnik nad Marn-ergom. Tam je postal po amrti svojega župnika 6. g. Ant Pirtošek dne 24. apr. 1871 provizor, a je potem še pri novem župniku č. g. Jerneju Looej ostal tam kapelan do 1. jun. 1872. Takrat bo ga premestili v Kamco blizo Maribora, kjer je gospodoval sloviti Konrad Seidl, in 1. 1878 v bližnji Lembah. Dne 1, sept. 1879 je šel za provi-zorja k Sv. Marjeti ob Pesnici, kjer je ostal kot kaplan do 4. dec. 1881, ko se je povrnil na visoki Remšnik kot provizor. Dne 22. jan. 1882 je postal remšniški župnik. Dolgih 15 let je aam oskrbljeval gorato župnijo s 1800 dušami in dvorazredno šolo; že med tem časom je olepšal župnijsko cerkev in postavil sv. Pankraoiju na divnem Radlnu lepo novo cerkev. Mnogo se je bavil, koder je služil, z umno sadjerejo, še več pa z narodno organizacijo. V ta namen je veliko pisal v resne in šaljive slovenske liste, je ustanavljal in vodil katol. polit, društva, je Bnoval »Posojilnice« — marenberški je bil več časa načelnik, je marljivo obiskoval volilne shode, vodil volitve in je mnogo pripomogel, da bo Slovenoi mariborskega okraja se otresli Seidl Brandstutterjevega jarma in bo dobili svoje slovenske poslance. Lansko leto je začel, dotlej vedno krepak mož, tožiti o bolečinah v želodcu, pozneje v gol-tancu ali grtancu. Bolezen postajala je vedno hujša, tako, da tudi tekočin ni mogel vži-vati. Podal se je, poln dobrih nad, meseca decembra k č. uam. bratom v Gradec zdravja iskat, a našel je — smrt. Iz grtanca se je bolezen preselila na pljuča in je tako nepričakovano naglo končala delavno življenje. Podli napadi v „Slov. Narodu" in ž njim v izdajski zvezi združenih liBtov so mu grenili zadnje dni življenja. Malo pred smrtjo je še za »Slovenca« pisal odgovor na nasprotniške laži. Zal, da mu je smrt prerano končala življenje ! Previden s sv. zakramenti za umirajoče, je dne 13. januv. t. 1. proti polnoči č. g. župnik Zaaavc mirno v Gospodu saspal. Njegovo truplo se je dne 15. t. m. zjutraj v bolnišnioi čč. usmilj. bratov blagoslovilo in potem pripeljalo na Remšnik, kjer se bo v nedeljo, dne 18 januv. na praznik presv. Imena Jezusovega slovesno izročilo materi zemlji. N. v m. p.l J—j. Dnevne novice. V Ljubljani, 16. januvarija. Volitov v Trstu pred durmi. I Trsta se poroča, da je ondotno c. kr. na-mestništvo že naložilo mestnemu magistratu, naj zaprične s pripravami za prihodnje volitve v mestni svet, oziroma deželni zbor. Volitve se utegnejo vršiti v mesecu aprilu ali maju. S tem je predstoječa volilna kampanja stopila v svoj prvi štadij. Tržaškim Slovencem se je pripraviti zopet na hude boje. Bog jim daj srečo, da se opozicija iz okolice v bodočem tržaškem parlamentu pomnoži, a da dosežojo napredek tudi v —• mestu. Odlikovanje. Občinski odbor v Novi Štifti pri Gornjem gradu je izvolil častnim občanom čast. g. župnika Franc P u n -terja. Z Dunaja se nam poroča, da je v včerajšnji seji poslanske zbornice poslanec Povše izročil prošnjo kmetijskega društva v tržaški okolici za državno podporo vsled uim. Načelnik kluba slovenskih štajerskih deželnih poslancev je gosp. profesor Fran R o b i č. Častnim občanom je občina Trnovo soglasno izvolila nadučitelja g. Martina Zarnikaintov priznanje zaslug za šolo in občino. Poroka. Gosp. Filip H a u p t m a n n, učitelj pri Sv. Križu nad Mariborom, se je poročil z gospico Anko E 1 z n i k. V Št. Vidu nad Ljubljano bo imelo »Katoliško slovansko izobraževalno društvo« prihodnjo nedeljo, t. j. 18. t. m., ob 3. uri popoludne javno predavanje v dvorani »Rokodelskega društva*. Govoril bo preč. gospod kanonik Ivan Sušnik o potresih. Ker je pouk o potresih zelo zanimiv, posebno še za Šentvidce, ki še zelo čutijo potresno nasledke, je vstop k temu predavanju dovoljen vsakemu. Pri občinskih volitvah v Tinjanu so v II. razredu zmagali Lahoni z večino 24 glasov. V prvem razredu so zmagali Hrvatje. Hrvaško zmago v III. razredu smo že zabeležili. — Uljuden poitnt odpravnik. Iz Logatca se piše: Tu imamo na pošti le več let nekega Nemca iz gornje Štirake kot poštnega odpravnika. Toda dasi je £e toliko časa mei nami, in kljubu temu, da se je občinstvo že večkrat pritožilo proti njemu, ven« dar je še vedno na svojem mestu. Mož je jako oblasten s potujočim občinstvom. Toliko za danes na adreso našega občespošto-vanega gospoda poštarja in župana. Tudi veleslavni o. kr. poštni direkciji v Trst poslati hočemo več zanimivih črtic uradovanja g. Iv. Morschutza. — Prepovedani iivoz prašičev. Deželna vlada kranjska razglaša: „ Glasom dopisa kr. deželne vlade v Zagrebu z dne 7. januarja 1908, št. 263, ie zaradi svinjske kuge prepovedano na Hrvaško Slavonsko uvažati prašiče iz občin Smlednik, Cerklje, PredoBlje, Stražišče, Stara Loka okraja Kranj; St. Jurij, Grosuplje, Smartin okr. Ljubljanske okolice; Krka okraja Litija; Stari trg okraja Logatec; Lesce. Mošnje okraja Radovljica in iz mejnih okrajev Rudolfovo in Kočevje, za ridi svinjske rdečioe pa je prepovedano uvažati prašiče iz občine Zalina okraja Litija. To se daje na občno znanje ter obenem razveljavlja tukajšnji razglas z dne 15. decembra 1902, št. 25.899". — Tele s petimi nogami je povrgla krava posest Franc Vončini v Opečniku nad Kozjem. Tele, ki je že tri tedne staro, je zdravo. Peta noga mu je priraščena na desni strani nad rebrami, nekoliko manjša od drugih, s tremi parklji, ter binglja semtertje. — Umrl je v Solkanu zidarski mojster g. Frančišek M a r u š i č. — Umrl je v Kutni gori na reškem g.' Avg. Landsinger, c. kr. višji rud. oskrbnik, ki je pred nekoliko leti služboval tudi v Idriji. — Zdravje gospe Marije S kri-njarjeve gre, kakor se »Edinosti« poroča, na bolje. Gospa Skrinjarjeva se nahaja v meBtni bolnišnici. V bolnišnico bo jo morali prevesti, ker Be je zlomljena noga tako slabšala, da je bila velika nevarnost, da jo bodo morali odrezati. Sedaj pa je ta nevarnost popolnoma minola. Zdravljenje bo sicer seveda zahtevalo precej časa, ali najhujše je pri kraju in nevarnosti ni več. — Godbeno društvo v Idriji se snuje. — Z gnojnimi vilami je napadel tapetnik Karol Jerančič iz Most posest-nico Marijo Čeme in njeno hčer Ivano. Ra- bnil je obe. — Koroške novice. Zabodli so jstilničarja Homšaka v Podrožčici pri nekem 'pretepu delavci v levo stran prs Sreča njegova je bila, da je bil debelo oblečen, sicer bi bila rana smrtna. Rano so mu zašili. Sploh so ondi pretepi in poboji na dnevnem ali še bolje rečeno, na nočnem redu. Zadnjič so si delavci zopet puščali nekoliko svojo prevročo kri in so enemu prerezali trebuh. Prepeljali so ga v bolnišnico v Beljak. Ponesrečeni je Tempov sin Pod-krajem. — Dne 3 januv. peljal se je posestnik p. d. Martin iz Št. Ilja v Podrožčico. Ko se je vračal domu, prebrnile so se sani in Martin padel je tako nesrečno, da si je zlomil nogo. Prepeljali so ga v bolnišnico. — Posestnika Mat. Breznik in Jos. Slanič ter hlapec Fr. Libnik v Libučah so se dne 4. okt. min. 1. sprli pri spravljanju stelje. Jos. Slanič in Fr. Libnik sta pri tem z vilami pošteno nabila Breznika ter ga telesno poškodovala. Dne 22. dec. min. 1. je Slanič dobil tri, Libnik dva meseca ječe. — Po noči od 16 na 17. dec. se je v Keupovem hlevu v Možici zadušil Oberjev konjar Miha S p i b. Dne 17. dec. zjutraj so ga našli mrtvega pod konji. Napravil si je zvečer žrjavico, da bi se grel, a ga je omamilo, da je našel nesrečno smrt — Pravcato mesarsko klanje z nožmi je bilo 4. t. m. zvečer pri Fari pri Prevaljah. Nečloveško so zdelali nekega mladega kmeta. Dobil je menda 32 ran in posebno hudo in nevarno rano na prsih. Le težko bo okreval. — Kap je zadela deklo Lizo Pristop. Pri delu se je naenkrat mrtva zgrudila. — V St Pavlu ob Žili so ob božičnih praznikih tatovi izpraznili cerkveno pušico. — Dela za zidanje železnice preko Karavank bodo oddana še ta mesec. Kmalu začno potem zidati tudi progo. V predoru delo hitro napreduje. — Razpisane so učiteljske službe: Na Bistrici v Rožu in v Ilodišah do dne 22. jan., v Vrbi in Domačalah do dne 25. jan., v Škocijanu do dne 1. tebruv. — Dne 29 dec. je pogorel skedenj J. Loparja Pod Lipo pri Ovbrah. Škode je bilo 4000 K. — Rodbinska tragedija v Pulju. Poštni uslužbenec A, Silič v Pulju je trikrat ustrelil na svojo ženo, o kateri je sumil, da mu je nezvesta. Nato je streljal tudi na se. Mož je smrtno ranjen, žena pa lahko. Oba so odpeljali v bolnico. Ljubljanske novice. Umrl je danes dopoldne v Leonišču č. g. Franc Waldecker, župnik v pokoju. Rojen je bil 25. nov. 1821 v Polju, v duhovnika posvečen 20. februvarija 1845. N. p. v m.! Predavanje, katero je včeraj 15. t mes. priredila ^Deželna zveza kranjskih obrtnih zadrugu v prostorih c. kr. umetno - obrtne strokovne šole, je bilo dobro obiskano. Predavatelj gospod ravnatelj IvanSubicje je najprej v kratkih besedah razvil program svojih predavanj ter omenil, da hoče za vsak motorski tip (parna mašina, plinov motor in elektromotor) porabiti dve do tri ure. Ker je elektrika danes povsod prva na dnevnem redu, je začel z opisovanjem elektromotorjev. Kot uvod je v kratkih potezah narisal nekatere temeljne lastnosti elektrike ter označil glavne merske jednote: ampere, volt in vvatt. Končno se je obrnil do raznih načinov, b katerimi se elektrika proizvaja, ter pokazal, kako se s premikanjem zaključenih žičnih krogov memo magnetov tvori elektrika — prikazni, ki so podlaga električnim strojem. — Prihodnje predavanje bode Btoprav čez 14 dni, to je v četrtek, dne 2 9. januvarija, ob 8. uri zvečer. Nesreča na železnici. Včeraj zvečer je na poBtaji v Logatou sprevodnik Franc A m-b r o ž iz Ljubljane, Martinova cesta štev. 7, pred poštnim vlakom skočil čez tir in ga je stroj zagrabil in vrgel na stran, da Be je prekucnil in si pri tem zlomil levo nogo pod kolenom. Pripeljali so ga v bolnico. Najdeno in zgubljeno. Frančiška Gerčar, gostilničarka v Cerkvenih ulicah št. 19 je našla včeraj v imenovanih ulicah denarnico z manjšo svoto denarja. — Zlato brožo z smaragdom je zgubila neka gospa na poti po Emonski cesti in po Korunovih ulicah do Pred konjušnico. — Na sv. Petra cesti je zgubil neki fljakar denarnico, v kateri je imel okoli 12 kron denarja. Aretiranje bivšega železniškega uradnika Bivši železniški uradnik Franc W o-h in z, ki je pred dnevi si izposodil pri krojaču J. Podkrajniku na Radeckega cesti ha-velok in ga potem prodal, je bil včeraj aretiran. Wohinz je pisal tudi raznim strankam po mestu beračilna pisma. Iz bolnice. Lovrencu Bamboču, 58 let staremu delavcu na parni žagi Josipa Fetri-nellija na Rakeku, je žaga odrezala na desni roki tri prste. Prišel je v bolnico. Podporno društvo tukajšnje c. kr. tobačne tovarne ima svoj letni redni obč. zbor dne 17. t. m. ob 4 uri popoludne v veliki dvorani »Katol. doma«. Prijet dezerter. Ivan Strajhar, rezervist lovskega polka št. 7, ki je dne 9. t. m. od vojakov pobegnil, je bil doma v Spitaliču v kamniškem okraju prijet. Orožniki bo ga pripeljali v Ljubljano in izročili vojaški oblasti, katera ga je vtaknila v zapor. Vojak ponesrečil Danes popoldne okolu 1. ure se je vračal oddelek domobrancev z vojaške vaje. Na Sv. Petra nasipu poleg jubilejnega mostu pa je vojak Fr. Mauser tako nevarno padel, da si je razbil čelo, vendar pa ni izgubil zavesti. Vojaki so ga naglo prenesli v bližnjo hišo, kjer so mu obvezali rano in ga kmalu potem z rešilnim vozom prepeljali v bolnico. Občinstva se je hipoma nabralo veliko število. I hrvatsko društvo .Kolo" se je ustanovilo v Ljubljani. Pevsko društvo »Ljubljana" priredi v nedeljo dne 18. t. m. v areni ^Narodnega doma" točno cb 7. uri zvečer zabavni večer. Na vsporedu je petje zborov, samospevi s spremljevanjem glasovira, burka v enem dejanju „Ker se je žene bal", godba itd. Komičen prizor je zelo zanimiv in bode vzbujal pri posetnikih mnogo zabave. Pričakovati je, da se tega večera ne samo člani letošnje društvene plesne šole — za katero je namenjen — udeleže, ampak tudi vsi p. n. podporni člani in prijatelji društva se tem potom uljudno vabijo na mnogobrojno udeležbo. Neroden »zobozdravnik." Franc Polak, 28 let star iz Studenčic, občina Lesce, hlapec pri Fuch8u na Hribu, obč. Predvor pri Kranju, si je pustil od nekega Zalarja iz-dreti zob. Zalar mu je pri tem odtrgal precejšen kos čeljusti. Polak je prišel v bolnico, da mu popravijo čeljust. Oklic radi prodaje mleka v Ljubljani. Danes so se delili po mestu mlekancam in drugim ljudem listki s sledečo vsebino: »Kako je to, da se še do danes no izvršuje zakon o porabi nove mere pri prodaji mleka, dasi je bilo po listih objavljeno, kako strogo je bilo to zaukazano. Zato, ker ni tožnikov, tudi ni sodnikov. Ali menite, da bo za vsako mle-karico stal žandar ali stražnik, ki bo pazil, na kakšno mero prodaja mleko ? .Kmetijska družba' je na željo kmetovalcev storila primerne korake, da so se izdali glede tega strogi ukazi, sedaj je pa na Vas, da pomagate zakonu do veljave. Združite se, dogovorite se, da bote prodajali mleko na litre; kdor se pa ne ud;'t in prodaja še naprej na staro mero, tega pa tožite in kaznovan bo on in tisti, ki mleko kupi. Naj se to v vsaki vasi parkrat zgodi, in videli boste, kako hitro bo pomagalo. Kmot si mora le sam pomagati, drug mu ne bo«. Tedenski izkaz o zdravstvenem stanju mestne občine ljubljanske. Od 4. do 10. jan. t. 1. je bilo 18 novorojenih, 1 mrtvorojen, 19 jih je umrlo, med njimi 2 za jetiko, 4 za vnetjem sopilnih organov, 2 vsled mrtvo-uda, 1 vsled samomora, 10 za različnimi boleznimi, med njimi 8 tujcev, 9 iz zavodov. Za infekoijoznimi boleznimi so oboleli, in sicer: 2 za ošpicami, 3 za Skarlatico, 1 za tifuzom, 3 za vratico. Književnost in umetnost. Slovensko gledališče. Anatolov dvojnik. Včerajšnja gledališka predstava je bila srednje obiskana. Temu ni čuda. Kajti Anatolov dvojnik — L-ancoska burka, ki je pri aklimatizaciji za slov. oder izgubila življ enako moč — je jedna onih lahkih francoskih modernih dram, ki pri nas vzbude momentne vspehe, in ki ne zabavajo yeč, kakor jeden-krat. Slovensko gledališče ni še, hvala Bogu, zrelo za take poskuse. Temu vzrok je ta, da pri nas ne vladajo še večinoma veliko-mestne razmere in tudi naš temperament ne odgovarja naravi irancoskih junakov. Igralci bo nas včeraj kakor zadnjič zadovoljili, čeravno je bilo vidno, da je me-tamorloza Slovana v temperamentnega Fran coza spojena z baš ne lahko premagajočimi težkočami. Igra sama na sebi ne zahteva baš toliko psihologičnih, vsaj ne preveč težkih študij, ampak je vsakemu prosto dano, da po svojem nagibu vlogo individualizira. Ker Bmo ravno pri franooski drami, prosili bi uljudno Blavno intendanco, da bi nas večkrat razveselila s kako krepko slovansko dramo. Vpoštevajoč pred vsem odgojevalni moment slov. gledališča, smo mnenja, da naj bo slovenski oder pred vsem tudi v drami gojišče čile slovanske muze in ne torišče lahkožive francoske muze. Prepričani smo, da bo občinstvo kazalo več simpatij in tudi več razuma za sorodne in razumljive razmere in značaje, kakor pa če se je pelje v nepoznane velikomestne salone. Slavna intendanca naj se torej nekoliko ozre po report. slovan., pred vsem čeških, hrv. gledišč in vprizori par onih pristno slovanskih dram, katere sedaj opozorjujejo celi literarni svet. Mislimo, da bo s tem ugodeno i volji širjega občinstva in intendanci slov. gledišča, kateri ne bo treba vabiti v gledišče z dvomljivimi francoskimi dramami. — Jutri v soboto dne 17. januvarija predstavljajo narodno igro »R o k o v n j a č e«. Izvirne vložke pojo Ilanuš, Svoboda, Kranjc, Lier. Sodeluje moški in ženski operni zbor. Prihodnja predstava bo v torek 20. t. m. Bazne stvari. Najnovejše od rasnih strani. Benetke v nevarnosti. Vče raj je izšla odredba, da se takoj izprazni Markova knjižnica iz dvorne nadvojvodske palače v Benetkah, ker so se v zidu poka zale nevarne razpokline. — Zopet nemiri v jk a z n i 1 n i c i so se primerili v Stanislavu. Tudi to pot se je posrečilo vojaštvu nemire udušiti. — Praški Drozd je spisal tndi nekaj liturgičnih knjig za Bred nje šole. Češki katehetie so sklenili, da teh knjig sedaj ne bodo več rabili v šolah. — H katoličanstvu namerava baje prestopiti ruski veliki knez Pavel Aleksandrovič.— Umrl je v Parizu izumitelj podmorske ladije, Goubet. — Ameriške p r e -mogokope namerava vlada združenih držav ekspropriirati. — Najnovejši oratorij Perossijev sa imenuje »Sodnji dan«. — Aretirani ruski knez. Policija v Ganfu je zaprla iz Rusije radi zarote proti carju izgnanega grofa Nakušidce, ker je zakrivil več sleparij. Zvijača spiritistova. V neki gostilni v Debrecinu je potujoč gluinač priredil „ča-rodejno predstavo". Občinstvu se jo predstavil tudi za spiritista. Premožni kmet Martin Hurik je izjavil, da je pripravljen biti „3pi-ritistu" za medij tar je šel s ^arodejnikom" v bližnjo sobo, da bi bil hipnotiziran. Ker dolgo časa ni bilo iz sobe niti spiritista niti kmeta, šli so gostje pogledat, kaj se godi v bližnji sobi, in našli so Hurika nezavednega. Spiritista ni bilo nikjer. Ušel je skozi okno. Poklicani zdravnik je izjavil, da je spiritist Hurika kloroformiral. Ko se je Hurik zopet zavedel, je opazil, da mu je spintist ugrabil ves denar in zUto uro. Kaj vse ženska stori. Poroča se, da je slabitna žensfta povzročila vstajo proti sultanu v Marokku. Sultan sa je zagledal v lepo hčer inšpektorja an^l. skladišč Mac L?ana, ki pa ga ni marala. Da bi se ji dopadel, pričel se je oblačiti po evropski šegi in si sploh navzel vseh dobrik, posebno pa slabih evropskih navad. To ga je pri domačinih silno omrzilo in sedaj jo v nevarnosti njegov prestol. Društvo proti surovim izrazom e osnoval A iglež dr. Greville Melpole. Društvo bo vzgojevalo mladino in prirejalo javna predavanja. Ako bi se tako društvo ustanovilo tudi v Ljubljani bi imelo v »Narodovemu« uredništvu dovolj opravka. Darovi. Za Jeranovo dijaškomizo so darovali p. n. gg.: J. Ažtnan, župnik v Gorjah, 10 K. in 60 K kot dar pokojne Ivane Poklukar Zagarjeve. P. Bernard Vovk 4 K, dekan J. Novak v Radoliioi 10 K, finančni komisar A. Janežič v Ljubljani mesečnih 6 K, kanonik Sajovic v L;ubljani 10 K, A. Fajfar, župnik v Leskovici, 6 K, Fr. Pešec, župnik na Robu, 4 K, Neimen. 5 K. Kruhi sv. Antona 5 K, A. Jaklič, vojaški župnik v Zadru, 10 K, kanonik dr. A. Karlin, 20 K, Fr. Demšar, župnik v Št Vidu pri Vipavi, 10 K, A. Kepic, župnik v Češnjicah, 8 K 80 h. Bog plačaj t r«itfonsk* in brzojavn* poročilu. Obstrukoija v državnem zbora. Dunaj, 16. jan. V včerajšnji seji državnega zbora so se prigodili tudi mnogi burni prizori in je seja trajala preko polunoči v jutro. Fresl je govoril 4 ure in pol, Klofač je govoril dve in pol ure. Nemci so pričeli na to z dogovorjeno taktiko, da bodo pri nujnih predlogih predlagali konec debate in da bosta generalna govornika kratko govorila. Konec debate je bil sprejet, oba glavna govornika sta bila pristaša nemške ljudske stranke, Hof-raann Wellenhof in Novak. Mej splošno razpravo sta izpregovorila samo par besedi. Obstrukcijonisti so na to pričeli s stvarnimi popravki, a so govorili tako dolgo, da jim je naposled vsem predsednik vzel besedo. Vmes je razgrajal stari Schonerer. Agrarec Zazvvorka je predlagal konec seje, a predlog je bil odklonjen. Končno besedo je imel predlagatelj Fresl. Govoril je tri ure. Vse-nemci so razgrajali s pokrovi na mizah in klicali, da ne govori k stvari. Podpredsednik Kaiser je končno Freslu odvzel besedo. Sedaj so pričeli razgrajati češki radik., Fresl je tolkel z neko reno, Nujnost Freslovega predloga se je odklonila. Nato sta prišla na vrsto dva češko-radikalna in dva vsenemška nujna predloga o splošnem starostnem in in-validitetnem zavarovanju. Pri utemeljevanju svojega predloga je češki radi-kalec Choc srdito napadel predsedstvo, radi česar mu je bila odtegnjena beseda. (Zopetni ropot pri čeških radi-kalcih.) Fresl kriči na ves glas, Vse-nemca Heinisch in Schreiter se odpovesta besedi za utemeljevanje nujnosti. Češki radikalec Huber utemeljuje nujnost v eno in polurnem govoru. Ostali nemški govorniki so oddali kratke izjave ali se odpovedali besedi, na kar je ob 12. uri 35 minut dobil končno besedo o tem nujnem predlogu češki radikalec Choc. Dunaj, 16. jan. Obstrukcija čeških agrarcev in socialcev traja dalje. Seja državnega zbora, ki se je pričela včeraj ob 11. uri dopoldne, traja že petindvajseto uro. Seja, ki se ie pričela včeraj ob 11. uri dopoldne, je trajala do 7. ure danes zjutraj, nakar se jo prekinila za dve uri. nikakor ne zaključila. Pričela se je zopet ob 1l). uri dopoldne in traja še vedno. Nemci in vlada hočejo, da parlament zboruje v permanenoi, dokler ne reši vseh nujnih predlogov čeških agrarcev. Nemci so pripravljeni biti do skrajnosti požrtvovalni, da le ohranijo sedanji državni zbor, ker sicer se nadejajo, da ako se ne urede razmere v tem parlamentu, jih čaka kaj slabejšega. Po govoru Korberjevera. ki je dal pojasnila o avstro-ogrski nagodbi, je govoril Z a z v o r k a in utemeljeval nuini predlog o ureditvi hudournikov na Češkem. Glavni govornik Nemec G o t z ie izpregovoril samo par basedi. Walz je predlagal konec debate. Nemec K r b je izjavil, da je nujnejša ureditev hudournikov v alpskih deželah. Glavni proti govornik Nemec S i g m u n d se je v par kratkih stavkih pridružil Erbovemu mnetiju in končal svoj govor. Nujnost ' je bila odklonjena. Nato je ob 2. uri pričel češki agrarec R a t a j utemelje vati svoj nujni predlog. Rataj še vedno govori. Dunaj, 16. jan. Rataj je ob 4. uri popoludne dogovoril. Imenom mlado-češkega kluba je pričel govoriti posl. P1 a o e k , ki imenom Mladočehov protestira proti prakticiranju poslovnega reda podpredsednika Kaiserja napram radikalcem. Ta mladočeška izjava za radikalce proti Kaiserjevemu nastopu je važna, ker so doslej illadočehi obstruk-cijo mirno gledali. Dunaj, 16. januvarija. Mej vlado in češkimi agrarci se vrše obravnave, pod katerimi pogoji bi agrarci odstopili od obstrukeije. Agrarci zahtevajo rajoniranje sladkorne pese. Dosedaj pogajanja še nimajo vspeha in se nadaljujejo. Narodni sooialci zahtevajo znižanje sladkornega davka. Dunaj, 16. januvarija. Nekateri parlamentarci nameravajo predlagati, naj se nujni predlogi obravnavajo samo ob gotovih dnevih na teden. Nemške stranke hočejo sklicati tudi konferenco delegatov raznih strank, da se sklene sprememba poslovnega reda. Nemci pritiskajo, da se pri debati o nujnih predlogih vpiše toliko nemških govornikov, da se možnost volitve obstrukcijskih glavnih govornikov onemogoči. Velika stavka na Dunaju. Dunaj, 16. jan. Tukajšnji, kakor tudi konfekcijonarji v Prosnicah so odklonili zahteve uslužbenih krojaških mojstrov in njihovih pomočnikov, radi tega je stavka prihodnjo nedeljo neizogibna, ker krojači ne bodo sprejeli ponujanega jim lSodstotnega zvišanja plače, ampak hočejo 20odstotno zvišanje in tudi ugoditev vseh drugih zahtev. Krščanski so-cialci delujejo v prilog krojačem in je krščansko - socialni poslanec Heilinger imel sijajen govor, ki je silno razdražil konfekcijonarje. Radi stavke bi bili konfekcijonarji v veliki zadregi, ker se pričenjajo zdaj naročila za spomladansko dobo. Dunaj, 16. januvarija. Zdravnik je predsedniku drž. zbora Vetterju prepovedal vdeležiti se današnje seje. Vetter ima influenco. Dunaj, 16. januv. Nemško-češke konference so v nevarnosti. Nemški odposlanci se nameravajo od konferenc absentirati. Dunaj, 16. januv. Škofom v Kraljevem Gradcu je imenovan princ Ho-henlohe, kanonik v Kromerižu. Opatija, 16. jan. Včeraj se je ob velikanski udeležbi vršilo tekmovanje v plavanju v prostem morju. Lyov, 16. jan. „Przedswit" pravi, da je že sestavljen manifest cesarja Frana Jožefa avstrijskim narodom, s katerim nalaga vladi, da uredi parlamentarne razmere na podlagi take reforme volivnega reda za državni zbor in deželne zbore, ki bo odgovarjala duhu časa. Draždane, 16. jan. Girona in njegove namene namerava saški dvor popolnoma razkrinkati, ker ima v rokah pisma, ki kažejo na Gironove sebične namene Vesti listov, da bi se omogočilo princezinji občevati z njenimi otroki, niso resnične, ker dvor ne bo pripustil nobenega vpliva na otroke od strani take matere. v London, 16. jan. „Standardu poroča, da so zdravniki odredili, da mora ruski car nekaj let prebivati radi zdravstvenih ozirov na jugu Rusije, ker mu severni zrak škoduje. Pariz, 16. jan. Senat je volil Fal-liera predsednikom. Petrograd, 16. jan. Cesarski ukaz imenuje velikega kneza Mihaela Niko-lajeviča predsednikom držav, sveta. Spominjajte se ljudskega sklada Zit ne cene dne 15. januarja 1903 (Termin.) Na dunajski borci: Za 50 kilogramov. PSenica za spomlad.....K 7 81 Rž za spomlad.......„ 6 b7 Koruza za maj - junij 1903 . . . „ — Oves za pomlad........6-41 Na budimpeitanski borsi: Pšenica za april ......K 7'73 Rž za april......... 6-70 Dve« za april ........,6-17 Koruza za maj (1903) ...» 5 85 (Efekti v). Dunajski trg. Pženiea banaSka.......K 8-20 julne železnice . ... , 7-70 Rž » » . ... „ 7 — Ječmen , » . . . . „ 6-3'» ob Tisi ........6-30 Koruza ogrska stara.....„7-10 nova.......5-80 Cinkvant » stari......7-10 novi.......660 Oves srednji..........6 55 Fižol..............7 — do 7-82 6-98 6 42 do 7-74 n 6 71 „ 6-19 . 5 86 do 8-75 8-10 7 20 7-25 7-75 7 20 5-95 7-25 6+0 6 75 14-— lz- O < K hPT p o tt- h. pr "S © ?H ^ O-OIT o N3 — p o g- (i B cr fa < n j —. i • "S'0, Er s $8 OO- «s m« r+ V %Umetnijski zavod || za slikanje na steklo B. ŠKARDA v Brnu. Izdeluje zlasti: ^cerkvena okna različne izvršitve, Ceniki ln strokovni svet brezplačno. Osemkrat odlikovan s prvimi darili r cr i s- i dobite z rabo Najlepšo ItlČ tržaškega „Kaiser~Kronen" kristalnega olja 9 ■ (varnostni petrolej) prednosti: absolutno bel plamen, gori brez duha in je nevnetljiv. V izvirnih posodah konvah po 15 kg kilogram 50 vin. Zastave za posodo se ne zahteva. Naročila na deželo se izvrše v zabojih z dvema posodama franko zaboj. O« drobec liter 48 uio. 1405 8 Zaloga za Kranjsko pri fl\lH. KASTNER-ju, Ljubljana. Nakup ln prodaja vaasovrstnih državnih papirjev, credk, denarjev itd. Zavarovanja za zgube pri žrebanjlh, pri iižrebanju najmanjšega dobitka. — Promese za vsako Irebanje. Kulantna izvršitev naro&ll na borzi. 99 Menjarična delniška družba 91 BBCU «" I., VKollzeila 10 in 13. Dunaj, I., Str&belgassi 2. Pojasnila ▼ vseh gospodarskih in finančnih stvareh, potem o kursnih vrednostih vseh ipeknlaoijsklh vrednostnih papirjev in vestni nasvfttl za dosego kolikor je mogoče visocega obrestovanja pri popolni varnosU naloženih glavnlo. 134 141) Izdajatelj^in odgovorni nrsdnik: Dr. l|ssol| Žitslfc, Ilsk .Katoliške Tiskarn«* v Ljubliani.