UREDNIŠTVO ZARJE je v Ljubljani, Frančiškanska ulica St. 8 (tiskarna I. nadstr.). Urad m ure za stranke so od 10. do 11. dopoldne in od 5. do ti. pot oldne vsak dan razen nedelj in praznikov. Rokopisi se ne vračajo. Nefrankirana pisma se ne : :	sprejemajo	: : :
NAROČNINA: celoletna no pošti ali s pošiljanjem na dom za Avstro-Ogrsko in Bosno K 21-60, polletna K 10-80, četrtletna K 5-40, mesečna K 1-80; za Nemčijo celoletno K 26-40; za : :	ostalo inozemstvo in Ameriko celoletno K 36-—.	:	:
Posamezne številke po 8 vin.
ZARJA izhaja vsak dan razen nedelje in .*	ob pol l1. (lopoMne.	\	.
UPRAVNISTVO se nahaja v Selenbutgovi oKj) it**.-. «	n.,	hi
uraduje za stranke od 8. do 12. dopoldne In od E. d* ?. Inserati: enostopna petitviiiicn 30 vir., pogojen prosto«-,
:::	in reklame 40 »in. — i.«owiaic :pieje*nn uprnvniitv*.	«
Nefrankirana ali premalo frankirana pismu se »e »prejan.-^*
—— Reklamacije lista so ^ažtnini.' pronte. ...................—
Stev. 500.
V Ljubljani, v torek dne 4. febuarja 1913.
Leto III.
Vabilo na naročbo.
Zarja izhaja vsak dan ob 11. dopoldne in stane naročnina
Za avstro-ogrske kraje:
celoletna................................K	21 60
polletna....................................10-80
četrtletna...................................5	40
mesečna.....................................  180
Za Nemčijo:
celoletna................................K	2640
polletna....................................13-20
četrtletna...............................„	6 60
mesečna.......................................220
Za ostalo Inozemstvo celoletno 36 kron
in sicer s pošiljanjem na dom ali po pošti. Naročnino je pošiljati naprej.
Posamezna številka 8 vin, v administraciji in tobakarnah:
Naročnina se pošilja pod naslovom : Uprav ništvo »Zarje* v Ljubljani.
Gospoda v gosposki zbornici.
Zadnja leta se je na Angleškem izvršil zanimiv boj med dvema zbornicama britanskega parlamenta; in zmagala je zbornica poslancev nad zbornico lordov, ki je hotel voditi hegemonijo v zakonodajstvu in zadnjo odločitev.v vseh političnih vprašanjih dežele. V tem boju je angleška gosposka zbornica tako podlegla, da velja v angleški ustavnosti le še za nekakšno dekoracijo, za kos podedovanega pohištva, ki se hram le še iz navade, ne da bi mu kdo pripisoval kaj pomena. Pred kratkim je tam gosposka zbornica zavrnila predlogo o homerulu, o posebnem parlamentu za Irsko, ali na vsem svetu se m nihče razvnemal zaradi tega, zakaj sklep angleške gosposke zbornice učinkuje le še kakor coklja na vozu, nikakor pa ne več kakor mec, ki bi mogel umoriti kakšen sklep poslanske zbornice. Zakon, ki so ga lordi odklonili, se \ rne poslancem, ki ga sklenejo še enkrat; seveda poreko visoki gospodje tudi drugič ne, m izgubi sc pri tem nekaj časa. Ali zbornica poslancev ga sprejme tretjič, in potem se vsa vi-sokorodna in velevredna gospoda lahko postavlja na svoje žlahtne pleše, pa se ne bo živ krst zmenil za to; kajti zakon, ki ga je angleška poslanska zbornica trikrat sprejela, postane pra-YQ!?4QCeu lir.cz lordov in brez njihovega milo-stivega dovoljenja.
i udi v Avstriji imamo gosposko zbornico. >z boja m poraza svoje angleške tovarišice se Pa ni nič naučila, ter se vede tako, kakor da bi bilo v Avstriji docela nemogoče, kar je bilo zelo mogoče na Angleškem. Naša dična gosposka zbornica sc sploh nič kaj rada ne uči; in to Je umevno. Njeni člani so vse po vrsti skoraj sami kavalirji, in kdo jc mogel takim gospodom v Avstriji že očitati, da se ukvarjajo s plebejskim poslom u^eiJJa. Ljubi Bog je razdelil vse, ka-/<n „i	\ ustvaril Je nekatere ljudi z
^ 'iti Hm	V1, za*° da vedo, kako morajo
-a ■ ’• f 1J.a z dolgo vrsto prednikov in s čudnimi naslovi, zato da lahko ukazujejo in uživajo spoštovanje.
O tem ni nihče bolj prepričan kakor naši magnatje sami; magnus se pravi velik, in le vulgarni smrtniki brez modre krvi v žilah mi-t-f* v svoji plebejski omejenosti, da je velik tisti, ki porabi vse svoje sposobnosti, da prinaša svojim bližnjim veliko koristi. Veliki so
EMILE ZOLA:
gospodje zato, ker se sami tako imenujejo, in kdor bi se upal dvomiti o tem, bi bil nesramnež.
Odkar velja za avstrijski državni zbor splošna in enaka volilna pravica, se zavedajo gosposki zborničarji svoje veličine kakor še nikdar ne. Prej so bili večinoma zadovoljni s tem, da so na svojih vizitnicah poleg vsakovrstnih drugih naslovov, poleg seznamka ordenov, ptičev, zverin itd. lahko navedli tudi svojo zakono-dajalsko lastnost in da so se semintja sešli v lepi dvorani in markirali sejo. Zdaj pa jim je zra-stel greben, in naenkrat hočejo biti res činitelj, pa celo odločujoč činitelj v avstrijskem zakono-dajstvu. In pri vsaki priliki poizkušajo pokazati poslanski zbornici, da so več kakor ona.
Zadnji teden so aristokratje rojstva in denarja, kakor smo poročali, na svoji seji sklenili, da preidejo preko zakona, ki ima odpraviti kazen za delavsko kršitev pogodbe, na dnevni red. V dolgi vrsti podobnih dogodkov je to le posamezen slučaj; ali značilen je dovolj.
Zadeva je znana, ker se je o njej že precej pisalo in govorilo. Do današnjega dneva velja v Avstriji za delavce nekakšno izjemno pravo. Če se pogodi dvoje ljudi za kakršnokoli reč, pa en del ne izpolni pogodbe, ga drugi del lahko civilno toži za odškodnino. To se lahko zgodi tudi delavcu, če zapusti delo brez zakonito predpisane odpovedi. Ali vrhutega lahko delavca tudi zapro, ker je kršil pogodbo z delodajalcem. Za nikogar druzega ne velja tako določba; zato so delavci dejansko oškodovani napram drugim državljanom, ne glede na to, da je taka izjemna določba žaljiva in ponižujoča. Socialisti so zahtevali, da se to zasramovanje odpravi, in so vodili v ta namen ostre boje. Naposled so dosegli, da je poslanska zbornica soglasno pritrdila njihovemu sklepu, da se odpravi kaznivost delavskega kršenja pogodbe in s tem izravna delavsko pravo s splošnim v državi veljavnim pravom.
Nihče ne bo trdil, da je to velika in globoko segajoča reforma. Dejanskih sil, ki izvirajo iz gospodarskih razmer, tudi socialisti ne morejo izpremeniti. Naj je zakon kakršen koli, vedno bo pri sklepanju delovne pogodbe podjetnik na boljšem, ker je močnejši. Prav pogostoma bo moral delavec sprejeti neugodne pogoje, ker se jim mora vdati, le da pride do zaslužka. In če-sto so te pogodbe take, da je njih veljavnost nad vse dvomljiva, ker je njih priznanje pravzaprav izsiljeno od delavca.
Tembolj je utemeljena zahteva, da se ne jjoslabša delavski položaj še s takim izjemnim zakonom. Če je to priznala avstrijska poslanska zbornica, tedaj je bila reforma res že zelo nujna, kajti večini tega parlamenta se na noben način ne more očitati preveč socialnega mišljenja. Tudi v spodnji zbornici gospodje zelo radi ovirajo socialno delo in slutijo za vsako skromno reformo naskok socializma.
V tem vprašanju sc pa večina ni mogla upirati. Tudi oni njeni člani, ki so sami podjetniki in ki jili smemo prištevati najbolj nabrušenim kapitalističnim hujskačem, so spoznali, da bi bil škandal vnebovpijoč, ako bi se še danes ohranile določbe, ki degradirajo delavca tudi formalno na nižino sužnja. In tako je poslanska zbornica soglasno sklenila, da se odpravi kaznivost kršenja delovne pogodbe.
Od 30. marca I. I. že leži ta zakon — majhna stvarca, obsegajoča en sam paragraf — v gosposki zbornici. In božanski gospodje niso imeli časa, da bi bili rešili to drobtino. Kadar gre za brambne reforme, za vojaško tlako, za ljudska
(Dalje.)
®^c’ ne- nič prilagoditve, nič popuščanja, nič slabosti! Zid iz kovine, ki zapira pot, granitni mejni kamen, ki omejuje svet!... Ljubi
v •	sem ^arn ze ^an’ s*e
prišli. Kdor hoče katoličanstvo prilagoditi novemu easu, hoče pospešiti njegov konec, če pU,,res pret* zgodnja smrt, kakor trdijo ateisti. I odlo, sramotno bi umrl, namesto pokonci, dostojno, ponosno v svojem starem, slavnem, kraljevskem dostojanstvu ... Oh, le pokonci umreti, ne zatajiti^ ničesar od svoje preteklosti, klju-bovaje bodočnosti, prizna vaje vso svojo vere!«
In ta sedemdesetletni starec, ki je zrl s kretnjo bodočim stoletjem kljubujočega junaka končnemu uničenju v oči, je bil videti, kakor da se raste. Vera mu je bila dala ta pokojni mir; bil je inir, ki ga podaja duhu razlaga neznanega z božanstvom, čigar potrebi po jasnosti popolnoma zadošča, ker ga izpolnjuje. Veroval je, vedel je in zaradi dneva po smrti ga ni moril ne dvom ne strah. Ali ponosna otožnost je zdaj odmevala iz njegovega glasu.
»Rogu je vse mogoče, celo svoje delo lahko uniči, če se mu zazdi slabo. Če bi se jutri vse porušilo, če bi svetla cerkev izginila pod razvalinami, bi se morali pokloniti in moliti Boga, čigar roka je sebi v slavo uničila svet, katerega je ustvarila. Jaz čakam in v vsakem slučaju se podvrženi njegovi volji; zakaj nič se ne zgodi, česar noče on. Če so hrami res omajani, če se mora katoličanstvo res jutri razsuti v prah, bom na svojem mestu in bom služabnik smrti, kakor sem bil služabnik življenja. Priznavam celo, in gotovo je, da prihajajo ure, ko me presene-
čajo strašna znamenja. Morda se res bliža konec časov in bomo deležni onega poloma starega sveta, ki nam preti vsem. Najdostojnejši, najvišji bodo zmleti, kakor da se motijo nebesa in kaznujejo nad njimi zločine zemlje. Nisem li občutil sape iz brezdna, v katerem se pogrezne vse, odkar je izkušan moj dom za grehe, ki so mi neznani, s to strašno žalostjo, ki ga strmoglavlja v pogin in za večne čase vrača v noč?«
Zarotil je dvojico dragih mrličev iz sosednje sobe, ki sta bila vedno navzoča. Ihtenje mu je sililo v grlo; roke so se mu tresle, zadnji upor bolesti mu je krčil veliko telo, preden se je z naporom premagal. Da, če si je Bog dovolil, da ga tako okrutno napada, da zatira njegovo pleme, če je začel z največjimi, z najzvestejšimi, mora biti svet brez preklica obsojen. Ni li pogin njegovega doma bližnji pogin vsega? In v niegovem vzvišenem kneževskem in duhovniškem ponosu se mu je izvil klic najvišje vdanosti, v tem ko je zopet dvignil obe roke proti nebu.
»O vsegamogočni, naj se zgodi tvoja volja! Naj vse umre, naj vse pogine, naj se vse vrne v kaotično noč! Jaz ostanem v tej razdejani palači pokonci, in počakam, da me pokopljejo razvaline. In če je tvoja volja, da postanem vzvišeni grobokop tvoje svete vere, oi, bodi tedaj brez strahu: Nič nevrednega ne storim, da bi ji podaljšal življenje le za en dan! Pokonci jo bom držal kakor samega sebe, enako ponosno, enako neizpremenljivo kakor v časih njene vsegamogočnosti. Priznaval jo bom z enako hrabro trdovratnostjo in v ničemur ne bom popustil — ne v disciplini, ne v ritu, ne v dogmi. In kadar pride dan, jo pokopljem s seboj, jo rajši vzamem vso s seboj z zemlje, kakor da izdam le količkaj od nje; držal jo bom v svojih odrevenelih rokah, da ti jo vrnem tako, kakor
bremena, tedaj so stari gospodje čudovito urni. V času, ki zadostuje izurjenemu pivskemu matadorju, da izprazni tucat steklenic šampanjca, znajo prežlahtni gospodje rešiti osemdeset tisoč rekrutov, nekoliko miljonov kron in še nekoliko podobne ropotije za nameček. En sam paragraf skromne pravne reforme pa prizadene vzornim inteligencam toliko težav, da se ga skoraj leto dni še lotiti ne morejo. In ko mora naposled njih narodnogospodarska komisija reči bev ali mev, se klasično blazirani obrazi namrdnejo, manikurirane roke napravijo nonšalantno gesto: Preidimo na dnevni red! Za take reči se ne brigamo! . . .
Soglasen je bil sklep poslanske zbornice. Senilni modrokrvneži pa ga odrinejo z dvema prstoma. Naše mnenje o tem degeneriranem napuhu je jasno, radovedni pa smo, kaj poreče poslanska zbornica. Delavstvo že davno ve, da od grofov, prelatov in denarnih parvenijev, ki sc hočejo igrati Solone in Lykurge, nima pričakovati nič druzega kakor boj. Ali če ravnajo gospodje iz Jockey-kluba in vsakovrstnih kazin tako s soglasnimi sklepi poslanske zbornice, tedaj so to konflikti, ob katerih bi bilo pričakovati, da se bo izvoljena zbornica vendarle zavedla svojega pomena in se postavila prevzetnosti domišljave aristokracije in plutokracije po robu.
Ako sme družbica, ki ima največjo zaslugo v tem, da je bila rojena, poteptati vsak sklep od ljudstva izvoljenih poslancev, tedaj ne more živ krst povedati, čemu imamo sploh poslansko zbornico. Ce pa ima ta kaj veljati, tedaj ne gre, da bi prevzetnost gosposkih zborničarjev pometala z njo. Absolutizem' vladarjev je odpravljen po vsej Evropi in skoraj po vsem svetu. Naj li velja v Avstriji absolutizem peščice domišljavih, sicer pa zelo nepotrebnih patronov?
Priprave za splošno stavko.
Ko je v nedeljo 26. januarja sklenil izredni strankin zbor ogrske socialne demokracije s;.lošno stavko, je bilo ogrsko organizirano delavstvo že tako pripravljeno za boj do skrajnosti, da čaka sedaj le še na zadnje povelje strankinega vodstva. Kar je še pripravljalnega dela, je zgolj potrebno v izpopolnitev že storjenega. S splošno stavko hoče prisiliti ogrsko delavstvo Lukacsa in Tiszo, da umakneta svoj volilni nestvor. Sedaj pa se je izvedelo, da hoče zavleči Khuen-liedervary kot načelnik odseka za volino reformo razprave do aprila že skoraj veda to ni po volji, ker bo do aprila že skoraj gotovo vzel vrag Lukacsa in ves njegov kabinet in s tem bi padlo tudi zmašilo volilne reforme, ki je Tiszino delo. Če sc bodo razmere zasukale v tej smeri, bo seveda izostala splošna stavka. Ali vkljub temu je lopovska dvpjica Lukacs in I isza strastno na delu s pripravami za splošno stavko. »Reformatorja« se priprav-jata, kakor da bi morala ob splošni stavki teči delavska kri v potokih. Ne zadostuje jima bu-dimpeštanska posadka, ki šteje 16.000 mož in ki bi bila ojačena še s policijo, ampak po ljudskih šolah bosta nastanila 1000 orožnikov in ob pričetku pretečnega tedna so prišli v budimpe-štanske srednje šole oficirji, ki so imeli nalog, da preračunijo, koliko vojakov, ki bi prišli iz ogrskih garnizij, bi leliko prenočevalo po telovadnicah, čakalnicah in zaprtih hodnikih srednjih šol.
Proletariat je torej pripravljen popolnoma in kakor so napredni sloji meščansva že takoj
ob početku, ko je bila znana volilna »reform*«, prijavljali delavstvu svojo solidarnost, tako m šc vedno množe izjave solidarnosti iz meščanskih krogov. Deželna zveza odvetniških kandV-datov bo imela v najkrajšem času na zahtev« 26 članov občni zbor, kateremu bo p red lože* predlog, da naj odvetniški kandidatje zavzamejo stališče za splošno stavko in da naj ob času stavke tudi oni ne delalo.
V četrtek zvečer je bila konferenca budim-peštanskih mestnih učiteljev, na kateri je profesor Bela Somogyi predlagal: Izvesti je akcijo, da oni del meščanstva, ki simpatizira z volilnim bojem delastva, prevzame prehranitev otrok stavkujočih. V Budimpešti in okolici naj se pripravijo prostori, v katerih bodo dobivali delavski otroci opoldanski obed. Predlog je bil soglasno sprejet in konferenca je takoj izvolila organizacijski odsek, ki naj izvede predlog. Nekaj učiteljev se je prijavilo takoj, da bodo ob času stavke prehranjevali delavske otroke.
Komisija ogrskih strokovnih organizacij je na zadnji seji sestavila imenik onih otrok, ki bodo tudi ob času generalne stavke lahko delale. To so vse one osebe, ki so v službi javnega' zdravstva in sicer bolniški strežaji, uslužbenci bolnišnic in bolniških blagajn, uslužbenci vodovoda, mlekarn in osebe za oskrbo živali. Socialno demokratično strankino vodstvo je potrdilo sklep strokovne komisije.
Pravda amerikanskih dina-mitardov.
II.
»Kapitalistična tiranija vzrok nezakonitosti«.
Vsakemu človeku mora biti jasno, da niso vsi obsojenci vedeli, kaj počenja vohun Mc. Ma-nigal, ki je z dinamitom spuščal v zrak železne stavbe, kakor bi streljal s topiči pri žegnanju na Kranjskem. Nemogoče je, da bi tako obsežna zarota ostala toliko let prikrita gosposki! Kje so pa bili vsi zvezni detektivi, uniformirani in neinformirani policaji, ko je v raznih krajih Zdr. držav pokal dinamit in so frčale v zrak pričete železne stavbe? Ali so s-pali? Ali so imeli nalog od glavnega dinamitarda in vohuna Mc. Mani-gala, da ga ne smejo motiti pri delu? Za naš ostane pribita resnica, da precejšnji del obsojencev ni vedel, kaj uganja Mc. Manigal. “Za to govorijo še drugi razlogi. Vohun Mc. Manigal si je znal pridobiti splošno zaupanje med člani unije. In kdor pozna delavsko gibanje, razume, da marsikateri odbor ni vprašal, ako je dobil nalog, naj Mc. Manigalu izplača večjo vsoto denarja v agitacijske namene, kje in kakšno agitacijo bo vršil Mft. Manigal. Odbornik je zaupal in za to zaupanje bo moral zdaj trpeti. Priznamo, da je mogoče majhen del obsojencev vedel za manipulacije Mc. Manigala ... Ti so v zmishi zakona krivi, ne pa vsi!
Gotovo nismo prijatelji dinamita in sile, ker sc zavedamo, da vsako nasilno dejanje škodi delavski organizaciji, to je delavccm. To nas pa ne sme motiti, da ne bi povedali, zakaj so krivci segli po dinamitu in se vrgli v naročje taktiki nasilja. Zakaj so to storili? Ker niso bili socialisti in niso vedeli, da se morajo delavci organizirati politično kot razred, ako hočejo sebe in svojce osvoboditi suženjskih spon in okov. To neznanje jih je porinilo na pot nasilja.
si jo bil izročil svoji cerkvi v varstvo ... O vsegamogočni, o previšnji, razpolagaj z menoj, napravi iz mene, če je tvoja volja, papeža uničenja. svetovne smrti!«
Pierre, pograbjen od strahu in občudovanja, je vztrepetal pred čudovito postavo, ki je vstajala pred njim — pred zadnjim papežem, vodečim pogreb katoličanstva. Razumel je, da je moral Boccanera često sanjati o tem; mislil je sam v sebi, kako stoji v Vatikanu, v svoji od strele razrušeni šentpeterski stolici, sam sredi ogromnih dvoran, ki jih je zapustilo njegovo prestrašeno, strahopetno dvorjanstvo. Počasi, odet z belim talarjem — tako v belini žalujoč za cerkev — je še enkrat stopil dol v svetišče, da počaka tam, dokler ne pade nebo na večer vseh časov dol in zdrobi zemljo. Trikrat je dvignil veliko razpelo, ki so ga prevrnili zadnji krči tal. Potem ko je zadnji pok raztrgal marmorni pod, ga je potegnil v svoje naročje, in zdaj izgine z njim pod podirajočimi se oboki. In bolj kraljevske, bolj divje veličine ne more biti nikjer.
S kretnjo — zakaj glasu ni več imel — toda brez slaboti, nepremagljiv in kljub vsemu iz-ravnajoč svojo visoko postavo je kardinal odslovil mladega duhovnika. Temu se je zdelo po njegovi strasti za lepoto in resnico, da je on edini velik in da ima le on prav, pa mu je poljubil roko.
Zvečer, ko ni bilo nič več obiskov, ko se je nočilo, so zaprli vrata prestolne dvorane in se napravili, da prelože trupli v krsto. Maše so bile končane, zvončki povzdigovanja niso več klenkali, jecljanje latinskih besed je utihnilo, ko je dvanajst ur zvenelo dragima mrtvima otrokoma v ušesa. Nič ni več ostalo kakor zamirajoča dišava rož, vroča vonjava dveh voščenih sveč v tihem, težkem zraku. Ker nista dajali
sveči s svojima bledima zvezdicama v ogromn dvorani nič svetlobe, so prinesli svetilke, katere so držali poslužniki kakor baklje v rokah. Po stari šegi so bili vsi služabniki doma navzoči, da izrečejo zadnje slovo svojima gospodarjema, ki imata za večne čase oditi na počitek.
Nastala je zamuda. Morano, ki je imel že od zgodnjega jutra vso glavo polno brige, ker je moral paziti na tisoč podrobnosti, je še enkrat izginil, ves iz sebe, ker še ni bilo trojne krste. Naposled so jo prinesli sluge in zdaj so lahko začeli. Kardinal in donna Serafina sta skupaj stala pri postelji, tudi Pierre je stal tam, in tudi don Vigilio. Viktorina je začela dvojico ljubimcev zavijati v eno samo mrtvaško rjuho v velik kos bele svile; bilo je, kakor da ju oblačijo s skupno poročno haljo, s svetlim, čistim plaščem njune zveze. Potem sta pristopila dva služabnika in sta ju pomagala Pierru in don Vigiliju položiti v prvo krsto, ki je bila iz smrckovine in je imela stene odete z rožnatim atlasom. Nič ni bila širša od navadnih krst — tako mlada, tako nežno mila je bila ljubeča dvojica, tako tesno jo jc spajalo objetje, ki je napravilo iz nje eno samo truplo. Ko sta ležala v krsti, sta tam nadaljevala svoje večno spanje; dišeči lasje, ki so se mešali, so napol skrivali njiju glavi, in ko je bila ta krsta zaklenjena v drugi svinčeni in potem v tretji hrastovi, in ko so bili vsi trije pokrovi pričvrščeni in priviti, sta se še vedno lahko videla, obraza skozi okroglo debelo šipo. za katero jc bila po rimski šega v vsaki krsti prinn-rna c«V-prtina. Za večno ločena od živih, sama us d:"" te trojne krste, sta se še vedno smehljala dt*/ drugemu in sta si zrla v vrtrajno odrrN *«H Zdaj sta imela večnost zase. da sta mogia ak„-siti vso svojo neskončno ljubezen.
(Dalje.)
Obsodba železostavbinskih uradnikov in 'delavcev v Indianopolisu je zmaga trusta za jeklo. Mogočna organizacija kapitalistov je tri-umfirala zopet, pa le za kratko dobo, nad delavci. Trust za jeklo je tekom let uničil vse strokovne organizacije v svoji industriji. Kjer ni šlo z repetirkami, tam so pomagali vohuni, končno besedo je pa govorilo sodišče. V Penn-sylvaniji trohnijo trupla slovanskih delavcev, katere so pomorili najeti morilci trusta, ker so zaštrajkali. Zopet drugod gnijejo trupla pomorjenih delavcev družili narodnosti, ker so zahtevali, da hočejo živeti kot ljudje. S krvjo in ječami je zaznamovana pot trusta za jeklo. Trust je polagoma uničil skoraj vse organizacije, da je delavce lahko izkoriščal poljubno.
Delavske organizacije so bile uničene, trust je pri uničevanju delavskih organizacij dosegel najvišji rekord. A sredi tega boja je stala ena organizacija trdno kot skala. Bila je to unija železostavbinskih delavcev, unija pogumnih fantov, ki vsak dan tvegajo svoje življenje tri sto in več čevljev visoko na nebotičnih, stoječ na ozki železni tračnici, ki je včasi še polna delu Kakor ti delavci ne poznajo strahu pri svojem vratolomnem delu. kjer jih en sam napačen korak lahko strmoglavi v prepad, ravnotako se niso hoteli ukloniti volji trusta, da bi postali popolnoma brezpravni sužnji. Obdržali so svojo organizacijo in nadaljevali boj, da za pošteno delo dobijo tudi pošteno dnevno mezdo.
Trust je uvidel, da pri tej stroki delavcev ne opravi nič s sredstvi, katera so se obnesla v rudnikih in jeklarnah. Zategadelj se je oprijel najbolj umazanega sredstva, da bi uničil organizacijo. Kupili so izdajice v organizacijah, da so trust točno obveščali o vsem, kar se godi v organizaciji. Plačani vohuni in izdajalci so imeli nalog, da naj z dinamitom razstreljavajo nedovršene stavbe, da tako očrnijo organizirane delavce. Tako so pričele dinamitne razstrelbe v stavbinski obrti.
Kaj naj so storili železostavbinski delavci proti tej taktiki trusta? Ali naj bi se uklonili? To ni soglašalo z njihovim značajem. Bili so sami pogumni ljudje, ki so se poprijeli tega dela možje, ki so na morju, v gorovju in divjini že stokrat gledali smrti v obraz. Taki ljudje, ako se bojujejo za svoje pravice, ne odnehajo radi. [n poslužili so sc bojnih sredstev, katerih so se naučili pri kapitalistih.
Ako bi bili uradniki železostavbinske unije ljudje, ki mislijo s svojimi možgani, gotovo bi se ne bili dali izpeljati na led od vohunov v službi kapitalistov. Tako je prišlo do razstrelb, do zarote, do sodnijske obravnave in obsodbe.
Uradniki in delavci železostavbinske unije so se borili za zboljšanje delavskega položaja. Ako so sc zmotili v sredstvih in niso ubrali prave poti, ki vodi delavce iz mezdne sužnosti
v svobodo, potem ne smemo tuliti s kapitalisti, ki so jih potisnili na to pot, v en rog.
Obsodba železostavbinskih uradnikov in delavcev v Indianapolisu ni prinesla jeklarskim in železarskim trustovcem tistega uspeha, ki so ga pričakovali od nje, ako sodimo po glasovih. ki prihajajo iz delavskih krogov. Najbrž se bo dozdevna zmaga kapitalistov izpremenila še v poraz. Delavci so se iz te obravnave marsikaj naučili. Spoznali so, da njim nasproti stoji le en sovražnik: kapitalistični razred.
V vseh krogli organiziranih delavcev narašča solidarnost. Povsod se delavci trudijo, da bi oslabeli varščino za obsojence, ki znaša nad en iniljon dolarjev. Ze danes lahko rečemo, da bodo obsojenci tekom prizivne sodnijske obravnave prosti.
Nikjer ne opazimo, da bi delavci obsojence strahopetno zatajili ali jih celo pustili na cedilu. Posebno pogumno je nastopila čikaška delavska zveza, ki je z ozirom na obsodbo sprejela zelo ostro resolucijo. Delavski strokovni listi zavzemajo enako stališče. Vzbudil se je celo predsednik ameriške delavske federacije Samuel Gompers iz svojih običajnih protisocialističnih sanj, ko je nastopil pred pravosodnim komitejem zveznega senata. Gompers je namreč prišel pred komite, da zagovarja Claytonovo predlogo o dovoljevanju sodnijsk. prepovedi (in-junction) v delovnih sporih. Porabil pa je to priliko, da pove svoje mnenje o obsodbi članov železostavbinske unije. Govoril je torej s tribune, raz katero ga je slišal ves kapitalistični svet. Dejal je med drugim sledeče:
»Brezvestna tiranijo onih, ki kontrolirajo ure, plače in delovne pogoje, ter njihova absolutna kontrola postavodajne in sodnijske moči, je tirala stavbinske železarje v njihovo grozno početje proti družbi.-----------
Sest let se je vodil boj. Vse sile organizirane družbe so se uporabljale zoper te može. Do skrajznosti podle duše so snovale in izdelale načrt, po katerem bi se mogle sodnijske oblasti poklicati na pomoč za njihovo uničenje. Pravite, da so se ti možje posluževali prepovedanih metod nasilja in da so celo žrtvovali življenja in
vi zavračate njihov način kot elementarno bru-alert. Vaša obsodba je za vsakogar, ki je kriv, opravičena, toda vprašam vas — ali pa je bil način, katerega so se posluževali delodajalci, manj pogubonosen za človeštvo in svobodo? Ali mislite, da sme eden igrati s silami krivice in tiranstva, ne da bi se smel njegov nasprotnk braniti . . .
Zahteval bi od vas odgovora, kako pridejo ljudje, ki verujejo v bratstvo in ameriško državljanstvo, do tega, da smatrajo dinamit in grozote za edino orožje zoper brezvestno tiranijo dolgih ur, plač in slabih delovnih pogojev...
Časopisje, telegrami, telefoni, kabel — vse to je pod kontrolo izkoriščevalcev in se upo-rabja zoper delavce v njihovem boju za indu-strialno izboljšanje. Kako pa naj potem delavci dobe pravico, ako nimajo moči za zbiranje informacije in zagovorv . . .
Medtem, ko so delavci na eni strani izrekli solidarnost z obsojenci, se nikjer ne čuje niti glasu, ki bi zagovarjal nasilno taktiko. In to je najboljše znamenje, da bodemo v Ameriki kmalu imeli tako zdravo gibanje, kot je v Evropi.
Nekateri strokovni listi, katerih uredniki niso socialisti, povdarjajo odkrito, da se morajo delavci organizirati politično in strokovno, ako hočejo zmagovati z zakonitimi sredstvi v boju za boljšo bodočnost.
Vsekakor bo obravnava v Indianapolisu pripomogla mnogo, da se bodo delavci vseli strok organizirali čimpreje politično v socialistični stranki. Delavci se morajo organizirati v socialistični stranki, ne zato, da bi odpuščali storjena hudodelstva, marveč da odstranijo vzroke, ki provzročajo zločine, da strmoglavijo sistem, ki rodi dinamitarde.
Politična in strokovna organizacija delavcev morata biti v tesni zvezi, da delavstvo izvrši svojo zgodovinsko nalogo, da se osvobodi zakonitim potom kapitalističnega jarma!
Stokrat so kapitalisti vriskali veselja, misleč, da so delavstvo vrgli za vselej na tla in razredčili njegove vrste. Ali ravno tolikokrat so se kapitalisti prepričali, da so se delavske vrste še tesnejše zgostile, da so bili nazadnje le delavci zmagovalci, kapitalisti pa poraženi.
^ Zdaj je zmagal trust za jeklo in železo, bodočnost pa gre ameriškemu delavstvu!
Ljubljana in Kranjsko.
— Nocoi vsi v »Tivoli«, kjer bo zabaven večer »Vzajemnosti« s plesom in šaljivimi prizori. Poleg drugih sodeluje tudi tamburaški zbor podružnice v Mostah. Pristop imajo le dostojne maske. Začetek ob 8. Vstopnina 40 vin.
— Dober nasvet. Češki pesnik Machar daje Avstriji deber nasvet, kako se lehko izkoplje iz sedanje finančne mizerije in napolni svoje kasarne. »Ljuba gospa Avstrija«, piše pesnik, »zadolžena ste, da niti konca ne premorete, neprestano se mm že nove zahteve, novi dolgovi! Pomislite vendar: Leto za letom si izposojujete denar, da plačujete interese svojih dolgov. Vaše rente pešajo, nikjer več nimate kredita; Vaši davkoplačevalci komaj dihajo in razen zraka jim ne mortte obdavčiti ničesar več — in vendar se hočcie tikati s gospo Germanijo, z gospo Galijo in z gospo Rosijo. Norčava zapravljivka! Zapomnite si: gospodje a la Wolf in Wei8kirch-ner ne rano kakor gobe po dežju in tudi njim odbije poslednja ura. Cim več je bajonetov, tem več borbe. Tomovi grme, ampak ne nasitijo... Torej, zakaj naj bi Vam ne svetoval? Ozrite se nekoliko, kako je b.lo v’ časih Jožefa II .blaženega spomina! Med Vašimi državljani je veliko krdelo Ritnijaaov. brez žene in brez ctrok, ljudi, ki ne delajo in vendar zbirajo denar po bankah in hranilnicah; ljudi, ki imajo v zemeljskem življenju toliko blaga, da ne vedo kam z njim; ljud; kate.im je navsezadnje bog sam zaukazal siromaštvo. Kaj bi bilo, ako olehčate ljudem njih butaro in si pomagate iz vode? Odvzemite jim. kar jih bo pred božiim stolom samo obteževalo, dajte jim priliko, da se oproščeni teh brnnen lahko brigajo za posmrtne dobrote, za nebeške zaklade; skratka: ti ljudje naj odstopijo svoje imetje državi, ki jih trpi. Lehko jim določite trden letni dohodek (z ozirom r,a njih samski stan in na zaukazano siromaštvo): Kaplanom po 600 kron, župnikom po 900 kron, škofeni pa 2260 do 2400 kron. V velikih mestih bi bili lehko vsi patri kasernirani kakor vojaki in imeli skupno kuhinjo kakor vojaki, v malih mestih bi lehko dobivali hrano iz kasarn (kjer ni vojaščine kot siromaki lehko jedo s siromaki v ljudski kuhinji.) Potem bi bilo celo mogoče predlagane mezde skrčiti. Nadalje bi se dalo zmanjšati njih število prav znatno; za Dunaj jih n. pr. popolnoma zadošča 10, za Prago 5, za manjša mesta 1 ali 2. Kar jih ostane, ljuba gospa Avstrija, jih vzemite k vojakom; zdravi fantje so, ne preveč zdelani in bodo lahko no-siii pušo in tornistro. Kaprol jih navadi marši-rati; obračati se znajo izborno — vzemite to gaido, pa Vam ne bo treba v parlamentih prosjačiti za pomnožitev rekrutov. Cim dalje človek razmišlja, boljši nasveti se mu porajajo. Le izvršite to, dobro bo in pošteno in zdravo in koristno za ljudstvo, za Vas, gospa Avstrija, in tudi za duhovne očete. Mnogo boste imela denarja, da poplačate ne le dolgove, temveč tudi topove, barke, soldate in municijo. Ostali duhovni očetje se lehko bolj brigajo za svojo ubogo dušo, ostudna zabuhlost njih obličja in telesa izgine. Pravnih pomislekov ni: na vsaki strani Novega Testamenta najdete oporo. Nič druzega Vam ne ostaja, gospa Avstrija, zakaj časi so slabi in bodo še hujši. Torej kar hitro. Dvanajsta ura teče ....
— Vevška stavka. Iz vevške stavke, ki traja že okolo štiri mesece, pač ne vemo nobenih posebnih podrobnosti, nobenih statističnih podatkov in nobenih o sedanjem stanju boja in kako se pravzaprav delavstvo bori za svoje zahteve. Vse je za zagrinjalom in le na videz sodeč lahko trdimo, da je vztrajnost delavstva častna, ne glede na to, kdo stavka in kdo stavko vodi. Tudi nam ni znano, koliko delavcev si ob tej stavki išče kruha z delom drugod in koliko jih je doma zaposlenih v svojih gospodarstvih. O stavki sami smo že povedali svoje mnenje. Ne more pa delavstvu biti všeč, da pričenjajo meščanske politične stranke in listi tistih strank, ki so po svojem bistvu protidelavske, glede vevške stavke s svojim rokovnjaštvom. Liberalci pišejo namreč, da so klerikalci v zvezi z ravnateljem uprizorili stavko, klerikalci pa vpijejo, da nimajo nobene zveze s pričetkom stavke, neodvisni, ali pravzaprav »kolobocija«, pa vzdihujejo, da bi radi pisali, pa ne morejo — ker nič ne vedo, kaj bi pisali. Tako gre ta rokomavharska gonja že nekaj dni po časopisju in ni ga poštenjaka, ki bi odkrito povedal, da je vsa taka pisarija izdajalska, ki nima drugega namena, kakor loviti lahkoverne ljudi. G. dr. Zajec sam je, n. pr. na shodu stavkujočih rekel, da je bila stavka premalo pripravljena. Stavka se je začela sporazumno s klerikalci, ki ji niso ugovarjali, in mnogo je bilo delavcev, ki niso bili zadovoljni s stavko, ker so videli in prav sodili gospodarske razmere, a so se uklonili večini in z njo vztrajajo. Ce klerikalci torej v svojih listih odklanjajo odgovornost za velikanske žrt-
ve, ki jih delavstvo v Vevčah prinaša, potem je to, milo rečeno, izdajstvo vevškega delavstva napram javnemu mnenju. V Vevčah je pričela stavka ob sodelovanju klerikalne stranke. To dejstvo se pač ne da tajiti, in če so klerikalci vsaj nekelike pošteni, se tega tudi ne smejo sramovati in dejstva ne preklicevati. Tako umikanje klerikalcev z bojnega polja, je pa značilno za bistvo klerikalnega delavskega prijateljstva. Enako zločinsko je ravnanje liberalcev, ki skušajo omajati solidarnost med delavstvom s svoj •• gnusno mevžarijo. Ni izključeno, da so klerikalci iskali v tej stavki politične uspehe, toda delavstvo temu ni krivo. Ce je delavstvo zapeljano, mora pač nositi žrtve za klerikalne špekulacije. Toda solidarnosti med delavstvom že zaraditega ne smemo rušiti, ker je od uspeha stavke odvisna bodočnost delavstva, pa bodi vzrok tak ali tak. To bodi za danes povedano posebno tudi tistim, ki jim teče po žilah tako rada stavko-kaška kri.
— Kulturna slika iz XX. veka. (Dopis iz Skaručine.) Pod tem naslovom je »Zarja« v 476. številki pribila slučaj pobožne čudodelke Staretove Ivane iz Repenj. Sedaj je ta »nadnatorna« prikazen zopet v vodiškem župnišču, kjer dela po trikrat na teden (ob nedeljah, sredah in petkih) pred zbranim pobožnim občinstvom »čudeže«. Pobožnjaki iz bližnje in oddaljenejše okolice hodijo sem zijala prodajati in gledat zamaknjeno »Johano«, ki prerokuje, koliko časa se bodo duše pred leti umrlih oseb še cvrle v vicah in podobne oslarije. Kedar je v ekstazi, ji priteče tudi nekaj krvi (!), ki jo tercialke z robcem brišejo in jemljo s seboj kot svet spominek. — Opravičeno se čudi tukajšnje prebivalstvo, v kolikor ga misli z lastno glavo, da oblasti mirno gledajo to škandalozno sleparijo, ki se godi pod zaščito vodiškega fajmoštra. Ce je Staretova umobolna, naj jo oddado v zdravilišče na Studenec, ker take ekstatične produkcije njeno živčevje gotovo še bolj uničujejo, ako pa je zdrava in ljudstvo vede in hote slepari, naj jo pošljejo v Begunje! Dolžnost politične gosposke je, da napravi temu škandalu konec. Končno pa vprašamo tudi ljubljanskega škofa, ali vodiški župnik z njegovo vednostjo ali celo z njegovim dovoljenjem prireja ljudstvo begajoče čudežne
burke?	.
— Na naslov južne železnice. O prelazu cez železniško progo na Dunajski cesti nam prihajajo neštevilne pritožbe. Zlasti ponoči je pasaža Čez progo zagrajena ne glede na to, ah se Premikajo vlaki ali ne, in ljudje morajo plezati dostikrat brez potrebe preko nerodno zgrajenega železniškega mostu. Kakor čujemo, je vzrok netočnega funkcioniranja ta, da železniška uprava prehudo izkorišča svoje osobje in so čuvaji ob prelazu na Dunajski cesti z delom preobloženi. Od uprave južne železnice zahtevamo, da odpravi ta škandalozni nedostatek in da ne zlorablja preveč potrpežljivosti interesiranega občinstva!	„	„	.	,
— Na Savo, Jesenice in Koroško Belo. v
nedeljo 9. svečana se vrši na Savi pri Werglesu predavanje »O razvoju delavskih gospodarskih organizacij«. Predava s. Anton Kristan i liane Začetek predavanja ob 3. pop. Po preda vanju razgovor o agitaciji za gospodarske oiga-nizacije in volitev agitacijskega odseka.
— Profesionisti in drugi uslužbenci obeh železnic v Ljubljani pridejo nocoj vsi v hotel »Tivoli« na zabavni sestanek »Vzajemnosti«. Vabljeni oa so tudi drugi sodrugi iz Ljubljane in okolice, da se udeleže priredbe s svojimi družinami. Za dobro in ceneno postrežbo je
Dosk^l Hvaležna molitvica. Tercialke v krilih in v hlačah si krajšajo čas in služijo večno zveličanje s prepisovanjem sledeče molitvice: »Oh, Gospod Jezus, izkaži svojo dobroto vsemu človeštvu in reši nas vsega zlega in sPreJj mi v svoje nebeško kraljestvo. Amen«. kdor sprejme to molitev po pošti, naj jo pošilja brez podpisa devet dni po en IZV°d svojim znancem! Zakaj? >-Kdor je ne odpošlje, nima sreče, kdor pa uboga pobožni recept, doživi veliko srečo in je oproščen vsehskrbi.« ylo-vek božji, stvar se imenitno izplača, poglej račun! Devet dopisnic po 5 vinarjev stane 45 vinarjev in s to bagatelico v devetih dneh n. Pr. amortiziraš lehko vse svoje dolgove in tudi dolgove svojih prijateljev, ki jih preden napoti deveti dan, velikodušno prevzameš na svojo grbo Ce imaš okorno roko, si prepisovanje lehko prihraniš: Kupi devet številk današnje »Zarje« in izstrizi čudotvorno molitvico; stvar se nekoliko zdraži, ampak lep dobiček ti še vedno ostane v rokah. Baje so tudi pobožni odborniki kranjske dežele storili tako, ki jim je bankrot deželnih financ belil lase; m glej. čudo! Država jih je zaenkrat z miljonom rešila
iz vode!
— Tujski promet v Ljubljani. Meseca ja-nuarja je prišlo v Ljubljane 4975 tujcev, 299 več nego v istem mesecu lani in 641 manj kakor meseca decembra. Nastanilo pa se je v hotelu Union 1351, Slon 1078, Lloyd 316, Cesar avstrijski 223, Ilirija 168, Malič 148, Južni kolodvor 145, Štrukelj 112. Tratnik 76 in v drugih gostilnah in prenočiščih 1358 tujcev.
— Bilo jih je pa s Kranjskega 1116. z Dunaja 979, iz slovenskih dežel 1045, iz dežel češke krone 143, iz ostalih avstrijskih dežel 905, 2 Ogrskega 161, s Hrvaškega in Slavonije 352, iz Bosne in Hercegovine 42. iz Nemčije 79, iz Italije 36. iz Rusije 4, iz Anglije 3, iz Francije 6, iz balkanskih držav 7, iz Romunske 2, iz ostalih evropskih držav 35, iz Severne Amerike 19, iz ostale Amerike 4 in iz Azije, Afrike
in Avstralije 3 tujci.	’	...	.
— Iz gledališke pisarne. Na pustni torek ob pol 6. (ne ob 6. kakor je stalo v sobotnih listih) burleskna opereta »Orfej v podzemlju«, ki jo je občinstvo kakor drugod, tudi pri nas z veseljem pozdravilo in z burnim smehom sprejelo.
— V sredo kronska predstava »Charleyeva teta« ob pol 8., v črtrtek »Orfej v podzemlju« za par-abonente.
— S trebuhom za kruhom. V nedeljo se je odpeljalo z južnega kolodvora v Ameriko 49
Slovencev in 50 Hrvatov; iz Amerike pa je prišlo 16 Slovencev; 10 Hrvatov je šlo v Heb, 25 Kočevarjev pa se je povrnilo z Dunaja.
— Morilec alkohol. Na pustno nedeljo je eden Gorjančevih sinov iz Predoselj pri Kranju zabodel svojega brata z nožem. Oba sta bila strastna alkoholika.
— Surov sin. Posestnik Janez Turk v Er-zelju sovraži svojega 83ittnega očeta in 63let-110 mater, in sicer zato. ker mu zaradi starosti ne moreta več pri delu pomagati: mater pa še posebno zato, ker mu ne pusti, da bi se oženiL Prišel je nekega večera pijan domov, ter jel V, prepiru svojo mater daviti in tepsti, nato je še očeta pahnil, da je padel. Turk pravi, da je to storil v nejevolji, ker je čisto sam nase navezan in nima nikogar, da bi mu skuhal jed. Kaznovan je bil na 14 dni ječe.
— Nepoboljšljiv tat. Anton Štracin, zidar* ski pomočnik, rojen v Dolini, je ravno prestal zaradi tatvine 20mesečno težko ječo. V prostosti se je zopet okolo potikal in kradel. V eni noči je napravil 4 vlome, ki se mu pa liiso posebno obnesli. Ukradel je Francetu Cerkovniku zimsko suknjo, katero je imel z vlomilnim orodjem vred skrito v senu na nekem kozolcu, kjer je prenočeval. Štracin, ki očitana dejanja trdovratno taji, je dobi! 15 mesecev težke ječe, po prestani kazni pa ptide v prisilno delavnico.
— Že zopet' tatvina iz izložbenega okna. V soboto zvečsr je neznan tat odprl izložbeno okno trgovca Ferdinanda Schmidta in iz njega ukradel 6 električnih svetilk in meden brivski aparat.
— Izgubljeno in najdeno. Služkinja Frančiška Mežan je izgubila rjavo usnjato denarnico, v kateri je bil bankovec za 10 kron, — Postreščkinja Julija Dolenec je izgubila črno denarnico z malo vsoto denarja. — Stražnik Ivan Petrič je našel ščipaluik. — Narednik Zapletal je našel črno svilnato pompaduro. Poslovodja Martin Guček je našel denarnico i manjšo vsoto denarja.
— Kinematograf »Ideal«. Spored za torek 4.. sredo 5. in četrtek G. t. m.: L Zurnal Pathč. (Kinematografska poročila. Najnovejši dogod-ljaji, šjx>rt, moda itd.) 2. Vpliv otroka. (Ameri-kanska drama. Samo popoldne.) 3. Bojni film i Balkana. 4. Mož perice. (Velekomično. Samo zvečei.) 5. I. dejanje: Crna krinka. (Senzacijska učinkovitost. Royalfilm-Co. Samo zvečer.) 6. Nadzornik spalnih voz. (Učinkovita veseloigra v dveh delih z Moricem Princem v glavni vlogi. Pri vseh predstavah.)
Štajersko.
— V Hrastnik! Rudarska organizacija v Hrastniku, združena s konsutnnim društvom rudarjev, priredi v februarju in marcu t. 1. ciklus predavanj. Prvo predavanje se vrši 9. fe-bruarja popoldan; predavala bo sodružica A. Štebijeva iz Ljubljane o predmetu »Zena in so cialna demokracija«. Drugo predavanje bo 16. 1 februarja o temi: »Zakaj smo sociaisti?« Predaval bo s. Anton Kristan. Tretje predavanje bo 23. februarja. Predaval bo s. Kjtek iz LjubllSte o »temeljenih načelih narodnega gospodarstva«. Na četrtem predavanju dne 2. sušca bo razjasnjeval vzroke tuberkuloze (jetike) obč. zdrav-iz Trbovelj dr. Anton Jamar. Potem bodo še predavali s. Etbin Kristan, dr. Lončar, dr. Tomšič in drugi. Predmeti in dnevi se še posebej naznanijo. Pričetek predavanj vsakokrat ob 3. pop. v dvorani »Konsumnega društva rudarjev« v Hrastniku.
— Smrtna nezgoda na železnici. Iz / fi nega mosta nam poročajo: Dne 30. januarja je povozil med Rimskimi toplicami in Zidanim mostom osobni vlak št. 75, ki vozi iz Maribora do Zagorja, 671etnega delavca na progi, Martina Suhodolčana. Bil je takoj mrtev. Krivda dene Južno železnico. Pred časom so odpravili namreč takozvane opozorilne žvižge pri sreča-vanju vlakov. Od tedaj se je pripetila že marsikatera nezgoda, ker delavci na progi niso pravočasno opozorjeni na prihod vlakov. Martin Suhodolčan se je ravno vračal od kosila na de* lo. Proti njemu je prihajal tovorni vlak, zato pa ni slišal osobnega vlaka, ki je pripeljal za njim-Stroj osobnega vaka ga je zgrabil s tako silo, da mu je odbil takoj zgornji del lobanje. Vlekel ga je potem pribižno 75 metrov s seboj, možgani in koščki mesa so viseli po tračnicah na progi. Možgani so bili raztrošeni na vse strani, da jih ni bilo mogoče zbrati in truplo je bilo tako razmesarjeno, da ga ni nihče spoznal — j vse telo je bilo le klopčič mesa. Najbolj žalostno je biio pa to, da so ga vrgli po nezgodi v w>l : metra globok jarek, v katerem je bila voda in blaio, čeprav je bi! na nasprotni strani lep, suh prostor. V jarku je ležal nesrečnik nepokrit, (la je vsakogar pretreslo, kdor ga je videl. Ponesrečenec zapušča ženo in dva otroka.
— Brat v kletki. V vasi Selišče pri Ljutomeru so gospodarili trije bratje Verbnjak in njihova sestra. Starejšega, okolo 40 let starega brata ljudje že nekaj časa niso videli. Orožni-štvo je zaradi tega izvršilo preiskavo. Orožniki so našli starejšega brata v praznem, mrzlem hlevu v kletki, ki je bila en meter široka, dva metra dolga in dva metra visoka in obita z deskami. Revež je imel na sebi samo srajco in hlače ter je imel tudi več ran. Bil je tako onemogel, da ni mogel več govoriti in'je kmalu nato umrl. Bratje in sestra so brata tako mučili, da bi se ga iznebili in se polastili njegove dedščine.
Trst.
— Nesreča na tržaškem kolodvoru. Pri
premikanju je padel 30letni delavec P. Grilli pod voz. ki mu je zdrobil oprsje. Prepeljali so ga v brezupnem stanju v bolnišnico.
— Ponarejale! denarja y Trstu. V Trstu so aretirali tri moške, ki so izdelovali 5kronske novce ter jih razpečavali. V promet je prišlo kakih 250 komadov.
Obnovljena balkanska vojna.
Zanesljivih vesti še ni. — Najbrže so se snoči pričele operacije zaveznikov pred Odrinom. .
RUSKO POSREDOVANJE.
Pariz, 3. »Temps« poioča, da je ruska vlada naložila svojemu poslaniku v Sofiji, naj bolgarski vladi sporoči, da bi kazalo na podlagi odgovora, ki ga je dala turška vlada velesilam, nadaljevati pogajanja s Turčijo, ker bi se s tem preprečilo novo prelivanje krvi. Poslanik je iz-ivršil svoj nalog. Bolgarska je vzela nasvet nljudno na znanje, odgovorila pa je, da se ohranitev miru strinja z njenimi željami, ali da ji položaj ne dovoljuje da bi odlašala popolno jasnost.
NEMŠKO POSREDOVANJE.
Berlin, 3. Nemški poslanik v Sofiji je dobil nalog, naj sporoči bolgarski vladi željo cesarja Viljema, da bi sc balkanski spor rešil brez nove yojnc, kar bi bilo mogoče, ako bi balkanske ‘države nadaljevale mirovna pogajanja s Turčijo.
NEIZOGIBNA VOJNA.
Carigrad. 3. Iz oficielnih krogov prihaja vest, da je vlada izgubila vsako upanje, da bi se dal mir še ohraniti in je pripravljena, na to, da se zvečer prično vejne operacije.
TURŠKA PASIVNOST.
Carigrad, 3. Vlada je izdala vsem poveljnikom ukaz, da se ne spuščajo v nobeno ofenzivo proti armadam balkanskih zaveznikov,
temveč, da ohranijo vse moči za energično defenzivo.
Carigrad, 3. čete so dobile od vlade povelje, da streljajo le tedaj, ako začne sovražnik bombardirali. Očividno želi vlada napraviti vtisk, da je ne zadene nobena krivda za nadaljevanje vojne.
BOLGARSKA PREVIDNOST.
Sofija, 3. Poveljništvo armade pri Čataldži ima ukaz, da ostane v obrambi proti eventualnemu turškemu naskoku, da pa sama ne napada sovražnika.
Sofija, 3. Oblegovalna armada pred Odrinom je dobila ukaz, da začne po preteku premirja z vojnimi operacijami proti trdnjavi.
KAJ JE Z ODRINOM?
Carigrad, 3. Šukri-paša je vladi vnovič naznanil, da je v Odrinu vse v redu in vse pripravljeno za obrambo. Prebivalstvo in vojaštvo hoče braniti trdnjavo do zadnjega moža. Disciplina je vzorna, razpoloženje izvrstno.
Belgrad, 3. Zanesljive vesti iz Odrina javljajo. da je v mestu veliko pomanjkanje, zlasti kar se tiče živeža. Vsled tega je prebivalstvo razdeljeno v dve stranki; ena zahteva, da naj trdnjava kapitulira, druga se upira tej zahtevi. Med obema strankama se vrše krvavi boji, ki segajo tudi med vojaštvo. Več častnikov je ubi-
MLADOTURŠKA OFICIRSKA ZVEZA.
London, 3. Iz Carigrada prihaja poročilo, da se je zopet ustanovila zveza mladoturških častnikov, ki je bila lani razpuščena. Tej zvezi le baje pristopil tudi prestolonaslednik.
ZAKAJ SE JE ZAKASNIL TURŠKI ODGOVOR?
Pariz, 3. »Figaro« poroča iz Carigrada: Odgovor Turčije na noto velesil se je zakasnil zaradi tega, ker ga je bilo treba popraviti na 'željo italijanskega vojaškega atašeja. V prvotnem sestavku je bilo rečeno, da sc prepušča velesilam razdelitev otokov v egejskem morju (?) Italija pa je zahtevala določbo, da sc nanaša ta odstavek samo na one otoke, ki jih je Grška zasedla v teku vojne, nikakor pa ne na ene, ki jih je italijanska mornarica okupirala med turško-italijansko vojno. Porta je ustregla tej žeiji in popoldne se je popravljena nota (?) izročila avstro-ogrskemu poslaniku. (Takega odstavka, kakor ga označuje »Figaro«, nismo našli v turški noti. Zdi se nam torej verjetno, cla je imel popravek druge razloge.)
DENAR ZA TURČIJO.
Carigrad, 3. »Tanin« trdi, da so formalnosti? .zaradi posojila, ki ga da Nemška banka vladi y znesku enega miljona funtov, dokončane. Prvi obrok v znesku 100.000 funtov se takoj izplača.
?pa še vedno trdijo, da ni nič s poso-
jiloffi*
fURŠKI DELEGATI.
Carigrad, 3. Turški delegati, ki so sodelovali pri mirovni konferenci, so dobili nalog, da zapuste London šele tedaj, ko se obnove sovražne akcije.
RUSIJA.
Peterburg, 3. V uradnih krogih mislijo, da se bodo Bolgari za sedaj zadovoljili z bombardiranjem Carigrada in ne bodo na bojišču začenjali drugih operacij.
Carigrad, 3. Ruski poslaniški svetnik Man-delstamm je naznanil turškemu ministrstvu za zunanje zadeve, da njegova vlada še ni dobila odgovora na njeno zahtevo, da se dovoli ruskim postajnim ladijam prosta pot. če danes ne bo pismenega odgovora, smatra Rusija, da je Turčija molče dovolila. Kakor je znano, je tudi Kjamilova vlada meseca novembra mednarodnemu brodovju molče dovolila uvoz. Zato mislijo, da pridejo tudi sedanja brodovja, ki štejejo 20 bojnih ladij, s tihim privoljenjem vlade v Dardanele.
turške priprave.
Carigrad, 3. Odbor za narodno obrambo in njega pododbori razvijajo živahno delovanje. Vpisovanje prostovoljcev napreduje dobro. V Brusi je bil na grobu sultana Osmana, ustanovitelja Turčije, velik sestanek, kjer so zborovalci prisegli, da ne bodo trpeli, da bi Bolgari stopili na sveta tla domovine.
Carigrad, 3. Odbor za pobiranje petodstotnega vojnega davka je zahteval od svojega predsednika Armenca Epranosijana, da plača
30.000	funtov. Ta pa je izjavil, da plača kvečjemu 30 funtov. Tudi drugod ima odbor podobne slabe izkušnje.
Carigrad, 3. Naborna komisija ne dosega uspehov, ki jih je pričakovala. V Carigradu je desettisoč težakov, izmed katerih se jih je dalo samo 300 vpisati. Kristjani in Židje se sploh ne oglašajo.
Frankobrod, 4. »Frankfurter Zeitung« javlja: Turška vojna uprava se trudi na vse krip-Ije, da bi častno prestala vojno. Vodstvo armade je najelo vse parnike, ki plovejo pod turško zastavo. Porabila jih bo za transporte in za dovažanje živeža. Postojanke na Galipoliju so se močno utrdile, pred Čataldžo so odposlane nove čete.
Razpoloženje v Carigradu.
Carigrad, 3. V Carigradu je vse mirno, v tem miru pa se potajuje težek strah. Zadnje upanje še tli, da se posreči kakšno posredovanje velesil. Vesti, ki jih razširjajo mladoturki o bojevitem razpoloženju, se nikakor ne vjemajo z resnico. Izvzemši mladoturške agitatorje hrepeni vse po miru.
Pozivi.
Carigrad, 4. Šejh-uI-Islam je izdal okrožnico, ki poziva duhovščino, naj vpliva na prebivalstvo, da bi kar največ mogoče žrtvovalo za obrambo domovine.
Bataljoni iz Smirne.
Carigrad, 4. V Smirni se je ustanovil odbor za obrambo domovine, ki je sklenil nabrati pet bataljonov prostovoljcev in jih dati vojni upravi na razpolago.
PRIPRAVE ZAVEZNIKOV.
Belgrad, 3. Srbska vlada je sklenila, da pošlje še 60.000 mož Bolgarom na pomoč.
BeLgrad, 3. V Skoplje in Monastir so poslali štiri vagone z zdravniškim materialom. V zasedenih pokrajinah vlada hud mraz in četam primanjkuje kurjave.
DANEV V PARIZU.
Pariz. 4. Predsednik sobranja Danev se je snoči odpeljal v Sofijo. Pred svojim odhodom je v nekem razgovoru izjavil, da hiti v domovino. ker želi vlada, da bi ji podal svoje'poro-čilo. Zato se ne ustavlja v Berlinu in na Dunaju. O razmerju z Rumunijo je dejal, da je Bolgarski veliko na tem ležeče, da si ohrani prijateljstvo sosednje države, pričakuje pa, da ima Rumunija enako željo.
VENIZELOS NA DUNAJU.
Dunaj, 4. Grški ministrski predsednik Ve-nizelos ki je včeraj dospel iz Pariza, ima danes sestanek z grofom Berchtoldom. Potem se odpelje v Atene.
KONFERENCA POSLANIKOV.
London. 4. Včerajšnja seja poslanikov je trajala komaj pol ure. Bajc niso nekateri poslaniki dobili od svojih vlad odgovora na svoja brzojavna vprašanja od sobote. Skupnega koraka velesil v Sofiji vsekakor ni bilo. Takega koraka sploh ni konferenca nasvetovala svojim vladam. Nekatere vlade, a ne vse, so posamič posredovale v Sofiji.
ZADNJE URE.
Upanje v Carigradu.
London, 3. Reuterjeva agentura poroča iz Carigrada: »I)asi poteče nocoj ob 7. premirje, vendar uradni krogi še niso izgubili vsega upanja, da se še posreči preprečiti obnovitev sovražnih akcij. To upanje je utemeljeno v korakih nemškega in angleškega poslanika v Sofiji. Tukaj pričakujejo uspeh teh korakov z veliko napetostjo. Nemška akcija je dalekosežnejša kakor angleška.
Akcija pred Odrinom.
Sofija, 4. Včeraj popoldne je vlada razglasila: Če nima vlada do 7. zvečer obvestila, da je Turčija sprejela skupno noto velesil brez izpremembe, se bojna akcija pred Odrinom nemudoma prične. (Ker ni doslej nobene vesti, da bi bila Turčija še snoči ugodila tej zahtevi, je verjetno, da se je boj pričel.)
Pričakovanje v Belgradu.
Belgrad, 3. Dasi ni nobenih vesti, vendar mislijo v tukajšnjih krogih, da se mladoturki šc zadnji hip premislijo in sprejmejo pogoje zaveznikov.
BOLGARSKI GLAS.
Sofija, 4. »Mir« se bavi s položajem in pravi, da mora imeti Bolgarska zaradi turške trme več kakor pol miljona vojakov na nogah. To je nevzdržen položaj in zato je obnovitev vojne neizogibna. V sedanjem položaju ni prilike za pogajanja. Ali pritrdijo Turki nemudoma in brez pridržka noti velesil, ali pa se nemudoma nadaljuje vojna, in tedaj ne pojde več za odrin-ski vilajet, ampak govoriti bo le o Carigradu in o Dardanelah.
NIČ SE ŠE NE VE.
Sofija, 4. (Ob 1. ponoči.) Doslej ni prav nič gotovega. Uradnih poroči! ni. Vsekakor pa je soditi, da so se zvečer pričele operacije pred Odrinom. Vlada je včeraj izjavila, da je nadaljevanje vojne neizogibno, ako ne pride od Porte do 7. zvečer naznanilo, da je Turčija brez pridržka sprejela pogoje, ki so jih ji nasvetovale velesile v svoji noti. Če bi bila Turčija odgovorila v tem zmislu, bi bilo to nedvomno tukaj razglašeno. Za negativni slučaj ie dobila oblegajoča armada pred Odrinom na-
vodilo za aktiven nastop, ined tem ko ima armada pri Čataldži opazovati in odbijati eventualne naskoke. Vsekakor je vpričo pomanjkanja vesti računati z dejstvom, da je premirje faktično končano in da vlada bojno stanje. Verjetno je tudi. kolikor je mogoče soditi po rezerviranih vesteh iz vojnega ministrstva, da so se seveda samo pred Odrinom — vojne operacije zvečer brez odlašanja pričele Čakati pa je treba na uradne vesti, ker ni nobenemu vojnemu poročevalcu dovoljen pristop na bojišče.
Belgrad, 4. (Po polnoči.) Tukaj ni nobenih novih vesti.
aa
CESAR PIŠE PISMO CARJU.
Dunaj, 3. Princ liohenlohe je snoči odpotoval s pismom cesarja Franca Jožefa v Peterburg.
Peterburg, 3. Avstrijski princ Hohenlohe, ki prinaša pismo avstrijskega cesarja, bo jutri od carja sprejet na avdienci. V tukajšnjih krogih pozdravljajo misijo avstrijskega princa z velikim zadovoljstvom, češ da bo rodila za obe državi dobre sadove.
Rim, 4. Vest o ročnem pismu avstrijskega cesarja za ruskega carja je zbudila v tukajšnjih političnih krogih živo odobravanje.
Pariz, 4. V merodajnih krogih pozdravljajo ročno pismo avstrijskega cesarja povsod zelo prijazno. V zvezi z drugimi vestmi presojajo položaj zelo optimistično.
STURGKH V AVDIENCI.
Dunaj, 3. Grof Stiirgkh je bil včeraj v Schonbrunnu na daljši avdienci pri cesarju.
POGREB 1)R. KRONAVVETTRA.
Dunaj, 3. Včeraj ob pol 4. popoldne je bil umrli demokratični politik dr. Kronawetter v Pottschachu pokopan. Pogreba se je udeležila tudi večja deputacija socialno demokratične stranke, za katero sta govorila na grobu poslanca Reumanna in dr. Renner.
K RAZPUSTU OBČINSKIH ODBOROV V DALMACIJI.
Šibenik, 3. V Šibeniku so končane tudi v tretjem razredu volitve v občinski odbor; volilna udeležba je bila za polnih 100 odstotkov večja od zadnjih volitev in so bili dosedanji hrvaški občinski svetov aicl soglasno izvoljeni. V Spljetu je volil doslej le tretji razred in so bili prejšnji občinski svetovalci soglasno izvoljeni. Italijanska narodna stranka se je vzdržala volitev in izjavila v posebnem oklicu, da udeležba Italijanov v vladajočih okoliščinah ne bi bila umestna.
NEZGODA PARNIKA.
Zader, 4. Parnik »Godollo« od »Ungaro-Croate« je vsled goste megle v nedeljo pri morskem jeziku San Nicolo di Morterra zadel v plitvino in dobil več poškodb. Vendar položaj parnika ni opasen. Potnike je sprejel parnik »Villa« od »Dalmacije«.
PORAZ KRŠČANSKIH SOCIALCEV V TJEŠINU.
Tješin, 3. Pri občinskih volitvah v tretjem in drugem razredu so krščanski socialci na vsej črti propadli; izvoljen ni v občinski odbor noben krščanski socialec. Socialni demokratje so zmagali v tretjem razredu z dvema kandidatoma. Poljaki z enim. Ostale mandate je dobila nemška napredna stranka.
NAPAD NA AVSTRIJSKO VOJAŠKO STRAŽO.
Sarajevo, 4. V noči od petka na soboto so
srbski kmetje streljali na vojaka, ki je stražil most v Blaznju pri Sarajevu; ena kroglja je predrla vojakovo čepico. Vojak je oddal več strelov v temo., a ni nikogar zadel (?).
PRVI KREMATORIJ V AVSTRIJI.
Praga. 4. Jz Heba poročajo, da je pričel ta-mošnji konzorcij z gradnjo krematorija.
LUKACS SE VRAČA.
Budimpešta, 4. Ministrski predsednik Lu-
kacs se je vrnil s Semeringa.
Akcija tajnih svetnikov.
Budimpešta, 4. Vkljub demantijem od vladne stiani se trdovratno vzdržuje vest, da pripravljajo tajni svetniki, ki pripadajo opoziciji, akcijo proti Lukacsu, s katero je baje tudi bivši predsednik magnatske zbornice Dessenffy v zvezi. Na posvetovanju tajnih svetnikov je bilo sklenjeno, pozvati bivšega državnega tajnika Desyja, naj objavi svoj dokazilni material proti Lukacsu. To se je zgodilo. Obenem pa poročajo, da je prišel ta material v fotografični reprodukciji na cesarjevo pisalno mizo. Za razpravo Lu-knes contra Desy, ki bo dne 17. februarja, vlada največje zanimanje.
VOLITEV NA OGRSKEM.
Budimpešta, 4. Justični minister Balogh, ki je zaradi svojega imenovanja za ministra odložil svoj mandat, je bil včeraj zopet izvoljen za poslanca v Novem mestu Marošu.
REŠKA ŠKOFIJA.
Rim, 4. Papež ie izpolnil željo ogrske vlade, ter podelil Reki posebno škofijo. (Ta odlok gre proti Hrvatom.)
STAVKA V REŠKI TORPEDNI TOVARNI.
Reka, 4. Stavka v reški torpedni tovarni se nadaljuje. Delavci so v soboto prišli po mezdo in se mirno razšli.
RUSKI AEROPLANI V GALICIJI.
Lvov, 4. »Slowo polskie« poroča, da je plul v soboto zvečer nad Lvovom ruski aero-plan. Aeroplan je manevriral z reflektorjem. Tudi nad Tarnopolom so opazili aeroplan, ki je dajal optične signale. Poljski listi obžalujejo, da so avstrijske oblasti prepovedale obstreljevanje aeroplanov, med tem ko na I^uskem takoj streljajo na vsako letalo.
TRIJE TIHOTAPCI POD SNEŽENIM PLAZOM.
Milan, 4. Predvčerajšnjem je snežen plaz zasul tri tihotapce. Iz bližnje občine so poslali rešilno ekspedicijo, ki pa se je vrnila, ne da bi dobila zasute tihotapce.
UPOR NA PARNIKU.
Marseille, 4. Častniki v Novi Jork namenjenega parnika »Canada« so ostavili krov zahtevajoč, da stopi v veljavo ob zadnji stavki pomorščakov izdelani opravilnik.
SOCIALIST, PREDSEDNIK FINSKEGA
DEŽELNEGA ZBORA.
Helsingfors, 4. Deželni zbor je izvolil z 80 glasovi socialnega demokrata Tokoja za predsednika. Dosedanji predsednik Svihustud je ostal s 63 glasovi v manjšini.
BOLEZEN RUSKEGA CESARJEVIČA.
Peterburg, 4. Pelerburško brzojavno agent-stvo označuje vest nekega berlinskega lista, da Je cesarjevič zopet obolel in da so na carski dvor pozvani zdravniki iz tujine, za izmišljeno.
KOLERA V ODESI.
Trst, 4. Vsled kolere v Odesi je pomorska oblast za blago iz odeške luke poostrila zdravstveno policijske odredbe.
MIŠI IN PODGANE ZOPER SUFRAŽETKE.
Berlin, 4. »Lokalanzeiger« poroča iz Novega Jorka: V Washingtonu hočejo prirediti sufražetke veliko zborovanje za žensko volilno pravico. Dijaki Harvvardskega vseučilišča, ki niso posebni prijatelji sufražetk, so sklenili, da bodo nalovili več tisoč miši in podgan, katere bodo med zborovanjem izpustili.
MENELIK UMRL?
Pariz, 4. Iz Adis Abebe prihaja vest, da jc Neguš Menelik umrl. (Smrt abesinskega cesarja so že najmanje petkrat javili. Vselej sc je izkazala za raco. Najbrž bo tudi zdaj kaj takega.)
PREDSEDNIŠTVO ZEDINJENIH DRŽAV.
Washlngton, 3. Senat je sprejel z dvetrct-jinsko večino resolucijo, ki priporoča, da naj se uradna doba predsednika Zedinjenih držav, ki znaša zdaj štiri leta, podaljša na šest let, ob enem na naj se sklene, da ne more biti nihče drugič izvoljen za predsednika. Predlog senata pride pred poslansko zbornico. Očividno je resolucija naperjena proti Rooseveltovim kandidaturam.
STAVKA AMER1KANSKIH KOVINARJEV.
Novi Jork, 4. Ker jeklarski trust ni v polnem obsegu ugodil delavskim zahtevam, Je ame-rikanska delavska zveza proglasila splošno stavko v pittsburških valjarnicah, ki pripadajo Jeklarskemu trustu. Vsled tega ustavi delo nad
40.000	organiziranih kovinarjev.
ZMAGA KANADSKIH ŽELEZNIČARJEV.
Ottawa, 4. Stavka železničarjev Canadian Pacific Railway-kompanije (ki je dobila od avstrijske vlade koncesijo za prevažanje izseljencev v Kanado) je končana. Družba je zvišala mezde.
ZAGONETNA BOMBA.
Novi Jork, 4. Trgovec s smotkami Bernardo Herredo je našel v nedeljo zvečer v svoji predsobi zavitek, ki.ga je izročil svoji soprogi. Ko ga je soproga začela odvijati, ie eksplodiral z močnim pokom. Trgovčeva soproga je nbita, trgovec in gospodična Fughmann, ki je bila pri zakonski dvojici na stanovanju, sta nevarno ranjena. Gospodična je zaposlena v konfekcijski tovarni, kjer je izbruhnila stavka delavk. Gospodična Fughmann je stavko kazila. Policija domneva, da so stavkujoče delavke nastavile dekletu bombo (?)
EKSPLOZIJA V KINEMATOGRAFSKEM GLEDALIŠČU.
Novi Jork, 4. V kinematografskem gledali, šču na vzhodnem koncu Nev/ Jorka je med predstavo eksplodiral bencin. V hudi gneči je bilo pohojenih dvanajst oseb; dve ženski sta smrtno nevarno ranjeni. Ogenj so pogasili.
Vestnik organizacij.
Glavni odbor ^Vzajemnosti" v Ljubljani ima jutri ob 8. zvečer sejo. Kdor neopravičeno izostane ali pride prepozno, zapade globi.
Novice.
* Tatinski menih. Iz Rima poročajo: Veliko pozornost vzbuja po Florenci aretacija patra Alesija Bellantija iz samostana sv. Duha. Pater je bil dobro znan po vsem mestu. Pater je prodal dva kipa matere božje mizarju za 3000 lir. Mizar je verjel patrovim besedam, da sta kipa njegova zasebna lastnina in je prodal kipa zbiratelju starih umetnin za 18.000 lir. Mizarja so tudi aretirali, a so ga kmalu izpustili, ker se je dokazala njegova nedolžnost.
* 30 mornarjev jo utonilo. Jadernjca »Pa-nyani« je plula iz Hamburga v Valparaiso. V, noči od torka na sredo ob enajstih je pa zadel vanjo parnik »Plir^ne«, ki je plul iz Alžirja v Rouen. Nezgoda se je zgodila v bližini Havra. Jadernica se je takoj potopila,'rešili so le st in
* Zaradi tintnika. V Trebiču na Moravskem je umoril učenec trgovske šole Bene svojega tovariša Vejpušteka, s katerim s a stanov a a v eni sobi. Sprla sta se zaradi tintnika. Bene ju v prepiru vzel nož in zabodel tovariša v srce. Vejpuštek je bil takoj mrtev.
»Program« sufražetk, V četrtek zvečer so angleške sufražetke priredile veliko zborovanje, na katerem'je njihova voditeljica, gospa Pankhurstova razložila bodoči »program« sufražetk. Ves program je: razbijati okna. Pankhurstova je povedala, da je že mnogo trgovcev zabarikadiralo svoje trgovine in kmalu se bo kazalo trgovcem drugega, kakor da se zabari-iRadirajo pred svojimi odjemalci. Izložb sploh
ne bodo mogli več prirejati. Ako ne bodo mogli trgovci spomladi razstaviti novih mod, tedaj bodo v trumah hiteli v poslansko zbornico in glasno zahtevali volilno pravico za ženske. Gospa Pankhurstova je zaključila svoja izvajanja z besedmi: »Vse, ki ste prišle na to zborovanje in ste prinesle s seboj !e po en kamen, prinesite prihodnjič dva s seboj.« Za Panklnirstovo je govorila gospodična Kennyjeva, ki -hoče organizirati armado žen, katere bi nosile na prsih in hrbtu plakat z napisom: »Iščemo nekaj dobrih razbijalcev šip.« Ob koncu svojega govora je priporočala naskok na Britski muzej in na Narodno galerijo. Ravno isti večer sta preizkušali dve sufražetki novo metodo za razbijanje izložbenih oken. Sedeli sta na strehi motornega omnibusa in metali s posebno pripravo kovi-naste plošče z napisom »Volilno pravico za ženske« v izložbena okna. Merili pa sta slabo, ker ni nobena plošča priletela v okna. Obe so aretirali.
Socialno politični pregled.
Nočno delo v steklarnicah odpravljeno.
Holandski steklarji so stavkali polne tri mesece /.a odpravo nočnega dela. Zdaj je boj končan. Sklenjena pogodba določa, da se za poskušnjo odpravi za dobo enega leta nočno delo v treh velikih tovarnah za steklenice. Ako izreče spravna komisija koncem leta, da se je poizkus obnesel, se odpravi nočno delo v vseh holandskih steklarnicah.
— Koncentracija kapitala. Od 1. 1895 do 1910 je upadlo število samostojnih pivarn v Avstriji od 1579 na 1183, povprečen letni izdelek na pivarno pa je poskočil v tem času od 11.794 na 17.624 hektolitrov.
= Krščansko socialna »pravica do dela«.
Pravice do dela, o kateri so sanjali predhodniki modernega socializma, ni, pravice, da bi vsak za delo sposoben človek, ki hoče delati, imel priložnost za delo. Vsaj v kapitalistični družbi ne, ki ustvarja »industrijsko rezervno armado« brezposelnih, katere kliče na delo v ugodnih časih in jih odpušča v krizah. »Pravica do dela« je nezdružljiva z zasebno lastnino nad fabri-kami, rudniki in zemljo in je mogoča še le tedaj, ko si delavstvo osvoji ta proizvajalna sredstva. Pod tem naslovom so krščanski socialci vložili te dni v poslanski zbornici predlog, ki zahteva — poostritev1 sedanjega koalicijskega zakona, da bodo delavci, ki se v sveti jezi in razburjenju spozabijo nad stavkokazno sodrgo, še krutejše kaznovani!
= Koncentracija strokovnih organizacij.
Med tem ko si v Avstriji narodni separatizem prizadeva, da bi razcepil delavske vrste, stremi delavstvo v Nemčiji po vedno večji koncentraciji. Doslej samostojne organizacije se združujejo, ker nasproti združujočemu se kapitalu veljajo le velike, bogate strokovne organizacije. Ob začetku letošnjega leta se je združila organizacija skladiščnih delavcev z organizacijo trgovskih pomočnikov. Centralna organizacija kiparjev je svojim članom predlagala združitev z lesnimi delavci. Za enkrat je bil predlog odklonjen, ker je zanj gasovala le navadna večina, ne pa dvetretjinska večina organiziranih kiparjev, kakor zahtevajo pravila. Načelstvo org. la-djedelniških tesarjev se pogaja z organ, lesnih delavcev o združitvi obeh organizacij. Vprašanje o združitvi teh dveh organizacij je zelo težavno ker je treba rešiti načelno vprašanje, ali je boljša organizacija po obratih, ali po strokah. Večina teh tesarjev dela v ladjedelnicah, kjer je pretežna večina delavcev iz kovinarske stroke. Zato zahteva kovinarska zveza, da se organizacija ladjedelniških tesarjev združi s kovinarsko organizacijo, da se udejstvi načelo: En obrat, ena organizacija! Ladiedelniški tesarji bi se pa rajše združili z organizacijo lesnih delavcev, ker jih njihova stroka in njihovo delo bolj približuje organizaciji lesnih delavcev. Gre torej za staro vprašanje: ali naj se ločijo delavci po strokah, ali naj se združijo v eno organizacijo delavci enega obrata? Brezdvomno je, da se bo v bodočnosti odločilo delavstvo za enotne obratne organizacije. Tudi avstrijsko delavstvo ve kako da je težavnj odločevati o tem načelnem vprašanju in kako težko je združiti delavstvo enega obrata v eno organizacijo, ne da bi se upoštevalo strok. Avstrijski kovinarji so svoj čas imeli važne razprave s pleskarji o vprašanju, ali naj se pleskar ii v tovarnah za železno ; pravo organizirajo pri kovinarjih, ali pri pleskarjih. Slično vprašanje mora sedaj rešiti organizacija ladjedelniških tesarjev v Nemčiji. Gotovo l:o zaenkrat zmagalo načelo, da sc naj zdmžijo organizacije sličnih strok in izvršila se bo priklopitev ladjedelniških tesarjev orga-ni^a lesnih delavcev.
= Trgovinska pogodba z Japonsko. Vlada je predložila poslanski zbornici trgovinsko pogodbo z Japonsko. Obe državi zagotavljata druga drugi največje ugodnosti: Carinske ugodnosti, ki jih je Japonska v trgovinskih pogodbah z Nemčijo, Anglijo, Francijo in Italijo dovolila navedenim državam, veljajo tudi za izdelke avstrijske industrije. S tem se znižajo japonske carine na avstrijska vina, na volno, klobuke, i^umbe, papir in milo. Avstrija izvaža na Japonsko blaga za 6.4 miljonov kron na leto.
Kapital in rokodelstvo. Pred nekaj dnevi so v Lvovu prišli brezposelni čevljarji pred trgovino tovarne za čevlje, razbili izložbena okna, razstavljene čevlje pomateli iz izložbe in jih uničili. Policija je seveda čevljarje takoj razgnala, aretirala in nekaj mesecev zapora bo izgred čevljarjev poravnal. In vendar je tudi ta izgred le epizoda v velikem zgodovinskem boju med ročnim delom in stroji, med rokodelstvom in kapitalom. Vsak nov stroj izpodrine mnogo delavcev od dela in kruha. In še vedno mislijo delavci, da se železnega sovražnika iz-nebe, če razdenejo stroje in blago, ki ga stroji rioizvajajo. Od bombažnih tiskarjev iz let 1846 in 1848, ki so razsuli prve Perotinske stroje, pa do lvovskih čevljarjev — vedno enaki, brezupni poizkusi! Tudi lvovski čevljarji se bodo morali uveriti, da je njihova roka slabotnejša, od železnega bata liarnega stroja. Kakor voz-
niki ne preprečijo gradnje železnic, kakor se niso mogli ubraniti stari domači prejci ob kolovratu Sui. ,,, , ^;;:.e, prav tako bo v čevljarski indnsti iji strojno delo izpodrinilo ročno delo. I udi lvovski čevljarski pomočniki bodo kmalu razumeli, da ni stroj njihov sovražnik, temveč kapital. In da ni cilj našega boja razdejanje strojev in njihovih proizvodov, temveč da je nas cilj: vse proizvode tehnike, ki razširjajo bedo m brezposelnost, ker so last kapitala, izročiti družbi, ker šele potem postanejo sred-stva, ki bodo množila blagostanje vseh in lajšala delo vsem.
Boj v brodarstvu. V sredo in četrtek je v Berlinu zborovala konferenca mednarodnega brodarskega kartela, ki se je pečala s paroplov-no zvezo med Trstom in Kanado. Kakor smo že poročali je avstrijska vlada dovolila Canadian 1aciiic Company redno paroplovno zvezo med I rstom in Kanado. Vsled tega so oškodovane nemške brodarske družbe, ki so imele doslej monopol za prevažanje avstr, izseljencev in njih tižaška filialka »Avstro-Americane«. Pogajanja na konferenci so se razbila. »Canadian Pacific »Kailwjiy Company« je izstopila iz mednarod. brodarskega kartela in kartel ji je napovedal boj na noz. S pomočjo kartela osnuje »Avstro-Americana« redno zvezo med Trstom in Kanado. Od tega »bratomornega« boja nemškega in kanadskega brodarskega kapitala za groše avstrijskih izseljencev bodo imeli izseljenci nekaj znižala voznino. Ko se v konkurenčnem boju časa dobiček, ker bo medsebojna konkurenca enkrat ustanovi razmerje obeh kapitalističnih skupin, bosta kajpakda s složnim odiranjem izseljencev poplačali svoje vojne stroške. Obe stranki sta podkupila z denarjem velik del avstrijskega časopisja in meščanskih poslancev, ki se sedaj vojskujejo z eno ali drugo kapitalistično skupino, kakor da gre za — narodne ideale . . .
Odgovorni urednik Fran B a r 11.
Izdaja in zalaga založba »Zarje«.
T iska »Učiteljska tiskarna« v Ljubljani.
Društvo tiskarjev na Kranjskem
javlja žalostno vest, da je njega član gospod
Filip Kranjc
dne 1. februarja t. 1. v Feldhofu pri Gradcu preminul. Pokopan' je bil dne 3. t m.
Ljubljana, 4 februarja 1913.
I
ž'
m
Pl
m
s
i
S avnemu občinstvu vljudno naznanjam, da sem prevzela In otvorlla
gostilno
,pri T ličarju'
v Zgornji Šiški
Celovška cesta štev. 49.
Zagotavljam slavnemu občinstvu najboljšo postrežbo lu se priporočam za obilen obisk
Jožefa Križ,
gostilničarka.
Otvoril sem popolnoma urejen
atel je za vsa zobo-zdravniška dela.
Idrija, 1. svečana 1916.
Dr. B. Žižek
okrožni zdravnik.
Pozor!
50 tisoč parov črevljev
4 pare črevljev za K S*50.
Zaradi vstavljenja plačil večih velikih fabrik se mi je naročilo, da veliko množino črevljev globoko pod izdelovalno ceno oddam. Prodam vsled tega vsakomur 2 para žnora-stih črevljev za gospode in 2 para žnorastih črevljev za dame, usnje, rujavo ali črno, galoširano, trdno žebljana usnjata podlaga, veleelegantna najnovejša lacija, velikost po številkah. Vsi 4 pari stanejo le K 8 50. Pošlje po povzetju J; GELB, eksport črevljev, Neu Sandež štev. 288. Zamenjava dovoljena ali denar nazaj.
asistent oddelka za ženske bolezni in porodniškega oddelka dež. bolnice
zopet ordinira.
Moderna veda in
socializem 533
Napisal Enrico Ferri. Poslovenit M. J-č.
To knjigo toplo priporočamo. Cena J-20 K. Dobi se v vseli knjigarnah in v založbi ,Zarje.‘
Žepni koledar 2a 1811
===== v Trstu =====
se dobi pri ANTONU VAUPOT*^’ 1 Delavskem domu*, ulica M^domna
St. 2681.
Občno konsumno društvo
 	v Zagorju -
(registrovana zadruga z omejenim poroštvom)
vabi svoje člane na
redni občni zbor
ki bo dne 16. februarja 1913 ob 3. popoldne v dvorani gospoda R. Mihelčiča na Toplicah.
Dnevni red:
1. Prečitanje zapisnika zadnjega rednega občnega zbora.
2. Računsko poročilo za leto 1912.
3. Poročilo nadzorništva.
4. Sklepanje o čistem dobičku.
5. Interpelacije in vprašanja.
^ Vstop imajo samo člani.
Franc Klopčič
zapisnikar.
Za nadzorništvo
Ivan Wallend
predsednik.
iliifefe
f‘riff7 i(-
mm
Ft
1
4
Evo izkaz inkasov od 18. septembra do 31. decembra 1912:
Ustanova za vojaške sirote.
Pri podpisanem mestnem magistratu je oddati za tekoče leto Josip Siihnlovo ustanovo za vojaške sirote v znesku 90 kron.
Pravico do te ustanove imajo revne sirote vojaškega rodu, naj bodo zakonske ali nezakonske, moškega ali ženskega spola.
Prošnjam, katere je vlagati pri magistratu
najkasneje do vštetega zadnjega februarja 1.1.
je priložiti rojstni in krstni list, in če iz njega ni razvidno, da je bil prosilčev oče po poklicu vojaškega stanu, tudi še posebej dokaz o tem.
ZL^Cestnl	a. grl st 2: o-1	lj“va."bl5s,32L,sls:i,
dne 31. januarja 1913.
Delavske konsumne zadruge
ZA TRST, ISTRO IN FURLANIJO
-vpisana zadruga z omejenim jamstvom. —-*
Skladišče oblačil
Trst, ulica Raffineria štev. 3.
	Konfekcija		Manufakture			Obuvala		Pokriva>a		Skupno	
	K	1 v	K	1 v 1	K		v 1	K	v	K	v
Sept. (13 dni)	5.624	' 86	6.977	: ss		2.548	32	1 636	50	16787	56
Oktober	19.123	^ 72	10 705	76		6.923	21	3.640	60	40 393	29
November	18.209	42	14 200	'1 19		5172	94	2.426	04	40 008	59
December	12.628	| 60	8 802	! 67		5 329	74	2 250	30	| 29 011	31 |
	55.586	| 60	40 686	j 50		19.974	21	9953	44	| 126.200	75 1
Te številke govore jasneje nego vsaka druga ponarejena in lažnjiva reklama. One dokazujejo dejstvo, da članom „Delavskih zadrug" izdatno konvenira kupovati konfekcijsko blago, manufakture obuvala in pokrivala edino v lastnem skladišč** oblačM.