NO. 212
EII$tA DOMOVIN/t
/* M E RI C-/IHI-HOME
IN SPIRIT IAOC ONLY
SLOV6NIAN
MORNING NCWSPAPGR
CLEVELAND 3, 0, WEDNESDAY MORNING, OCTOBER 29, 194T
LETO XLIX-VOL. XL1X
DROBNE VESTI IZ SLOVENIJE
(Došle preko Trsta)
GORIŠKI ITALIJANI so se ob B takole: “Dobiti ne moreš naj-
bolj navadnih stvari v sedanjih trgovinah. Tudi se noben ne briga, da bi te zadružne ali v resnici državne trgovine imele kako zalogo. Ne dobi se pa tudi živil in kmečkih pridelkov. Vse kar kmet pridela, mora oddati v zadrugi, ki'plača za pridelke sramotne cene. Tako so morali kmetje prodajati na primer surovo maslo po 350 lir, dočim je potem zadruga prodala isto blago v Trstu za trikratno ceno. Mleka primanjkuje, mesa pa cele tedne ni dobiti.”
ZAMENJAVA DENARJA,— Vsaka cona je imela svoj denar. Sedaj bodo ta denar zamenjali. Jugoslovanska vlada je določila, da zamenja lire v coni A: 100 lir za 15 dinarjev, v coni B pa 100 lir za 30 dinarjev. Tako je sedaj na ozemlju, ki je pripadlo Jugo-
Danes je pomembna obletnica
Danes je poteklo 29 let, kar je bila Slovenija proglašena za samostojno pokrajino. To je bilo na 29. okt. 1918, ko je Ljubljana in vsa Slovenija praznovala zgodovinski dogodek„ da je bila odcepljena od Avstrije.
Slovenija si je takrat postavila lastno vlado z dr. Brejcem na čelu in je zaiela dogovore z drugimi jugoslovanskimi pokrajinami za ustvaritev nove Jugoslavije.
Že tretji pisec iz Hollywooda je spoznan za komunista
Toda pred odsekom ni hotel noben izjaviti, če je komunist ali ne
zopetnem prevzemu Goriee po italijanskih četah in italijanski upravi pokazali za stare zagrizene Italijane. Razumemo, da so se Italijani veselili, da je Gorica ostala v njih rokah, toda tega svojega veselja niso mogli pokazati brez napadov na Slovence in njih trgovine. Bilo je tudi več osebnih napadov. Tako je Lah takoj spet pokazal, da je sovražen Slovanom in da ga velika vojska ni prav nič spremenila. Slovenski komunisti, ki so ostali v Gorici, so pa začeli takoj sodelovati z italijanskimi komunisti.
NAVAL NA TRGOVINE. —
Ko se je zvedelo, da zavezniki odidejo iz cone A, je ljudstvo iz cone A in kolikor je moglo tudi iz cone B pridrlo v Gorico, da za svoje lire nakupi še vsega, kar more v Gorici. Vsakdo je poskušal na eni strani, da se reši lir, ki bodo slabo zamenjane za jugoslovanske dinarje, na drugi strani pa je vsak vedel, da v Jugoslaviji ni več svobodne trgovine in da se tam po državnih trgovinah skoro nič ne dobi. Poznavalci razmer trdijo, da so go-riške trgovine v tistih dneh pred
15. septembrom prodale čez eno g0v r^im Ker jib vest peje ra- Albert Maltz. Noben teh treh ni milijardo lir (po ameriško bilijon ; vrednost kakih dva milijona dolarjev). Vsak je hotel še kaj kupiti, predno pade železni
Nekdo piše o pomanjkanju na jugoslovanski strani, zlasti v coni
Jugoslavija napada Trumanovo doktrino in pomož Grčiji
Grčija trdi, da je to prav to, kar je dala UNRRA Jugoslaviji
New York. — Jugoslavija je napadla Zed. države in indirektno Trumanovo doktrino ter zahtevala od skupščine, naj prepove Zed. državam dajati pomoč iz političnih motivov.
Kongresnik trdi, da so
!^"!?koinnnislivTrstnintani okrog ulnjali Amerikance
Obnašanja Rusije jih sili, da vzamemo pomoč, kjer jo dobimo, pravijo
Dunaj. — Tukaj se Je z velikim uspehom završito zborovanje avstrijske socialno demokrat-1 ske stranke. Na tem zborovanju je apeliral delegat Julius]
Deutsch, naj bi Avstrija spreje- j la separatno mirovni pogodbo od
icxra w«.- ■<»»*— b»„«, ^
Londonu ministri Velike četvor-,2», da je bilo že 63 slučajev obkroženih napadov na amende, ki se sestanejo 28. nov. |ške vojake, odkar je 88. ameriška divizija v Trstu. Vojaki 1 General DeutscJ, ki je živel So bili ali ubiti, ali ranjeni.
Razne drobne novice Iz Clevelanda in te okolice
Demokratski shod—
Nocoj ob 8 bo politični shod v avditoriju cerkve sv. Andreja na Superior Ave. in 51. cesta. Govoril bo župan Tom A. Burke, Edward L. Pucel in drugi odlični govorniki. Državljani ste prav prijazno vabljeni.
Odkar je 88. divizija v Trstu, je bilo že ubitih ali napa
deiiih63 ameriških vojakov, trdi kongresnikNaobu,kuvGeorgiji-Marion Bennett iz Missouri.
nekaj časa v New Yorku v iz-'gnanstvu, je zanikal, da je nasprotovanje med Rusijo in Zed. državami odločilen boj med socializmom in kapitalizmom ali
med socializmom in demokraci-
Washington. — Kongresni od- • slaviji edina valuta dinar. Zame- gek m j^iskovanje aktivnosti T-jj • nad brezobzirnim po-
-£“*Vi jjd d^pitteltiger tHiwf
MARINKO O NOVI GORICI. da> ker se nl8ta pokorila zahtevi dustrfj M trebne Avstrijj — Partizani so seveda tudi v co- odseka da jzjavita, če sta komu- .j’	,
ni A priredili po priključitvi ve- nista ali ne,	|	' R .. „ - k j
slovesnosti. Ministri iz Dan prej je imel odsek pred1	sTiLi pomoč,
like
stvu skušajo prikupiti z govorje- vprašanje, če so komunisti ali ne. j.	ur"
njem o Novi Gorici, ki da jo bo-, Preiskovalec za odsek, Louis IvOIIlUIUStOin V ltUllJl do začeli zidatijtar nekjeotone- Russell, je pa navedel številke' jjj yggj* pgu}($ OCR
je prišel prepevat na Goriško tu- gornja dva od komunistične! Rim. — Komunistično časo-
...... ■tv.-..._______________ __________________
di predsednik ljubljanske vlade stranke.	! pisje je zelo’ razburjeno, ker
»Nadaljevan]« a« a. »trann___| pred odsekom je pričal tudi so padle cene življenskim po.
Roy Brewer, uradnik unije film- trebščinam v Italiji. Še v za skih uslužbencev, ki je izjavil, četku tega meseca so zahtevali • da so bili kalifornijski komuni- komunisti, da premier de Gas 'sti v zvezi z	ruskim	vladnim	peri odstopi,	ker njegova vla-
! uradnikom še	leta 1934. Rekel	da ne zna	kontrolirati cen.
je tudi, da so	se hoteli	komuni-	Zdaj pa, ko	so cene padle, so
~ ~	pa komunisti	v zadregi, ker se
je zgodilo prav to, kar so zahtevali.
še pred par dnevi so komunisti vpili, da delavec strada,
Mikolajčik v London. Mikolaj- prav take 3^,^ kot jih počenja čik je vodja poljske kmetske ^ kongresni preiskovalni odsek, stranke in je pred nekaj dnevi Ni pa jme] poguma izjaviti, da-li zbežal iz Poljske. Baje je srečno -e -]an komunistične stranke ali
■	1 v -i 1	_n.u! I"
Odgovoril je ameriški delegat dospel na švedsko. Preko Balti-1
Steinebower, ki je povedal, da je ameriška pomoč Grčiji samo v tem, da ji da živež, popravi mostove, zgradi ceste ter železnice, prekope in popravi pristanišča, Za to pomoč, je izjavil ameriški delegat, Amerika ne zahteva besedo v grški vladi, torej njeno neodvisnost v ničemer ne ogroža.
V obrambo Zed. držav je vstal tudi grški delegat Zolotas, ki je poudarjal, da vršijo Zed. države v Grčijo natančno to, kar je vršila UNRRA v Jugoslaviji in nič drugega.
Ogrska policija aretirala Američanko
Budapest. — Miss Elizabeth Pallos, tajnica v časnikarski agenciji Associated Press, je v policijskem zaporu. Prišli so ponjo na njeno stanovanje trije policaji, ne da bi povedali, zakaj je aretirana.
------o------
Komunisti so postavljeni na cesto
Cleveland, O. — Urad komunistične stranke v Clevelandu se mora seliti do sobote. Urad se nahaja v Commercial poslopju. Rdečkarji pravijo, da še ne vedo, kam sb bodo zdaj selili.
ka se je prepeljal na malem parniku z sedmimi pristaši.
Protikomunistična propaganda začne, čim dospe Mikolajčik
London. — Vodja srbske ati polastiti vseh unij v Holly-kmetske standee, Milan Gavri- woodu, da bi imeli tako vso film-lovič, je povedal, da so se sesta-(sko industrijo v rokah, li v Londonu voditelji kmetskih | Maltz> ede„ jzmed tarč, je re-strank iz raznih dežel in da so ke]j da je ]akko član katerekoli napravili načrt, da začno s polno gtranke hoče in da to nikogar' dočim sA kapitalist baše žepe z ofenzivo proti komunistični nič ne briga jn da sta v Nemčiji dobički.V Zdaj pa simpatizira-propagandi, čim dospe Stanislav Hit]er in Qoebbels počenjala | j0 s trgovcem in industrijcem,
ker da jih bo padec cen pognal na beraško palico.
V L’Unita je Louigi Longo, vodja komunističnih partizanov, napadel Zed. države, ki da so krive nesrečnega stanja v Italiji.
Nek časopis se je ponorčeval iz komunistov rekoč, naj skli-j čejo generalno stavko zaradi nižjih cen, ker zdaj nimajo ničesar v roki, s čemer bi razburjali ljudi in jih hujskali proti vladi.
h.«,—«.b,,I.,tak,'S(»rzase*ipWa
romunski, bolgarski, češki in j V LonUOIlU Za ZVffle poljski voditelji, ki so se posvetovali, kako bi se najbolj uspešno borili proti obnovljeni ko-minterni, ki ima sedež v Belgrade
Sovjetski politbiro je določil novega poslanika za Zed. države
London. — Sem je dospel italijanski zunanji minister grof Carlo Sforza. Takoj se je podal k' angleškemu zunanjemu ministru Bevinu na razgovor. O čem bosta govorila, ni dano v javnost. Skoro gotovo pa bo razgovor 6 angleškem deležu na italijanskp ladjevje. Italija upa, da bo
Bennett trdi, da je dobil to številko od armadne policije. Vrnil se je nedavno iz Evrope, kjer je obiskal 16 držav. Ti incidenti so se izvršili med sep-tembrom 1945 in avgustom 1947, trdi Bennett.
“Tam ni nič drugega kot mrzlično vojno stanje,” je rekel kongresnik. “Ameriške in jugoslovanske čete so ločene samo po žični ograji in po oboroženih patruljah.”
Bennett je naštel sledeče faktične prigode na meji: Komunisti so metali ročne granate v ameriške truke, na katerih je bilo polno ameriških vojakov.
Na patruljo dveh mož so
Na 17. julija letos so napadli iz zasede ameriški avto, v katerem je bil en ameriški častnik in dva vojaka. Voznik je bil ubit. Drugi dan je jugoslovanska patrulja streljala na ameriško patruljo, ki je pa streljala nazaj in ubila dva jugoslovanska vojaka.
Vzpričo takih in podobnih pripetljajev imamo na izbiro samo štiri alternative, je rekel kongresnik:
Prvo, da se ali podamo in pustimo komunistom, naj delajo kar hočejo.
Drugo, da se udarimo, kar se najbrže ne bo zgodilo, razen če pride do drugega Pearl Harborja.
Tretje, da se popolnoma umaknemo in. izjavimo, da je bila zadnja vojna ena sama velika pogreška.
. četrto, da pomagamo in podpremo naše sedanje zaveznike, kar bi bilo koncem konca še najboljši izhod iz tega položaja, je rekel kongresnik.
Benež se boji, da bo priilo do novega Monakovega
Vidi katastrofo, če se ne bosta pobotala Vzhod in Zapad
Praga. — Predsednik češke republike, Edvard Beneš, je v svojih spominih izjavil, da bo prišlo do drugega Monakovega in to čisto v novi obliki, ako bosta Vzhod in Zapad nadaljevala v nesporazumih.
Beneš-piše, da so Čehi prvič
zvedeli leta 1944, da so Veliki
mi vzhodnimi deželami vred. Do:
čim trdi, da bo podržavljenje industrije in trgovine zbližalo demokracijo in sovjetski socializem, pa obenem svari komuniste, da komunistična dogma, ako se jo zasledu je teoretično, ne bo prinesla sreče in zadovoljstva v deželo ali dežele.
Izjavil je dalje: “Vem, da pridejo časi, ko je nasilna revolucija potrebna. Toda so tudi časi, ko nasilna revolucija povzroči samo odpor.” Svaril je češke komuniste, naj bodo potrpežljivi in čakajo na razvoj časa.
V Čile to aretirali 200 komunistov
Tito in Groza sta imela tajne dogovore v soboto
Bucharcšta. — Tukaj se šušlja, da sta imela koncem tedna tajen sestanek jugoslovan-
Mrs. Frances Stavanja iz 18218 Nottingham Road je na obisku pri sinu in njegovi družini v Atlanta, Georgia.
Zaroka—
Mr. in Mrs. Louis Stavanja, 18218 Nottingham Rd. naznanjata, da se je zaročila njiju hčerka Irma Frances z Mr. Rudolph J. Pryately, sinom Mr. in Mrs. John Pryately iz Conne-aut, Ohio.
Vesela vest—
Pri družini Mr. in Mrs. Frank Rodgera, 705 E. 166. St. so se oglasile rojenice in jim pustile krepkega sinčka prvorojenca. Materino dekliško ime je bilo Rose Grili. Čestitke!
lOVtfiloBOVI
Alojzija Miklaučič
V Charity bolnišnici je umrla dobro poznana Alojzija Miklaučič rojena Zavodnik, stana 1017. E. 64 St. Tu-
12 otrok: Anton, Mrs. Louise Plemel, Joseph, Mrs. Mary Krall, Ann, Frank, Michael, Jack, Josephine, John, Mrs. Amalie Hamm, 'Dorothy, devet vnukov, sestri Rose Koman in Frances Nosse ter veliko drugih sorodnikov.
Rojena je bila v vasi Grintovec, fara Zagradec, kjer zapušča več sorodnikov. Tukaj je bivala 46 let ter je bila članica društva Sv. Ane št. 4 S. D. Z. in sv. Marije Magdalene št. 162 KSKJ. Pogreb bo v petek zjutraj ob 8:45 iz Želeto-vega pogrebnega zavoda na St. Clair Ave. v cerkev sv. Vida ob 9:30 in na Kalvarijo.
Iz raznih naselbin '
Jennie Lind, Ark. — Dne 30.
sk! premier Tito in romunski sept. je umrl Albin Klinc, star premier Peter Groza. Sesta- 54 let, doma iz Vač pri Litiji.
la sta se baje v Turen Severinu blizu jugoslovanske meje.
Bolehal je dolgo časa za rakom na želodcu in bil član SNPJ. Tu-
Eddie Pucel podpira Burka in Zimipermana
Edward L. Pucel, ki je bil v primarnih volitvah kandidat za clevelandskega župana, zdaj na
I Santiago, Čile. — Takoj za-
Anglija sledila Zed., državam, jem> ko je v]ada naZnanila, da	-	-
ki so se odrekle italijanskim ^ pretrgala zveze z jtusijo in celi črti podpira za izvolitev seda-ladjam, ki jim gredo po mirov- Ceško. je začela loviti komuni-jnie8a žuPana Tom A- Burka’ ni pogodbi. Neuradno se po- gte p0d ključ so jih spravili a za mestnega odbornika 10. var-can domov v Moskvo"^ “po- roča, da se bo ladjam tudi An- žg 200i 2a 300 nadaljnih je pa'de, kjer služi Mr. Pucel že 12 lat, svetovanje,” ne bo več prišel v glija odrekla.	izdana tiralica. Dolže jih, da priporoča kot svojega dobrega
Sforza bo najbrže tudi pred- s0 hujskali premogarje na stav- naslednika Petra Zimmermana. ložil zahtevo, da se prenaredi ko	Mr. Zimmerman je bil v lo-
kalni politiki zadnjih 12 let in je deloval vedno roka v roki z od-
Moskva. — Bivši poslanik za Zed. države, Nikolaj Vasi Ijevič Novikov, ki je bil pokli-
Washington. Politbiro je na njegovo mesto imenoval Alek
Uradno se o tem ne govori, kaj zapušča ženo, tri otroke in riiti ne piše, toda v diplomat-W brate. Pokopan je bil v Ft skih krogih je pa to javna taj-.Smithu, nost, ki ve povedati, da sta go- Frontenac, Kana. — Dne 20. vorila^o njedsebojni pomoči in okt. je umrla Anna Bogataj, čla-drugih odredbah, ki so naro- niča SNPJ 31 let. Stara je bi-čene iz Moskve.	la 68 let, doma iz vasi Lancovo,
Petra Grozo na tem sestan- Gorenjsko. Zapušča dva sinova, ku ni spremljal zunanji mini- hčer in vnuke, vsi v Detroitu* in str r Tatarescu, ki je, kot se več sorodnikov.
govori, že na listi za — čistko.
nekdanjih kolonij, če drugače'
na, ki je bil prej poslanik na Kitajskem. Kakšen urad so pa določili sovjeti Novikovu, ni znano.
Novi poslanik za Zed. države se je povrnil leta 1944 iz Kitajske radi bolehnosti. Moral je na operacijo in bil po zneje v nekem sanatoriju. Leta 1944 je prejel Leninovo od-
ne gre, ljala.
da bi jih vsaj uprav-
Ameriško sodišče je sodilo begunca
bornikom Puclom. Zato ga ta tudi dobro pozna in priporoča Frankfort. — Ameriško vo-Vašim državljanom v 10. vardi, jaško sodišče v Salzburgu je'da vsi glasujejo zanj. obsodilo begunca Maloradaj Ako bo izvoljen Mr. Zimmer-Miljkoviča iz Jugoslavije, ker man, bo nadaljeval z delom, ki tekom vojne ubil nekega ga je tako odlično vršil sedanji
teku dogovori z Rusijo in Kitajsko, da ublažijo razne pomisleke.
Ameriški poslanik je zopet v Moskvi
Moskva. — Sem se je vrnil je	.
ameriški poslanik Walter Be- ^azijskega župana. Tožilec in odbornik Eddie Pucel.
deli Smith, ki je bil poklican branilec sta apelirala na sodni I
likovanj^radi izrednih zaslug ^ash^on na posvetovanje! tribuna, za milo kazen, „..	Ik predsedniku.	šče kazni še ni izreklo.
Sodi-
za Sovjetsko državo.
S°s£K,“
HO NA MGCNCI
■ i
Herminie, Pa. — Dne 20. okt. je umrl Joseph Gross, član S. N. P. J., prej SSPZ, star 62 let, doma iz Zagorja ob Savi, v Ameriki čez 40 let. Bil je samski.
Japonska mirovna pogodba bo v teku se letos
Washington. — Iz državnega PcxJIegrel je operaciji na mehur-oddelka poročajo, da bodo za-,|ju y boin;^ v Greensburgu. čelj že letos delati mirovno po- |pred jq se je podal v stari godbo za Japonsko. Zdaj so	toda ker se mu takratna
’’ politika ni dopadla, se je vrnil v Ameriko. Tam je zgradil hišico
in jo podaril edini sestri, ki pa v	menda ni več med živimi. Tu-
Star Minnesotcan je umrl kaj opušča sestrično, pri kateri 107 let star	| je živel v svoji hišici.
Virginia, Minn. — Tukaj jq| Masontown, Pa. — Tukaj je umrl polkovnik Charles Hooker, ; umrl John Walenchek, star 66 star 107 let. Bil je veteran civil-! let. Zapušča tri hčere in dva si-ne vojne in je služil pod genera- nova; katerim je bil dober oče, lom Custerjem in Shermanom. in več sorodnikov.
apnim Ay A DOMOVINA^QgQ^JLiM
(JAMB DZBAVXC. Uttar)
* aa-L-jscsflu.».ss? ■
MHmimtinnn**ninn»M«MiUMin'i“HW*
BESEDA IZ NARODA
lnilllllfl..............I >1 Kill********
OCTO»l»'f 1947
j	6	7	8	9	10	11
ix	i)	14	15	16	17	18
19	xo	xi	u	xj	14	X)
x6	X7	x8	X9	jo	)i
NAROČNINA:
Za Ameriko na lito tf-OO: » Cleveland In po poiti Aol leta MM.
Kynirin po pusu F« *«•<■	. .
8SffifiSjj£T
toto «J00. pottotaHOt Wrt «• »M;
-	---Storilka rtana t etata*.
BtJB80BIPTI0N RATB:
Unltod 8t»t« »MO per M«; Otoveland »od
oTmjOO JaHI SmttJTClevei»nd »od Ca-
l«»r HdO (er d month*. HM (ar I month«
Sinile oopte« » wnt« e**-__________
Offloe »t
ai »econd-c]»M matter JiouiiT dth 1906. »t the Poet
212 Wed., Oct. 29,1947
Porastkatoliškega šolstva
Koncert Glasbene matice
Monsignor Frederick H. Hochwalt, generalni tajnik National Catholic Educational Association je izjavil te dm v Washingtonu, da pohaja zdaj v ameriške katoliške šole 3 milijone otrok, kar je najvišje število v zgodovini katoličan-stva v Ameriki in kar pomeni 50-odstotni prirastek v njih petdesetih letih.
Da vzdrže korak z zahtevami župnijskih šol, so katoliške škofije zdaj po vsaj deželi zaposlene s snovanjem in uresničevanjem ogromnega programa_ekspanzije, za katerega bo, potrebnih milijone dolarjev. Tako je n. Pr-z“al v gradnji mnogo poslopij osnovnih in višjih katoliških šol, na-daljni načrti takih šol pa se še snujejo, čikaška nadškofija snuje, n. pr. gradbeni program, za katerega bo treba izdati v prihodnjem desetletju od 25 do 30 milijonov dolarjev.
Leta 1920, to je prvo leto, za katero so na roki statistike je bilo v deželi 1,552 sekundarnih šdl, v katere je pohajalo 130,000 šolarjev. Letošnjo jesen je 2,111 takih šol s' 475000 šolarji. Katoliške višje šole so v sleherni škofiji in državi g izjemo škofije Reno v Nevadi. Število višjih sol v vsaki škofiji je različno od ene višje šole v škofiji She-yenne do devet in devetdesetih šol v čikaški nadškofiji.
Med državami je na prvem mestu država New York z 223 višjimi šolami, druga pa je država Pennsylvania s 176 višjimi šolami. Ostale države, ki imajo nad 100 višjih sol "ffl ataoefflr/, »o: llftnioi*, Michigan .Massachusetts in naša država Ohio.
Nbjvečji porast katoliškega šolstva v prihodnjem desetletju bo zaznamovati na jugu in srednjem zapadu. Poročila iz dotičnih krajev naznanjajo, da je tam na potu velik povečevalni program. Tam je posebno velika zahteva po srednjih šolah, zato se b,o tern posvečalo glvaho skrb.
Pohajanje šol je razdeljeno v sledeče kategorije: osno-> vne šole 2,151,000 (učencev); višje šole in akademije 475,-000- kolegiji in univerze 240,000; normalne šole 10,000 in v semeniščih študira 15,000 dijakov odnosno bogoslovcev.
Leta 1920 je pohajalo osnovne v šole, ki so jih kontrolirali katoličani, 1,800,000 šolarjev; letošnjo jesen imajo te šole 351,000 več učencčv, kar pomeni 20-odstotni prirastek.
Vpisovanje v katoliške, kolegije in univerze se je zadnja leta silno pomnožilo. Leta 1934 je bilo vpisanih v teh zavodih 113,230 dijakov. V teku zadnjih dvanajstih let se je to število več kot podvojilo, posebno pa je poskočilo izza končanja vojne.
Vpisovanje v katoliške učne zavode po vojni je prekosilo vse predvojne rekorde. Povprečni zvišek znaša 75 odstotkov, v mnogih slučajih pa se je poset individualnih ko-legijev zvišal za 200 .odstotkov. V zadnjem času je bilo od-prtih mnogo novih katoliških kolegijev.
Ta ogromen prirastek dijaštva tako v katoliških višjih šolah kakor v kolegijih je povzročil mnogo težkoč, ker v mnogih primerih ni bilo mogoče med vojno zgraditi poslopij, ki šobila v načrtih. Mnogo višjih šol si je moralo pomagati z “doubleshiftom" in v nekaterih škofijah so dodali običajnim osmim razredom osnovnih šol še deveti razred.
Kako težko breme pomeni to za škofije, bo razvidno, če pomislimo, da je leta 1920 pohajalo v katoliške šole in kolegije 2 000,000 šolarjev, danes pa jih pohaja 3,000,000. Ti dijaki študirajo danes v 10,800 šolah, v katerih poučuje 101,-000 unčih moči.
Katoliški vzgojitelji, ki jih je vojna zavrla, se zdaj pripravljajo, da nadaljujejo s svojim zasnovanim gradbenim programom. V Kansas City je bilo v zadnjih letih zgrajenih četvero višjih šol. Poslopja za višje šole so v načrtih tudi v Daytonu, Ohio in v okoliških mestih. Ti načrti so pod pokroviteljstvom škofije v Cincinnati.
Velik gradbeni program bo izvršen tudi v St. Louisu, kjer gradijo zdaj dvoje novjh višjih šot, dvoje nadaljnih pa je v načrtih. Poleg tega gradijo tam tri osnovne šole, nadaljnih šest pa b,odo pričeli graditi. V prihodnjih letih bo v tamošnji škofiji ustanovljenh tudi več novih župnij, ker dosedanje ne zadostujtjo za število vernikov. Ob visokih cenah, ki so uveljavljene v gradbeni industriji, bo stala vsaka višja šola v St. Louisu od 3 do 5 milijonov dolarjev.
Prav tako so zasnovani veliki gradbeni programi v mestu Milwaukee, Vis., in v Lansingu, Mich. Velik porast katoliških šol bo tudi v New Yorku in Brooklynu.
V Hartfordu, Connecticut, je gradbeni program katoliških šol preračunan na osem milijonov dolarjev. V Chicagu bo tekom prihodnjih šestih let ustanovljenih in izgrajenih do deset višjih šol, katerih vsaka bo stala dva milijona dolarjev. Tam je zdaj v gradnji osnovna šola, ki bo stala $300,000.
Pevci Glasbene matice nam zopet obetajo prvovrstni pevski dogodek z jesenskim koncertom. Pevovodja Ivan Zorman je pripravil zanimiv, pester program: solospevi, dvospevi, moški, ženski in mešani zbori!
Slišali bomo nekaj učinkovitih zborovskih točk iz oper “La Traviata,” “Lucia di Lammer-moor” in ‘‘Prodana nevesta.” Pevci nam' bodo podali tudi nekaj izrazito slovenskih skladb, kot so na primer “Moj dom” (S. Premrl) in “Zvončki” (J. Ocvirk). Gotovo bo zelo ugajal tudi Tomaža Košata koncertni valček “Vrbsko jezero.” — Na splošno željo mnogih naših poslušalcev pa bodo Matičarji ponovili F. S. Vilharjevega “Mornarja” v Zormanovi, priredbi za mešan zbor. Ne bo pa manjkalo tudi naših tako prikupno melo^joznih in večnolepih narodnih pesmi.
Med solisti so znana in priljubljena imena. Belle, Bradač, Nosan, Budan, Švigel, Safred in Žagar. Pa tudi naš moški kvartet (.Belle, Podobnik, Nosan in Kogoj) nam bodo zapeli nekaj efektnih pesmi.
V teh duhomornih nestalnih dneh smo bolj potrebni razvedrila in oddiha kot kdaj poprej. Naj lepše in na j plemenite j še razvedrilo pa nam nudi lepa pesem, s katero človek vsaj za nekaj časa pozabi na ta tako čudni moderni svet.
Kdor hoče imeti nekaj ur či-gtega veselja, naj obišče pevce in pevke Glasbene matice v nedeljo 2. novembra. Koncert se vrši v Slovenskem narodnem domu na St. Clair Ave. Začetek ob štirih popoldne.
Pevski tovariš.
tramvajsko postajo. Ko sem stopal po stopnjicah, sem si mislil, da je tukaj nekaj narobe, kajti čudno se mi je zdelo, da tramvaj ne vozi po cesti kot v Clevelandu, kjer ni treba iskati nobenih stopnjic, ker tramvaj vozi po cesti.
Končno je le priropotal tram-yaj in sem se odpeljal proti zahodu. Končno sem le prišel na določeno mesto. Najprej som se ustavil pri Louis Dol-moviču, kjer pa sem ugledal na vratih listek, da pride domov šele ob treh. Nato pa sem krenil zahodno po 22. cesti in sem prišel na Wood cesto. Tu sem se ustavil v neki trgovini in sem vprašal, če jim je mogoče poznan Anton Banič. Povedali so mi, da ga poznajo, pa ne vedo za njegov naslov, ker se je preselil. Nato pa se oglasi prav luštkana mlada gospa in me vpraša, če morda 'poznam Lojza Dolmoviča. Povedal sem ji, da sem bil pravkar tam in da ni nikogar doma. Nato pa'me je presenetila in rekla: Jaz pa imam njegovega sina za moža — in še pristavila — sedaj pa kar z menoj pojdite.
Seveda sem se vabilu z veseljem odzval in se podal z njo na njih dom, kjer me je sprejel in prav prijazno pozdravil Dolmovič ml,, nato pa takoj poklical po telefonu očeta v tovarno in mu povedal, da sem prišel k njim na obisk iz Clevelanda. Končno je prišel domov z dela Mr. Dolmovič in sva si prav. prijateljsko stisnila desnici in nato pa smo se pogovorili o marsičem iz mladih
Na obisku v Chicagu
. 11 ■ —Ml— ..
Cleveland, O. — Po 26 letih in po dolgem pripravljanju sem se vendar enkrat odločil, da grem obiskat svoje znance in prijatelje v South Chicagu. Iz Clevelanda sem se odpeljal 12. oktobra zvečer in sem naslednje jutro ob šestih dospel v Chicago.
Najprej sem si ogledal železniško postajo in njeno okolico. Takoj sem dobil vtis in sem si tudi mislil, da je to precej velika vas in skoraj večja kot Sv. Križ pri Kostanjevici. Nato sem pa začel študirati, v katero stran naj se obrnem, kajti namenjen sem bil v South Chicago. Tu mi je prišlo prav, da se razumem na sonce, da sem tako vsaj vedel, v katero stran se obrniti. Napotil sem se na
Michael Boich-u, če vem za kakega Slovenca ali Slovenko, ki bi bil pripravljen delati za mesto Euclid. Kdor natolcuje, da nam ni sedanja administracija naklonjena, govori neresnico a-li namenoma podkopuje tla administraciji, k; je dobra in poštena. in za vse enako pravična.
Mi Slovenci imamo v Euclidu lppo število slovenskih društev in poleg tega tudi slovensko faro in Slovenski društveni dom. Naša društva prirejajo svoje veselice in v to svrho morajo i-metj mestno dovoljenje. Odvisno je na mestni administraciji, osobito na županu,1 če dovoljenje izda ali odkloni. Potem, ko je dovoljenje izdano, ima policija nalogo, da pazi, da se državni in mesti); zakoni ne kršijo in to po navodilu, županskega ukaza ali podrejenih uradnikov. Znano nam je, da je ob sobotah dovoljeno, točiti opojne pijače samo, če se ima tozadevno državno dovoljenje, toda ob nedeljah pa pod nobenim pogojem nobene opojne pijače, razen 3.2 piva, ki se ga ne smatra za opojno pijačo. Vedeti tudi moramo, da imamo v svoji sredi klubove prostore, ki«p pod strogo kontrolo prvo mestijirjn potem pa državnim nadzorstvom. Ne bom tukaj omenjal," če se teh postav točno držimo al; ne, le toliko lahko omenim, če bi nas mestna-administracij a hotela šikanirati, bi bili slabi izkupički ali pa odvzete licence. No, pa vzemimo, da administracijo izpremenimo in ta bi nam ne bila naklonjena, kaj bi bilo z našimi društvi, ki imajo dotok v svoje blagajne skozi razne prireditve in kaj bi bilo v poletnem času z obširnim prostorom, kjer clevelandska društva prirejajo svoje uspešne izlete in piknike? Dragi moji. ali ste kdaj na to mislili, koliko spremembe in škode si lahko napravimo z nepremišljenim
vi administraciji vemo, kdo in tere je graduiral leta 1939 in
kaj je, ne vemo pa, kaj bi bila nova administracija, katerih lista je sestavljena iz samih nezadovoljnežev, katerim so administrativna dela španska vas. Lahko je ljudi hujskati proti sedanji mestni administraciji in naše ljudi od mestnega dela odstavljati v zavesti, da sami ne bodo s -tem nič prizadeti, toda naša dolžnost pa je, ki pošteno mislimo, dobro stvar rajši podpreti in za naše nesebično delo še več ugodnosti za naše ljudi zahtevati, kar bomo lahko dosegli, če se bomo znali pokazati, da smo možje in žene s pravim razumom in razsodnostjo. Nam mora biti narod več kot pa koristi posameznika, pa bil to naš ali kdorkoli drugi meščan. Ločimo osebne interese od splošnega dobrobita, ker le na ta način bomo koristili sebi in si zagotovili dobro mestno upravo. Vsi za njo plačujemo in tudi vsi naj o njej odločamo, pa če je posameznikom prav a-li ne.
Stopimo v torek, 4. novembra v volivne koče in volimo za COALITION TICKET, kateremu načeluje sedanji župan KENNETH J. SIMS.
Joško Penko,
posestnik in meščan mesta
Euclid, O.
napravil državni izpit za odvetnika.
Šolal se je s tem, da je čez počitnice delal in si prihranil potrebni denar. Delal je na farmaj, pomagal pri zidarjih, služil na jezerskih parnikih, bil šolski oskrbnik in učitelj telovadbe. Vse to ga je okrepilo, da je zrasel v krepkega moža.
Ko je postal odvetnik, je stopil v urad firme Locher, Green & Woods f Clevelandu. Leta 1941 je bil imenovan za pomožnega policijskega prosekutorja v Clevelandu, kjer je bil do novembra 1943. Potem je stopil v ameriško mornarico, kjer je služil do aprila 1946 in dosegel čin poročnika.
Od maja 1946 do januarja 1847 je služil zopet v uradu mestnega policijskega prosekutorja, in tedaj ga j P guverner Lausche imenoval za mestnega sodnika.
Leta 1939 se je poročil z Miriam Woods in ima dva otroka, 5 in 3 leta stara. Lastuje svoj dom na Cooley Ave.
Slovenskim državljanom se prav toplo- priporoča za glas pri volitvah 4. novembra.
•o------
let. Seveda pogovori se niso vršili pri prazni mizi, ;kajti na
njej je bilo dovolj ječmenovca -	. . .	dobro
in “železne vode” in čimveč korakom. ee nočemo zajmoro

AL PA NE
steklenic smo izpraznili, tem bolj živahen je postajal tudi pogovor. Tudi za pod zob je bilo vsega dovolj. Ob večerih sva kramljala kar do jutranjih ur.
Poleg tega pa sem obiskal še druge znance in prijatelje v Chicagu in sicer: družino.F. Vintar, družino Šulc, Mrs. šul-ceve sestro Mrs. Rozi Tržišar, družino Boštjančič, družino A-šelc, Mr. Frank Zorko in Mrs. Žibert. Vsem prijateljem se želim tem potom najlepše zahvaliti za prijazen sprejem in postrežbo. Najiepša hvala pa Mr. Lojzetu Dolmoviču, njegovemu sinu in njegovi soprogi, ki so mi tako lepo postregli v vseh ozirih, tako da ne bom nikoli pozabil, kako sem bil lepo in prijazno postrežen cel teden bivanja pri njih. Torej se vsem še enkrat prav Iz srca zahvalim.
John Zakrajšek,
6308 Carl Ave.
Cleveland, O.
Še malo in me boste spel videli!
Župan K. J. Sims in Slovenci
Euclid, 0. — Kdor je imel zadnjih deset let oči odprte in sledil euclidski mestni administraciji, je lahko opazil, da nam je b'ila mestna administracija pod županom Kenneth J. Sims-om zelo naklonjena, bodisi pri mestnih delih ali dovolitvi naših prosvetnih, kulturnih in socialnih aktivnosti.
Pri mestni policiji in gasilskem oddelku je uposlenih 11 naših ljudi medtem, ko drži mestno delo 21 Slovencev in Hrvatov. Pripomniti je, da* je pri mestnem delu največ onih, .kateri niso mogli dobiti zapos-ienja drugod, eni radi rahlega zdravja, drugi radi visoke starosti. V kolikor nam je znano, se teh naših lj udi nikoli ne šikanira, nasprotno velikokrat sem bil poklican po postrežiji-vem direktorju Mr. Michael Spino ali mestnem zastopniku
stvar nekaj slabega zamenjati?
Dobro je, da tudi pogledamo administracijo z našega gospodarskega stališča in ugotovimo, če nam je tudi v tem oziru kot davkoplačevilcem naklonjena. Mesto Euclid dobiva polovico vseh dohodkov od industrije, ki se nahaja na mestnem teritoriju in drugo polovico pa prispevamo hišni posestniki, ki lastu-jemo svoje domove. Sedanji župan je v času svoje administracije plačal skoro dva milijona dolga in s tem znižal obveznosti na naša posestva in znižal davke nad 15 odstotkov, odkar je župan mesta Eutlida. Če pogledamo v davčno statistiko bomo našli, da je mesto Euclid eno med prvimi mesti v Cuyahoga okraju, ki plačuje naj nižje davke na premoženje. To je velike vrednosti ža vse, tudi one, ki ne lastujejo lastnih domov, ker potem nimajo oni, ki stanovanja oddajajo, u-pravičene zahteve najemnino dvigniti radi davkov. Važno da so davki nizki je to, ker se industrija rada seli v te kraje, kjer ni preveč obdavčena in kjer je industrija, je pa zopet korist vseh za delo in velika od-pSmcč pri plačevanju davkov. Kdor trdi) da je mestno gospodarstvo slabo, govori to iz zlobe ali pa iz nevednosti.
Ob koncu naj pribijem dejstvo to, ker pišem v korist sedanje administracije, da do danes kč živim v mestu štiri leta, nisem cd sedanje administracije dobil drugega kakor vsi ostali državljani: dobro postrežbo in nisem še prosil nobenih posebnih privilegijev in upam, da jih tud; ne bom, le to fobčem poudariti, kar je resnica in to, kar obstoji.
Apeliral bi na vse naše lju di, da se ne dajo motiti od nikogar, najmanj pa od nasprotnikov sedanje administracije, da bi glasove cepili in volili za drugega kandidata, ki je brezpomemben in nima najmanjše prilike biti izvoljen: O Simso-
JOHN S. MUDRI
Med kandidati za mestne sodnike najdete tudi ime Joseph S Mudri. Naj v naslednjem nekoliko opišemo njegovo življenje.
,, Rojen je bil v Clevelandu 29. junija 1896. Ko je bil star 13 let je moral pustiti šolo, ker je moral iti delat. Sele pozneje je dovršil to, kar je zamudil v mladih letih.
Leta 1918 je vstopil v ameriško armado in po končani vojni je dobil delo, ob večerih je pa pohajal v šolo. Tako je končal višjo šolo in leta 1926 J.ohn Marshall odvetniško šolo, nakar je napravil državni izpit za odvetnika.
Leta.1933 je bil imenovan za policijskega prosekutorja, toda je kmalu odstopil ter kandidiral v mestno zbornico v 29. var-di. Izvoljen je bil od leta 1933 in potem vsaki dve leti ter je še vedno v mestni zbornici do konca tega leta. Letos se je odločil, da bo kandidiral za mestnega sodnika, za kar se čuti popolnoma zmožnega.
Slovenskim državljanom se toplo priporoča za glas.
------o------
FRANK H. DURKIN ‘Za klerka na mestni sodniji kandidira tudi Pra
kin, ki stanuje na Rd. Rojen je bil v Clevelandu in je obiskoval farno solo sv. Tomaža, potem Loyola univerzo in John Marshall odvetniško šolo.
Odvetniško prakso je pričel leta 1928 ter bil imenovan za pomožnega klerka na mestni sodniji leta 1924. Služil je pri civilnem in kriminalnem oddelku okrog 19 let. Leta 1943 je bil izvoljen v mestno zbornico iz 21. varde in bil 1945 izvoljen brez opozicije.
V zasebnem življenju je v cerkvenem odboru župnije sv. Tomaža, član Kolumbovih vitezov četrtega reda ter reda Katoliških Borštnarjev in mnogih drugih organizacij.
Za urad, v katerega kandidira, je popolnoma.sposoben, ker je bil dolgo let v istem uradu kot pomožni klerk. Toplo se priporoča slovenskim državljanom za glas.
DAVID E. CLARKE
Na izpraznjeno sodnijsko mesto je imenoval bivši guverner Frank J. Lausche prošlo teto Davida E. Clarke, ki letos kandidira za izvolitev v isti u-rad.
Rojen je bil leta 1914 v Lafayette, Ind., ter se s starši pre-
Katoličani v Palestini
Unina preiskovalna .komisija je potegnila demarkacijske črte, po katerih naj bi bila Palestina razdeljena v judovski in arabski del. Sveti krščanski kraji naj bi tvorili posebno o-krožje pod posebno vlado. — Zanimive so številke katoličan-stva y Palestini. Tam živi 51,-000 katoličahov, Iza katere opravlja duhovne posle 319 duhovnikov. Redovnic je v Sv. Deželi 934; katoliških cerkva je 107. V 108 katoliških šolah se vzgaja 19,250 otrok. V 29 karitativnih domovih, bolnicah, sirotišnicah, amhulancah, hos-picih se kaže vneto delo krščanske ljubezni.
Izgube nemškega katoliškega duhovništva
Leta 1939 je bilo nemških katoliških duhovnikov, redovnikov in bogoslovcev 12,140. Med
selil leta 1917 v Hiram, Ohio. I vojno jih je pomrlo 2,428. V Istotam -je pohajal v šolo, kjer (vojnem ujetništvu se jih natiaja je graduiral iz nižje in višje |šd 1,164, pogrešanih pa je 1161.
V zapjorjh . ip koncentracijskih
šele ter leta 1936 iz kolegija Nato se je vpisal v Western Reserve 'odvetniško šolo, iz ka-
faboriščih jih je umrlo 590, od bemb ubitih pa je bilo 126.
AMBRlSS* POMg^OCTQgES,2», mr
Krščen denar
POVEST Dr. Ivo Šorli
“I nič me luna ne trka,” sel bi pa, umrl prej, mu jaz poskr-je nasmehnil Martin in je re-1 bim pogreb. Le če bi se zgo-sno nadaljeval: “Videte, mati, dilo, da bi odšel jalz1 iz teh kra-na tisto mislim, da sem bil tudi jev, izročim denar otrokovi ma-jaz taka sirota, in da so mene|teri, da ga bo ona hranila. Po-ravno tako zaničevali, še pre-dno sem bil pravzaprav človek . . . Kaj pa je ta ubogi črviček pravzaprav kriv? Dajva no, mati, napraviva to dobro delo! . . In če je imel oni Močnikov tu gori res kaj opravka
vmes, ga bo še toliko bolj peklo, da so ravno njegovi sovražniki pokazali usmiljeno srce To je morda tudi odločilo. Zakaj proti večeru mu je starka naročila, naj pošlje po babici Gomilarjevim — tako se je pravilo ženskama — pošto, da bosta onadva, ako jima je prav.
In drugi dan je bil krst. Otroka so prinesli že na vse zgodaj v hišo, a Martin je nalašč zakesnel, da so šli v cerkev šele proti koncu maše, ko je bila vsa vas na nogah.
“Koga nas je sram?” je rekel. — “Dobrih del ni treba kazati, a tudi ne skrivati!”
In nalašč je odgrnil otroka vsakemu, ki ga je hotel videti. Ali revče je imelo grdo nagrbančen obrazek in je bilo čez vse slabotno in šibko.
Martin se je moral sam pri sebi smejati, da naj bi bil ta nosek med dvema napihnjenima ličkama pod zaprtima očescema “čisto Močnikov Peter”, a dobro se mu je Is zdelo, da ljudje v svoji smešni hudobnosti tako govove.
Pri krstu se je Martin lepo in moško postavil. Komaj pa je gospod,župnik odšel v sakri-stijo, je že imel velik svetel tolar v rokah in je rekel:
“Ta tolar je zdaj otrokov za na botra.
vejte ji to! Zdaj pa gremo malo k nam!”
In pogostil je babico in staro Gomilarico, da se nista mogli prehvaliti; babica je rekla, da se ji še pri bogatih krstih ni tako dobro godilo. Pa še za hčer je dal Martin Gomilarici “J*	P0^'1' meJ° P°
(Nadaljevanje a k »tranl)
Miha Marinko. Ta je kar podrobno našteval, kaj bodo vse partizani v tej novi Gorici sezidali. Ta "bodo" se seveda lahko raztegne na dolgo bodočnost. Pa če ni druge tolažbe, mora biti partizan zadovoljen tudi s tako.
BRDA NAJBOLJ NENARAVNO ODREZANA. -JVasi v Brdih severozahodno od Gorice, ki so prišle pod Jugoslavijo, nimajo z Jugoslavijo nobene prave zveze. Celo od Solkana so odre-
nekaj s seboj.
In potem je večkrat pogledal Gomilarjevim in nikdar ni prišel prazen.
Ko se je pa videlo, da je deček bolj in bolj bolehen, je Martin nekoč celo zdravnika, ki se je pripeljal skozi vas, poslal na svoj strošek dol. No, doktor je prinesel tako vest, da je otrok podvržen božjasti in da bo le siromak, tudi če bo živel.
Od takrat je Martin še bolj pogostoma poslal ali pa nesel za otroka kak majhen dar.
In ko je potem Gomilarjeva deklina nazadnje le odprla usta in na Martinovo dolgo prigovarjanje izdala Močnikovega Petra, je Martin prevzel tudi sodnijsko jerobstvo nad otrokom; in ni odnehal prej, dokler stari Močnik ni odštel tza sina precejšnje svote, kj je bila na sodniji položena za otroka.
Sovraštvo Moč mkovih do Martina se je seveda le še povečalo, ali ljudem se je Martin s tem bolj prikupil nego ne. Zakaj čeprav so bili drugače vsi za Močnika proti njemu, in akorovno Gomilaričnih ni nihče maral, je človeška narava le taka, da jo veseli, če se komu kaj neprijetnega dogodi. In da je bilo tudi Močnika, ki je hodil (takor star petelin po vasi, en-
vrhu Sabotina. To kaže, kako slabo so se dejansko Jugoslovani odrezali pri razmejitvi. Partizani so mislili, da se 2 vpitjem za Tita vse naredi. Med tem, ko so partizani Vpili, so Lahi delali.
SLAVOLOKI. - V krajih, ki
DROBNE VEHI IZ SLOVBUJE
(DolU preko Treta)
Ali od desetega leta naprej lahko pride otrok, kadar bo hotel, - ponj in mu dam še deset od sto obresti nanj, kakor da mi ga je bil posodil; če
Betoinl h neburju in žlezah
Ako Imate težave 3 vodo in vas peče v odvodnem kanalu, ali če morate večkrat na vodo ali čutite bolečine v hrbtu. Je to nevarno znamenje. Posvetujte se z zdravnikom, ki ima 15 let uspešna izkušnje v bolnišnici v tej posebnosti.
DR. PAUL W. WELSH
HYDROPATHIC CLINIC
423 Citizens Bld(, 858 Euclid Ave.
Telefon MAin 8816
Uradne ure: 10 do 4 razen ob sredah in po docororu
še pri krat pred svetom malo _ sram,
SEDMAK
Movuq & Storage
ALSO
LIGHT EXPRESSING
1024 E. 174 SU KE 6580

DO YOU WT.
VITAMINS)
Of count you U. I Couldn't U*	< .
quoziton h, do yo* ••• I
swrai-.i
low po».
ŠS3
rsat
dheApay
gTllv down-
s'
Noro.
mu je vsak po pravici privoščil. Rili so pa tudi taki, ki so rekli; “Res, da deklina ni nič prida— otrok je nedolžen; in prav je, da ga čaka kak krajcar na sodniji. Vsaj občini ga znabiti ne bo treba rediti — ko je zanj preskrbel župan . .
■ 7. Martin m tvojem.
Na deželi je hvala Bogu že še tako, da so gostilne polne le nedeljah in praznikih, čez teden pa večkrat po cele dni ni človeka blizu. Kvečemu da stopi kdo zvečer bolj na pomenek nego na drugo v kuhinjo; ali pa da ipride mimo popoten človek, izpije merico vina, poje kos kruha in gre naprej.
In dasi je Martin prav iskal dela — saj je prebelil in preslikal že vse hišo, lepo prebarval vse rožance in okvirje pri oknih, preuredil vso klet, da je bila vsaka stvar na svojem mestu, prekopal in presadil ves vrt okrog hiše, da je bilo zdaj prejšnjo podrtijo kar prijazno pogledati od zunaj in od znotraj ; čeprav se ni branil ne metle ne lopate, ne peska ne cu nje, da se je vse svetlilo po hiši; in dasi je bilo tudi zunaj na njivah in- na polju vse sproti podelano in pospravljeno, pa je nasadil Martin in nacepil še jele vrste sadnih dreves — časih se je le zgodilo, da mu je zmanjkalo vsakega posla, in da sta s starko sedela praznih rok za ognjiščem. Saj je tudi njej odvzel dela, kolikor je mogel, in bi bila skoro lahko ob delavnikih le nogavice pletla.
*In izdaj je teklo že leto, kar je bil Martin prišel v hišo. Pa še vedno se ni upal starke lotiti, da bi se mu bila izpolnila njegova naj ljubša želja.
(Dalje prihodnjič)

Izpod čikaške lipe
Chicago, Ul, — Propaganda,
~ ... _______ ______________ ki izvaja močne napade na živ-
te in kamor so prišle oblasti no- **> je v polnem razm»hu med
so jih zasedle jugoslovanske če-
ve Jugoslavije, so morali prebivalci postavljati slavoloke v pozdrav novim gospodarjem. Gorje tistim, ki bi ostali doma in ne bi šli postavljat mlajev. Tako so ljudje izvršili prvo tlako za komunizem.
DRENKJA V SLOVENSKI BENEČIJI. — Drugačen prizor je bil tam, kjer so ljudje vedeli, da ne more k njim seči partizanska oblast. V obmejni vasi Dren-kja, ki je kakih 500 metrov od meje, je prebivalstvo opazilo prihod partizanskih vojakov. Meje namreč niso bile še do podrobno-sit določene po komisiji. Ko je prebivalstvo zagledalo te partizane, se je takoj dvignilo in jih napadlo. Partizani so se umaknili in izgubili v tem pretepu s kmeti dva svbja vojaka. KOBARID. — Kobarid je majhen trg, ki je postal svetovno znan v prvi svetovni vojni, ko je bila v bližini tega trga strte italijanska armada. Iz Kobarida je bežalo kakih 80 družin, ki so se bale komunističnegaterorja. Komaj so zavezniki odšli, že je začela OZNA s svojim delom.. Prizanesla ni niti bivšim partizanskim pristašem. Tako so zaprli j trgovca Miklavčiča, Stresa Alojzija, ki je bil vnet titovec in bivšega partizanskega oficirja Go-|renjšek Alberte. Aretiran je bil ,tudi gostilničar Danilo Urbančič. Radi teh in podobnih dejanj Ozne je nastal velik strah.
Vizhodom in Zapadom. Udarec na udarec pada, kakor v pravi vojni, le da v propagandnem boju padajo besede, v pravi krvavi vojnj po bombe. Ozračje je n»bito z eksplozivami. Diplo-matje pa se prepirajo za stare in nove probleme. Kje in kako se bo to končalo?
Slovanstvo je v zadnji vojni največ pretrpeld. Pa do svoje najvišje Golgote še ni prišlo. V sredi med dvema kamnoma je. Dosedaj mu je izsesavalo srčno kri germ»nstvo in deloma ro-manstvo. Na lastnem hrbtu pa so se pojavile domače ujede z naj izrazitejšo diktaturo, ki noče poznati nobenih mej pri svojem uveljavljanju. Pri prvem ni bilo upanja na kak izhod v boljšo bodočnost za slovanstvo. Ali je tu k»k izhod? Kdo ve? Za enkrat je le trpljenj.e Kakor v temnici so.
V vztrajnosti pa so Slovani močni. Stoje kakor neomajlji-vi hrasti. Ni jih uničil germanizem celih tisoč let Ni jih u-gonobil turški polumesec. Ali mislite, da jih bosta ugonobila kladivo in srp? Ne vreči proč up»nja! Slovan je močne narave in prenese marsikaj. V trpljenju ni močnejšega od Slovana. In v tem je upanje.
Pa kako bo zdaj v tej mešanici, se vprašujejo mnogi. Ali bo vojna, ali kaj? Resnica je, svet jadra skozi nabito in zelo napeto ozračje. Vse je mogoče. Najvišji državniki in diplomat-
je bil kaka tri lete. Potem pa je odšel v Colorado in je preživel kakih 8 let v okolici Colorado Springs, Colo. Nato se je preselil v Chicago. Leta 1917 je odšel k ameriškim vojakom, pri katerih je služil nekaj nad leto dni. Ko je bil častno odpuščen ilz vojaške služžbe, se je zopet nastanil v Chicagi, kjer
Trgovcu Mašeri Mirkotu se je zpiešalo, neka druga trgovka-pa je „e v”edo pri čem so. Vsi jad-se je v obupu vrgla skozi okno. |raj0 na ugibanjih. Ugiba pa Težko polomljeno so odpeljali v, lahk0 vsak, in tvoje ugibanje bolnišnico. To so bili prvi uspehi je prav tako dobro k»kor mo-
“nove” oblasti.
IZ KOJSKEGA V BRDIH je zbežalo okrog 70 družin. Reveži so zapustili svoje hiše in pose-- stva, da
dujejo, da so ljudje pred begom svoje hiše celo zažgali, da ne pridejo v roke partizanom. KOZANA V BRDIH. — Med
IEL0 ROBIJO
Službo dobijo
V službo se sprejme zakonski par, ki bi čistil gledišče. Morate biti zanesljiva in morate znati kiiriti avtomatični stoker. Plača je $60 na teden. Zglasite se po se je leta 1921 poročil z Mimi * zvečer v	A
Tavš, katera je zdaj ostala kot vdova za njim. Kakor že zadnjič omnejeno, je bil tudi solastnik bivše slovenske pralnic^ Pilsen Laundry Co. Pokojni j« bil vrl narodnjak in navdušen ljubitelj petja in dramatike. Ng tem polju je zlasti prejšnja lata vedno rad sodeloval. Igral je mnogo iger in bil spreten igralec, in kot takega se ga bode chicaški Slovenci še dolgo spop minjali. O njem se lahko zapiše: odšel je mož, kakoršnih je malo med nami. Njegovi žaiiv joči ženi in hčerki globoko sop žalje, pokojniku pa R. I. P.!
Izredno gorko vreme imamo te dni na osrednjem zapadu. y četrtek in petek, to je 16. in 17. oktobra, je šivo srebro kaizalp 85 stopinj toplote, kar je za tg pozni jesenski čas nekaj izrednega. Gorko kakor okrog 4. ju lija. Morda se hoče narava od dolžiti, ker se je spomladi vleklo skoro do julija mrzlo vrep me.
Chicaian.
Moški in ženske zadelo
Potrebujemo osebe za finiia-nje lesa. Predznanje ni potrebno. - Plača od ure in plača od kosa. Zglasite se v
F. Zimmerman Co.
2040 West 110. St ~"t'
- Neki Specialist pravi, da so lasje in zobjp najboljši moški prijatelji. Ampak tudi najboljši prijatelji odpadejo.
MALI OGLASI
Yale Theatre
St. Clair in E. 82 St (x)
ženske za čiščenje
Uradno poslopje v mestu
Nočno delo. Plača.
40 ur na teden.
Starost pod 50 leti. Zglasite se v Employment Office 901 Cleveland Electric Illuminating Co.
76 Public Square
_________	(214)
Za hišna dela
Sprejme se dekle za hišna dela na zdravnikovem domu; lahko hišno delo, proste vsak drug večer, 2 otroka; plača. Ta služba je za osebo, ki bi rada dober tlom. Pokličite YE 4669.
(213)
je. Vsi so za mir, in miru si vsi žele in potrebni so miru vsi. Samo kako priti do njega? Ce ti kdo ponoči okrog hiše razsa-
Hiša naprodaj
Blizu Lake Shore in Hopkins Rd. v Mentor, O. Nova, 6 sob, kopalnica s ploščami obito; cena je $6,000. Lastnik živi na 2913 E. 57. St. pokličite Dl 2925.
MALI OGLASI
Popravljamo pohištvo
Popravljamo tapecirano pohištvo v vaši hiši; pritrdimo
JINX FALKENBURG. radio in filmska zvezdnica, vodi gospodinjstvo in skrbi, da se ne meče v njeni kuhinji stran odrabijenih maščob. Ona pravi: ‘‘Vsak funt odrabijenih maščob, ki ga prihranite, pomaga raztegniti omenjene zaloge maščob in olja za uporabo izdelovanja potrebščin, katere vsi rabimo vsak dan. Vlada pravi, da je pomanjkanje maščob v svetu še vedno kritično. To pomeni, da mora ameriška gospodinja nadaljevati s hranjenjem Istih. SaJ< boste sodelovali, kaj ne?”
ODDAJAJTE ODRABUENE MAŠČOBE
American Fat Salvage Committee, Ine.
ni konca ne kraja in se čutiš dovolj močneg8, stopiš ven in poženeš nadlegovalca. Ce pa nisi dovolj močan in ne veš ka-mnbgimi, ki so hoteli pobegniti ko bi se tvoj nastop končal, je
pred “novo” oblastjo, je bil tudi učitelj Toroš. Par dni predno so zavezniki zapustili vas, je spravil vse, kar je imel v Gorico. Zadnji dan se je hotel posloviti od svojih. Ko je hotel prekoračiti novo mejo, je ohmejna straža nanj streljala in ga težko ranila. Privlekel se je kljub temu čez mejo in so ga spravili v goriško bolnišnico. Tam so mu po zadnjih poročilih baje odrezali no-
UGRABLJEN. — Svoj dom v Kojskem je hotel zapustiti, predno so ukorakaie titove čete, tudi študent Albin Sirk. Zadnji dan zavezniške okupacije, se je šel še poslovit od svoje matere. Na poti pa je bil ugrabljen od Ozne in je za njim izginila sled. Bil je odločen Slovenec in protikomunist.
pa zelo težko odločiti. Tudi to je košček primere k sedanjim mednarodnim sporom, posebno k sporu med Vzhodom in Zapadom. Do vojne tako hitro naj-brže ne pride, razen če bi kak državnik n» hitro zgubil kontrolo nad svojimi živci in se zaletel; tedaj pa. V propagandni vojni na živce je veliko take nevarnosti Opazujmo dalje, drugega ne moremo.
Zadnjič sem komaj oddal na pošto poročilo, da je roj*k John Starc hudo bolan. V soboto 11. oktobra pa je že odšel v večnost po dolgi mučni bolezni, v kateri je veliko trpel. Pokojni John Starc je bil rodom iz Goriče vasi Pri Ribnici na Dolenjskem. V Ameriko je prišel kot mlad fant leta 1903 in sicer najprvo v Cleveland, Ohio, kjer
Vas muči glavobol!
Nabavite si najboljše tablete proti glavobolu v naši lekarni.
Mandel Drug
Lodi Mandel, Ph. G., Ph. €.
SLOVENSKI LEKARNAR
15702 Waterloo Road Cleveland 10, Ohio
Lekarna odprta: Vsak dan od 9:30 dopoldne do 10. zvečer.
Zaprta ves dan ob sredah.
SW 6890. 1142 E. 66 St.
SEDAJ M ZADNJI CAS,
da si izberete fino STERLING suknjo ali FUR COAT za zimo. Prosim, pokličite mn.
BEND B. LEUSTIG
1034 Addison Rd. ENdieott 3426
Mrs Vijaya Lakashmi Pandit (lem m Mi) indijska ambasadorica za $wjo in načelnica indijske delegacije pri U. N. sprejetim dr. Oscar Lange.in njegov oxoyrogo n Waldorf-Astoria, v New Yorku. Dr.	^V&teegat P" V.'V.
Išče stanovanje
Poslovodja, žena in hčer, ki je v višji šoli, nujno potrebujejo hišo ali apartment z 2 spalnicama. Bi oskrboval hišo. Pokličite Mr. Martin pri Snyder Electric Co. LA 8411.
_________________ (x)
Motor Tunes 19s
Ignition, clutches, Braka, Carburetor, Motor Overhauling.
Ivans’ Automotive
Maintenance 1166 E. «0. St.
HE 7038
(x-nov. II)
Naprodaj
Velika stiskalnica za grozdje, nova je bila $85, stavite ponudbo. Dalje se proda kuhinjske peč s pečico na desni; dve porcelanasti ledenici, ena drži 75 funtov, druga 25 funtov. Lastnik prodaja. Pokličite GA 7828.
(214)
V BLAG SPOMIN
SEDME OBLETNICE SMRTI NAŠEGA DRAGEGA, NEPOZABNEGA SOPROGA IN OČETA
Franka Globokar
ki je mirno v Gospodu zaspal dne 29. oktobra 1940.
Ob sedmi tužnj obletnici se Te spominjamo z ljubeznijo v svojih srcih. Ob Tvojem hladnem grobu klečimo in iščemo blagih spominov. Počivaj mirno, nezabni soprog in ljubi oče, do svidenja nad zvezdami.
Žalujoč) oslali;
SOPROGA in OTROCI
Cleveland, O. 29. okt. 1947.
Pohištvo naprodaj
Napirodaj je miza za jedilno sobo in buffet. Zglasite se na 997 E. 77. St.	(214)
Hiša naprodaj
Vse moderno urejeno, 5 sob spodaj, 5 zgorej; dvojna zidana garažg; se lahko takoj vselite. Vprašajte za podrobnosti na 1117 E- 67. St.
-(112)
plin, še jako malo rabljena. Vprašajte na 15626 School Ave.
4-
(212)
1 Dve hiši naprodaj
Naprodaj što dve hiši na enem lotu. - Nahajata ge na 1100 E. 68. St. Za podrobnosti pokličite lastnika KE 4963.	(214)
je ena praw»; hiše
Dvpjgl
Sedaj je ena pvaroa; hiše z vso opremo in garažami. $|e so na ogled vsak čas, posebno od S do 5 popoldne na 3547 E. 78. St. ‘	-(1U)
’iiraRTftgA DOMOVINA. OCTOBER 29, 1947
»»»»»»»»»»»»»»»»»»»»»»»»»»»»»»s? 4> -				- < 1		
:>		O
o <> o	BELI MENIHI ,	O o o o
o o	Povest iz prve polovice XII. stoletja	o o
o o o	spisal IVAN ZOREC	o <► o
i>		A
“Odkod, mož popotni?” ga je Štepič nagovoril. “Dan se ji nagnil, kam zdaj?”
"S Posavja so me prinesli stare noge, k Trlepu v Mal) Ga ber moram, neki mož s Čateža mi je naročil.”
“Jaz sem Triepov,” je Janez hlastnil, “kaj bi radi?”
“Nič tabi. Očetu Trlepu moram povedati, da so Hrvatje že pregnali Tahija in mu razdejali več gradov; zdaj So prebrodili Sotlo in s Štajerci zmogli Podčetrtek in Planino, od ondod pa zgrmeli nad Rajhen-burg, a kmalu hienda udarijo tudi na našo stran. Kdor noče z njimi, mu zažgo ali Pa ga drugače poženo v daljni svet.” “Kaj pa o kugi ste kaj slišali?” je Janez vprašal.
“Sem, pa ta ne hodi tako hitro. Zdaj je še daleč v gorenjih krajih.” ■
Z beračem se nista več dolgo mudila, dalje sta šla.
“Takile popotni res dosti 'zvedo, vendar radi več povedo, kakor je res,” je Janez sodil. “Kmečki upornikov, ki bi po turško požigali, plenili ali celo morili, tudi'med Hrvati gotovo ni.”	•
“Veš kaj?” se je Štepič domislil. “Rad bi, da bi ti bil pri meni, kadar bi prirogovili. Tr-lepovo ime bi jih odganjalo,” “Kar pokličite me,” je Janez veselo rekel; kadilo, ki ga Štepič zažiga Trlepom, mu je šlo v nos.
. .. Sonce je stalo že nizko. Pred hišo je sedela Ančka, sončni
žarki so jo oblivali.
“Kako, da si vstala?” sta se ustrašila oba.
“Pater Lujcež je bil pri nekem bolniku, pa se je zglasil 'še pri meni in velel, naj le vstanem, potrebna da sem čistega zraka.”
“A zdaj stopimo v hišo,” je oče rekel ves vesel, “večerni hlad bi ti nemara škodil.” Ančka od veselja in sreče ni mogla reči nobene, ko sta ji v hiši povedala vse prav po vrsti, kaj je opat storil za Janeza in kaj je še obljubil; le gledala je Izdaj očeta zdaj Janeza in se smehljala.
“No, pa se še sama pomenita kaj,” je Štepič rekel, “pogledati moram, kako so posli gospodarili danes.”
“Janez, Janez, ali je res?” je potlej tiho vprašala.
“Bog me je uslišal,” je pokimal. ''
“Mati božja je prosila za naju. Ne morem ti povedati, kako goreče sem molila.”
Vaš solicitor je legalni mestni svetovalec, zato izberite moža z zmožnostjo in izkušnjami IZVOLITE
JOHN RITTER
solicitorja za Euclid
Graduiranec Western Reserve odvetniške šole.
Aktivni odvetnik s firmo Ray T. Miller in Donald Horn-beck.
Štiri leta službe z ameriško mornarico.
Neodvisna lista
“Tudi jaz, Ančka, tudi jaz.” “Vem, vem. Saj si božjepo-til, so mi oče povedali. O, kako, bi se ti mogla zahvaliti?” Pomolčala sta.
“Nikoli te ne bom žalil,” je Janez rekel- "Bog te mi je dal, ljubim te, o Ančka . . .”
“Tudi jaz te ljubim, o Janez, zmerom te bom ljubila.”
1 Tako sta se zarekla in že so jima besede šle drugam. Govorila sta o poroki. O, imenitno bo, saj jo opravi sorodnik, mladi novomašnik, pater Angelik.
“Precej morajo priti šivilje, lepa bi bila rada ob tebi v Tr-lepovi cerkvi.”
“Taka, kakršna si vsako nedeljo, si dobra, poroka mora biti tiha, opat sam svetuje tako, časi da so prehudi za veselo pirovanje.”
“Kdo se poroči. Ali ne midva? Kaj bi opat določal, kako naj bo?”
“Tudj tvoj in moj oče mislita kakor opat.”
Vdala se je, a žal ji je bilo veselih ženitovanjskih šeg.
“Ali vsaj nekaj naj bo po šegi, sram bi me bilo sicer.” “Prav, že prav, pote pridemo, kakor je šega.”
“O, kako se veselim tistega dne! Pome prideš ti, tebe pa jaz potlej za mladega gospodarja odvedem na svoj dom!” Janez je ves gorel in žarel. “Kajne, mladi Štepič?” se ji je vse smehljalo.
“Da, lepa Štepka! Vem, da si. mojega življenja boljši del ti, o Ančka!” je goreče rekel in jo poljubil na obe lici.
“Čez dve nedelji se združiva vse življenje. Joj, kako vesela sem tega, o Janez!” ga je prijela iza roko in milo pogledala.
— Trden mrak je že bil, ko je Janez prišel domov.
Tisti berač je še pravil novice, domači so ga vedečno poslušali.
“Prav, že prav,” je oče Trlep kimal. “Ce te je poslal Mik-lav, bo tudi hotel vedeti, ali si prišel do mene.”
"Da, velel mi je, naj se vrnem precej.”
“Jutri poj deš in mu poveš, da se v stiski gospoščini ne upremo, a da vendarle pojde-mo v kmečko -vojsko zoper druge gosposke. Ali me razumeš?”
“Po besed) tako povem, oče Trlep, nič ne pozabim.”
“In še povej Miklavu, naj Posavci zastražijo vse brodove čež Savo, da nihče iz Štajerskega ne zanese kuge med nas. To, mož popotni, si zapomni še prav posebno!”
“Ne pozabim, ne polzabim, Miklav že jutri zve vse, kar mi naročite,” se je berač veril in odpravljal z Janezom v senico spat.
“Tudi zate imam novico,” je potlej šepetal, ko sta legla. “Miklav mi je velel, naj ti povem lepo na samem, da vsaj ti pridi med Posavce. Možje — s Kuma da jih poznaš — te močno čislajo, med seboj bi te imeli radi.”
Janezu je tudi to kadilo hudo šlo v nos, prevzel pa se ni, čisto mirno je odgovoril: “Povejte Miklavu, da res ne morem in ne utegnem. Oče me ne bi pustili, Štepič .in Ančka tudi ne — Miklav že ve, zakaj ne _ in stiškemu opatu, ki me je včeraj osvobodil, bi se zameril, pa sorodnik poje novo mašo te dni in ženim se.”
“Prav; že prav,” je berač šepetal, ‘‘vse tako povem Miklavu, le brefe skrbi bodil”
Berač, truden od daljne hoje, je kmalu zasmrčal, le Janezu oči niso hotele vkup, bedel je in se igral s čudovitimi mislimi, ki so vse begale k Ančki, se smehljale očetu in iskale tudi desetega brata, gospoda Boštjana.
“O, deseti brat mi je lepo pomagal,” se je hvaležno spominjal skrivostnega prijatelja. “Hvala Bogu, tudi> njemu se je srečno predejalo. Gospod je. Kaj se mu mara!”
XXIX.
Ko se je Janez drugo jutro predramil, berača ni bilo več, družinčad pa vsa že na delu.
“Cerkev morava pogledati,” mu je oče dejal, “čedna mora biti, ko se bo pred njenim oltarjem vršila tako imenitna poroka.”
Trlepovina se v hudih časih ni mogla dosti meniti za svoje svetišče, saj je sama prestajala vse hudo. Prijazna cerkvica je samevala, zgolj postovke so jo obletovale, a maša se je v njej brala le osvetem Mihaelu.
“Glej, zid se kruši, ometati in pobeliti jo bo treba vso in oltar očediti lastovke so uhajale v cerkev.”
“Apno dobom. pri Štepiču, mivke in peska pa nagrabim iz Temenice v Stranjah.”
“Vidiš, prti na oltarju so tudi že čisto prepereli, pražnjega platna pa ni več kaj prida pri hiši.”
In sta šla, da bi pripravila voz Iza apno in pesek.
Trlepka je brkljala okoli hiše in za vrtom razgrinjala pražnje platno, da bi ga sonce še nekoliko pobelilo, preden za Janeza napravi srajc in hlač pa kaj rjuh.
“Poglej no, saj je platna še dosti,” se je Trlep smejal.
“Hranila sem in skrivala, da bi imela ob portebi.”
“Naši cerkvi je treba novih prtov, saj toliko tudi znajo utrpi tega lepega, akrivanega platna.”
“Saj bom, le stoj, tudi oltar ti oblečem, tak bo kakor stiški ni zmerom,” se je vdajala; “samo sili me nikar ne, da bi potlej nosila na sejem, kar ga še
ostane. Lan ne obrodi vsako leto, a za Janezom jih je še troje, ki jim bo treba oprave.”
“Kaj se jim že mudi?” jo je pogletal.
“Vprašaj jih, morda ti povedo, meni še niso.”
Na njivi ob cesti je Minka, nekaj čez dvajsetletna Trlepo-va hči, v (zelniku plela in tiho pela.
Po cesti je počasi prihajal gospod Boštjan. Bil je sam, pre-gosposko ni hotel priti v vas k svojim prijateljem.
“O Minkec, kaj se ne bojiš, da ti sonček opali lepa lička?” jo je pozdravi! in pridržal konja.
“Joj, ali si . . . ste res vi?” je brž vstala, spustila pod pas zateknjeno krilo in se debelo za-
gledala v pogospoščenega znanca.
“Vas bo, vas, ki ste gospod, tlačana se sonce ne prime,” se je nekoliko nasmehnila.
“Sapio primerilo se je tako, da sem.”
“Kaj se vam mara!”
“Ali bi se rada pogospodila tudi ti?”
“Nihče se ne brani belega kruha.”
“Vidiš, če bi pote prišel ka-kov gospod?”
“Ali pa kraljič kakor v pravljici, tako bi postala kraljica, kajne?”
“Kraljica je vsaka ženska, ki jo moški ljubi — v srcu mu kraljuje . . .”
“Lepo ste povedali to.”
“Kraljica s) tudi ti, kralju-
classes
with the Revolutionary
Vfestinghouse
DUO«..
You’ve on this ...it*
phonograph with a UQFT-OUli carry-aboot radio, that you can ping in anywhere in the house. Automatic record changer play* 12 record*. Beautiful airstream cab* inet in rich dark mahogany or Mood mahogany ini*.
A. GRDINA & SONS
6019 St, Clair Ave.
HE 2088
15301 Waterloo Rd.
KE 1235

ješ.”
"Hehe, še nihče mi ni povedal, da sem . . .”
“Kaj bi verjela, če bi ti pokazal tistega, ki mu kraljuješ že dolgo?”
“O, kaj res?” se je spet zasmejala. "Le zakaj mi ne pove sam. Kdo je, kdo?”
“Poglej me, o Minka, pa ga vidiš, že ijolgo si mi v srcu .
“Ko še niste bili gospod, ste bil) spodoben človek, takih niste česnali!” je zavrela. “Zdaj pa nemara mislite, da se smete norčevati z ubogo tlačanko.” Minka, verjemi, nič se nisem spremenil. Bodi moja na gradu v Soteski, ne odreci se mi, ko pridem pote!”
Dekletu So pomrknile oči, Tr-lepovsko občutljivo se je obrnila in počenila, da bi dalje plela; za nobeno ogovarjanje se
VRNITE
VEHOVCA
v mestno zbornico ★
ON ŽIVI V 32. VARDI ŽE 30 LET. ON JE ZMOŽEN, POSTEN IN NE-USTRA5EN. ON VE KAJ JE TREBA V VARDI. ON JE IZVRŠIL DOBRO DELO, KO SE JE NAHAJAL V ZBORNICI IN HOČE TO DELO DO-KONČATI. ON GA JE PREJE VRŠIL IN VRŠIL GA BO DOBRO TUDI SEDAJ.
VRNITE VEHOVCA V MESTNO ZBORNICO
.ti
IN DOBILI BOSTE POSLUGO ZA DAVKE, KI JIH PLAČUJETE
-AND m WORST IS YET TO COME ^in najhnjse šele pride
ni več Zmenila.
“Pojdem pa k očetu, če trmoglaviš ti,” je naposled rekel in pognal konja.
"Bog ne zadeni, da bi kaj črhnili!” se je ustrašila.
ATTENTION
Veterans-Civilians
DE SIMO SCHOOL SHOE REPAIR
REGISTER NOW DON’T DELAY Learn a Profitable Trade
CLASSES:
8 A. M. to 1 P. M.
1 P. M. to 6 P. M.
.	6 P. M. to 10 P. M.
Interview at
418 FRANKFORT AVE.
or
Phone SU 5542
VOTE FOR
HARRY B.
HAYES
CLERK OF MUNICIPAL COURT
LABOR’S FRIEND
Election Tuesday, November £th
FOR ALL TYPES OF HEATING call Slefan Robash
AUTOMATIC—HEAT—STEAM—WATER Hand-Fired Coal Furnace or Stoker Newway basement or without basement Home Hot Water Tank—Bath Tub—Kitchen Cabinet and Sink '
W. F. HANN & SONS CO.
HEATING and PLUMBING
15505 EUCLID AVE.	MU 4200 or CE 2025
OBLAK MOVER
Se priporoča, da ga pokličete vsak čas, podnevi ali ponoči. Delo garantirano in hitra postrežba. Obrnite se z vsem zaupanjem na vašega starega znanca
JOHN OBLAKA
HE 2730. 114* E. 61st St.
UČITE SE ANGLEŠČINE
iz Dr. Kemovega
ANGLEŠKO-SLOVENSKEGA BERILA
«znousb-slovsni biadkb”
kateremu je znižana cena C O HH in stane samo:	) IiiUU
Naročila sprejema
KNJIGARNA JOSEPH GRDINA
6113 St. Clair Ave. Cleveland, O.
SE PRIPOROČAMO ZA POPRAVILA FENDERJEV, OGRODJA IN ZA BARVANJE AVTOMOBILOV.
SUPERIOR BODY & PAINT (0.
8S0S ST. CLAIR AVENUE *
FRANK CVELBAR, lastnik.
Naiim naročnikom v Chicagu
naznanjamo, da sprejema naročnino za naš list, kakor tudi za oglase: TISKOVNA DR. “EDINOST” v Chicagi, na naslovu 1849 W. Cermak Road.
Tam vam pomagajo tudi sestaviti na željo razne ogla-
'
se, zahvale in naznanila, itd. ter iste nam pošljejo za objavo.