------    226    ------
Poučni in zabavni del.
Deset let v Ameriki.
(Iz osebnih spominov Rusa P. T verskega.)
VIII.
(Dalje.)
Po nekaterih delih atlantske in tihomorske železnice ni nobene vode, in vsak vlak vzame seboj nekaj vodnih vagonov, obstoječih iz železnih ali lesenih sodov, zvezanih z lokomotivo z gutaperčnimi cevmi; služniki in delavci pri železnici na teh progah preskrbujejo se z vodo iz teh sodov, in ohranitev vode je dovolj težka naloga, kajti izhlapenje v teh puščavah je nenavadno močno, posebno kadar vlečejo južni vetrovi, ki napravljajo prave peščene viharje in v čudovito kratkem času izsuše cele reservare. Postajališča in stanovališča službenikov se v teh krajih delajo z dvojnimi stenami in strehami. Veter nosi pesek s tako močjo, da morajo službeniki pri železnici po letu nositi posebne maske, drevje pesek popolnoma prebije. Brzojavni koli menjajo se vsake štiri mesece, ker se spodnji deli kar do polovice predrgnejo s peskom.
Ne glede na vse te zapreke, si človek slednje leto osvoji nekaj puščave in si jo premeni v cvetoče železnice. Ko je mogoče pravilno namakanje, pa storita rodilno moč zemlje in podnebje to svoje in gola puščava se v nenavadno kratkem času premeni v sadne vrtove, in sadje je tako dobro, da se lahko drago prodaja na trgih veličin vzhodnih mest Zveznih držav in posestniki vsled tega hitro bogate. Hruške, jabolke, češplje, breskve, mandeljni, orehi, oljke in zlasti grozdje so v puščavi nepre-kosljivi; poslednji čas jeli so napravljati ne le navadna vina, temveč tudi šampanjec, o katerem se govori, da ni dosti slabši od francoskega.
Vse, kar sem že poprej povedal o veliki ameriški puščavi, velja tudi za ozemlje najjužnejše ameriške pre-kokontinentalne železnice — južno-tihomorske proge, o kateri sem že večkrat omenil. Ta proga se začenja z nekolikimi panogami državah Texasu in Louisiani, pri čemer so glavni izhodni kraji Novi Orleans, Galveston in San Antonio.   Drži po južnih delih Texasa,   po ozemlju Nove
------    227    —
Mehike in Arizone, ves čas skoro popolnoma vzporedno z mejami Mehike, in nekaj milj daleč od te meje gre čez reko Kolorado, blizu njenega izliva v Kalifornski zaliv, in potem se v državi Kaliforniji in v mestu Los Ange-lesu zjedini z osredno tihomorsko železnico.
Na tej železnici se je 1892. 1. začela in potem na-ljevala neka fizična prikazen, ki se dosedaj ni dala dovolj objasniti. Kacih trideset milj od reke Kolorado drži železnica več milj po globokej dolini, kjer je očividno nekoč bilo morje. Ta dolina je nekaj čevljev nižje, kakor površje morja in obsega nekaj stotin kvadratnih milj. V nekaterih krajih v tej dolini so solni skladi in neki znatni zavod jih je že nekaj let izkoriščal. Nekega lepega jutra, ko je bilo 130° gorkote po Ferenheitu 54° C), je bila dolina za nekaj čevljev visoko napolnjena z vodo, več milj železnice je bilo pod vodo. Sprva so mislili, da je reka Kolorodo iz kakega uzroka premenila svoj tir in zalila dolino z vodo — pa množina vode v reki se ni pomanjšala in dolina se je bila napolnila prehitro. Bila je suša in v reki ni bilo toliko vode, da bi bila mogla napolniti ta prostor. Če tudi se je strašno množine vode iz-parilo, vendar je voda v novem morji le naraščala, raz-razrušila je solni zavod, napravilo železnici mnogo skrbi in dela. Jaz sem v marci ondu potoval in na lastne oči videl novo vodno shranišče, katero je prišlo ne ve se od kod. Geologi in vsakovrstni specijalisti si ubijajo glave, a domači Indijanci pa trdijo, da bode voda tako hitro odtekla, kakor je pritekla in pripovedujejo, da se je pred leti tudi bilo nekaj tacega zgodilo.
Vsa trgovina tihomorskega obrežja z južnimi državami in deželami, ki pripadajo Mehikanskemu zalivu, je v rokah južne tihomorske železnice, tembolj, ker vse pa-robrodstvo mej pristanišči vzhodnih držav in Novim Orle-ansom, Galvestonom in pristanišči Nove Mehike in Osrednje Amerike na jedni strani in pristanišči Panamske ožine, Mehike in tihomorskim obrežjem na drugi strani, tudi v njenih rokah. Težko je misliti, kako absolutno je zavisen od te sisteme sedaj ne le San Francisko, temveč vsa Kalifornija. Slednje leto osnuje se v tem ali onem mestu kaka družba, da bi se rešila te tlačeče zavisnosti, a vse padejo v kremplje agentov te železnice, ki jih že kako uničijo. Poskus, da bi železnična komisija nadzorovala tarife, se je popolnoma ponesrečil, kajti o pravem času je železnica preskrbela, da so prišli njeni privrženci v po-stavodajni zbor, kateri je imel izvoliti člane te komisije. Komisija je postala poslužno orodje v rokah predsednika te železnice, znamenitega C. P. Hjuntingtona.
Po številjenji 1890. leta države in teritorij okoliša štirih severno-ameriških ja-ekokontinen talnih prog obsegajo 1,142.101 angleških kvadratnih milj in imajo prebivalcev 2,798.134 Ta okoliš obsega vse države tihomorskega obrežja, ves srednji pas in državo Severno Dakoto — v vsem 10 držav in teritorij, z jedno besedo ves daljši zapad in severni zapad Zjedinjenih držav. V zadovoljenje potreb tega po evropskih pojmih jako neznatnega prebivalstva,  razstresenega na tako  ogromnem  prostoru,
se je zgradilo in se plača 16.611 milj železnic. Če še jemljem v poštev, da je dežela skrajno neugodna za grajenje ih izkoriščanje železnic, se ne bodem dosti zmotil, če rečem, da grajenje in oprava ni stala dosti manj kakor štirideset tisoč dolarjev na angleško miljo ; ameri-kanski specijalisti trdijo, da so na zapadu od reke Mis-sissippi vse železnice toliko stale. Na tak način dobimo ogromno svoto 664,440.000 dolarjev, ki se je izdalo za napravo občil za 2,798.134 prebivalcev, ali 237 dolarjev za vsacega moškega, žensko in otroka.
(Dalje sledi.)