Poštnina plačana v gotovini, Velja v Ljubljani po pošti: celo leto . . K 3 pol let* . ..„n četrt leta . . . „ ! za mesec . . . „ ; Za Ameriko celoletno polletno četrtletno 8 dolar. 4 dolarje 2 dolarja Nori naročniki naj pošiljajo naročnino po nakaznici. Za inozemstvo celo leto ... K 4 pol leta. . . . „ 2> četrt leta . . . „ I ra mesec . . . „ Oglasi se zaračunajo ptt porabljenem prostoru in sicer 1 mm visok ter 55 mm Ijjjjtk prosto* za enkrat 2 K ,;Srt večkrat popust. Uredništvo je v Ljubljani, Frančiškanska ulica štev. 6/1, Teleion štev. 360. — Upravništvo je na Marijinem trgu 1 štev. 8. Telefon štev. 44. Vprašanjem glede inseratov i. dr. spaj priloži na odgo vor dopisnica ali znamka. — Dopiiff'na$čse frankirajo. — Rokopisi se ne vračaj. ■------------ Novo ministrstvo. Tudi muslimani se pridružijo. — Državni podtajniki. Beograd. 31. dec. (Izvirno poročilo.) Danes popoldne se je vršila zadnja seja med delegati demokratske in radikalne stranke. Dosežen je popoln sporazum glede zasedbe posameznih resortov. V zmislu dogovora bo predložil Pašič še danes ~ regentu ministrsko listo, ki bo sestavljena takole: Predsedstvo in zunanje zadeve: Nikola Pašič, (radikalec); notranje zadeve: Milorad Dra-škovič, (demokrat); finance: Kosta Stojanovič, (demokrat; pravosodje in konstituanta: Marko Trifkovič. (rad.); poljedelstvo in vode: Velizar Jankovič, (rad.); prosveta: Svetozar Priibičevič, (dem.) šume in rude: dr. Henrik Križman, (dem.); promet: Joca Jovanovič, (rad.); pošta in brzojav: dr. Slavko Miletič, (rad.); trgovina in industrija: dr. Vekoslav Kukovec, (dem.); agrarna reforma: Nikola Uzu- tiovič. (rad.); socialna politika: dr. Milivoj Jovanovič, (dem.); vojna in mornarica: general Branko Jovanovič, (izven strank); Novo ministrstvo bo polomilo prisego še tekom današnjega dneva. Ministrstva za vero, prehrano, narodno zdravstvo in javna dela ostanejo ohranjena zastopnikom manjših strank, ki vstopijo še v vlado. Dokler ne bodo zasedena ta ministrstva, bo vodil ministrstvo za prehrano minister dr. Milivoj Jankovič, ministrstvo za vere Marko Trifkovič. ministrstvo za javne zgradbe Milorad Draškovič in ministrstvo za narodno zdravstvo dr. Slavko Miletič. Beograd, 31. dec. (Izvirno poročilo.) V prostorih konstituante vlada danes cel dan živahno vrvenje, čeprav se nahajajo v Beogradu le voditelji parlamentarnih strank. Po doseženem sporazumu med radikalci in demokrati se razpravlja najbolj o vprašanju, katere stranke se še pridružijo koaliciji. Izven kalkulacije so za enkrat razuu komunistov in Radičevcev tudi hrvatski zajedničarji M Koroščeva skupina. Pač pa bodo vstopili gotovo muslimani, ki dobe ministrstvo za narodno zdravje. Kot njihov kandidat se imenuje dr. Karamelimedovič. Z zemljeradniki se vrše še pogajanja. Računa s§, da se bodo kljub prvotnemu odklonilnemu stališču le še pridružili vladi. Beograd, 31. dec. (Izvirno poročilo.) Na današnji, konferenci med demokrati in radikalci je bilo sklenjeno, da se mesto dosedanjih po-močikov ministrov uvedejo po vzoru zapadnih parlamentarnih zapad-nih držav v važnejših ministrstvih državni podtajniki, za katere bodo imenovani parlamentarci. Nova vlada bo takoj sestavila in izdelala tozadevno odredbo, nakar bodo imenovanja objavljena. Dosedaj sta določena kot demokratska državna podtajnika: doktor Tomljenovič za notranje ministrstvo in dr. Gregor Žerjav za finančno. Za prosveto je bil prede-stiniran prof. Milivoje Jovanovič, ki pa je postal sedaj minister za so-cijalno politiko. Tudi radikalci še niso imenovali svojih kandidatov. Predzgodovina sestave vlade. Posredovanje predsednika dr. Ribarja. Beograd, 31. dec. (Izvirno poročilo.) Da ie nrišlo kliub sporu, ki se ie pojavil med radikalci in demokrati vsled agrarne reforme, vendarle tako hitro do sporazuma o sestavi nove vlade, ure glavna zasluga intervenciji predsednika konstituante dr. Ribaria. Ta ie bil včeraj v avdi-ienci pri regentu, nakar ie povabil k sebi v konstituanto zastopnike demokratskega in radikalnega kluba. Izjavil Hm le regentovo želio. da se vlada Čim orei sestavi in iim obenem oredočil kritični položai. ki ie nastal vsled komunističnih priprav za revolucijo. Nieeovemu posredovanju se ie posrečilo odstraniti zad-me ovire in doseči oopolen sporazum. Sklenieno ie bilo. da zasedeta obe stranki dve tretiini ministrskih mest in sicer vsaka do šest port-feliev. ^ Ministrstvo za vero, prehrano, z.lravstvb in iavna clria ostanelo rezervirana za druge skupine ki še Izpor komunističnih delavcev v Zagrebu. Zagreb, 31. decembra. (Izvirno poročilo.) Kol odgovor na včerajšnjo komunistično protestno stavko so vsa zagrebška podjetja sklenila, sedal s svoje strani ustaviti delo za 24 ur. Zato počiva v večini zagreb- Prekinienie ruske-angleških pogajanj. Afront proti komunistom. Berlin, 31. decembra. (Izvirno poročilo.) Iz Rotterdama javljajo: Po brezžični brzojavki Iz Moskve je boljšcviška vlada pozvala svoje delegate v Londonu, naj se /icmudoma vrnejo v Rusijo, ker sc angle-1 ška vlada protivi Izvesti svoje obveznosti. London, 31. decembra. (Izvirno poročilo.) Angleška doslej še nima uradnega obvestila o odpoklicu Kraslna, o katerem govori brezžična brzojavka Iz Moskve, vstopilo v vlado. Ministrstvo za zunanio politiko se siuoii z ministrskim predsedstvom, ministrstvo za konstituanto z ministrstvom nravde. katero obdrži še dahe Trifkovič. Za portfeli agrarne reforme pride v prvi vrsti v poštev bivši predsednik bosanske deželne vlade dr. Srskič, ker ie dober poznavalec agrarnih odnošaiev v Bosni in Hercegovini Ta hip še ni znano ali stopi v vlado tudi Stojan Protie. Njegovi pristaši to odločno zahtevaio in meniio. da bo vsled razkritih komunističnih prevratnih načrtov tudi Protič sam spremenil svoie dosedanje stališče triade poslovnika, ki ie onemogočalo njegovo sodelovanje v vladi. Dr. Ribar in Pašič sta obvestila že sinoči regenta o doseženem sporazumu. Pašič ie izjavil, da mu bo tekom današniega dne predložil novo ministrsko listo. Lista do opoldne še ni bila ohiavlicna. ških obratov delo tudi danes. Listi tudi danes ne izidejo. Sicer pa je v mestu vse mirno. Komunistične organizacije so razpuščene, njihovi lokali zaprti in listi ustavljeni. Pogajanja glede obnovitve trgovinskih zvez med Rusijo in Anglijo se navzlic temu uspešno nadaljujejo. ——1— inm»«iT»u 1 u'—r »■>■!"■■ ■-»■!—s——mmmmmmmrntm1— TROCKI.! ODSTAVLJEN? LDU Washington. 31. dec. Tro_ ckii ie bil odstavljen od ooveiinlštva rdeče armade. (Op, LDU: Iz Rusiie še ni not.rdila te vesti) D* ANNUN7IO POBEGNIL? LDU Beograd. 31. dec. Presbiro iavlia iz Pariza od 31. t. m.: Listi prinašalo vesti, 00 katerih le D’ An-minzio z aerooianom zbežal z Reke. Kam ie odletel, ni znano. Menijo, da ie reško vorašanie zaenkrat likvidirano. Tudi v Italiii bo došlo do notranjega miru. NOV IZVOZ ŽITA! Beograd. 31. dec. (Izvirno poročilo.) V smislu sklena finančnega komiteta od 10. 1.111. ie vlada dovolila. da se izvozi v inozemstvo še 15.000 vagonov krušnega žita. Rok za izvoz ni določen. UVEDBA METRIČNEGA SISTEMA V RUSIJI. LDU Kodani. 31. dec. Dekret sovjetske vlade določa, da se s 1. ia-nuariem 1924 v Rusiii voelie metrični sistem V državnih obratih na se bo metrični sistem oorablial že od leta 1922 dalie. PRED BOI JŠEV1ŠKIM NAPADOM NA PERZIJO. LDU Beograd, 31. dec. Preshir© iz Londona: Ruski biro v Londonu javlja, da so v Baku koncentrirali boljševikl tri divizije in mnogo topništva. Boljšcviki nameravajo napraviti pohod v družijo, kjer * sl nameravajo ustvariti močno oporišče za uadaluje operacije v Perziji. Trgovinska pogajanja med Anglijo In sovjetsko vlado v Londonu sc vrše od ruske strani samo zato, da se odvrne pozornost od teh naklepov. AMERIKA POSODI NEMČIJI EN MILIJON DOLARJEV. Washingtou, 31. dcc. (Izvirno poročilo.) Ameriška Ilnančna komisija je izjavila, da sprejme predlog, da sc Nemčiji dovoli posojilo enega milijona dolarjev. To posojilo bo zajamčeno na prvem mestu, celo pred obveznostmi Nemčije glede obnove. VTIS DANIELSOVEGA PREDLOGA ZA RAZOROŽITEV V LONDONU. London, 31. dec. (Izvirno poročilo.) Predlog, ki ga je stavil ameriški državni tajnik za mornarico, Daniels, naj se skliče mednarodna komisija, ki naj proučava omejitve oboroževanja, je bil v angleških političnih krogih ugodno sprejet. Govori se celo, da ni izključeno, da l>o angleška vlada, dasi bi zadevo raje odstopila zvezi narodov, vseeno povzela iniciativo za sklicanje kongresa, ki se bo bavi! s to stvarjo. FRANCOSKI PARLAMENT PROTI TUJIM AGITATORJEM. LDU. Pariz, 30. decembra. Na današnji zbornični seji sc je govorilo o navzočnosti Klare Zetkinove na socialističnem kongresa v Toursu. Minister za notranje stvari Steeg je Izjavil, da je vlada odklonila oddati potne liste za 4 nemške državneposlance, ki so sc hoteli udeležiti kongresa In da ni mogla dovoliti, da bi prišli na Francosko-inozemci propovedovat meščansko vojno. Toda navzlic policijskim odredbam Je dospela Klara Zetkinova v Tours in je tem imela govor. To kaže, da, ako prihaja boljšcviška propaganda po raznih potih v deželo, eden teh potov gotovo drži preko Berlina. Minister je naposled izjavil, da bo vlada odločno preprečila meščansko vojno. Predložila je pravkar zakonski načrt, ki osebe, ki prestopijo mojo brez potnega Usta ogroža z ječo od 6 mesecev do 3 let. Nato se je zbornica bavlla z Interpelacijo glede navzočnosti mnogih inozemcev na Francoskem, katerih agitacija je nevarna za državo. Cachin je Izrazi) sv« jo občudovanje nad delovanjem Klare Zetkinove; večina zbornice ga 3e ob tem večkrat prekinila z ogorčenimi vzkliki in mu sikala, ko je zapustil tribuno. Daudct (roajalist) Je Interpc-llral zaradi tega, da so sc nemškim agentom in boljševikom dovolile v *vse mogoče olajšave, da so mogli Izvajati svojo propagando. Minister za notranje posle Steog je odvrnil, da vlada napram redni propagandi ni bila nedelavna. L. 1020. je bho iztlraitlh II.C0» Inozemcev. Zbornica je izrekla vladi zaupnico s 451 prot! 54 glasovom, Vlada je izdala proti komunističnemu gibanju radikalne odredbe, tako odločne in ostre, da mora, po človeški pameti sodeč, priti neposredno do ostrih spopadov. Ne-dvomno pa je vsaj, da mora ta preokret v notranji politiki privesti do nove grupacije mišljenja, razpoloženja in — udejstvovanja. Komunistično gibanje se je pri nas izredno bohotno razvilo. Ako bi ne rešil položaja Maribor s svojimi spretnimi voditelji, ki so obvladali bivšo Štajersko, bi tudi Slovenija izrazila nezaupnico stari so. cljalnl demokraciji. Na preizkušenega voditelja Etbina Kristana je ob njegovem prihodu iz Amerike vse stavilo največje nade, v pričakovanju, da bo stari general svoje stare gardiste že s par kretnjami izneveril mladim voditeljem, ki so še pred meseci, ne leti, bili tako daleč od socijalizma, kot E. Kristan od nacljonalizma. Nasprotno! Etbin je popolnoma odrekel In stara središča njegovih legij na Jesenicah, v Trbovljah— Hrastniku—Zagorju in v Ljubljani so se spremnila v kadre komunistov. Vse dere na levo mimo starih izkušen) k novim možem, k besednikom radikalnih smeri, neposrednih akcij in ciljev, k obljubam neposrednega prevrata. Nič drugače se nt godilo urujfod. Kje so že stari socljalno-demokratskl voditelji | Korač. BukSeg in drugi! Se predvčerajšnjim jih je z junaškimi gestami in besedami — drugega ni bilo treba — podrl junaški MlJo Radošcvlč, toda že včeraj je bil novi general Radoševlč odstavljen, ker so nastopili mlajši bolj junaški poveljniki, s parolo, da se začne revolucija takoj, za vsako ceno... V Beogradu stojita ob strani stara voditelja lu začetnika socijalnc demokracije Živko Topalovlč In prciskušenl Draglša Lapčevlč; ne, celo Izključili so fu Iz stranke z vsemi pristaši stare garde srbijanske-ga socijalizma. In slično je drugod, v Bosni, Dalmaciji; saj ie danes Crnagora ona dežela, ki jo poslala v parlament razmeroma največ komunistov, 40 odstotkov! Vzrok vsemu temu je zabloda, Ie lata morgana, ki obeta, da je treba samo malo dobre volje ln — država bo ležala na tleh In se pomujala mladim Ljen >m In Troc-kijem, da jo zavladajo in spremene v zemeljski paradiž. To je fen nezadovoljnih i množic; njega uresničitev ne pretežka STOMILIJONSKI AMERIŠKI DAROVI ZA EVROPSKO DECO. New York, 31. dec. (Izvirno poročilo.) Bivši diktator za prehrano antante, Hoover, se je prijel sedaj z vso vnemo akcije za pomoč srednjeevropske dece. S svojo tal-cljativo je nabral za pomožne organizacije že naravnost ogromne vsote. Rekord pa je dosegel na banketu, ki ga je priredil sinoči v ta namen v Washingtonu. Banket je uspel izborno In je vrgel nad 2 milijona dolarjev (3C0 milijonov naših kron) čistega dobička. IZVOLITEV BRNSKEGA ŽUPANA. Brno, 31, dcc. (Izvirno poročilo.) Na današnji srjl mesinega sveta, katere se nemške stranke niso udeležile, je bil v drugi volltvi Izvoljen za brnskega župana narodni socialist dr. Macu. ANTANTA ZA PRIPOJITEV ZAPADNE OGRSKE K AVSTRIJI. Dunaj, 31. dec. (Izvirno poročilo.) Povodom vedno se pojavljajočih vesti o usodi Zapadnc Ogrske dozuava Vaš dopisnik z avtoritativne strani, da je veleposlaniška j konferenca v eni svojih zadnjih sej raz-' pravljata o združitvi te pokrajine z Avstrijo. Sklenila jc, da so mora to ozemlje, k| ga st. germainska In trianonska mirovna pogodba prisojata Avstriji, Izročiti entent-nlm velesilam, ki ga Jc potom takoj odstopila Avstriji In sicer potom medzavcznlške komisije v Šopronju. To komisijo bodo v ta namen pomnožili posebni antantni častniki. Poleg tega je poslanlška konferenca tej komisiji že dala nalog, naj razinotriva o pogojih, pod katerimi se bo spojitev kakor hitro mogoče Izvršila. Hkrati so določili, da člani te komisije ne smejo niti en trenotek prevzeti uprave Zapadne Ogrske. Ta sklep se je istočasno sporočil vladama v Budimpešti ln na DrniMu. oni, ki hočejo državo oslabiti ln razbili \t zahrbtni), namenov. In rt/anžne nacijonal-ne politike onih narodnosti, na katerih škodo se je Jugoslavija ujediniia. Proti vsemu temu je državna oblast napravila afront. Kaj sledi sedaj? Sladiti mora ouo, kar so vsi trezni, resni in uvidevni ljudje, med socijatlstl In med nesocijalfsti, prorokovall. Množice se morajo sedaj prepričati, da vendar ni tako lahka hi enostavna stvar, zdrobiti državo, da marveč tak cilj zahteva enormnega napora ta tudi — enormnih žrtev. Taka dlkalna borba na življenje in smrt, kakor jo zahtevajo komunistični agitatorji, zahteva silnih žrtev, zahteva človeških žlvljeal lickatombe, tisoče pogaženih družinskih bitij, uničenih eksistenc, krvi lu trpljenja brez meje. — Ml pa dvo., .,no, če so vse one množice, ki so drle na levo, Imele v računu tako veliko samopožrtvovanje ta zato dvomimo, če bodo šlo tako radovoB-no na barikade ta eventualno v smrt. Zato sodimo s sigurnostjo, da bo sledilo iztreznenje. Ko bo geslo revolucije pomenilo tudi dejansko revolucijo ln osebno žrtev, tedaj ne bo mogel vsak nedorasel fantič urearican tzsusenm moZakov. Na!-cnergičnejši sl bodo razbtll glave, vsa ostala velika množica pa bo ostala zadaj, zmajala z glavo ta — pričela zopet poslušati one, ki so jo nekdaj svarili... In jim bo dala prav. In tedaj bodo Lapčevlčl In To. palovlčl, Korači ta Radoševičl zopet vo diteljl. — Stvar seveda ne bo potekala tako pra« vočrtno ta enostavno. Mi vemo, da le vsako preganjanje rodilo mučenike, vemo pa tudi, da je pokazalo tudi nebroj onih listov, ki so odpadli nemudoma. Vzprlčo volne psihoze ta fantomov ruskega vzgleda sodimo celo, da je pri nas slednjih neprimerno več. Sine ira et studio, kot politični kronisti smo napisali ta razraotrivanja. Vlada pa, ki je nastopita tako radikalno pot, le prevzela s tem na sebe veliko odgovornost ta težko nalogo, poskrbeti za odpravo ta omlljenje razmer, ki so glavni vir komunistične bolezni. Ako bo vozila državni voz še naprej po blatu brezvestne korupcije, vsi bajoneti ta vsi kanoni ne bodo mogli preprečiti, da sl da nezadovoljstvo nasilnega duška ta uniči, kar hočejo današnji državniki ohraniti. OBNOVITEV PLOVBE PO DONAVI V ROMUNIJI. Bukarešta, 31. dec. (Izvirno poročilo.) Plovba po Donavi se Je obnovila. AGRARNA REFORMA V ROMUNIJI. Bukarešta, 31. dec. (Izvirno poročilo.) Današnji ministrski svet se je bavll z agrarno reformo v Romuniji. BLAGAJNE DUNAJSKE OBČINE — PRAZNE. Dunai 30. dec. (Izvirno poročilo.) Nameščencem mestne občine so sroročili. da se bodo plače za mesec iartuar izplačale v dveh obrokih, ir» sicer zaradi tesra. ker so predttirmza Božič izpraznili mestne blatmine. Nameščenci so na zborovanju snre-ieli resolucijo kier zahtevalo, nai žunan predloži izčrpno poročilo o tem vprašanim BORZNA IN TRŽNA POROČILA, 31. decembra. Valute in devize. C u r I h ; Berlin 9.10, New York 653, London 23.21, Pariz 39. Milan 22.90, Praga 7.40, Zagreb 4.10. Dunaj I.S7‘/a, avstrijsa žigosane krone 1.05. Dunaj: Jugoslovanski dinarji 1625— 1645, ameriški dolarji 654—658, francoski Iranki 3870-3910, švicarski franki 9950— 10.000, češkoslovaške krone 734—740, madžarske krone 113—115, Italijanske lire 2240 2260, nemške marke 901—907, poljske marke 89-96. Praga: Jugoslovanski dinarji 214, nemške marko 120.75; švicarski franki 1353.50, francoski Iranki 520.50, Italijanske lire 300, angleški funti 310, ameriški dolarji 87.50, avstrijsko žigosana krone 13, poljske , marke 11.50. stvar! K tem fantastom pa so se priključili vsi Prijateljem našega lista Poiasnili smo že. da smo vsled neznosne-draginje. naoiria ter visokih stroškov za tisk uDravo in uredništvo žalibo« orimorani zvišati ob novem letu naročnino. Obračamo se ponovno na nriiatelie našega lista, dr* to uvažuicio in nam ostaneio navzlic teinu zvesti. Uverieni smo tudi da so naši na-rr/nik; z nami vred nrenričani. da le »Jugoslaviia«. kot edini slovenski nadstrankarski list. nuino potrebna in da v oolni meri zasluži, da ga naši r.riiateJii ne zapustilo. List se nodraži za 10 kron na mesec in stane torai seda? 30 kron mesečno. To ie za današnie razmere še vedno mala vsota, ki ne dela nikomur resne oretrlavice in za katero moreš kupiti drucače samo Dar gum-bov a fe ih zavojevali reški letrionarii odhod volnih ladii iz reškega pristanišča. vrnitev orožia. municuc. vojnega materiiala itd., ki ie bilo vzeto italijanski armadi vsi legionarji. ki niso rojeni na Reki. moraio v petih dneh zapustiti Reko in vsi rosiki legionarji se moraio razorožiti. D’ An-nunzdo mora zapustiti Reko. ko odveže legionarje prisege. Rab in Krk moraio legionarji takoi zapustiti. Reška regenca bo tekom današnjega dne odgovorila. Odgovor bo. kakor se čuie. ugoden resrcnca bo ponesle spreiela z nekaterimi pridržki ki se tičeio načina izvršitve pogodbe. Človek in njegova leta. Stara legenda pripoveduje: Ko ie Stvarnik nebes in zemlie sedmi dan počival, ie poklical predse človeka in živali, da iim določi način in odmeri čas niihovega živlle-nia. Človeku ie delal: »TI si krall vseh živih bitii. tebi podarim raven in plemenit stas, datem tl dar miši .-eni a iti govorjenja. tebi nai bo vse podložno* otice v zraku, ribe v moriu In zverine na zemlil. Ti vladal nad vsemi živimi bitii. tvoia last so pridelki na »oliu in sadie na dreviu. Živel na boš na zemlii trideset let.« Človeku to ni bilo povšeči. zato ie iel ugovarjati: »Ako sem krali vseh živih bitii. kai mi notem pomaga vsa ta krasota, ki »o bom užival samo trideset let!« Tako ie ugovarial človek in gledal zavistno na živali, od katerih ie podaril mnogim mnogo daljše vi teme, nego n temu. Za človekom te prišel na vrsto osel. kateremu ie Večni dejal: »Ti boš mnogo trpel, nosil boš tovore in ‘padal boš pod udarci origanlača. Po-jfll se boš in stokal, itnel ne boš miru. hranil pa se boš s trniem in osatom. Nai ti ho živlienia oetdeset let!« Ubogi osel ie Dadel na kolena iti Urosil: »Dobri Stvarnik, ako mi bo Itolilco trpeti in prenašati v Zivlioniu toliko goria. če se bom moral samo | potiti in vzdihovati ter prenašati udarce, hraniti se na samo s trniem in osatom, čemu mi bo tako dolgo živltenie? Usmili se me. Gospod, pa mi prikrajšal živlienie za dvalset let!« Ko ie človek to slišal, ie planil k Stvarniku in ga orosil za teh dvaisei let katerim se ie osel odpovedal. DobrotlHvi Bog se ie nasmehnil in uslišal človekovo prošnjo. Za oslom ie prišel na vrsto pes. kateremu ie Bog deial: »Ti boš čuval hišo in imetie. orivezan boš na verigi, zalaial boš na vsako najmanjšo senco in glodal boš kosti. Na zemlii boš živel štirideset let!« Siromak pes te zacvilil in začel orositi Stvarnika: »Ker si mi podaril tako grenko živlienie. da moram čuvati samo hišo in imetie. glodati kosti in lalnti na sence, te orosim, da mi skrajšaš živlienie za dvajset let!« Človek, lakomen živlienia. ie koi pritekel do božiega orestola in zaprosil za teh dvalset let. ki 'rih oes ni hotel. Usmiljeni Stvarnik se ie nasmehnil in uslišal človekovo orošnlo. Na koncu ie prišla ua vrsto opica. Tej ie delal Gospod: »Ti boš sicer človeku podobna v obličju, toda boš gluoa in smerna hodila boS z uoog-. Razvoj dogodkov na Reki in Sušaku. Sušak, 30. dec, Šele sedaj ]e mogoče dobiti vsaj približno avtentično siliko dogodkov, ki so se te dni odigravali na Reki In Sušaku. Ker ie Sušak sam še vedno zasoden po italijanskih regularnih četah in ker vlada v narodu samem velika panika, nikakor ni bilo mogoče priti v stik s tamošnjim na-rdoni. Sedaj pa, ko so se strasU že nekoliko polegle, se doznavajo nastopne podrobnosti: Na Sv. večer ob 20.10 so se ogflasile po reših ulicah trobente airditov. To }c bilo jasno znamenje, da se začenja neka akcija, ker so isti trenotek bcrsaljerl, ki so bili zbrani ua sušaškem mostu, stekli h guvernerjevi palači. Kmailu potem je nastala silna eksplozija, ki je povzročila silno paniko med sušaškim prebivalstvom. Ljudje so bežali iz hiš na vse strani, napol oblečeni in pustili svoja stanovanja odprta. Vsa okna na hišah pri mostu so se vsled detonacije popolnoma razbila. Ko je zavladal mir, so se nekateri zopet vračali v svoja stanovanja. Okoli ene ponoči Je nastala druga eksplozija, ki je bila še močnejša od prve. Sedaj je začelo vse prebivalstvo bežati. Zmešnjavo je povečalo še to, da so karabinjerji po sušaških ulicah silili meščanstvo, naj beži čim hitreje, češ da bo sedaj pršlo najhujse. Res se je začelo malo časa po tem silno streljanje iz pušk in strojnic ter so sc od časa do časa Sirti tudi posamezni stroli topov, kar je trajalo vso noč. Drugo jutro so se ljudde vračali domov, karabinjerji pa so zaprli ulice In niso nikogar pustiii dalje, 'kakor do piramide. Okolu enajstih je pred reško luko priplul dreadnaught »Andrea Doria« v spremstvu štirih torepedovk ter je tam' ves čas križaril. O mraku se je od te eskadrile loči h ladja »Espero« in se podala D’ Annunziju. Pozneje ponoči je »Andrea Doria« pozval pobeglo križarko, naj se vrne, le-ta pa se pozivu ni hoteta odzvati. Nato je začel bombardement. Prvi hip sta bila oddana dva strela, ki sta udarila pri svetilniku v ogel baroške luke. Isti hip, ko sta padla ta dva strela, 9C je miUojalo pri »ve+ttniku sedem arditov, ki so kričali znani D’ An-nunzijev klic: »lija, cja alala!« Strel jih je v hipu pometel z zemlje. Potem sta padla zopet dva strela v barake ladjedelnice La-zzaros, kjer se je razvil tako silen dim, da sc Je vsa okolica zavila v temo. Končno sta bila izstreljena dva strela,' od katerih je eden zadel poveljniški most ladje »Es-pcron, ki se je nato poškodovana umaknila v notranjost luke. Sedaj je nastalo grmenje topov z Drenova, odkoder so streljali najbolj na Mol o Luugho in na mrežo, ki brani vliod v luko. To streljanje Je trajalo dve uri, večina strelov pa je padla v morje. Obenem so streljali s strojnicami od Zameta in Kastva. To je trajalo vso noe, dolker nista v nedeljo zjutraj dva strela zadela D’ An-nunzijeve palače in porušila sprednji veliki balkon na palači. En strel je zadel ribarnico in jo porušil. Pogled na Sušak je žalosten. Hiše v bližini Rečine so silno trpele vsled eksplozij. Tako jc palača Prve hrvatske štedioniee brez oken. Hudo so trpele hiše Kovačičeva, Stanko Mikuliceva, Mirko Udineleva, Smokve in Bakarfiičeva, kakor tudi vse manjše hiše, ki se nahajaj.) ob mostu, ravno tako tudi hiše onstran mostu, med njimi posebno bivša kavarna Delič. Na Sušaku samem je oplenjena sko-ro večina prodajalnlc, kakor tudi vsa privatna stanovanja v okolici Jelačičevega trga. Narod se je pomiril šele v ponedeljek, ko so karabinjerji izjavili, da Sušaka ne bodo bombardirali. nienim hrbtom in boš celemu svetu v zabavo. Tebi bodi šestdeset let živlienia!« Nesrečna ooicft se le zgrudila na kolena in zaprosila: »Dobri Stvarni. ako bom človeku samo podobna, sicer pa glupa in liudem samo v zabavo, skrajšaj mi živltenie za trideset let!« Ko ie človek slišal oaiico. le hitro priskočil k Bogu ter prosi} tudi za teh trideset let. Bog mu tih ie naklonil. In tako živi človek kot krali.vseh živih bitii prvih trideset človeških let brezbrižno in veselo. Od tridese-toga do petdesetega leta se mora truditi in mučiti ter prenašati skrbi in težke udarce usode. To so mu prinesla oslova leta. Ko preteče petdeseto leto. mora čuvati svoio hišo In sedeti na svolem imetiu in blagu, ne zaupa nikomur več, vsaka senca se mil zdi sumljiva, ter reži na vsakogar. ki sc mu skuša približati in komaj dobi kte kakšno kost. da Jo more glodati. To so oasia leta. Če živi nad sedemdeset let. postane otročii, hedi upognjenega hrbta in ie deci in celemu svetu v zasmeh. To so oplč-ia leta. Tako ie Bog človeka za niegovo isitnost kaznoval...' * '* '' w Razna poročila. Italijani za srbohrvaščino. Italijanska vlada namerava ustanoviti na vseučilišču v Padovi stolico za srbohrvatskl Jezik. Italijanski poslanik v Beogradu je v ta namen naprosil našega naučnega ministra za potrebna navodila. Delna demobilizacija na Ruskem. Z ozirom na potrebo industrije in poljedelstva glede delavskih sil bo ruska vlada odpustila poslednji letnik rdele armade. Število nemške armade. Po poročilu »Berliner Tageblatta« je dokončano zmanjšanje državne brambe na 100.000 mož. Ker pa še 10.000 mest ni popolnjc; h, znaša sedaj število bratnbe 90.000 inož. Novi spopadi na Irskem. Pri Middle-tonu v irski grofiji corški so sinfajnovci napadli policijsko patruljo. En redar je ubit, pet pa ranjenih. Bivši ameriški generalisimus proti daljnemu oboroževanju. Kakor se poroča iz Ne\v Yorka, sc je general Pershing izrazil v govoru energično, proti vojaškim in pomorskim pripravam Zedinjenih držav. Izrazil Je bojazen, da poslednja vojska ni služila za pouk. Nadaljevanje vojnih pri-prav bi upropastilo vse velesile, ki bi šle po tej nevarni poti. Nova vojna bi bila pogin svetovne civilizacije. Francoska vlada proti osemurnemu delavniku na kmetih. Iz Pariza javljajo: Ministrski predsednik je Izjavil, da je vlada proti temu, da bi se na kmetih uvedlo osemurno delo ter da so bila vladnim zastopnikom, k) se pošljejo na mednarodno delavsko konferenco, v tem zmislu dana navodila. Gospodarstvo. INDUSTRIJSKA KRIZA IN NEZAPOSLENOST. Padanie oen nekaterih vrst blaera predvsem tekstilnega DriDisuieio mnogi nastaiuioči nadnrodukciii. Vendar pa še danes nimamo nadnroduk-ciie. Celi svet še vedno trpi na po-manrkaniu živlienskih potrebščin. Ker so stroški oroizvaiania zelo visoki. lih velika večina konzumentov s svoiimi dohodki ne zmore, vsled česar se vsakdo kolikor mogoče omeli v nakupovanju tudi sicer potrebnih predmetov. To povzroča zastoi oro-dukciie in kooičente blaera. Ni torej pričakovati, da bi se slučaino padajte cen nekaterih predmetov rtada-llevalo v znameniti zboljšanja produkcijskih razmer. Res ie da ie edino prevelika draginia povzročila gori omenieno stanie. Posledica tega sta-nia 'e Da na drugi strani brezposelnost ki v državah, katere mnogo produciralo in izvažaio. zavzema velike dimenzije. Navaiamo sledeče podatke: Francija: Nove predilnice odpuščalo svoje osobie. istotako tovarne za obuvalo. V Seinskem deoarte-mentu ie v avtomobilski industriji nezaposlenih 40%. v knjigarskl 50% in usniarski 70% delavcev. It ali la: Število brezposelnih narašča zlasti radi težkoč Dri izseljevanju. Preišnia leta se ie izseljevalo samo iz Benečijo do 100.000 delavcev v centralno Evropo, kier so našli zadostnega zaslužka. Zdai ie to drugače. Istotako ie otežkočeno.izseljevanje v Ameriko. Nemčiia: 1. septembra ie §te-la Nemčiia okrog 420.000 brezposelnih. v prvi vrsti na Saksonskem, v Hamburgu in Berlinu. Vsled brezposelnosti trpi zlasti saksonsko prebivalstvo. Meseca iuliia se ie naštelo 1,118.912 delavcev, ki so iskali dela, vendar tudi to število ne daie prave slike, ker sc mnogi brezposelni delavci snloh ne priiavliaio. ker si sami išceio dela. Avstrija: Delavni čas se ie moral zelo skrajšati v kovinski industriji. kier se dela no 20 ur na teden. Kliub tel omejitvi dela brezposelnost . raste. Belgiia: Industrija čokolade, keksov, mila. obuvala in oblek zelo trni vsled slabega razpečavanja bla-2a ki se ne more nikamor prodati. Vsled tega se obrati ometuieio v svo-lem delu. V kolikor se niso obrati zaprli. se te moral delavni čas orecel skrajšati. V industriji obuval se po dva dni na teden ne dela. A n k l i l a: Nc elede na rudarsko stavko, vsled katere te bilo mnogo delavcev več časa brez posla in katera stavka ie končala s tem. da so bile rudarlem dnevnice zvišane proti obvezi z niihove strani, da bodo_več producirali, vlada na Angleškem tudi v drugih strokah taka brezposelnost, da so župani mnogih industrijskih kraiev iziavili da ne 'amčiio za vzdrževanje miru in reda. ako se ne ukrenelo takoi potrebni koraki za odpravo brezposelnosti. Švica: Brezposelnost tudi v bvici dosledno narašča. Kriza v ve-zeninski in urarski industriji se ie poostrila. Mnogi obrati urarske industrije delalo komai po tri dni na teden. Ttjdi v tekstilni industriji ter v industriji obuval in papiria ni zadosti naročil. Podobno le z vsemi ostalimi industrijskimi panogami. Kakor sc splošno sodi, pa ta kriza še ni dosegla vrhunca. Seveda ima velik upliv pri tem visoko stanie švicarske valute, ki onemogočuie izvoz v dežele z slabšo valuto, ki bi bile sicer dobre odjemalke za švicarske industrijske izdelke. j švedska: V tekstilni industriji Lin jv: ladjedelnicah' Je dedo ometeno. vi Sedai mora tudi kovinska industrija računati z omejitvami v obratu. Holandija: Tudi v tei državi breznoselnost narašča. V Amsterdamu ie bilo maia leta 1919. 11.3% v maiu leta 1920. pa 16.7% brezposelnih. Breznoselnost pa še stalno narašča. Zlasti v diiamantni industriii ie tu oa tam že 65% nezaposlenih. Podobne razmere vladalo tudi v drugih državah, zlasti v Ameriki in na Japonskem. + -t-Prodaja sladkorja iz domačih tv tirnic. Mlnstrstvo za prehrano in obnovo dežel objavlja, da je z odločbo z dne 18. decembra 1920, št. J-16.161, dovolilo sladkornim tovarnam v Osjeku, Novem Vrba-su, Crvenki, Ve1. Bečkereku Jn Polmo-noštru, da smejo brez posebne dovolitve imenovanega ministrstva predati sladko? trgovcem, in sicer vsaka tovarna do 100 tisoč kg. Posamezni trgovec ne more dobiti več kakor 500 kg sladkorja in je dolžan ga prodajati porabnikom kvečemu za 4 K draže od tovarniške prodajne cene. Pri nakupu sladkorja se morajo trgovci Izkazati s potrdilom, da so zadostili davčni dolžnosti v prošlem letu. + Kriza v naši industriji, Kranjskh Industrijska družba je morala odpustiti 800 delavcev. Tudi v jeklarni v Ravnah pri Ouštanlu so odpustili 200 delavcev. To so slabe prikazni za novo leto. + Železniške delavnice. Vlada jc dovolila »Podonavskemu parobrodnemu društvu« kredit 14 milijonov kron, da zgradi ddavnlcc za zgradbo novih In popravljanje starih železniških vagonov. Podrobnosti o pogodbi niso znane. Bilo pa bi vsekakor potrebno, da bi vlada objavila pogodbo, ki jo je sklenila s to družbo. Vsa^ ka modema železniška uprava stremi za tem, da zgradi lastne železniške delavnice/ Tako jo imela lastne delavnice bivša avstrijska državna železnica, imela jih ie madžarska in jih ima tudi južna železnica. Pojasnilo bi bilo tembolj potrebno, kor jc v trgovskih krogih znano, da jc stavila svojčas vladi tozadevno precej ugodno po< nudbo neka bavarska družba, a ie vlada ponudbo odklonila. + Mohamedanska tvornica papirnatih vrečic v Sarajevu. V Sarajevu se jc ustanovila tvornica papirnatih vrečic za žen« ske mohamedanskega veroizpovedanla. Mo< hamedanska vera zabranjuje namreč ženskam mnogokatera dela. Ker pa je sedaj velika draginja, malo zaslužka in malo denarja, so morali poiskati način, kako pri« praviti tudi mohamedansko ženstvo do posla. Ravno vsled tega namena se je ne* davno ustanovila v Sarajevu tudi tvornica /,a perilo. + Vlaki in stroji za železniško prog« Split - Knin - šlbonik so pripravljeni, da takoj stopijo v promet, čim odidejo Italijani. + Sijajen uspeh rudarskega sporazuma na Angleškem. Iz Londona poročalo: Sodelovanje lastnikov premogovnikov za povečano pridobivanje premoga je imelo presenetljiv uspeli. Po izkazu zadnjega tedna se je nakopalo za 100.000 ton več ■premoga, kakor prejšnji teden. Povprečno se 5e pridobilo, odkar se je začelo delo, na teden 5,200.000 ton, kar bi znašalo na leto 260 milijonov ton. Razen žc dovoljenih' dveh šilingov bodo delavci vsled tega uspeha dobivali še 18 pencev dnevno. — Sistem premij za povečano produkcijo se je obnesel torej na Angleškem nepričakovano dobro. Zakaj bi ga ne uvedli tudi pri nas? Saj mi povečanje produkcije ravno tafo' krvavo potrebujemo ali pa §e kako' Angleži. + Izvoz tobaka je bolgarska vlada reducirala na polovico. + Tržaška borza V 29. p. m.: Nežigosan* taone.4.7' uvs-rijske krone ravnotako, CoM«; - . dinarji 75—7«, marke 40, dolarji ?x.-u, irancoski frajik: 173, švicarski franki 44S—4*18, funti 103.50, zlati funti 117. Jadranska banka je not ir a! :i 390 lir. Dnevne vesti. —< Poročevalcem, dopisnikom in vsem drugim sotrudnikom »Tuuosla- vlie«. ki so nas v minulem letu tako požrtvovalno podpirali, se naiiskre-neie zahvaliuieino za niiliov trud. Vrled tehničnih ovir. zlasti skraine-cra Donianikatiia uaniria. nismo mogli , vsem ustreči kakor bi radi. Prosimo vse prizadete, da nam blagovolino ompste. Potrudili se bomo. da v bodoče te nedostatke odpravimo kolikor se bo le dalo. Upamo, da nam ostanejo zvesti vsi naši sotrudnikl tudi v bodoče. Niim vsem želimo prav srečno in veselo novo leto. _ Uredništvo ».Jugoslavije«. — Skorai neverjetno. Ministrstvo prosvete ie z uredbo št. 3726 prepovedalo šolam Caklovičev zemljevid S. Ii. S. baie samo zatesradeli. ker ima za našo zaoadno mcio začrtano Wilsonovo črto ter ie tudi mesto Zader označeno kot jugoslovansko. V italijanskih šolah na imaio zemlievide na katerih ie skorai cela Jngoslaviia označena kot neodreše-na zemlia. ker so io nekdai imeli Rimljani. Še boli neumevna ie bila prepoved našega poverjeništva, da se na dan narodnega praznika dne 1. decembra ni smelo Pobirati v šolah za »Jugoslovansko Matico«. Kako naj naše učitelistvo pri takih naeobčni. kih vzeaia mladino v narodnem duhu ? — Mažaronsko učiteljstvo v Prekmurju še vedno ni položilo izpita iz slovenščine ter tudi rok še ni določen, do kedai mora to storiti. V jeseni ie bil v škofovih zavodih v Šent Vidu sicer nekak tečai za slovenščino. toda irčesar se ni zvedelo s kakšnim uspehom se ie končal. Vsekakor pa taki neobvezni tečaji ne smeio nadomestovati izpitov. — Po toči zvonilo. Deželna vlada v Uubliani se ie vendarle ojunačila ter poslala v Beograd energičen poziv. da se nai vendar že premesti iz Dol. Lendave podpolkovnik Lukič ker uvania tam strahovite reči: pleni avtomobile šikanira prebivalstvo itd. O »delovaniu« g. Lukiča so slov. časopisi po letu in leseni letos poročali, na vlado in voiaške oblasti ie leževalo pritožb in sledniič ie deželna vlada v Liubliani vzela pritožbe v oretres ter ie oredvčerai poslala obširen referat v Beograd s orošnio. da '■e nai Lukič odstrani s Prekmurja. Hvale vredna ie skrb deželne vlade v Liubliani za blagor Prekmurcev, ampak oo toči zvoniti bi ne bilo treba. kaiti sloviti podpolkovnik Lukič ie bil premeščen že začetkom novembra t. i. skorai že pred 2 mesecema. — Nove poštne znamke orideio v promet v prvi polovici meseca ianu-aria. Nove poštne znamke so bile izdelane kakor znano, v Ameriki. Do-sodanie znamke se bodo uoorabliale noleg novih samo še do L aprila. — Okraino sodišče v Prevaljah, ki se ie nedavno na novo ustanovilo, se te podredilo okrožnemu sodišču v Mariboru. — Nova notarska mesta se ustanovijo v Prevaljah. Murski Soboti in v Dolnii Lendavi. -- Nove poštne postajo. V doslei okupiranih kraiih Dalmacije in otokov se bo v naikrajšem česu otvorilo 97 novih ooštuo-brzoiavnih postal. — Promoviral ie za doktorja prava na dunajskem vseučilišču g. Karel Birsa iz Gorice. — Poročil se ie g. dr. Rudolf pl. Andreika. vladni svetnik v predsedstvu deželne vlade, z gdč. Miciko Tavčarjevo iz Selce nad Škofjo Loko. Obilo sreče! — Umrl ie v Gorici g. prof. Alfred Coronini-Cronberg, svojčas goriški deželni in državni poslanec. Pokojnik ie storil mnogo za goriške Slovence. Bil ie odbornik svodečasnega političnega društva »Sloga« in bil med soustanovitelji Ccntr. posojilnice. Umrl ie 12. decembra n.a srčni kani. Pokopan ie v družinski rakvi v Gorici. — Omejitev žel. prometa. V soboto, dne 1. januarja in v nedeljo dne 2. Januarja izostanejo nastopni osebni vlaki: Na prosi Zagreb - Zldamnost osebna vlaka St. 523 in 522; osebni vlak št. 523 odhaja Sz Zid. mosta ob 5.15 in pride v Zagreb ob 7.32. Osebni vlak št. 522 odhaja iz Zagreba ob 12.55 in prihaja v Zidanmost ob 15.39. Na progi. Magreb - SJsak Izostaneta vlaka St. 514 in 515. Vlak št. 514 odhaja iz Siska ob 5.54 In prihaja v Zagreb ob 7.10, vlak št. 515 odhaja iz Zagreba ob 17.15 in prihaja v Stsak ob 19.28. — Modernizirana šolska mladina. Za srednje šole In učiteljišča je izšel nov disciplinarni red, ki dovoljuje dijakom brez ozra na starost in razred obisk gostiln in kajenja povsod, razun v Šolskih prostor iti. Take svobode ne more odobravati noben trcznomlslcči človek, najmanj pa stariši. Sicer pa je tak disciplinarni red tudi v očtneni nasprotju z narcdbaini poverjeništva za socijalno skrbstvo, ki prepoveduje točenje in prodajo alkoholnih pijač mladini izpod 18. leta. — Kočevska posojilnica, ki je svoje dni provzročila v zvezi z Agro-Merkurjem toliko prahu v slovenski javnosti, je te dni po približno desetletni likvidaciji mirno v. gospodu zaspala. Izredn občni zbor, ki se je vršil pred nekaj tedni, je konštatiral, da je vse plačano, na kar se je sklenilo izbrl-stai jo iz zadružnega registra, kar se je te dni tudi zgodilo kot je razvidno iz Uradnega lista št. 148. Nazaj ne dobi nihče nič, kar je pa kdo plačal, je plačal. S tem je ukinjeno raz kočev-ke slovenske posestnike težko .tremo. Naj bi kočevsko Slovenstvo, kii nujno rabi las‘ne finančne koncentracije, imelo pni prihodnjem svojem zavodu: več sreče I — Novoletni dar oslepelim vojakom. V počaščenje spomina gosp. Ivana Beliča je nabralo v njegovi gostilni pri št. 6 omizje njegovih prijateljev 600 K kot novoletni dar oslepelim vojakom. Denar se le izročil svojemu namenu. — Svoio mater umoril. V Št. Vidu nad Liubliano ie Dredvčeraišniim znano vdovo-mesarico Fran in Cir-manovo. ki ie imcJa svoio mesnico v Koilvoii! v Liubliani. z bajonetom zaklal nlen naimlaiši sin. ki ie Dri v.ota-kih. Baie ie sina privedlo do zločina, ker se ie hotela mati zonet ooročiti. vendar se še ne ve za nravi vzrok groznemu zločinu. — Dva otroka sta zgorela Marjana Osredkar iz Bodovellske grape nri Škofji Loki ie nedavno šla na se-iem v Škofjo Loko. V koči ie pustila pri zaklenienih vratih eno leto starega Iyana in 31etno Loiztko. Iz neznanega vzroka ie nastal ogenj, ki ie batto upelil. Brata Jakob in Matevž Sndmknr s hriba Sv. Petra sta opazila požar in oritekla na pomoč. Iz sobe sta slišala zdihovanic otrok, a ker so bila vrata zaklenjena, nista mogla pravočasno v hišo. Osianke zgorelih truoel so potegnili orožniki iz baite in lih odnesli v škofjeloško mrtvašnico. Nesrečni materi ie poleg ničnih otrok zgorelo tudi celo nično imetie. — Tatvina v cerkvi. V noči 26. m. m. je neznani tat prišel na kor cerkve sv. Urha pri Vel. Blokah, odrezat vrv zvona ter se spustil po vrvi v cerkev, kjer je pokradel sledeče stvari: 2 velika oltarna prta vredna 1900 K in 2 mala vredna 500 K; nadalje le razbil dva nabiralnika ter odnesel za približno 200 K bankovcev po 10 in 20 K. — Uboj. V Velikih Vodenicah pri Kostanjevici Je neki Jos. Gorišek ubil 30 letnega Ant. Grubarja zaradi ženske. Ljubljana. — Kaj sc zgodi z ljubljanskih mestnim drobižem? Kolikor nam je znano, ima 20 vinarski drobiž, ki ga je izdala mestna občina ljubljanska, veljavo le do konca t. 1. Podaljšanje veljave ni bilo dosedaj razglašeno. Ali se bo veljavnost kar natihoma ustavila? Za mestno občino bi bilo to vse, kakor lepe konisti, a tudi občinstvo se ne bo jokalo za par izgubljenimi lističi. Na ta način doseženi prebitek bi prišel občini zelo prav, — Novo stanovanjsko naredbo izda naša deželna vlada na inicijatlvo poverjeništva za socijalno skrbstvo. Radovedni smo, kako se bo izvršil ta čudež, ne da bi bilo treba graditi novih stanovanj. »Klub- Soča« naznanja, da se sestajajo odslej Primorci v gostilni pri »Zlatorogu«, Gosposka ulica. V soboto dne 8. Januarja 1921 predavanje g. Saše Železnikarja o Rusiji in Sibiriji. k — Važen sestanek vseh tobačnih trafikantov se vrši v torek dne 4. januarja 1921 ob 7.,uri zvečor pri »Zlati ribi«, Stritarjeva ulica 7. k — Godba Dravske divizije priredi dne 17. t. m. svoj drugi simfonični koncert, k ■— Veliko predpustno veselico priredijo magistratni nižji uslužbenci dne 8. januarja 1921 ob pol 8. zvečer v vseh zgorujh prostorih Narodm-ga doma. K obilni udeležbi vabi vese. .ii odbor. k — Samomor. Mizarski pomočnik Mih. Kogoj pri tvrdki Iv. Bonač v Ljubljani se je predvčerajšnjem obesil v tovarni. Vzrok ni znan. — Nepoštena prodajalka. M. C. je bila zaposlena v neki ljubljanski trgovini, kjer io pokradla raznega blaga za 10.000 K. Nakradeno blago sta prodajala strankam njen 19 letni brat ter neki 16 letni J. V. Policija je izsledila večino ukradenega in že prodanega blaga. Zadeva je izročena deželnemu sodišču, a prizadete osebe so na svobodi. — Družba nevarnih vlomilcev prijeta. Ljubljanska kriminalna policija, ki nadzoruje tujce, jo prijcia te dni v Kolodvorski idici tri nevarne vlomilce, namreč 24 letnega Jos. Lebana iz zasedenega ozemlja, ki je leta 1918 pobegnil.v Celju iz preiskovalnega zapora, v katorem so ga Imeli zaradi vloma v neko celjsko trgovino: 34 letnega Ant. Cvetrešnika iz Svetine, ki je bil tudi v preiskavi zaradi tatvine, a je eskortl pobegnil; 21 letnega Fr. Goršeta iz Griž pri Celju, ki je bil šele oktobra izpuščen iz zaporov. Ta čedna družba se ie hotela drugo jutro odpeljati v Kamnik, da izvrši v neko večjo gostilno vlom, nakradeno obleko in perilo pa odnese v Zagreb. Za njihov načrt pa je pravočasno zvedela kriminalna policija. Poglavar je bil Cvet-rešnik, ki se je izdajal za Fr. Kcrinelja Iz Pečulia ter je 1>H že 16 krat kaznovan zaradi tatvin. — — Pozabljena denarnica. Dobro nagrado onemu, kateri mi vrne mojo dne 30. decembra popoldne pozabljeno črno usnjato listnico z vsebino več važnih dokumentov, kateri so označeni z mojim polnim naslovom In nekaj tisočakov. Anton Klun, Ljubljana, Dalmatinova ul, K Maribor. Kirurg dr. Černič In ginekolog dr. B. Ipavic sta dobila oblastveno dovoljeno za otvoritev sanhtorija v Mariboru. Sanatorij bo na razpolago mariborskim zdravnikom za zdravljenje pacijentov. Sanatorij bo v Maistrovi ulici št. 19 ter bo opremljen z vsemi modernimi zdravniškimi sredstvi. Na smrt na vošalih je obsodila mariborska porota v zadnjem slučaju, ki se Je obravnaval v tem porotnem zasedanju, Ano Trančer. Imenovana je umorila svojega moža doma v Št. liju v Slov. Goricah. Celje. Mestno gledališče v Celju. V četrtek 30. dec. se je v našem mestnem gledališču predstavljala tridejanska veseloigra »Težke ribe«, katero je spisal poljski pisatelj Balucki. Prireditev te igre je posetnikom gledališča nudila zopet mnogo In krasne zabavo. Tudi igralci so, kakor vedno, tudi tokrat svoje vloge dobro pogoditi. V nedeljo zvečer ob 19 in pol se Igra ponovi. Nov odvetnik v Celju je g. dr. Milko Hrašovec. Koze so se pojavile v Košnid v celjski okolici. Bila sta že dva smrtna slučaja. Opustitev Zvezne trgovine v Prešernovi ulici sta sklenila njena lastnika gg. Goričar & Leskovšek. Združila bosta to trgovino s papirjem s centralo na Kralja Petra cesti v hiši hotela »Beli vol«. Trgovino bosta znatno povečala. • Umrl Je v celjski bolnici g. Mihael Ko-račin, uradnik v pokoju. Gradnjo tvornlce »Cina!« je celjski mestni urad ustavil tukajšnjemu trgovcu Kirbišu, ker se Isti ni hotel pokoriti predpisom stavbnega načrta. Poskusen samomor. Zastrupiti se Je hotel tukajšnji trgovski sotrudnik E. Petrovič, nastavljen pri tvrdki Urch. Spravili so ga še pravočasno v bolnišnico. Vzrok je baje ljubezen. Primorje. Kje bo šla meja na Notranjskem? Pia- nlnski knez V/indischgriiz dela baje pri Italijanih na vse kriplje na to, da sc popravi mejna črta pri Planini v toliko, da pride pod Italijo tudi njegova graščina, ki je dozdaj prisojena nam. Splošno sc že govori, da je ta svoj namen dosegel in da ne bo šla meja več pri Ravbarkotnandl tostran Postojne, temveč tik za Rakekom, Planina da bo pa baje razkosana. To tudi splošno znači sumljivo laško cincanje, da res ni še uresničena njihova brezmejna požrešnost. Mi pa bomo seveda zopet molče zmajevali z ramami in stiskali zobe, ko nam bo prevzvišeni »firšt« Iz Planine kazal fige. Kako sc je preživljal D’ Amitinzlo na Reki. V Št. Petru na Krasu je stal pred nekaj tedni poln vlak amerikanske moke, namenjene za Nemško Avstrijo. Naenkrat so bili vozovi prelepljeni z novimi lističi z namembno postajo Reka hi vlak je bil odpravljen nato brez najmanjših pridržkov in ovir — na Reko. — Seveda je bila uvedena nekaj dni potem »stroga« preiskava, ki pa ni izsledila nobenega krivca. — Skozi Št. Peter Je izginil na Reko tudi marsikateri vagon, ki Je bil ves zapečaten in na katerem je bilo označeno različno navadno blago, notri je pa čepelo po petnajst laškili oficirjev in vojakov — D’ Aiuuuizt-jevih dobrovoljccv — in mnnicije. LJUBLJANSKI TRG. Med prazniki je bil trg živahen. Cene mesa so ostale na prejšnji višini, samo slanina sc je nekoliko pocenila. Na debelo sc kupuje po 48 K kg. Goveji mesarji zahtevajo z največjim povdarkom podražcnjc govejega mesa za 4 K pri kg ter sc opirajo na dejstvo, da so surove kože padle od 50 na 34 K kg ter loj od 26 na 18 K, to znači izgubo 890 do 1200 K pri enem volu. Tcnm nasproti pa so pričele padati cene živi teži in ie pričakovati v najkrajšem času zjednačonja. Opozarja sc interesente, da ne bo dovoljena nlkak« podražitev govejega mesa, ker bi se s tem samo zajezilo padanje cen živi teži ter celoten kon-zum občutno oškodovalo. — Sadni trg Je dobro založen. Južno sadje se ie pojavilo v obilnejši mrei po naslednik cenah: ro-Žf6f 20 K kg. ftee 24 do 26 K. datelini 40 K. maudclni 96 K, kostanj maroni 16 K, orehi celi 16 do 18 K, luščeni 60 K, limone 1 do 2 K kos, pomaranče 1.50 do 4 K kos, mandarine 2 K kos. — Zelenjava je omejena na trgu na najnujnejše predmete, vse špe-cijalitete primanjkujejo popolnoma. .— Jajca so se zopet pojavila na trgu v zadostni množini; plačujejo sc 3.50 do 4 I( kos. — Mleka je zopet v Ljubljani dovolj, kvaliteta je pa slaba. — Špecerijsko blago stoji na prejšnjih cenah. Java sladkor stane 54 K kg, sladkor v kockah 64 K. Moka v nadrobni prodaji: št. 0 18 K kg, muka za kuho 16.50 K, bela krušna moka 14.50, koruzna moka 7 K, koruzni zdrob 8 K, pšenični zdrob 18 K. Naš novi roman. »Kraljev vitez« bo v februarju zaključil serijo svojih napetih doživljajev. Naši či»» v’ v-\_________________________ Drobiž. * Nenavaden zakonski par. V Lond n nu se je zgodil pred kratkim slučaj, da sta bila obsojena pred sodiščem radi Incesta brat in sestra, ki sta živela poročena že od leta 1905. Iz tega zakona se je rodila 9 otrok, od katerih jih je 6 umrlo, a sedmi je duševno zaostal. Zanimivo je, da incest v Angliji do leta 1908. ni bil kazniv. Šele omenjenega leta je bila odrejena visoka kaz^u za take slučaje. Omenjena brat ut sestra sta pred sodiščem trdila, da nista vedela, da je njihov čin kazniv. Nihče iti ni na to opozoril, dasiravno je cela rodbina vedela za to. Pred angleškim sodiščem se te vrste kazni slučaji obravnavajo tajno. Tako tudi v tem slučaju ne vemo za njujina imena. Trnife na revmatizmu in tdhtičnih bolečinah? Vdnintenie s pravim Fel-lerievim Flza-fluidom ie takorekoč dobrodelno! 6 dvoinatih ali 2 veliki špcciialni steklenici 42 K. Državna trošarina Dosebel. Rabite milo - odvajajoče sredstvo? Fellerieve prave Elza-krctt-liice izvršuieio svoio dolžnost! — 6 škatliic 18 K. — žasrorski sok zoper kašelijn prsne bolečine 1 steklenica 9 K. Želodec okrepčuioča švedska tintura 1 steklenica 20 K. — Omot in nošlnina posebei a naice-neie. Eueen V. Feller. Stubica donja. Elsa tre 252, Hrvatska. E. Mali oglasi. Proda se: KOMPLETNA KINO OPRAVA z vsemi stroji, zapornimi sede.::, klavirjem itd. se takoj proda. Pojasnila daie g. Fr< Schantcl, Mestni trg 18. 2538 STAVBIŠČA tu prodaj. Potrebna pojasnita v upravi »Jugoslavije«, * 2318 POZORI PEKLI POZORI Odda se dobroidoča pekarija v zelo pro« mohiciu tmiustrtjsKcm kraju blizu 3 rud« nikov, Franc Grebenc, posestnik, Trbov« be I. 2531 TROOVINA IN DELAVNICA s kemičnimi izdelki s celo zalogo na nai« prometnejšem kraju v Mariboru se takoj proda. Poizve se pri realitetni pisarni »HavHk« Maribor, Slovenska ulica 6 Telf-132 (priložiti znamko). 2533 LEPA ENONADSTROPNA HIŠA na vogalu z velikim vrtom, kateri sc lahki vporabl kot stavbišče, na desnem bregu Dravo v Mariboru, 5 minut od državnega mesta je na prodaj. Kje pove upravništva tega lista. TRAFIKE POZORI Zopet se dobijo krasne ljubljanske razgled« nlce z narodno nošo in druge pri L. Pc-vtrlek, Ljubljana, Zklovska ulica 4. 2336 JEDILNA SOBA ter spalna soba za eno osebo se radi preselitve po ceni proda. Poizve se v upravni« štvu, 2537 PRODA SE popolnoma nov, nerabljen pisalni strol znamke »The Conrler«, vpraša in ugleda se v upravi »Jugoslavije«. 2461 2ITNO KAVO IN FINO MARMELADO pouuja d. d. Triglav tovarna hranil v šumel pri Kamniku. Istotam sc kupi tozadevne surovine. Kupi se: KNJIGE PLATEN’SCHE IIE1LKUNDE IN LEPO UREJEN HERBARIJ Pismene ponudbe pod šifro »Knjige-. Na upravo Jugoslavije. 254C Službe: PERFEKTNO STROJEPISKO, ki piše po diktatu In izvežbanega korek« torja se sprejme. Javiti sc je v upravi »Jugoslavije«. 2539 Razno: 2000 K NAGRADE dam tistemu, ki ml preskrbi stanovanje t-1 ali 2 sobama fn kuhinjo, bodisi v mestu ali v bližnji okolici. Cenjene ponudbe pro« sim pod št. 2520 na upravo »Jugoslavije«. BOLJŠA IZLETNA GOŠTILNA blizu Ljubljane se odda takoj v najem alf na račun. Kje pove uprava Jugoslavije. 2526 IZDELUJEM ČEVLJE, katere bt potem večjo množino oddajal n? mesec. Se priporočam Franc Šifrer, čevljarski mojster. Škofja Loka. 2539 KRASNO STANOVANJE v Celju se zamenja za enako v Ljubljani, 3 soba št. A. Naslov v upravi Jugoslavije. 2533 LOKAL NA PROMETNEM KRAJU se odda. Naslov pove uprava Jugoslavije v Mariboru. 2535 MLAD URADNIK išče posteljo na posodo proti dobremu odplačilu. Stanovaujc že ima. Cenjene pomrd-, . be na upravo. Jugo.slavijej.ppd št, 2516. Srečno in veselo novo leto : : 1921 : : žele sledeče tvrdke svojim cenjenim odjemalcem v Celju: Janko Bovha trgovina z papirjem Kralja Petra cesta 31. Stefan Ferdut urar Deeko^ trg 3. A. Ermenc trgovina s špecerijo Kralja Petra cesta 22. Alojzij Drofenik »pri Solncu* Glavni trg. Drogerija „Sanitas“. Franc Brigaj urar Glavni trg 14. lajsaionvuN&mtuvaMutKTUb-An Vsem svojim c. odjemalcem želi srečno in veselo novo leto Ff. Lavtižar mesar in prekajevalo« Ljubljana, Sv. Petra c. 83. Predno se preskrbite z obuvalom oglejte si veliko zalogo čevljev pri tvr«Ki . Ant. Krisper, Mestni trg katera Vam »udi vse vrste in najboljše kakovosti po zelo nizkih cenah. Krotinsafer - ©©Bgrs«. Edina knjiga v slovenskem jeziku. Zelo važno za trgovce, obrtnike, tovarnarje, uradnike i. t. d. K Dobiva se v vseh knjigarnah in v knjigarni HEINZ V MARIBORU, Gosposka ul. Cena 14 K, s povzetjem 19 K. r-immrejtit-iiavn Karol Pajk manufakturna in modna trg. Kranjc Franc brivec Glavni trg. Janko Božič trgovina z špecerijo in in dež. pridelki. Veselo is sieiiio uova leto želi vsem svojim c. gostom Št Mikolič A. STADLER & V. TRATNIKI Ol Ljubljana, Sv. Petra cesta 25 (vhod skozi vežo). M trgovina z galanterijskim bla- j§ gom na debelo in drobno. -i Različna mila in druge toaletne potrebščine, gr :: Mizarski klej (lim) vedno v zalogi. :: 3 | Najnižje cene. Postrežba točna. M- H Dospela je velika pošiljatev raznih gum-gož ffip ® bov, igel, modnih stvari, vezenin, finih S2 ®gj- «63 a w žlic, rinčic za čevlje, zapon, toaletnih stvari, čevljarskih potrebščin in orodja itd. — Za obilen obisk se priporoča tvrdka JOS. PETELJNC, Ljubljana, Sv. Petra nasip 7. Nnjniijc ccnc na tlrolmo in na dcltelo! Kavarna „Central « Ljubljana. Julija Kudisz mauifakturna trg. Marija Kladnik-Borovič trg. šivalnih strojev in koles Kralja Petra cesta 33. Strihnin ima v zalogi drogerija A. KANC, Ljubljana, ŽidoTttkn aliea 1. Priporočam se slav. občinstvu za vsa v mizarsko stroko spadajoča dela, katera bodem izvršil v najboljšo zadovoljnost naročnikov po najnižjih cenah. ANTON NUDL, MARIBOR, Pod mostom št. 2. tik Magdalen6kc cerkve. los. Stopar 1467 mamtfa^urna trgovina KJuhBisna, Dunajska cesta štev 5. mmmmmmmmmmmmmmmmmmmmmskmm vv« Vegetabilije sve vrsti i sve količine kapnic i prodaj« ,Pii»rina*. pharmaceutisehe Werkc Liptovsky-Sv. Mikulaš (Slovauka.) z 2 — 3 tisoč johov zemlje, eventuelno meblovano, — v Sloveniji, — so takoj kupi. Le resne ponudbe z natančnim opisom, tudi od posredovalcev na kom. posredovalnico „Rapid“, Gosposka ulica štev. 28. Maribor. Ma. Dečko špecerija in kolonijala, trg. z dež. pridelki. Franc Zangger kleparstvo. Franc Tašker Frece & Plahuta spec. trg. Dražba. V državni žrebcarni na Selu pri Ljubljani se bode oddajal dl januarja 10X1 dražbenim Usnjarska Ion Eaii Pollak v Liljaoi izdeluje zopet priznano najboljSa usnjata gonilna Jermena za vsakovrstne stroje in pogone kože za prevleko mobili^ fipecijalnega stroja in najokusnejših vzorcev. J « a « e » c ■o a SJ « S X e o 'X F. BRUHAT LJUBLJANA Manufaktura in tkanine. Mastni trs 25. kon s’ i gnoj za leto 1921. Interesenti* naj se zglase navedenega dne ob 10. uri dop. v državni žreb&trni. Natančnejša določila glede oddaje oziroma prevzetna gnoja se bodo razglasila istega dne na licu mesta. £■■££ Baterije Nowo ustanovljeni umetniški zavod za litografijo 3 Selo pri Ljubljani, 28. dec. 1920. Vodstvo državne Marne. na drobno in debelo, karbidne STCtilliC in knrbitl priporoča Ign. Vok, Ljubljana Sotina ulica At. 7. ADDDODGDDDfiOnCiODDDDODDDO Gradbeno podjetje ing. Duklč in drug Ljubljana, Resljeva cesta 9. v premeru po 4/4 in 5/4 cole oddaja Bj SC priporoča za vsa V to mnogo pod dnevno ceno, tvrdka j | gtroko spadajoča dela. J. Itazborčck, Šmartno pri Litiji. Vodovodne cevi CEMAZAR & DRUG Cesta na južno železnico „na Friškovcu* v Ljubljani, je pričel z obratom ter so priporoča za naročila vseli v to stroko spadajočih del, kakor: eno ali večbarvne iimet letake, etikete, napise za pisma, bančne papirje, zemljevide, avtoprnfije, note i. t. d. j|$jj Novo! svetSofcme kopMe Novo! Ekiport. Čevlji! Ekspert. Ivdor si želi nabaviti pristnega in znanega Haložana Otvoritveno naznanilo. Slavnemu občinstvu naznanjam, da sein otvoril lini mm io ilui i vsili vrst kakor bakanče in kamaSne na veliko (debelo). .Razpošilja tvrdka Aleksander Oblat, Sv. Petra r. 26, Ljubljana i naj se blagovoli poslužiti tvrdke: Prta halolka trgovina i vinom ANTE KORENJAK (n drug pri ter prevzemam vsa naročila za vse tu in inozemske časopise oo jako ugodnih cenah. Leopold Majntirigar Ljubljana - Zg. Šiška 89. Sv. Barbari v Halozah. Naznanilo. Slavnemu občinstvu vljudno naznanjam, da sem otvoril staroznano gostilno „pri lovskem domu“ v Krčevini št. 70 pri Mariboru v bližini treh ribnikov. Točil bom vedno le prvovrstna domača vina In pivo. — Skrbel bom za dobra mrzla in gorka jedila. — Lepa dvorana vedno na razpolago za društvene sestanke in zabave. Se vljudno priporoča .IO.SIP KATAI.O, bivftl gostilničar v Kojttnn pri Trstu. pristno norveško je sveže došlo in se dobi na drobno in debelo. tojetiis, SMS' Celje. Karbid in krasne karbidne namizne in rudokopne svetilke po tovarniški ceni nudi glavna zaloga Ivo Andraschitz Maribor, Vodnikov trg 4. SOL dobro mleto, belo oddaja najcenejše v vrečah iz postaje Maribor, takoj lin mit n in Nianbor. . Zadnji teden!! Najlepše novoletno darilo! Kupite srečke Državne razred, loterije! Izmed 100.000 srečk jih bo v petih razredih polovico izžrebanih 1 Vsaka druga srečka zadene 1 Največji dobitek v najbolj srečnem slučaju ie = 4,O00,OOOK|== Cela srečka stane 192 kron, polovica srečke 96 kron, četrtina 48 kron in osmina 24 kron. !! Ne zamudite prilike !! Žrebailie V prvem razredu se vrši že dne 8. in 4, januarja 1921. Srečke prodaja in razpošilja po pošti, če se vpošlje znesek za naročene srečke in poštnina: ZADRUŽNA GOSPODARSKA BANKA d. d, v Ljubljani, Dunajska cesta štev. 88, I. nadstr. II lira m I 1 M. Zčvaco: Kraljev vitez, Zgodovinski romaa (Dalje.) Ha vitezovo prigovarjanje in oo-Yt)raševanie ie povedala, kako ie srečala Cosrolina in kai ie sklenila nato: omenila ie tudi veselico v Con-ciniievem dvorcu, in kako ie orisla v Lconorine kleti baš še o pravem času. da vi\ ie rešila. Tako ie zvedel Capestancr. da ie bil ictnik maršala de Ancre in so bile nie#ove domnevne sanie o železni nlošči zcoli čista strašiin rdsnica. Zooi ea ie oblival, ko ie noshišal Marionkino povest. in vroče ie občudoval nieno lunaštvo. Ko ie imenovala Belfeeorla. se ie zdrznil od eroze. »In kai se ie zsrodilo s tem človekom — s peklenščkom. , bi moral reči?« xNe vem-« ie odgovorila Marion. »Dala sem mu nasrrado. ki mu ie bila obluibliena. in nato sem ca odslovila. Ni dvoma, da se ie vrnil k svoii eosDe k Leonori Oalicai.« »Ubiic ca In ne bo ea škoda.« »Ne. Potrebuje ca še. Nemara ea tudi ubiic. toda kesneie.« »In kakšno naurado ste mu dali?« Marion ie prebledela in vztrepetala. Pobesila ie oči. »Rešila sem ca obupa.« le deiala s čudnim usmevoui. »To me preseneča.« ie zamrmral Canestanc in tudi njemu se ie sto-rilp tesno ori duši. »Da ste izneverili tesrn neoodkunliiveca iečairia. ste morali storiti neka? PtavUUJneea. Karkoli ie bilo doleuiem vam svole živlienie. In zato vas rotim, ne odrecite m» milosti ki vas ie zdai poprosim.« »Milosti? Mene?« se ie zavzela ona in zardela do las. »Vidite.« ie rekel Canestanc. »2e v Parizu ste mi omenili, da Imate sovražnike. Ako bi kdai pretila nevarnost vam ali komurkoli, ki vam ie pri srcu. in bi potrebovali človeka. da umre za vas — nrisezite. da se me spomnite tistikrat in me pokličete prveea.« »Prisežem vam. Capestane.« »In kar «?e tiče sovražnikov.« ie povzel nustolovec. »ako Concini zve da ste me vi rešili iz nieeovih krempljev...« »Teca ne zve.« ie rekla Marion. »in razente^a. maršal ni tisti, ki se ca ie treba naiboll bati.« »Kdo pa? Imeiiutte mi ca. in vrnem sp, v Pariz nalašč, da ca pozovem na dvobol!« ie vzkliknil Cape-sianc s široko, bahaško cesto. »Leonora Galicai, markiza 'de Ancre I« »Ženska1« ie zamrmral Cape-stanc. »Ei. vrača, prezeodai si se razveselil mol vrli ranir!« »Povem vam. da bi ea zoper nio leliko izdrli brez sramote!« ie deiala Marion. in oble rame so ii vzdreeta-le. »Varuite se vitez! Ne zauoalte niti kruhu, ki ca ieste. nit! zraku, ki ca dihate. Leonora vas zasleduje. Neslišno, kakor mrtvaška senca, se klati okoli vas. Umori vas maeari s svoiim smehliaiem.« »Ne boiim se ie. Toda kal. vraea. sem storil tel ženski?« Tisti liio ie zanel zvon v kapelici iznova v znak. da ie žalni obred končan. Henri de Cind-Mars se ie moral vrniti vsak hip. Capestane ie začutil, da ti ie nlecova navzočnost nevarna: vstal ie. rekoč: »Zboeom madame! Prišel sem z žalostnim srcem, a srečen se poslovim od vas. Ne pozabite svole ob-ltabe.« Tudi ona ie vstala. Spriiela sta sc za roke in oocledala drue druee* mu v oči. Marion le zdaici zaplakala. Vitez se le nežno sklonil k tem krasim. mokrim očem in nieeove ustnice so ponile solze, poslednle liube-Če solze Marionke Delorme. »Zboeom. Marion!« ie zamrmral. »SoominiaUe se. da imate zdai brata.« Zunai pred salonom ca 1e čakal Lanterne In ca odve! po stranskih hodnikih do skritih stranskih vrat. Naelih korakov se ie vrntt Capestane h kmetu, kateremu ie bil zaupal Bliska. In ker ie bila vas polna nosrrebnih costov. se ni nihče zmenil zani. Vrnil se ie v Pariz, toda brez velike naelice. Ziina ic uriliaiala v deželo. Mrzli vetrovi so iečali po Štirn ah. in sivo nebo ca le oblilo z mnoeo ledeno ploho. Niecova obleka ie bila ocollena in blatna pero na klobuku okuzmano. plašč izpran od dežia. V niecovi mošoii le žvenketalo samo še nar srebrniakov. A da ste ca videli, kako se ic vznenlal na konju carbacoue! In kako Ie vse nrenevalo v niem! Kako ie odmevalo CiizeVno ime v nieeovcui srcu nalik fanfaram sreče! Neka! mili pred Parizom se ie ustavil v samotni gostilni. ki le ždela ob veliki cesti kakor raztreana beračica. Revna mošnja si naide pač tudi reven kvartir. In Capestane. ki ootlh pištol ni moeel trpeti v žepu. ie hranil poslednie solde z neverjetno skonostio: bili so za Bliska. On sam si ie zatecnil pas in stradal, kadar ni šlo drueače. toda koniičev delež ie moral biti vsak dlan poln! Ko ie postavil‘Bliska v hlev. ie stopil v mračno in zakajeno izbo. da bi se oerel in soočil. Bila ie maihna. z dvema mizama, ori vsaki mizi po dvoie klopi. Ena teh miz ie stala pri kaminu v katerem le corela butara dračla: za nio sta sedela dva plemiča pri steklenici vina. ki sta se ea čuvala pokusiti, ter sušila svoto premočeno obleko. Razeovariala sta se potihoma In umolknila tako!, kakor hitro je vstopil neznanec. Eden izmed njiju, po videzu imeniten eosood. se je zdrznil Z'očitno nestrnnostio in potecnil klobuk na oči. Tudi Capestang Je bil moker do kože: vljudno le pozdravil ter stopil bliže. Neznanca se nJsta zbrknila. Pustolovec ie skomignil z rameni prinesel si stol. sedel !n potrkal z raoirievim ročnikom ob mizo »Da bi vas zlodej eospod!« se ie oclasll imenitnik ošabno. »Mari ne vid»te da ste mi napoti? Lehko bi si izbrali drueo mizo.« Capestane se je ozrl. kakor bi dvomil, ali so besede namenjene nlemu. »Da. z vami eovoriin!« ie povzel plemič še bolj oblastno. »Res?« ie deial Canestanc. in clas mu ie trepetal od ieze. »Jaz pa z vami ne!« To rekši 5e s poudarkom izteenil škornie proti ognju. »Mort du diable! Vlludni niste, ne more sc reči. Treba vas bo naučiti oboleea. kako se govori in kako se molči.« »Ne eobezdaite. eospod. Pametni Ifaidie klatiio takšne samo z mečem v roki!« Tako eovoreč ie planil vitez po-koucu in besno položil roko na ranir. Neznanec 1 Ljubljana, Stari trg 6. ter se priporoča za nadaljuo naklonjenost. Anončni in reklamni zavod „Hermesa LEOPOLD MAJNTINGER zo.ffil^v.89. želi srečno in veselo novo leto. Srečno in veselo novo leto 1921 Zeli I. Kovačec veletrgovina z manufakturo I Vseh svetnikov ulica. Podružnica ..Jugoslavije". M. DOLNIČAR restavrator glavnega kolodvora v Ljubljani. Ljubljana Poljanska cesla št. 25. Pekarija Bizj želi srečno in veselo novo leto 1921. Odgovoru! urednik Anton Pesek. ^iska »Učiteljska tiskarna« x Ljubljani^