54. številka. Ljubljana, četrtek 6. marca. XII. leto, 1879. SLOVENSKI 1/. ..i:.. vsak dan, izvzeniši ponedeljke ni dneve po praznikih, ter velja po poŠti pivjt :u;in za a v b t r o - o £ e r 8 k u dežele M celo leto 16 ffKL, za pol I ta 8 >rl., ZB Mirt ieta 4 gld. — Za Ljubljano brez pošujauja na doni za celo leto 19 gML, za ćetrt leta 3 pld. 0 kr., za en mesec 1 ^ld 10 kr. Za pošiljanje na doio ee raćuna 10 kr. za mesec, 30 kr. za ćetrt leta. — Za tuje dežele toliko več, kolikor poštnina iznaša. — Za gospode uuitelje na ljudskih Šolah in za dijake velja znižana cena in sicer: Za Ljubljano za četrt leta 2 gld. 50 kr., po poŠti prejeinau za četrt leta ;i gld. — Za oznanila se plačuje od četiristopne petit-vrste ti kr., če Be oznanilo enkrat tiska, 5 kr., če se dvakrat, in 4 kr., če se tri- ali večkrat tiska. Dopisi naj se izvole Iraiikirati. — Rokopisi se ne vračajo. — Uredništvo je v Ljubljani v Franc Kohuanovej hiSi St. ."1 „glcdaliSka stolna". O p ravni št vo, na katero naj se blagovolijo posijati naročnine, reklamacije, oznanila, t. j. administrativne reci, jo v „Narodnej tiskarni" v Kohuanovej hiSi. Kdo zaničuje naš jezik? L Da Bi slovenski časopisi vedno in vedno poudarjajo dolžnost, korist in potrebo rabljenja našega domačega slovenskega deželnega jezika v vseh odnašaph, videti je iz raznih Člankov letošnjega »Slovenskega Naroda,* da 89 je bas sedaj zanimanje za ti predmet, ki je glavna podloga narodnemu programu, zopet bolj oživljati začelo. Predmet je zelo obširen, zelo važen in b lo bi umestno, da se razprave o njem nadaljujejo, ponavljajo. Z to mislim, da ne bode napačno, nego koristno, ako se tudi o skrajnih podrobnostih rii.be našega jezika nt kuhku razmotrava. Ž tlostne izkišnje imamo o krivici, koja se našemu jeziku dela od naših nasprotnikov a tu li žalostne se bolj o njej, ki se mu dela od narodnjakov samih. Kdo zaničuje naš jezik? Sami. Vsaj moremo nu.-ej svetej stvari samo koristiti, ako odkritosrčno govorimo in odkrijemo veliko rano Da£ega narodnega živenja: mnogo, večina n. -rodn,akov poslužuje se tujščine ne samo v občevanji z javnostjo, nego v čisto privatnih Stvareh. Kako dolgo bode še ta norčija tra jala? Je-li to moževsko, prisezati javno na narodni program, a v istini delati baš proti temu ^prepričanju", ako se sme tako imenovati. Ironija! Izvrsten predmet kacemu prite pencu, da ga v vsej obširuosti porabi in nas sramoti. Recimo, da nam pri poslovanji z uradi stavljaj o zapreke na zapreke in da je težavno, v denašnjih razmerah izhajati. Ali vendar jih je tudi takovih pristašev narodne stranke, koji z odločnim moževskim postopanjem vendar le izhajajo. Zakaj ne bi A dosegel kar doseže B? Mar nij zakon z t oba jednak? Ako n. p. dobiva posestni« na deželi slovenske odloke itd. zakaj bi jih ne narodni notar in odvetnik in duhoven, za katere paragrafske mreže vendar niiso tako goste, kakor za prvega? Zakaj? ZatO, ker bi b lo čudno in bi nas osupnilo, bko bi nemčur, zatajivši svo,e zlato t^le, odgovarjal na nemško ulogo — ti »venski. Ali, da na slovenski, recimo uradni dopis odgovarja „odličen" narodnjak nemško, to nij nič čudnega, nič smešnega, nego nekako naravna stvar ali ka-h? Pa, pustimo poslovanje z uradi. Pogledimo nekoliko v neuradno občevanje, kjer je državljan sam svoj gospodar, neoviran, slobodun človek. Kik ostuden pogled. Trgovec, obrtuk, posestnik, duhoven, odvetnik itd. — vsi se radujejo, v naročji mačehe Germa-nije oziroma v Priinorji, Italije! Ne trdim, da ne bi bil baš trgovski stan napredoval. Narodna ideja pridobila s; je mnogo, šj se širi in se bode širila Ali dvakrat, trikrat bi na boljem stali, ti ko bi ne bilo vse tako mlačno, brezskrbno ;akobise ne smatrale velevažno stvari za malenkostne. Nerazumljivo nam je, zakaj imajo naši trgovci nemške (ali italijanske) firme in napise pred prodajalnJcauii, na pisemskem papirji, na kuverti h, pečatnikih; zakaj imajo v tujem jeziku ti-kane liste za potrjen je prejetih novcev, ali naznanje izvršenih naročeb; zakaj razpošiljajo v tu)>čioi tiskane ali pisane cenike, fikture; zakaj se poslužujejo celo pri zuauiovanji blaga jedino le tujščine, zakaj pi-štjo „8chwarzu mesto čruo, „rund" mesto okroglo, da celć bn°.tt mesto št.! — Malenkosti na prvi pogled, o katerih, bi rekel, nij vredno goiorit1, še manje nSlov. Narodu" pro- stor kratiti, ali v istini so to važne stvari, koje imajo velik pomen, baš ker so skrajne podrobnosti, agitacijsko, vse premalo cenjeno vrednost. Tedaj dozdevne malenkosti, a sicer stvari, na koje treba ves pozor obrniti. Iz malosti se i/po/na karakter človekov. Vprašaj se, narodni trgovec: zakaj imaš vse to nemško? Jeli sploh najdeš za to kak razlog, kak pameten razlog? Vendar ne zarad pob branja? Vsaj }e večioom tiskovina to, tedaj se nikakor ne moreš izgovarjati, da ne znaš. Ali ti dela morebiti preglavico celo tekst, ki ga moraš v dopoluenje vpisati ? Vsaj lahko dobiš izvrstnih močij, zakaj si jih ne preskrbiš, ako sam nijsi zmožen ? Zakaj imaš nezmožne pomočnike: nemčurje, lahone? Človek, koji nij dobro vešč deželnega jezika, naj se ne sprejme, naj gre na tuje, če se ga neče nau'iti. To nij samo naravno, pravično, nego zelo važno ia koristno v prvej vrsti za prospeh trgovine, v drugej za prosp«.h narodne stvari. Nasprotniki ali drugonarodni so v tem povsem brezobzirni. Nemec bode vprašal predstavijajočega se mu korespondenta, ako ga ta v tujem jeziku na govori, je li zmožen nemščine. Pii nas Slo* vencih je drugače. Pozdrav, predstava, odgovor trgovca — vse se izvrši v modtrnej tuj-ščni, slovensko to učiniti, ali sploh slovenščine omenjati, bilo bi čudno, nekako poniževalno — ali ka-!i? 0 „Slovenskoj Matici" čujejo in berejo se neugodoe sodbe. Matičarji niiso zadovoljni niti s knjigami niti s takim gospodarstvom, ki je pripustilo, da je dolg udov narastel na več tisoč goldinarjev. Ako bo stvar tako naprei šla, bati ve je, da se bo jelo število društvenikov krčiti. Nikdo nij dol- M&tek. Spomini, v/. ■ (Spisuje J. S., častnik v resorvi.) I. Minoli so vroči dnevi poletja in prešli so tudi oiii dela in truda polni jesenski. Obiskala nas je zima in ž njo vred tisti čas, ko nas vabi vrlo praskajoči ogenj k peči. — Tacdi uric, posebno proti večeru, smo se nekdaj kot Otroci zelo veselili, ker ta čas je bil starim materam, tetam itd. navadno odmenjen v to, da so nam pravile pravljice o roparjih, zakletih devicah in druge, zdavuo uže minolt dogodbe o Turkih tako, kakor so jih slišale samo v svolej mladosti. Tega časa se rad spominja in veseli več ali menj gotovo vsak, ker bil je — morebiti jedini — zares srečni čas V življenji, nekaljen še od skrbi, ki so pozneje tolikokrat veselje grenili, bili pelen v jsladkej čaši življenja. Te misli sicer tudi mene zdaj pri peči sedečega še obhajajo, pa glavni predmet moje domišljije je vendar bližje še le minolo leto, in v njem dovršena okupacija Bosne in Hercegovine, pri kattrej sem tudi jaz kolikor toliko sodeloval. Da me je ta' osoda iznenadila, klic k orožju Depripr ivljenega dobil, to vam osvedoči uže slučaj, da s m začetkom junija še v poluej gorečaosti oznanoval Božjo besedo, tjden pozneje pa uže bil povuljmk Pou-gratevih barak poleg cerkve sv. Petra, in preduo je bilo mogoče luni le na pol se izpremeuiti, aorakal sem s sabljo v roci ob južnej črno-gorskej meji. Tukaj naj tudi omenim, da se je mobiliziranje naših lovskih bataljonov v nenavadno hitrem časi* zvršilo; zvesta kakor vselej je vrla Krajiua rada iu vesela pošiljala svoje sinove na cesarjev klic v belo Ljubljano, in ador je imel priliko pr.ti o prvih dneh mobilizacije do Židanove hiše na Poljauah, prepričal se je lehko o tem, in videl tudi, da na i lovci nikakor nijso obupno in prežalostno oblačili nove sive obleke, s katero so imeli odnniti v Dalmacijo. Prvi izmej lovcev je potovanje nastopil kot najmlajši, moj batalpon; sestavljen je bil namrtč Se le 1. 18GG po pruskej vojski iz dunajskih prostovoljcev, katerim se je bilo žh.htuo vojno rokodeljstvo tako prikupilo, da se njso hoteli ločiti od njega. O lhod iz Ljubljane je bil s'cer vzvišen, a tudi resen in žalosten moment; treba je bilo tu mladega vojaka iztrgati iz rok žalujoče sestre, nevestu žene ali matere, tam opominjati očeta ali brat;«, naj se vendar enkrat končno poslovi od odhajajočega, ker so sicer v/držati ne more potreben red. Še so mi v s, umu u prizori, ko se je po dolgem čakanju jel premikati vlak, zadnjikrat smo stisnili roke tistim, ki so nas na kolodvor spremili, ali tja prišli se poslovit, pa kmalu je zažvižgal železni konj. in imeli smo Ljubljano za saboj, ter po močvirji bližali se Borovnici. žan za druge plačevati, in pri tem gledati, kako društvo propada, mesto da bi napredo valo. Prva Bkrb »Matice" naj bo, da se od zaostalega zneska kolikor mogoče ter hitro izterja, in da se v bodoče doneski u lov oziroma poverjenikov redno in sproti utrjujejo. Dru'tvo sv. Mohora je določilo čas, do kate rega mora o udje svojo dolžnost storiti, s cer Sakcinski. Sa tri slike. (Obseza '.>'., pol, cena for. 1.50.) B) Poučna knjižnica .Matice Hrvatske". 2. Knjiga II. Slike iz rudstva. Napisao Mijo Kišpat c Sa 41 slikom i jednom geogra-fiiakom knrtora. (Knjiga prinaša na 230 str.: U\ol. Ziato. Srebro. Ziva. Bakar. Železo. Sumpor. Fcsfor. Sol. Dragulji Dijamant. Grafit. nehajo biti — udje. Tudi „Matica" naj tako ^ K uneni ut,|jen. Petrolej ili kameno ulje. Jan Btori. Društvu s tem nij čisto nift pomagano,! tar — c<*na for. 1.50) da ima nekoliko sto udov več, o l katerih pa| & Knjiga III. Bosna. Podatci o zemljc-nič no dobi, narobe — Vsako društvo, k. teto! |)isu , poviesti. Sabrao ih i poredao Vjeko^lav pri pobiranji plačila malomarno ali pre ■ J8 mehko, propada. Kdor dveh goldinarjev ne če ali ne more plačati — bo večji dolg že te/je plačal. Imenik ,.Matičinih" udov nam ka?.e, da ima velika večina dekanij samo po jedne^a poverjenika. To je premalo. Poverjenikov naj bi bilo več. Dalje naj bi se poleg zanes'j vo-Bti tudi na druge lastnosti poverjenikov gle Klar Prvi dio: Zemljopis. Sa devet sika i dvie geografska karte. (Knjigi ima razen predgovora na 222 str : I. Fizikalni zemljopis. II. Etnogn fija i statistika. III. TopOgn tiia (mjestopis) Slike: 1. Sarajevo. 2. Travnik. 3 Jajce. 4. Zvornik. 5. Mostar. G Most na Mljacki u Sarajevu. 7. Ključ. 8. Most na Neretvi v M »stare. 9. Varoš in tvrdja Nikš e Karte: 1, Vjerska i etnografska karti Bosno dalo; poverjen,ki naj bi bili moi|*, kateri bi j Hercegovine, 2. Zemljevid Bosne, Hercege ne itedlli jedka ali p.r stopinj, kadar se da za društvo kaj storiti. T sti mnogoletni odborniki, katere ?ado\a for 1,80.) vine i Stare Srbije. — Tako lepih zemljevidov kakor je poslednji e malo vidi. Cona knjigi opravičeno očitanje, da so za „Matico" pre malo storili, in kuteri v „Mtitičmem" Odboru niti delati ne morejo, naj se ne dajo več voliti, ter naj svoja mosta prepuste novim, de lavnejšim moč m. Naj pa se uže „Matičin" odbor prenovi ali oživi, a i ostane kakoršen je, — naj ne čaka vselej, da bi ga slovenski pisatelji s spisi obsipali; kadar je potreba, naj si delavcev — poišče. Mnogo je sloven škili pisateljev — ii meni se zdi najboljših — kateri iz raznih uzrokov od strani gledajo, te je treba privabiti in pridobiti. V „Matičine" knjige naj bi se za naprej Bprejemali le taki spis-, katere bi večina u lov — brala. Mnogo je gradiva v »Matičinih* knjigah, katero komaj jeden od sto predela in prebavi. Kaj nam koristijo knjige, katerih slovensko občinstvo ne bere? „Muica" mtj bi ne izdajala spisov, kateri so le strokovnjakom namenjeni. Dobro bi tudi bilo, Ho bi se „Ma ticau prevodov in posnetkov bolj ogibala, ka kor doslej. Najhujša kritika „Slovenske Matice" so knjige, katere je izdala in svojim udom raz poslala „Matca Hrvatska" za leto 1878. Te knjige so: A) U spomen tristogodišnjice Julja Klovia: 1. Jure Glov ć prozvati Julijo K lov o. hrvatski Hitnoslikar. Napisao Ivan Kukuljević C) Zabavna knjižnica ,.Mitice Hrvatske". 4. Svezak XII.—XIII. Dramatička djela Janka Jurkovič-a. Sve/.ak prvi. (Smiljeno. Žalostna igra u četiri čina s predigrom, Čarobna bilježnicu. Vesela igra u četiri čina. 127 strani. C.'na 50 novč.) 5. Svezak XIV. Dabrane crtice \Vashing-tona Irvinga. Svi zak prvi. (VIII. in 81 strani. Cena 25 novč.) 81 Svezak XV.—XVIII. Komedije Josipa Kugena Tomićt. Svezak prvi. (Bračne ponudbe. Vesela igra u tri čina. — 199 strani. C-na 75 novč.) 7. Svezak XVIII.-XX. Kirdžali. Podunavska pripoviest od Mihajln C/ajknvvsknga. Preveo Lavoslav Vnkelić. (VIII. in 238 strani Cena 75 novč.) 8. Svezak XXI—XXIV. Improvizator. Roman od II. C Andersena. Preveo Vaso Brate lj. (VII. in 858 strani. Cena 1 for) 9. Svezak XXV.-XXVIII. Doge063. II;-storička pnpoviest XVIII. vieka. Napisao Aug. S moa. (334 strani. Cena 1 for) Torej \) knjig vrednih for. !).05 je dala „Matica Hrvatska" svojim udom za 3 forinte! Glede vanjske oblike se naše knjige posebno prvim trem imeuovanim hrvatskim ne morejo primerjati, ako pomislimo to, in pogledamo obilico lepili in čistih slik in kart, moramo reči, da je cena tem knjigam za knjigotržce nizko nastavljena. Bil je čas, ko smo se nasproti Hrvatom ponašali z našo Matico; tempora mutantur — zdaj je drugače; — zdaj so Hrvatje lehko nam rogajn. Mi bratom velicega napredka, ki so ga v svojej knj ?ovno^ti novejši čas dosegli ne zavitlamo, — mi se ga srčno veselimo, Selimo pn, da bi b la „Matica Hrvatska" na-šej Mat'ci v spodbudo in posnemanje. N. V. Mngjari o Bolgarih prav grdo p'šeio v svojih novinah, vse tako, kakor jim narekuje njih divje slepo sovraštvo do Slovanov. Zatorej jim Rlovaške „Narodne Novine" tako l" levite ber6: „Vsak človek, ki si je parno še mali košček zdravega srca ohranil, mora zavri^kati ko vidi, kako se boVnrski narod zopet oživlja, kako se pričanja v niegnvih žilah 70pet zdrava, gorka kri rs stekati To je takov čut, kakoršen se pooblasti nepokvarjenega človeka, ki vidi solnce vshajnti ; nli kakšen barbar je 6ni, kako globoko je moral človek paRti, ki so ne samo ne veseli ržvljenja mei mrtve pahne-nega naroda, ampak; ki zaradi tega v Rvojej jezi He z njega norčuje in ga zasmehuje. „Takšen, človekobubnemu in oliknnemu človeku žalosten prizor dajejo nam 6ni. od katerih nijsmo nikdar veliko blngodušnosti pričakovali; ali njih „viteško" površje nam je obečalo, da ki uliti \sepa njh Rovrnštva do Slovanov, in kljubu vsemu pomanikanju lastnih duševnih lastnostij se ne bode noben časopis našel, ki bi pozabil, da so ttdi Bolgari ljudje. Mi zmotili amo se. „Viteštvo" je izginilo, in na njega mestu d ht iz magjarskih novin ostudno sovraštvo in gnjusna zaviilljivoRt — in to tako nerodno in budalasto, da bi se rajši sini juli nego jezili. Krvizeljnega pašo, železno roko turškega nasilstva — to privoščijo „viteški" magiarski ?urnnlinti bolgar-skemu narodu. Cel besednjak psovk mečlje se Bolgarom ob glave, za to ker jim je usojeno, da so zngledali zlati žarek slobode. „Mt pomilujem;) magiarski narod, ako bo to njegovi najb'd|ši mož;e, ki mu podajajo ta duševni kruh; pomilujemo ga, ker njegovi žur-nalisti ga ne rešpektirajo, ter »i upajo mu tako ostudno in gnjusno hrano dajati. Narod, kakoršen je magjarski, ki se ima svojo slobodo samo simpatiju m evropskdi narodov zahvaliti, oni in isti Magjari oživljenim Bolga- Do polnoči je bila vožnja precej živahna; v vagonih so fantje prepevali, po postajah so domači svoje pričakovali, jim še enkrat roko stisnili ter voščili srečno vrnitev. Po polnoči se je vse to nekol ko pomirilo, trunui ved n h ga vpitja in potovanja, so teške glave začeli s časoma kimati in smrčenje po kot h je nazna- svitloba nij posp Sevala mojega početja, ker nij dala dosti razločevati, a tolažil sem se z upa njem na boljše okolščinu pri — vrnitvi. Ugodnejše mi je b lo jutro; krasno rumeno solnce se je vzdigovulo izza primorskega gorovja in predstavilo mi morje v nujlcpšej Bvojej podobi ; dokler je oko seglo, bilo je po vsem nilo, da vlada zdaj tukaj duh runu, da se mirno in od blizu in daleč videli so se ribiški jih je angelj spanec polastil, jih odtegnil za čolni, katere je lahek morski veterček sem trenotke zdanjosti in postavil jih v sanjah v preteklost nazaj mej svojo ljubljene, v domovinski kraj! — Jasno je to pričal marsikateri neveru obraz, ki so ga pri vzhajajočem solncu zbudili iz blagodejnega spanja, da osnaži in uredi svoje reči, predno do Trsta prispemo. Število onih, ki so vso noč prečuli in tir tja pri mikal; sploh podoba je bila krasna, tem bolj ker sem bil prvič na morskem obrežju. Dospevši v Trst, me je najbolj zanimala luka, razen celega gozda jadernikov, stalo je tu še 10 parobrodov Llojdovih in vojnih pri pravljtuih, da sprejme in odnese dohajajoče voiake ; njih vnanja oblina uže se mi je zdela tako resna in veličastua, da sem se nehote gledaje iz okna mimo hiteče reči opazovali, domisld na to, da je i resna stvar, katerej nij bilo veliko, pa jaz sem bil mej njimi, se bližamo. Kras, nkoravno prazen in gol, imel je zame | V Trstu sem imel dovolj časa ogledati si dovolj zanimivega. Pa žalibog, bleda mesečna | mesto, bližnjo in daljno okolico. Mesto samo na sebi nema nič posebnega, ulice so kamenite iu še dosti snažne, hiše, sosebno ob morju, velike palače; le to gotovo vsacga osupne, da vidi v Trstu vse v samej italijanščini: ko vendar še nujbližnji okoličanje dobro slovenski govore. Napisi po ulicah, prodajal-nicah itd. vsi so italiianski, in če uže nij mogoče kacega poštenega slovenskega ali nemški ga imena poitaliiančiti, poitalijančena so vsaj krstna imena ; brez dvombe je, da je V Trstu stranka, ki se rada ozira proti zahodu naše meje, pa menim, da bode kmalu kunec temu nesramnemu i/dajukemn početm, in zagotovim vas, rej^l nssvtt referentov, naj se dovoli kredit 41 milijonov in 720 000 gld., kolikor se je več izddo n^go ie CO milijonni kredit zadostoval, naj se odbije 5 milijonov tennnih za november in december. Mlado češki vodja dr. Sladkovski je bi] "klical 8i marca javen shod v Pragi, na kn tereni je pa samo on govoril, in pri katerem je terjal, naj se «'a pravica Nemcem v Pragi, da imajo toliko in toliko zastopnikov v mestnem zboru. Da li so Nemci z rio/dn-njim svoiim obnašanjem nasproti Slovanom res zaslužili, da s* Ceh tako poteguje tanje? Teško da. Viitml«' divine. Oe so angleške „Times" prav zvedelo, namerava ittisij«* razposlati okrožnico na velevlast.', nuj se prennredi berllnakl dogovor bolj v Bolgarom prijazni m duhu. Tudi o ime novnnji krščanskega guvernerja za vzhodnjo Rutnelijo govori ta okrožnica. Tudi francoski Journal des Debata" je 4. t. m. zvedel, da dobiva ideja konference poslanikov vseh velesil v jednom izmej glavnih mest Evrope za rešitev nedoločenih in pre pornib vpralanj berlinskega drgovora vedno več upanja, da se uresniči. Angli a nij protivna. Iz IV1h »tr tf 19 se javlja, da so 28 februarja v Kievu na Ali skrivno tiskarnico. Ko jo je policija odpravljala, prišlo je do krvavega boja s policisti in žandarmi. IG ljudij je v zapor dejanih, Is Cartgradit* javlja „Pol Corr.", da hoče Turčija odstopiti otok Rbodofl Francozom ravno tako, kakor je prej odstopila Ciper An gležem. Francoska bi za to imela Turkom pomagati iz finančnih zadreg. Komaj se je knziilo, da bi utegnila *•./-fftufs' tt vojska skoro končana biti, uze se bere protivna vest. Iz Kalkute se brzoiavlja 4. marca, da je generala Bidulpha ar r i ere-gardo napadlo lfiOO afgunu'(ih sovražnikov ki torej ne mislijo na m r. „N. fr. Pr." se pa 6e iz Londona telegratira, da vest o Šir-Alijevej smrti nij zanesljiva. .9n?;lv.i-Ki vojni minister Stanlay je v Beji 4 marca razviial vojni proračun in rekel da vsled razmer, kakor so (po vojski v Afriki in Aziji), nij mogoče vojnega budgeta zmanj sati, kakor se je nameravalo. Na M t im ros ti <• nt je ministorska kriza uže končana. Namesto Marrera jo prevzel mi nister-tvo notranjih atvarij Lep ere. Konservativno nov ne mnogo obrekujejo ministra Say-a, da jo on Lriv, da so njegovi prijatol|i na borzi z vspehom igrali, ker jim je politične tajnosti povedal. B:i-tt r: ki Imti se norca delajo \i potovanja Lulu vbvega v boj soper Zulu Kafre. „Journal deB Dehtita" pravi, da je Francozom čisto vse jedno, kje se mladi Lulu Bonaparte potika, ali okolo Kafrov v Afriki ali pa v •Chislehurstu. dn ne MM I*tisf**- 4. marca. [Izvirni dopis.] (Vi ur ki semenj. — Čitalnica) Prvi južno-štaierski vinski semeni nij izpal ravno no volii ti-tih, ki bi radi svoja vina v denar spravili. Uzroke slabega obiskanja pa hitro najdemo — pomanikanje peneča! Solnšno smemo vendar za prvikrat tuli z vspehom tega semnja zadovoljni biti, kajti tnnngo tni-cev prepričalo se je o dobrej kvaliteti naših vin, in ravno namen, katerega vinski Remeni v sebi ima, je gotovo hvale vreden, kajti dobra, nepokvarjena vina bodo zopet tisto veljavo zadobila, katero so nekdaj imela. Vsaj nam nij neznano, da bo „naši Rosedje" tudi našim vinom košček dobrega imena vzeli. Želeti je. da bi se taki semnji vsaj dvakrat na leto obhajali. Podvzetniki pa naj bi raje primernejši čas izvolili, nego je — pustni. Mnogo kupcev se je prtoždo, zakaj nli bilo prodajalcev pri vinu navzočnih. M-'ni sp dozdeva, da nij primerno, da mora tuji kupec prodajalca Bog si ga vedi kie tam po hribih iskati. Gotovo za prodajalca nij tako težko dva dni v Ptuji ostati, kjer pri »ptujskem šperlu" dobro vino al' pivo srka, kakor za tujca po hribih ljudi iskati. V interesn prodajalcev bi bilo tudi, se semenj vsaj mesec dnij poprej razglasi pa zndnio uro, kakor se ie sledniiČ zgodilo In kako ie bil razglašen? V nemških časopisih ho bili kiike 14 dnij poprej dolgi inserati — se ve da za drag denar — Čitati. Bi se ne dali taki „inserati" v „dopise" izprpmenitiV „Slovenski Narod" in „Slovenski Gospodar" sta to brezplačno storila, ker se res brigata za naš domaČ napredek, in gotovo je več občinstva po teh dveh listih o imenovanem vinskem semnji izvedelo nego iz pla*a-n»»ca insernta v „Neue Freie Presse" et tutti qu«nti. Za „tujo" nij škoda par grošev proč vreči, le domačinom ne smemo ničesa privoščiti? Domače novine se ne sme z inserati podpirati ? Kaj pa naša čitalnici? bode marsikedo mislil, ker se o njej nič, ne čuje. O tem na-5em narodnem društvu bi se dalo mnogo pisati. Stari, a še vedno resnični izrek: „da še Bog ne more vsem ustreči" bil bi tudi tu primeren, letina je, in žalibože, da moramo tudi mi priznati, da jo naJa čitalnica nekoliko iz pravega tira iztopila, kajti namen tega narodnega društva nij prvi edino le zabava in ples. Mnogo udov je, in v prvej vrsti odbor sam. koji želi tudi kake duševne zabave. Tudi mi, kakor tudi večina odbornikov je za take zabave. Ali kje moči vzeti? O petji, glediščnih predstavah, deklamacija^ i. t. d. kar se je na našem rdru vse uže v najlepšem redu vršilo še zdaj misliti ne smemo. — Mnogo jih trdi, ka je zdaj čitalnica na nogah, ker da toliko veselic. Res smo imeli pustni čaB 5 velikih veselic. Pa o čem obstoje te veselice? O plesu samem, in tu in tam o kakej tomboli. Mi moramo biti s tem zadovoljni toliko časa, dokler se časi na bolje obrnejo. A hvalevredno gotovo nij delovanje tistih, koji samo kritizirajo, ne store pa ničesa. Pustimo tisto mrzenje, kojo gotovo nikomur ne koristi in delajmo vsak po svojej moči, da so naše jedino narodno društvo ohrani, katero naj skrbi za vzbuje vanje narodne zavesti. Dela je še povsod mnogo, pri nas pa ne najmanj. I k feil"oy 3. marca [Izviren dopis Sedanji čas mnogo od nas terja. Ne sinemo biti nezmožni otroci, da bi le drugi za nas mislili in govorili, in na naše obnašanje odka-zovali. Skrbeti moramo, da postanemo, omikani ljudie. Vsak sicer ne more biti izobražen, učen mož; vsak pa se mora in more učiti, kolikor utegne, po moči in priložnosti. Prizadevati ro moremo, da se širi omika mej liud-stvom. Rizna so pota za to, ki pa nijso vsakemu odprta. Naš priprosti kmetic ne moro več začeti v šolo hoditi, da bi ae kaj izučil, kar terjajo okoliščnie Redanjega časa. Naprav-Ijaio in Rnujejo Re pa družbe, kjer se združujejo omikani in učeni z manj premetenimi, da si ti pridobijo vs°ga potrebnega, da se Rinejo mej omikane Šteti. Taka koristna društva ro gotovo „bralna d; uštva". — Tudi v Žirrh se uže dalje časa Rnujo tako društvo, ki pa še nij osnovano. Za tukajšno županijo, ki šteje nad 3 tisoč, duš, bi bilo tako društvo veliko koristi! Tedaj na delo in napravimo si društvo, koje nam bode naše znanje bolj širilo, dob razjasnjevalo, srcr> pa požlahtnovalo ! Popolnost je poklic vHacega človeka; dolžnost je torej vsacega. da doseže, kar največ more popolnost. — Ako ustanovimo bralno društvo, bodemo napredovali v vsakem obziru. Našli He bndo mej nami možaki fn go-Rpodie, ki nam bodo kako drago zrnice zasijali, da bode dober sad obrodilo. — Skrbimo tedaj, da se obogatimo in olepšamo r čednostmi in blagostio! — V to pomozi Bog! I k POfltOj He 1. marca (Izv. dop.] Ker Vam do Redaj še nihče o izidu volitve potniškega župana nij poročal, dovolite, da jaz izpregovorim nekoliko o tem. Da se bode volitev vršila 27. februarja ob 10 uri zjutraj izvedeli smo še le kake 8 ali 4 dni pred dnevom volitve. Mislite si torej lahko, da je ta vest vznemeriki tukajšnje narodnjak , ki do takrat še nijso nič (!) storili, da bi naroden kandidiit zmagal; vpadel jim je pogum (!) ker v teh par dnevih so niiso upali (!) toliko opraviti, da bi naroden kandidat prodrl in tako je prišlo, da so, ker se od naše strani skoraj nič (!) nij agitiralo, nemčurji s svojim kandidatom prodrli, in da je bil z ogromno večino glasov voljen po slovenskih novinah uže nekoliko znani nem^kutarski klečeplaz Matija Burger, ki so je pred volitvijo tolikokrat pridušal, da ne prevzame več županstva, ki ga pa le toliko časa nij hotel prevzeti, da ie bil zopet voljen. Sedaj se je nem'iirjem želja izpolnila; v nemčurskera gnjezlu trebi je nemčurskega župana! Evo ga vam! drž.te ga, pritiskajte ga na srce, da no pobegne od vas! Kiko pa da so prišli nemčurji do tako ogromne veČino glasov, hočem vam tudi v kratkem povedati. Vse tisto župane iz okoliCt ki so pri prvej volitvi dali svoj glas narodnemu kandidatu, posrečilo se je nemškutarjem, spraviti na svojo strau. S kakimi sredstvi? menim la s takimi, kakoršnih se renegatjo morejo posluževati, kakor grdenje narodnega kandidati in narodne stranke, pa nazadnje Se kak v roko potisneni petak pripravi do se laj narodnega kmeta, da da svoj glas nemčurskemu kandidatu in da tako zataji svoj narod in svoje prepričanje. Ta naj bodo u/roki, kakoršni koli hočejo; resnica je, da so župani odpadli in, da je narodna stranka zato tako sramotno propadla. Naj sa nemčurji vesele svoje zmaga; saj pride užo še čas, ko bode tudi nj;rn v Postonji odzvonilo. Pravična stvar se da za enkrat v stran pot sniti, pivniagati se pa ne da. It. Tl'fcfaa H. marca. (Izv. dop.) Volitve za mestni, oziroma deželni zbor so pred vrat mi, ali še zmirom se ne čuje o kakej slovansko-avstrijskej agitaciji na korist avstrijskim iute resom. Marveč se za gotovo čuje iu sploh glasi, da bodo pristaši „Italia irredente" dokaj Bvojcev potisnili v aezelni zbor, ila bode jim zopet večina v njem pripadla. Vse to je ver jetno, kajti od slovansko - avstrijske strani ue »ton se ničesa, da bi se zatrlo lahousko ve le i/, lajno rovanje; vse je mirno, in namesto, da bi se podpirali v tem odločilnem treuotku tržaški Slovani, — mirno se opazuje rajši, kako da bo Italijančiči pripravljajo za njun ugoden izid volilnega boja! Ali kakor da bi mi Tržačani ne imeli še dosti s tem, da nam izdaj ni lahoni dan za dnevom svoje veleizdajne proglase in preteuja T hiše pošiljajo in b petardami ometavajo, oglasila Be je minole sobote tudi „N. fr. F." n svojim hreščanjem. Ona reklamuje Trst za Nemčijo, in piše v nečem dopisu iz Trsta od besede do besede tako le: »Pričelo se je uvidevati, ka so v obziru tržaškega mesta interesi Avstrije identični z ouiini Nemčije, in da setudivlierlinu nekih tradicij ne opusti takozlehka Berlinski časopisi so opetovano na to opozo rovali, ka Trst in Primorje je velike važnosti tudi Nemčiji; Trst je postal južno-nemški Hamburg; to bo jedina vrata južno-neuiskej trgovini, ne le samo na Adrijo, nego v obče na iztok in v vzhodnjo Indijo. Tukaj tedaj dunajski časopis židovski kar naravnost Trst reklamira za Nemčijo, a da si Trst ne bo nikdar ni ne niš k ni italijansk, — razsodi se teško, kdo je večji veleizdajec: ali oui, ki delajo na to, da pripade Trst „Italiji irredenti", ali 6ni, ki ga reklamuje za Nemčijo. Domače stvari. — (O našem rojaku), baronu Šveg-Iju, načelniku v sekciji ministerstva vnanjega, je dunajska „Deutsche Ztg.u rada prinašala razne čudne notice, češ, da, ko je bil še konzul v Egiptn, nij prav razumel stanja in trgovanja avstrijskega „Lloyda" in pa svojega položaja; ker se je to zdaj zvedelo, pripovedoval je oni list, zato je stališče Šveg-Ijevo močno „omahljivo" postalo. Da, še več. Zadnje dneve je „D. Ztg." kar povedala, da bode g. Žvegelj »daljši odpust" nastopil. In kaj se pri tacih visocih gospodih pravi „daljši odpust", to vemo. Nu, vse te opravljive vesti oficijalna „Pohtische Correspondenz" kot popolnem neresnične ovaja. Vsak človek ima svoje sovražnike in zavidijivce, tako menda tudi Šveglju ne manjka tacih. — (Volitev v kranjskem velikem posestvu) za jednega poslanca v deželni zbor na mesto odstopivšega viteza Vestene ka je v včerajšnjej „Laib. Ztg." razpisana na 29. marca. Ob jednem je objavljen zapisnik volilcev v kranjskem velikem posestvu. Z laj jih je uže samo 111 (sto jedenajst). Po časi a vedno se to število krči, kar je tudi znamenje časa. — (Iz seje deželnega odbora kranjskega dne 2 8. februarja.) Občini boštanskej se dovoli 20 °/„ občinska priklada na direktne davke; — deželnemu stavbenemu uradu se naroči, da predloži ope-rat za napravo dovoda potrebne vode, pokritih bodišč in notranje oprave v novej norišnici na Studencu; — ruestnej cbčini kranjskej se naznani, da po dopisu deželnega predsedstva mi ~ IzdateJj in urednik Josip Jurčič. nisterstvo prošnje deželnega zbora za obstanek nižje gimnazije v Kranji nij predložilo Nj. ve ličanstvu, in da bi se o tej zadevi le potem mogio še dalje pogajati, ako bi se mestna občina ali pa dežela zavezala k stro.-kom za gimnazijo priplačevati; — na dotični dopis se dtžeiutmu šolskemu svetu odgovori, da deželni odbor ne more v to privoliti, da bi se plače učiteljev veronauka na ljudskih šolah prevzele na normalno - šolski zaklad, in da o tem more le deželui zbor sklepati. — (S celjske gimnazije.) Naš dopis o drakouičnem kaznovanji celjskih dijakov, kateri po vsem spodujem Stajerju veliko senzacijo dela, prinesel je tudi dunajski „Vater lami' in pristavil: „Im vorhegendem Falle l.iilte eine strenge IlUge au die betheiligten Gvmnasiasteii wohl geutigt ; hofientlich wird der.Director des Gyinuasiuuis, Herr S wo b o d a, dem vou veraehiedeneu Seiten deutsch-t h U m el nd e Tendeu/.en zugeschrieben vverdeu, die gleiche Strenge auch dann vvalten laaseu, vveun uich die lbm unterstehenden SehUler dazu verleiten lassen sodten, gewisse preu-siach- deutsche Lieder zu singen." O tem bi se dalo kaj reči. — (Spremembe v lavantinskej škofiji.) G. kanonik J. Oiožen je odložil ravnateljstvo v duhovnici. Ravnatelj njej je postal novi kanonik g. Davorin Kovačič, pudra v natelj dr. J. Križanič, prov. profesor dogmatike pa g. J. Mlakar. — Razpisani sta kuraciji sv. Lamperta na Skomrih in sv. Jar ueja v Radvauji do 1. aprila. — (Goriška deželna sodnija) je izročila dva veleizdajska zločinca, menda pristaša laške „irredtiite", porotnej sodniji v Gradec, in prideta ta dva v prihodujej sesiji na vrsto obravnav. — (Obžalovanje.) nLaib. Tagbl." od vtorka se čudi, da liusi četovodje Ilubmajerja, ki je šel pred nekaj meseci iz Ljubljane črez Vidin v Macedonijo, nijso zaprli. Kako vsakovrstne skrbi imajo ti ljubi naši nemškutarji kilo pridelka. Seme ima drobnemu fižolu podobno, toda iz jednega samega zrna se najmanje 100 zrn pridela. Prvo leto sem delal poakuteje, in Ktui naštel na jednem steblu 50 do 400 strokov v vsakem po 2 do 3 ae-ineiia. Opomniti moram precej, da imam tri trste, rumena una okolo 50 strokov po 3 semena, rujava okolo 00 po 2'/a semena, in Crna okolo 100 »trnkov po 3 semena. Mi nemarno ROČivja, da to na u iz jednega hemena 100 ali 200 semena dal, kar se pri „^ojia ■stanje. Ker je to sočivje prav rodovitno in naj-redivnt|e, zaiad itga ga uže povsod po Avstriji sej.jo, m je. revežu tečna hrana in bogatinu zlat denar. Seje m obdeluje Be kakor fižol. Po Istri rabijo revni ljudje „sojow namesto kave, iu se hvalijo, da je dobra, žgejo jo isto tako Kot kavo iu posle smeljejo. Ako se hoče R^ojou mehko skuhati, se je ne sme veo od pol lonca z mehko vodo zaliti in počasi kuhati, iu prej to noč v vodi namočit.. Steblo in petje je za živino dobra brana, kakor tižoiova slama. „Sojau obrodi povsod, kjer se še turšica aeje. Imamo p* tri vrste: zgodnjo rumeuo, malo kasneje rujavo, in kasno črno vrsto, zadnja nij za vse naše slovenske kraje, prve dve pa obroditi povsod. Vsak, kdor je jedenkrat „sojou posadil, jo ne more dosta prthvanti, in sem gotov, da bodo vsi na-i sioveuski kmetje v malo letih namesto li/.ola „sojo" sejali iu jedli. Kdor si želi semena kupiti, ga prodajam 1U bokala po 20 krajcarjev. Koper 4. marca 1879. Prof. Kristan. Razne vesti. * (Pod snegom.) Poročali Brno kake nesreče je snežni plaz naredil pustni dan v Blajbergu na Koroškem, ko je podsul in usmrtil okolo 40 ljudi). Na pepelnično sredo pa je tudi na Tirolskem pri Tauferau sneg zvalil se z gora in zasul hišo kmeta Wassererja. Njegova žena je pod snegom mrtva ostala, dve kravi pa so živi izkopali. Tudi kmetu Uru gerju je zasulo hlev in 12 glav goveje živine. * (V čeških Toplicah) so dokopali pod zemljo 13 meirov globoko in prišli do vrelca, voda ima tam 37 gradov R. gorkote. Veselje, da se vrelec nij izgubil, je po vsem mestu neizmerno veliko, ker je prebivalce mi-uol strah pred izgubo toplic in njih dobička. * (Ure, ki svetijo.) O tacih urah se je nedavno po raznih novinah poročalo, da je je nek Auieiikanee izumel. Nek urar v Rruuu-sehvveigu naročil si je bil zdaj takih ur, in je dobil. Ure bo jako čudne. Svitloba razprostira se od malo rumenkaste kazalne ploščice. Čem bolj je temno, tem bolj se kazalo sveti, tako da se tudi številke dobro razločijo. Na Dunap so si baje zdravniki to iznajdbo uže ukoristiti, ter so si napravili take table nad vratmi. Narodno - gospodarska stvar. Najtečnejša rastlina za človeško hrano izmej vsega rastlinstva, kar je po kemičnih preiskavah dokazano, je od leta 1873 v Evropi znana rastlina „Soja hi spida". Jaz sem dobil 1. 187G od umrlega go Bpoda prof. Haberlandta 300 zrn, te sem dve leti vse posadil, in imam od njih okolo 130 Javna zahvala. Slavna hranilnica kranJBka je v svojem občnem zboru dne 2?. fobr. 1.1. volilu društvu „Narodna šola" sto goldinarjev za napravo učnih pripomočkov ljudskim šolani in ruvnej šotakej mladini. Znameniti dar pridu „Narodnoj šoli" ravno prav zdaj, ko jo društvena blagajnica za tekoče šolsko leto uže ob.Ino novcev potrosila. Iskreno zahvalo turaj slavnomu zavodn izrekajo Narodne šole odbor. Visjci. 5. marca : Pri Slonu t M til U r iz Dunaja. — Kibnikar iz Logutca. — Michelcič it Zagorja. — Orter iz Reke. — liutzo, Kraupa iz Dunaja. l'n JMMliou: Poin iz Berlina. — Neiihaus i/. Gradca. — Glohočnik iz Železnikov. Pri b»v»r»keiu dvoru t Bergor iz Tirolskega. — Kocijančič iz TrBta. Dunajska borza 5 marca. (Izvirno telegrafičnd porodilo.) enotni dri. dolg v bankovcih . .notni drl. dolg v urotim . . /.lata renta........ 1860 dri. posojilo..... Akcijo narodne banke . . . Srebro . . . Napol. . . . 0. kr. cekini . L/riavne marke . 63 gld. —. kr. . 63 n 70 ■ 75 m • 75 m . 790 m — n 60 n 60 m 9 n n 89 m n 1» 52 n . 67 n 85 * Loterij i srečke. V Gradci 1. marca: 48. 32. 83. 71. 82. Na Dunaj i 1. marca: 53. 25. 40. 17. 50. =g=Wir empfchlon^^ gnschflltt.= als Bestes und Proisvviirdiflstfs Die Regenmantel NVasrendecken (Machen), Bcllcinlageo, MUiufle •Iit k. k. pr. Kalnik_____ von M. J. Elsinger & Soline in Wien, Neubau, Zollfrgasse 2._i i l.irferanten dea k. und k. KHefsmlnisterium«, Sr. Maj. i { Krlegamarine, vieler HumanittttaariBtalten etc, etc. | Solile Firmen als Vertreter erwunscht. (195—186) Lastnina iu tisk „Narodne tiskarne".