Ooš „ 1 f ttnin« pi.HM f gotori.t • II. izdaja, H.Vl,if^ Cena Din 1*-- —fi2f. St. 134 a Ljubljana, nedelja, dne 14. junija 1931 Leto II. Poslovilni večer poslanika in ministra dr. Švegla Ljuuij.iiia, 13. junija. Sinoči se je vršil v restavraciji hotela »Union« poslovilni večer bivšega ministra in novoimenovanega poslanika za južno Ameriko dr. Švegla. Poslovilnega večera so se udeležili odličnejši zastopniki našega javnega življenja, pa tudi zastopniki bivšega volilnega okraja dr. Švegla. Vrsto napitnic je otvoril dr. Švegel ki se je vsem zahvalil za udeležbo in nato v krasnem govoru spomnil Byronovih besed o svobodi ameriškega naroda ter poudaril, da narod, ki se bori za svojo svobodo, kljub vsem žrtvam vedno zmaga. Nato je govoril bivši polnomočni minister Ivan Hribar, ki je objavil zanimivo in do sedaj neznano podrobnost iz življenja dr. Švegla, kateri mu je leta 1914. tik pred svetovno vojno poslal obširno pismo o življenju slovenskih izseljencev v Ameriki in v katerem je poudaril, da se mora domovina za ameriške izseljence •bolj zanimati, kakor se zanima. To pismo je sicer vzbudilo v Ljubljani veliko pozornost, vendar pa zaradi strankarskih borb ni želo tistega uspeha, ki bi ga moralo. Pokazalo pa je, kako zelo je takratni avstrijski generalni konzul dr. Švegel čutil za svoj narod. V tem pa je tudi dokaz, da bo tudi na svojem novem mestu popolnoma izpolnil svojo nalogo. Sledila je še cela vrsta napitnic, o katerih bomo v prihodnji številki še obširneje poročali. Omenimo naj še govor župana dr. Puca, ki je naglasil, da je bil dr. Švegel kot poslanec vedno zavzet za vsako pozitivno stvar in da je kot politik vedno delal le v korist celote, nadalje temperamenten govor bivšega ministra dr. Kukovca, zdravice podpredsednika Zbornice za TOI Ogrina, ameriškega Slovenca Remca, občinskega svetnika Turka in bivšega leškega župana Ažmana. Odstop starega in nastop novega predsednika francoske republike Pariz, 13. junija, d. Danes ob 14-40 se je v elizejski palači izvršila slovesna predaja predsedstva republike novemu predsedniku Pavlu Doumerju. Predsednika Doumerja je šel ministrski predsednik Laval iskat v senatno poslopje. Oba sta se nato v odprtem vozu, spremljana od dveh švadronov republikanske garde, odpeljala po slavnostno okrašenih ulicah v elizejsko palačo, kjer ju je pričakoval stari predsednik Doumergue s člani vlade, s predsedniki in člani senata in poslanske zbornice. Doumergue je imel na Doumerja priložnosten nagovor, v katerem je slavil lepe lastnosti novega predsednika. Doumer se je zahvalil staremu predsedniku v imenu naroda za njegove zasluge v času njegovega predsedovanja. Nato je stari predsednik novemu izročil državno oblast, hkrati pa mu je predal tudi veliki križ Častne legije. Novi predsednik je nato v spremstvu La-vala odšel v mestno hišo, kjer je bil oficijelen sprejem. Ministrski predsednik Laval je nato podal novemu predsedniku republike formalno ostavko vlade, ki pa ni bila sprejeta. Pred podpisom trgovske pogodbe med Avstrijo in Ogrsko Budimpešta, 13. junija, n. Avstrijsko-madjar-ska trgovinska pogajanja so zaključena. Trgovinsko pogodbo bodo te dni podpisali. Pogajanja med kraljevino Jugoslavijo in Madjarsko se prav tako že vršijo. Splošno prevladuje mnenje, da bodo ta pogajanja do druge nedelje zaključena. Takoj nato bo tudi podpisana trgovinska pogodba med obema državama. Pričetkom prihodnjega tetina pa se bodo pričela pogajanja med Madjarsko in Češkoslovaško za sklenitev nove trgovinske pogodbe. Spor med Vatikanom in rimsko vlado Spor se ni poravnan - Ostri nastopi fašistov proti duhovnikom in voditeljem katoliške akcije - »Osservatore Romano« poroča o novih nasiljih Pariz, 13. junija, n. Spor med Vatikanom in fašistovsko vlado še ni poravnan. Nasprotno se odnoša.ji med obema rimskima silama vedno bolj ostrijo, ker se fašisti niso zadovoljili s tem, da so razpustili katoliške mladinske ženske in dekliške organizacije, marveč so v zadnjem času nastopili tudi proti voditeljem katoliškega pokreta in duhovnikom, da bi na ta način onemogočili vsako delovanje odbora, ki vodi katoliško akcijo. Katoliška akcija je vrhovni forum za versko propagando ter za kulturni in socialni podvig ljudskih mas. V skladu s temi svojimi nameni je katoliška akcija prevzela vodstvo nad vsemi drugimi katoliškimi organizacijami. Italijanska vlada je s konkordatom zajamčila za katoliško akcijo svobodno delovanje in prepustila Vatikanu kontrolo nad njo. Sedaj pa so začeli fašisti baš zaradi tega, ker ščiti katoliško akcijo Vatikan, tožiti to organizacijo, da je svoje delovanje razširila tudi na politično polje. Tako so našli argument za razpust vseh organizacij, ki so bile orga- nizirane v katoliški akciji, ker vrhovne institucije, katoliške akcije same, niso mogli razpustiti. Da bi pa škodili tudi njej, so pričeli sedaj nastopati proti voditeljem katoliške akcije. Zanimivo je, da so hoteli pred dvemi leti s pomočjo tkzv. nacionalnih katolikov (v resnici političnih dezerterjev), ki so odkrito pristali na to, da se katoliška akcija vključi med fašistovske organizacije, pridobiti katoliško akcijo za svoje politične namene. Tedaj je fašistovski »Impero« naglasil potrebo, da katoliška akcija zbere mase, ki slone na katoliških tradicijah in jih vzgoji v fašistovskem duhu. »Excelsior« je sedaj objavil vest, da je Vatikan v svojih notah, ki jih je poslal fašistovski vladi, zahteval, da fašistovska vlada zadosti sveti stolici zaradi žaljivih vzklikov pri demonstracijah v raznih italijanskih mestih, posebno pa v Benetkah, kjer so fašisti vzklikali: »Smrt papežu! Doli Jugoslavija! Doli Francija!« V svojih protestnih notah je Vatikan tudi odločno zahteval, da se kaznujejo fašistovski na- silneži, ki so v raznih italijanskih mestih pretepli voditelje katoliške akcije in opu-stošili prostore katoliških organizacij. Kakor kaže, je fašistovska vlada v svojem odgovoru na vatikanske note do neke mere ugodila vatikanskim zahtevam. Obžalovala je, da so fašisti žalili papeža in sveto stolico, fašistovski listi pa so s svoje strani objavili uradno poročilo, da je policija aretirala tri nasilneže, ki so opustošili škofijsko pisarno, in da je uvedla kazensko postopanje proti petim drugim. »Osservatore Romano« pa med tem Še nadalje poroča o novih fašistovskih napadih na voditelje katoliške akcije in na posamezne duhovnike. Tako so aretirali nekega duhovnika in ga odpeljali na policijo, ker se je pred cerkvijo razgovarjal s tremi mladeniči. Fašisti so ga obtožili, da je imel brez vsakega dovoljenja sestanek s katoliškimi fanti. V Milanu so baš pripravljali ekspedicijo katoliškega lista »Italia«. Fašisti so vdrli v tiskarno in odnesli vse iztise lista, tako da državni oblasti sploh ni izdala dekreta o zaplembi lista. Preureditev Narodne banke Podaljšanje privilegijev do 1. 1961 — Povišanje glavnice — Nove delnice — Nov eksekutivni in upravni odbor Beograd, 13. junija. 1. Jutri dopoldne se bo pričel izredni občni zbor delničarjev Narodne banke kraljevine Jugoslavije. Za ta občni zbor je vladalo danes veliko zanimanje ne le med delničarji samimi, marveč tudi med širšim občinstvom. Občni zbor delničarjev se bo sestal, da zavzame svoje stališče o načrtu nove pogodbe med državo in Narodno banko, o predlogu zakona o Narodni banki in njenem statutu. Po načrtu pogodbe med državo in Narodno banko, bo Narodna banka izvršila določbe zakona o denarju z dne 14. maja 1931. Obenem bo prevzela vse posojilo, ki je bilo najeto v inozemstvu in pogodbeno podpisano v Parizu 8. maja t. 1. Narodna banka bo vodila račune o vsem tem posojilu kot privilegirana ustanova. Rok njenih privilegijev se spričo tega podaljša do leta 1961. Po načrtu novega statuta se bo glavnica Narodne banke povišala na 180,000.000 Din. Ta kapital se bo razdelil na 00.000 delnic po 3000 dinarjev. Dosedaj je znašala nominalna vrednost1 glavnice Narodne banke 50,000.000 Din. Od teh je bilo vpisanih pri prvi emisiji 10,000.(300, pri drugi pa 20,000.000 Din v zlatu. Za omenjeno povišanje glavnice se bodo porabile rezerve in obenem bodo valorizirali bančne aktive, kot so nepremičnine in slično. Medtem ko so se doslej delnice Narodne banke glasile na imetnika, se bodo nove delnice glasile na ime. Stare delnice se bodo spričo tega v najkrajšem času prepisale. Rezervni fond Narodne banke se bo zvišat na 300,000.000 Din. Sedanji fond se bo do te vrednosti dopolnil z valorizacijo bančne aktive in z določenim prispevkom države. Kakor je določal dosedanji statut, je imel doslej vsak delničar s petimi delnicami pravico do enega glasu na občnem zboru banke. Odslej bo dalo pravico do enega glasu le 10 delnic. Delničarji bodo, riiorali biti naši državljani. Bančne bilance se morajo zaključiti vsakih šest mesecev. Vsak teden, in sicer 8., 15., 22. in zadnjega vsakega meseca bo treba dognati položaj banke. Za kritje denarja v obtoku bodo porabili zlato, devize in vse menice ter lombarde, kar pri drugih bankah ne velja. Guvernerja banke bo s posebnim ukazom' menoval kralj na predlog finančnega ministra. Na enak način bosta imenovana tudi po dva viceguvernerja. Doslej je imela Narodna banka le po enega viceguvernerja in za njegovo imenovanje ni bilo treba kraljevega ukaza. Guverner, oba viceguvernerja in dva člana upravnega odbora bodo sestavljali eksekutivni otfbor. Guverner bo moral deponirati pri banki 50 delnic, viceguvernerja pa vsak po 30. Vsi trije morajo biti jugoslovanski državljan: in ne smejo biti člani glavnega upravnega odbora. Izbrati se smejo tudi iz vrst državnih uradnikov. Uradnikom se bo čas, ki ga bodo odslužili na teti položajih pr; Narodni banki, vštel v njihovo službeno dobo. Guverner in oba viceguvernerja se imenujejo za dobo šest let in smejo biti ponovno imenovani. Njihov delokrog je zelo omejen. Obenem ne smejo biti člani upravnih odborov drugih podjetij. Njihovih menic Narodna banka ne sme sprejeti v reeskont. Starim delničarjem bo dala banka za vsakih 500 Din starih delnic po eno novo delnico i\ 3000 Din. Razliko bo krila s svojimi rezervnimi fondi. V novem zakonu bo tudi prehodno določilo, da ostane dosedanji guverner Ignjat Bai-loni na svojem mestu dotlej, ko poteče njegov mandat (28. avgusta 1932). Vesti o bližnji o-stavki guvernerja g. Bailonija potemtakem niso resnične. Na jutrišnjem izrednem občnem zboru delničarjev Narodne banke se bodo na podlagi uvodnih predlogov o novi pogodbi med državo in banko, o novem zakonu ter o novih statutih sestavili končni predlogi, ki morajo biti dovršeni do 28. junija t. 1. Takoj nato, najbrže že v juliju ,se bo vršil nov občni zbor delničarjev Narodne banke. Na tem bodo sprejeli pogodbo, zakon in statute ter izvolili člane glavnega u-pravnega odbora. Čisti dobiček Narodne banke-se je doslej delil in je 60% dobila država, 40% pa delničarji. Odslej se bo dobiček delil po novem ključu, ki je zelo kompliciran. Z novim zakonom bo pri Narodni banki nameščen tudi zastopnik ministrstva za trgovino in industrijo, ki ga doslej ni bilo. [Upravni odbor banke bo štel 22 članov, če bodo guverner in oba viceguvernerja imenovani i* vrst članov tega odbora. V drugačnem pri-nieru pa bo upravni odbor štel 25 članov. Med temi mora 12 odbornikov stalno bivati v Beogradu ostali smejo biti iz drugih krajev države. Tudi guverner in oba viceguvernerja fhorajo stalno stanovati v Beogradu. Novi sokolski domovi v Beogradu Beograd, 13. junija. 1. Jugoslovanska presto-lica dobi v kratkem 3 velike in lepe sokolske domove. Gradili bodo dom sokolskega društva Beograd-Matica v Deligrajski ulici, kakor so si zamislili naši Sokoli, bo ta dom velika in udobna stavba, ki bo docela služila svojim namenom. V domu bo nameščena tudi prednjaška šola SKJ, ki bo nadomestila dosedanje pred-njaške tečaje. Ta šola bo vsekakor velike važnosti za napredek našega sokolstva. Drugi veliki dom — trinadstropno stavbo — dobi društvo Beograd II., tretji dom pa bodo gradili za društvo Beograd III. SKJ je pričel tudi akcijo za posojilo 25 milijonov dinarjev, ki ga namerava najeti za sanacijo sokolskih domov v raznih krajih naše države. S tem posojilom se bo na racionalen način rešilo vprašanje o zadolženih sokolskih domovih. Poljski novinarji v Dubrovniku Dubrovnik, 13. junija. AA. Poljski novinarji, ki so bili v Sarajevu, so dospeli danes ob 7. v Dubrovnik. Vožnja Sarajevo—Dubrovnik je napravila na poljske novinarje najlepši vtis. Poljske novinarje so sprejeli predsednik občine Mi-cič, poljsko pevsko društvo »Echo«, številni meščani in novinarji. Gostje so se nastanili v hotelu »Imperial«. Danes so si ogledali mesto, popoldne pa jim je priredila občina svečan sprejem. Jutri odpotujejo na Cetinje. Sedanja francoska vlada ostane Pariz, 13. junija. AA. Predsednik vlade Laval je predložil danes novemu predsedniku Doumerju ostavko vlade. Predsednik Doumer je ostavki odbil, tako da ostane kabinet tudi dalje ne-izj>remenjen. Ministrski predsednik general Živkovič v Zagrebu Zagreb, 13. junija. AA. Ob 7.35 je dospel iz Beograda predsednik ministrskega sveta in minister za notranje zadeve general Peter Živkovič. Na postaji sta ga sprejela ban dr. Ivo Perovič in upravnik policije dr* Janko Bedekovič. Predsednik ministrskega sveta se je odpeljal v bansko palačo, kjer je pregledal vse oddelke banske uprave. Š pregledom je bil zadovoljen. Ob 11. je odšel v dvor, kjer ga je sprejel Nj. Vel. kralj v avdijenci. Prihodnji kongres slovanskih žen bo v Beogradu Varšava, 13. junija. AA. Kongres slovanskih žen je sklenil, da se vrši prihodnje leto kongres v Beogradu. Sprejet jc bil tudi predlog, da se istega dne po vseh slovanskih državah vrši slovanski dan. Nato je kongres brzojavno pozdravil NJ. Vel. kraljico Marijo, bolgarsko kraljico in gospo predsednika Mofiickega. Pri volitvah v predsedništvo je bila izvoljena za predsednico ga. Hubička, za podpredsednico Smo-larova in Capkova, eno mesto podpredsednice je določeno za Jugoslavijo, ki jo bo naknadno imenovala. Istotako je rezerviran v odboru za Jugoslavijo 5 mest, za Češkoslovaško 3 in za Poljsko 2 mesti. Varšava, 13. julija. AA. Včeraj popoldne je zaključil kongres slovanskih žen svoje delo. Sprejete resolucije naglašajo potrebo intelektualne kulturne in materijelne vzgoje mladine v slovanskem duhu, potrebe enakopravnosti žene v zakonskem pogledu ter potrebo sodelovanja žene na kulturnem in gospodarskem polju. Seja poslovnega odbora Zveze jugosl. mest Zagreb, 13. junija, k. Danes dopoldne se je pod predsedstvom zagrebškega župana dr. Srku-Ija vršila seja poslovnega odbora Zveze mest. Na seji so bili odposlanci 10 mest. Poslovni odbor je razpravljal o predmetih, ki pridejo na dnevni red skupščine, ki se bo vršila 20. t. m. v Sarajevu. Nato so bila sprejeta vsa poročila odbornikov, kakor tudi proračunski predlog za leto 1931. Poslovni odbor je sklenil, da ostane sedež Zveze mest še naprej Zagreb. 50 letnica beograjske trgovske omladine Beograd, 13. junija. 1. Beograjska trgovska mladina bo 21. t. m. na svečan način proslavila 50-letnico svojega delovanja. Za jubilarno spomenico je Nj. Vel. kralj napisal to-le posvetilo: Beograjski trgovski mladini za priznanje starejšim in pobudo mladim. Aleksander 1031. Francoski letalci v Zagrebu Zagreb, 13. junija, k. Danes ob 10. dopoldne so končno prišli v Zagreb francoski letalci. Sprejeli so jih na svečan način z vojaško godbo. Pozdravili so jih zastopniki našega letalstva in francoski konzul. Francoska letala so zelo velika "in tehtajo do 5600 kg. To so največja letala, kar jih ima francosko letalstvo. Vsako letalo ima po dva motorja s skupaj 960 konjskih sil. Nosilnost letala je 2000 kg. Vsa posadka vseh 6 letal šteje 24 mož. Letalci so se ob pol 4. pop. poslovili od naših letalcev in so odleteli proti ■Zemunu. Od tam odidejo v Bukarešto in Sofijo, potem pa se vrnejo v Pariz. Najboljša obramba Za uvod svoji pomembni knjigi iOsebji osti in oblikovalci« je uporabil grof Sforza i»rek starega grškega zgodovinarja, da »sila držav ni ne v ladjah in ne v obzidju, temveč v možeh.« Ti so oblikovalci nove dobe, ti so ustvaritelji napredka in oni so tisti motor, ki daje vsemu človeškemu gibanju pravo smer. In nova doba, ki je nastala po svetovni vojni, naj postane tudi doba velikih mož, velikih oblikovalcev, ker je treba agraditi novo življenje, da bodo s tako velikimi žrtvami kupljene izkušnje svetovne vojne človeštvu v korist. Tudi naš narod bi moral imeti hotenje, da dobi čim več celih mož. Kajti tudi naš narod je šele v razvoju, tudi naš narod je iSele na začetku svoje poti navzgor in tudi naš narod zasluži, da mu bodo težke izkušnje svetovne vojne le v korist in v zdrav temelj solidnega blagostanja. Tem bolj pa potrebuje naš narod celih mož, ker so ti tudi najboljša obramba. Na prelomu stare in nove dobe so samo celi možje tako močni, da ne kolebajo v neodločnosti, temveč da gredo premočrtno k svojemu cilju. Samo celi možje pa imajo tudi one krepke živce, da jih ne zlomi nobena nesreča in da ohranijo tudi v najtežjem položaju hladno preudarnost in s tern tudi vso sposobnost za aktiven odpor. V resnici, več ko vsa obrambna sredstva pomenijo za obrambo pravi možje, ker šele v njih rokah izpolni vsako orožje svoj popolen namen. Vprašanje pa je, če se tudi v resnici trudimo, da dobimo generacijo krepkih možje sicer res, da se ceH možje rode in da jih je mogoče umetno priklicati na svet, če jih ni dala narava. Ali prav tako pa je tudi res, da bi mogli imeti neprimerno več pravih mož, če bi bile razmere vedno takšne, kakršne bi morale bili. Toda kol ikra t eo morali ljudje gledati, kako se vsled zvez, denarja ali strankarstva silijo v ospredje ljudje, ki so postali znani samo po tem, da se znajo vedno prilagoditi konjunkturi. Kolikokrat so morali spoznati naši najboljši ljudje, da je ves njih napor zaman, da ne morejo priti do veljave ravno zato, ker ho-žeji biti celi možje. Te nezdrave razmere «o zavrle polet našega naroda, samo v poletu pa se rode celi možje. Pa tudi pri vzgoji mladine se vse premalo pazi na to, da se vzgajajo značaji. Vsled izpričeval je seveda nujno potrebno, da se gleda predvsem na znanje dijakov, toda to še ne zadostuje. Kaj nam pomaga z vsem znanje natovorjen človek, če pa njegov značaj ni vreden piška-vega oreha. Ta človek ni nikdar sigurno naš, ta človek more svoje znanje uporabiti tudi proti interesom našega naroda. Le prepogosto smo to tudi že doživeli. Utrditev značaja, vzbujanje volje v mladini, da vidi svoj ideal v celem možiu, tudi to mora postati bistven del šolske vzgoje. Seveda pa mora tudi vzgojitelj sam bili v tem pogledu svojim učencem za vzor. Dokler ne dobe v našem javnem življenju celi možje odločilen vpliv, tako dolgo se tudi naše nacijonalno življenje ne bo razvilo v tej meri, kakor bi se po 6. januarju moglo in morajo. Ni mogoče pričeti nobene, še tako potrebne akcije, če pa ni tu mož, ki bi mogli to akcijo sprejeti. Najboljše ideje, najpotrebnejše zasnove, vse ostane le v zraku, če ni tu mož, M so sposobni te misli uresničiti. Ne od predpisov in ne od paragrafov prihaja rešitev, temveč samo od celih mož, ki te predpise in paragrafe pravilno razumejo in dobro izvedejo. Sedanja družba še ni našla svojega kompasa, ker se še lovi med starim in novim. Poleg tega pa se še ni opomogla od raz-rušenja povojne dobe, doČim mlada generacija, ki bo čisto neodvisna od vojnih posledic, komaj dorašča. V tern je vzrok duševne krize, ki jo preživljamo in iz katere nas morajo izkopati le celi možje. Možje in žene, ki bodo čisto zasedli svoja mesta, ki ne bodo kolebali, kadar imajo vršiti svojo dolžnost in ki bodo nedostopni tako za korupcijo, ko za malodušje in za pasivnost. Ves naš napredek je odvisen od.tega, če dobimo čim prej in čim več celih mož in celih žen. In temu vprašanju bi morala naša vzgoja posvetiti prvo in največjo paž-njo. Koliko celih mož sem vzgojil, tako bi se moral vprašati vsak vzgojitelj, koliko celih žen sem vzgojila, bi morala se vprašati vsaka vzgojiteljica. Kadar se to zgodi, takrat je tudi rešen problem našeg;i naroda, takrat 'mn tudi naša država svojo najmočnejšo obrambo, ki je od nekdaj v celih možeh in ženah, ne pa v fičfiričih in omahljivcih. Jugoslovanski bojevniki v Franciji Svečan sprejem v Lyonu Ljon, 13. junija. A A. >Poilus d’Orient< so priredili snoči ob 8-30 velik banket na čast bivšim jugoslovanskim bojevnikom in rezervnim častnikom. Na banketu je bilo 500 povabljencev. V toku banketa je bilo več govorov, ki so naglašali voljo Jugoslavije in Francije, da sodelujeta tudi v bodoče čim tesneje. Glasba je svirala obe narodni himni in vojaške komade Med banketom je bilo najprijetnejše razpoloženje. Lfon, 13. junija. A A. Včeraj ob 17 30 so dospeli v Lyon bivši jugoslovanski bojevniki. Na postaji jih je sprejel general Miclaud. Predsedinštvo FIDACa, predsed-ništvo sekcije »Polius d’Orient«, predstavniki mestnih in vojaških oblasti ter vseh vojaških udruženj. Na peronu in pred postajo so bile zbrane ogromne množice ljud- stva, ki so navdušeno pozdravljale jugoslovanske bojevnike. Tako se je Lyon pridružil v bralstvu in prijateljstvu do Jugoslavije vsem francoskim mestom, ki so sprejela jugoslovanske goste tako prisrčno. Na peronu je pozdravil slovanske goste general Miclaud s prisrčno dobrodošlico. Formirala se je povorka po meslu do glavnega trga. Ljudstvo na ulicah je burno aklamiralo povorki. Sredi trga je bila postavljena častna četa 99. pešpolka. Glasba je intonirala jugoslovansko himno in marseljezo. Od glavnega trga so odšli naši bojevniki v občinski dom. Od trga do občinskega doma je bila na obeh straneh ulice falanga zastav mnogih društev in u-druženj bivših bojevnikov. V občinskem domu je bila častna zakuska. Politične razmere v Romuniji Novi parlament se sestane 15. iunija — Komunistične mandate bo vlada uničila Dr. ManiU, voditelj kmetske stranke, ostro napada vlado Bukarešta, 13. junija, n. V ponedeljek dne 15. t. m. se prvič sestane novi romunski parlament. V novem parlamentu bo 80 liberalnih poslancev mesto 67, kakor je bilo določeno v volilnem sporazumu. Liberalci so znali postaviti svoje kandidate na dobrih mestih, tako da jih je bilo zbranih 13 več, kakor je bilo prvotno pričakovati. Ta njihov uspeh je javnost sprejela kot senzacijo, posebno še, ker mora Jorga od mandatov, ki si jih je z volilnim sporazumom izvojevgl, 10 odstopiti Nemcem, 6 pa agrarni ligi, tako da jih bo njemu ostalo le 191. Brez pomoči liberalov bo na tak način ostal v parlamentu v manjšini. Vlada se pripravlja nato, da uniči komunistične mandate, ki jih je 5. Bukareštanski listi pišejo danes, da je izzvalo senzacijo današnjega dne to, da sta se dr. Ma-niu, ki je sinoči prispel v Bukarešto, in šef liberalne stranke Duca, sinoči sestala in se dolgo posvetovala. Dr. Maniu je Duei odkrito ponudil politično sodelovanje. Li- beralni »Vitoruk pravi, da bo liberalna stranka zaenkrat podpirala vlado, a le pod izrečnimi pogoji, če bo namreč razveljavila upravni zakon, znižala proračun, ukinila avtonomne zavode in zmanjšala davčna bremena. Dr. Maniu je nekemu madjarskemu novinarju dal izjavo, v kateri je ostro napadel vlado. Obtožil je vlado, da je falsifi-cirala volilne rezultate, da je maso volilnih listov odvzela opozicijskim strankam in jo na nepošten način dodala vladnim strankam. Dr. Maniu je izrazil nado, da bo nacijonalno kmečka stranka uživala še nadalje brezmejno popularnost, kakor jo je prej, in da bo Jorgova stranka životarila le nekaj mesecev. V sedanji težki krizi mora na čelu romunskega naroda stati le takšna vlada, kakršna je po volji naroda. To je mogoče doseči samo s poštenimi in svobodnimi volitvami. Rezultati zadnjih volitev pričajo, da brez nacijonalno-kmet-ske stranke ni mogoče izvršiti nikake koncentracije. Zakon o ureditvi Državne hipotekarne banke Beograd, 13. junija. AA. Nj. Vel. kralj je na predlog ministra za trgovino in industrijo in po zaslišanju predsednika ministrskega sveta predpisal in proglasil zakon o izpremembah in dopolnitvah zakona o ureditvi državne Hipotekarne banke kraljevine Jugoslavije. Zakon se glasi: Splošne odredbe. 5 1. V zakonu o ureditvi državne Hipotekarne banke kraljevine Jugoslavije, prej uprave fondov, z dne 8. julija 1898 z izpremembami in dopolnitvami z dne 21. februarja 1906, 14. julija 1910, 30. marca 1922 in 14. marca 1924 se tole izpremeni: 1. čl. 63 se izpremeni in glasi: »Upravni odbor Državne hipotekarne banke kraljevine Jugoslavije tvorijo upravnik Državne hipotekarne banke in 10 Članov, ki se postavijo s kraljevim ukazom na predlog ministra za trgovino in industrijo ter v soglasju s predsednikom ministrskega sveta.« 2. čl. 64 se izpremeni in glasi: »Upravnik Državne hipotekarne banke kraljevine Jugoslavije je predsednik upravnega odbora, upravni odbor pa voli iz svoje srede podpredsednika.« 3. čl# 65 se izpremeni in glasi: »članstvo v upravnem odboru traja 4 leta. Po preteku 2 let po uveljavitvi tega zakona odstopi pet članov, ki jih določi žreb, po preteku štirih let pa odstopi še ostalih pet članov. Nato odstopi po preteku dveh let pet članov, ki so bili štiri leta člani upravnega odbora. Njih mesta se izpopolnijo na način, ki ga določa čl. 63. Odstopivši člani se lahko postavijo na novo.« 4. čl. 66 se ukine. 5. V čl. 67, prvi odstavek, pridejo namestu besed: »izvoliti novega člana na način, kakor je bil izbran odstopivši« besede: »postaviti novega člana na način, kakor ga določa čl. 63.« V istem členu pride namestu besedo »izvoljeni« v drugem odstavku beseda »postavljeni«. Namestu besed »ki je umrl ali drugače odstopil« pridejo besede »ki je umrl, drugače odstopil ali pa mu je trajno nemogoče opravljati članske dolžnosti«. Namestu besed »umrli ali odstopivši član« pridejo besede »umrli, odstopivši ali trajno v nemoči, da bi upravljal članske dolžnosti«. V istem členu pride za drugim odstavkom novi, tretji odstavek, ki se glasi: »Izpopolnjev anje po čl. 65 in tem členu se vrši nadalje v roku 2 mesecev od dne, ko je član odstopil ali prenehal opravljati dolžnosti«. 6. čl. 68 se izpremeni in glasi: »Za člana upravnega odbora je lahko predlagan in potrjen samo državljan kraljevine Jugoslavije. Najmanj pet članov razen predsednika in podpredsednika morajo imeti za stalno bivališče Beograd. 7. Drugi odstavek čl. 72 se izpremeni in glasi: »Za udeležbo na sejah in za dežurstvo v banki določi ministrstvo za trgovino in industrijo po predlogu upravnika Državne hipotekarne banke kraljevine Jugoslavije članom upravnega odbora posebno nagrado. 8. V čl. 88 pridejo za besedami: »minister za trgovino in industrijo« besede »v soglasju s predsednikom ministrskega sveta«. 9. V čl. 89 se besedama »samo oni« dodajo besede »državljani kraljevine Jugoslavije«. 10. čl. 90 se izpremeni in glasi: »članstvo v kontrolnem odboru traja štiri leta. Po preteku dveh let od dne uveljavitve tega zakona odstopita dva člana, ki ju določi žreb, po preteku štirih let pa odstopijo tudi ostali trije člani. Nato odstopijo vsaki dve leti po vrsti po dva odnosno trije člani, ki so bili štiri leta člani kontrolnega odbora Hipotekarne banke. Odstopivši člani se lahko na novo postavijo, če ostane katero mesto v članstvu izpraznjeno s smrtjo, ostavko ali trajno nesposobnostjo vr-šitve dolžnosti, bo to mesto izpopolnil minister za trgovino in industrijo, član, ki stopi na mesto člana, kateri je umrl, drugače odstopil ali mu je trajno nemogoče vršiti dolžnosti, ostane član samo tisto dobo, ki jo je imel pravico odslužiti umrli, odstopivši ali trajno za vršitev dolžnosti nesposobni član. Izpopolnjevanje se vrši najdelj v roku dveh mesecev po odstopu na način, ki ga določa čl. 88.« 11. čl. 93 se izpremeni in glasi: »Za udeležbo na sejah v banki odredi minister za trgovino in industrijo na predlog upravnika Državne hipotekarne banke članom kontrolnega odbora posebno nagrado.« 12. čl. 101, prvi odstavek z oddelki pod a), b) in v) se izpremeni in glasi: »Od čistega dobička se porabi: a) 2% za nagrade — tantijeme — in sicer l'65i>/o za upravnika in člane upravnega odbora, 0'35% pa za člane kontrolnega odbora; b) 4o/(i za nagrade — tantijeme — uradnikom in ostalim nameščencem banke. Oddelek pod g) postane oddelek pod v). Predzadnji odstavek člena 101 se izpremeni in glasi: »Tantijeme pod a) se razdele tako, da pripada upravniku in vsakemu članu upravnega odbora 0'15%, vsakemu članu kontrolnega odbora pa 0'07 %. V zadnjem odstavku čl. 101 pride za besedam »za uradnike« besede »in ostale nameščence«. Za tem odstavkom pride kot poslednji nov odstavek, ki se glasi: »člani upravnega in kontrolnega odbora, ki zamude več ko polovico sej, imajo pravico samo do polovice nagrade, druga polovica pa gre v korist ostanka čistega dobička. Podeljevanje tantijem članu, ki je v toku poslovnega leta odstopil, in tistemu, ki je prišel na njegovo mesto, se izvrši po številu dni, ki jih je prebil v banki.« Prehodne določbe. § 2. V roku 2 mesecev po uveljavitvi tega zakona se bodo predložili in postavili vsi rani upravnega in kontrolnega odbora po predp m tega zakona. Dotlej bodo stari člani vršili svoje dolžnosti. § 3. Odredbe § 1 točke 12 se bodo izvajale za vse poslovno leto 1931. § 4. Ta zakon stopi v veljavo, ko ga kralj podpiše in ko se razglasi v Službenih novinah. Takrat izgube veljavo vse zakonske določbe, ki se z njim ne krijejo. Zagrebški proces Zagreb, 13. junija, k. Davi ob 8. uri se je nadaljeval z govorom državnega tožilca proces proti Hraniloviču in tovarišem. Državni tožilec dr. Ružič je v svojem govoru obravnaval najprej atentat na pokojnega Tonija Schlegla, nato atentat na orožniško postajo, razpravljal je o slučaju Trenskega, o atentatu v Lomnici in končno o atentatu v Brezovici. Ko je zaključil razpravo o poedinih dejanjih in ko je kvalificiral te zločine po poedinih skupinah ljudi, ki so jih izvršili, je pričel govoriti o vsakem posameznem obtožencu. Popisal je vlogo Marka Hranilovlča, Horvateka Vlada in vseh ostalih. Kongres jugoslov. nar. železničariev v Mariboru Prihod In sprejem delegatov — Uvodna konferenca v Narodnem domu — Koncert »Drave« Maribor, 13. junija. Današnji dan je bil že ves v znamenju kongresa Združenja jugoslovanskih narodnih železničarjev in brodarjev. Delegati iz Slovenije so prišli z dopoldanskimi vlaki in se zbirali na glavnem kolodvoru, da sprejmejo tovariše in brate Hrvate in Srbe. Dasi je bil njihov prihod napovedan za 10. uro, je prispel posebni vlak z delegati iz osrčja, vzhoda in juga države Sele ob 11. uri. Dve veliki lokomotivi sta pripeljali v 25 pullmannovih vozeh okrog 700 delegatov, katere je vodil zaslužni predsednik združenja g. D j o r d j e v i č, šef prometnega oddelka generalne direkcije državnih železnic v Beogradu. Vlak je bil lepo okrašen z zelenjem, cvetjem in državnimi zastavami. Čudno pa je bilo, da na kolodvoru ni vihrala niti ena zastava. Došle delegate je pozdravil zastopnik ljubljanske organizacije g. Rot. Naglašal je, da so stopili na ona jugoslovanska tla, na katerih se je že davno pred vojno, med vojno in posebej ob prevratu in naposled tudi v zadnjih 10. letih bila ostra borba za zmago narodne misli med železničarji. Ta borba je končala z uspehom in nasprotniki vedno bolj ginejo. Za pozdrav se je zahvalil predsednik g. Djordjevič. Godba »Drave« je nato zaigrala več narodnih skladb. Z zastavami in godbo na čelu so delegati nato odšli v mesto. Prenočili bodo deloma po hotelih, deloma pa v vozeh, s katerimi so se pripeljali. Ostali delegati so prispeli s poznejšimi vlaki. Obenem z delegati je prišlo v Maribor tudi več železničarskih športnih klubov, ki bodo tu nastopili danes in jutri. Ob 15. uri so se oficijelni delegati zbrali v veliki dvorani Narodnega doma, kjer je bila uvodna konferenca, na kateri so sprejeli važne sklepe o svoji organizaciji in stanu. Ostali gostje so si v spremstvu mariborskih tovarišev ogledali mesto in najbližjo okolico. Zvečer ol> 20. uri pa je bil v veliki dvorani pivovarne Union koncert pevskega zbora »Drave«, katerega so se poleg delegatov udeležili mariborski železničarji in številno občinstvo. Buren občni zbor šentjakobskega društva . Ljubljana, 13. junija. Nocoj se je vršil občni zbor Šentjakobskega gospodarskega in kulturnega društva. Predsednik g. Likozar je prebral nova pravila — društvo je bilo prej politično in je bilo radi tega raapusceno — in se je nato spominjal 20 umrlih članov, tajnik g. Janežič je poročal, da je bilo od zadnjega občnega zbora 1. 1928. 5 odborovih sej in 3 seje eksekutive. Poročali so še knjižničar Rode, Brihta za dramski odsek in blagajnik Štih. G. Brihta je navajal, da je imel dramski odsek v zadnjih treh letih 137 gledaliških in 11 radijskih predstav. Za pregledovalce je poročal gosp. Kavčič, nakar je bil sprejet absolutorij. Pri volitvah so bili izvoljeni: predsednik An-ton Likozar, odborniki: dr. &lebinger Planinšek, Matija Hode, France štrukelj, Ivan Dachs, Stih, Janežič, Grčar, Brihta in Drago Pogačnik; namestniki: Janko Vivoda, Starič, Maks Dachs in Ciril Rode; pregledovalca računov: Fran Kal-čič in Šemrov, namestnik Žitnik. To oficijelno listo je predlagal g. Štrukelj in je spregovoril k njej član odra g. Pogorelc, ki je izrekel svojo obžalovanje, ker se ni vpošteval dramski odsek pri sestavi liste. Pri slučajnostih je^prišlo do tako burne debate med opozicijo — člani dramskega odseka, ki ji je odbor odrekel glasovalno pravico, da je korporativno zapustila občni zbor, nakar je ostala v dvorani le še večina, okoli 25 članov. Vseh članov šteje društvo 349. Konkurzi in prisilne poravnave Beograd, 13. junija. AA. Oddelek državne statistike pri predsedništvu ministrskega sveta je objavil statistiko stečajev in prisilnih poravnav v toku meseca maja. V tem mesecu je javljeno iz; vse države 45 stečajev in 93 prisilnih poravnav. Po banovinah je bilo v vardarski banovini 6 stečajev in 3 prisilne poravnave, v vrbask 0, 3, v dravski 7, 20, v drinski 5, 8, v donavski 14, 37, v zetski 1, 1, v moravski 3, 0, v primorski I, 2, v savski 6, 16, na področju mesta Beograda pa 2, 4. Francoske ladje v Splitu Split, 13. junija, k. Včeraj popoldne je bila na francoski vojni ladji »Duquesne« prirejena čajanka, ki so se je udeležili zastopniki vojaških, civilnih in cerkvenih oblastev. Italija hoče pomagati Avstriji Dunaj, 13. junija. AA. Semkaj sta prispel* italijanska poslanca Bianclrni in Suvich kot zastopnika italijanskih bank, da se informirata o možnosti italijanskega sodelovanja pri rešitvi avstrijskih težkoč. Dvig ponesrečene podmornice »Poseidon« London, 13. junija. A A. Danes bodo skušali dvigniti ponesrečeno podmornico »Poseidon«. V Vejhajvej je prispela ameriška rešilna ladja »Pigeon«, k:i bo sodelovala pri rešilni akciji. Potapljači so dognali, da je obod podmornice hudo poškodovan, vendar niso moglj prodreti t njeno notranjost. VREMENSKA NAPOVED Dunaj, 13. junija, d. Obsežno delovanje neviht, morebiti tudi nefc»j hladneje. Dvajsetletnica »Bržavne olirine sole« v Ljublj ani Najpomembnejši korak za našo gospodarsko osamosvojitev — Velike žrtve ljubljanske mestne občine za šolo — Historična zasluga Ivana Hribarja — Boji in nasprotovanja pod Avstrijo — Vesel razvoj v Jugoslaviji n Doma in na cesti, v vrtu in pri izletu dobri in poceni platneni čevlji „VIKTORIA“ s šivanimi gumi podplati DETALJNE CENE PO PARU: številke 24-27. 28-34. 35-41, 42-46 Dinar30 35-50-60- Ooblio se v vseh trgovinah Čevljev. Na veliko pri Palma Zagreb, poštni predal 226. Usodna fazona, elastKna holai Sive. bele In (me za Snlranle In na špango. Domači Izdelek. Na vsakem podplatu zaščitni znak WI MPASSING Nasa tehnična srednja šola bo proslavila ta teden pomemben jubilej, ki je znamenit jubilej tudi za vso slovensko javnost. Kajti proslavila bo dvajsetletnico, odkar je bila ustanovljena »Državna obrlna šola« in zgrajena njena šolska zgradba, ki je še danes ponos Ljubljane, pa tudj vse Slovenije. Kajti z zgradbo velike Obrtne šole, na j večje, kar jih je na slovanskem jugu, je bil šele omogočen razvoj slovenskega strokovnega šolstva. S tem pa tudi možnost za gospodarsko osamosvojitev našega naroda. Dokler smo bili brez lastnih strokovnih šol, je mogel dobiti slovenski delavec v tovarni samo mesto črnega delavca. Brez strokovno kvalificiranih moč] ni bilo niti misliti na razvoj slovenske industrije in ob rt a brez lastnega strokovnega šolstva nam je bila zaprta vsaka pot do gospodarske osamosvojitve. Tudi če bi dosegli prav vse politične pravice, bi brez lastnih strokovnih šol morali trpeti, da gospodarijo v vseh večjih podjetjih na naši zemlji tujci in glavni dobiček bogastev naše dežele bi odhajal edinole v tujino, Ostali bi še nadalje neprost in od tujca odvisen narod, pa naj bi še tako zmagovito dobojevali jezikovni boj in boj za pravice našega naroda. V tem je oni veliki pomen ustanovitve Državne obrtne šole, v tem je tudi vzrok, da se tega jubileja z veseljem spominja vsa naša javnost. Z ustanovitvijo Državne obrtne šole je bil storjen resen začetek za razvoj strokovnega šolstva med Slovenci, obenem pa tudi podlaga za razširitev obrtne šole v sedanjo tehnično srednjo šolo, a tudi za ustanovitev tehniške fakultete. Če ne bi bili v Ljubljani pred 20 leti tako uvidevni, da so zgradili tako veliko šolsko poslopje, ki je daleč segalo čez okvir tedanjih potreb, bi še danes samo sanjali o srednji tehnični šoli, ker je ne bi mogli nikamor namestiti. Daleko-vidnost ljubljanskega obč. sveta in njegovega župana Ivana Hribarja pa je poskrbela, da se je mogla gladko razširiti obrtna šola v srednjo tehnično šolo. Nekdanji boji za strokovno šolstvo Dolgo časa smo se Slovenci zanimali le za politične boje in za pravice slovenskega jezika. Gospodarstvu pa smo šele kasneje pričeli posvečati pravo pozornost. Posamezni uvidevni ljudje pa »o že kmalu spoznali, da gospodarstva ni mogoče točiti od politike in zasluga teh mož je, da smo z ustanovitvijo zadrug dobili denarna sredstva za gospodarsko osamosvojitev, z ustanovitvijo strokovnih šol pa sposobne ljudi, ki naj to osamosvojitev izvedejo. Boj za strokovno šolstvo se je začel že leta 1876., ko je ljubljanski občinski svet odposlal vladi nujno prošnjo, da upošteva pri ustanavljanju obrtnih šol tudi Ljubljano, kjer se naj ustanova delovodska šola z dvema oddelkoma za gradbeni in strojni obrt. Ta prošnja je ostala dolgo časa neuslišana in celih 12 let je bilo treba drezati in drezati, da je dobila Ljubljana leta 1888. dve strokovni šoli, in sicer za lesno industrijo in za umetno vezenje in šivanje čipk. To je bilo vse nadomestitev za delovodske šole. Toda Ljubljana ni odnehala in prošnje so romale še naprej na Dunaj. To je vse trajalo do lela 1895., ko se je po potresu začela nova doba za Ljubljano in ko je postal župan Ivan Hribar. Najbrže vsled potresne konference je dunajska osrednja komisija za obrtno šolstvo sklenila, da priporoča na učni upravi, da prične s pripravami za ustanovitev obrtne šole v Ljubljani. Da pa bi se mogla šola ustanoviti, je bilo treba Tehnično napravo vzpenjače povzemam iz tega-le članka Alfreda Triibnerja v »Oester-reichische Reisezeitungt, April 1931, kjer omenja, da je bilo po vojni do leta 1929 zgrajenih v Avstriji deset vzpenjač, ki so v času svojega dosedanjega obstoja prevozile več nego dva milijona potnikov. Za gradnjo teh vzpenjač so se najprej porabila izkustva, ki so se pridobila pri starih železnicah na poteg in pa izkustva, ki so se pridobila med vojno pri številnih vzpenjačah za vojni materijal. V splošnem je konstrukcijski način vzpenjač precej enoten. Kar je tračnica pri železnici, to je pri vzpenjači močno napeta nosilna vrv, spletena iz žičnih pramen, vsako prame še posebej iz posameznih žičnih vlaken. Nosilna vrv je v nižinski in višinski postaji obtežena z 20—40.000 kg težkimi uteži, da se obdrži potrebna napetost, ker bi se sicer utegnila vrv prelomiti pri upogibanju. Nosilna vrv je napravljena iz enega kosa ter drži, prilagodeč se ozemlju, preko treh do šestih jeklenih stebrov, samo v enem primeru so uporabljeni betonski stebri. Ti nosilci vrvi imajo T-obliko. Najvišja do sedaj do-sežeua višina stebra znaša v Avstriji (pri premagati dvoje težkoč: treba je bilo dobiti za šolo primernih prostorov in premagati ovire, ki so jih delali nemški nacijonalci. Obe težko® sta bili tem večji, ker se je vsled znanega strankarskega razpora na Kranjskem tudi s slovenske strani ovirala ustanovitev obrtne šole. Bodi pa pri tej priliki tudi poudarjeno, da so kranjski Nemci na vse pretege ovirali ustanovitev obrtne šole in nijhova »Sparkassac je celo odpovedala prostore strokovni šoli, samo da bi preprečila ustanovitev obrtne šole. Tako strupeno so ti ljudje sovražili vsak razvoj našega naroda I Danes, ko se le prerado pozablja, kakšne n e prilike so nam delali ti ljudje, ki so vedno dobro živeli v naši deželi, bodi to še izreono poudarjeno! Čeprav se je zlasti župan Hribar silno trudil, da pospeši ustanovitev Obrtne šole, vendar se do leta 1900. ni nič doseglo. Šele v tem letu se je prišlo tako daleč, da je bilo določeno stav-btšče, štiri leta nato je učna uprava odobrila stavbni načrt, toda šele leta 1909. je bilo rešeno tudi finančno vprašanje. Vse stroške za stavbišče je morala prevzeti ljubljanska občina, in sicer je dala za stavbišče 45.000 kron, za zgradbo 1 milijon krou (zlatih!) in nato še za notraujo opremo 28.000 kron. Obenem se je morala občina obvezati, da odstopi vse v last erarju in da bo brezplačno dobavljala električni tok za razsvetljavo. Edino to je dosegel župan Hribar, da je ii-nančni minister Biiinski, ki je bil častni meščan Ljubljane, odpisal Ljubljani 3% potresno posojilo, ki pa bi ga morala Ljubljana pričeti odplačevati šele 1. 1913. in ki je znašalo leomaj polovico vsote, ki jo je Ljubljana izdala. A še v zadnjem taipu bi kmalu padla vsa stvar v vodo, ker so koroški nemški nacijonalci začeli silno gonjo proti ljubljanski obrtni šoli in na koncu zahtevali, da se vsaj enaka šola zgradi na državne stroške v Celovcu. Župan Hribar je bil poklican na Dunaj, kjer so skušali doseči od njega, da nekaj popusti. Toda župan Hribar je ostal trd in takoj drugi dan po svojem prihodu v Ljubljano razpisal oddajo del. Šola se je zgradila in z odlokom ministra za javna dela z dne 29. septembra 1911. se je bivša »Umetno-obrtna strokovna šolat preosnovala v Državno obrtno šolo. Stari oddelki v šoli so ostali, na novo pa so otvorili: delovodsko šolo za mehansko-teliniške obrti, mojstrsko šolo za stavbno in pohištveno mizarstvo, delovodsko šolo za elektrotehniko, kiparsko šolo in žensko obrtno šolo. V naslednjih letih se je šola še nadalje izpopolnila, tik pred svojim odstopom pa je minisler baron Trnka podpisal odlok, s katerim se ustanovita na Drž. obrtni šoli še dva višja oddelka: Stavbna strokovna šola in Višja obrtna šola mehansko-tehniške smeri. S tem je bila srednja tehnična šola dejansko ustanovljena in leta 1921. je dobila tudi to ime. * To je v glavnem zgodovina naše srednje tehniške šole, ki nas šele usposablja, da gospodarsko osamosvojitev praktično izvedemo. Mnogo bojev je bilo treba, mnogo naporov se je moralo premagati, ali na vse zadnje je bil vendarle dosežen uspeh in tako praznuje danes Tehuična srednja šola jubilej, h kateremu ji čestita vsa naša javnost. In da čestita po pravici, bo pokazala razstava Tehniške srednje šole, na katero že danes opozarjamo vse, ki se zanimajo za napredek. Naj se še krepkeje razvija naša srednja Tehnična šola, naj bi bila deležna tudi vse podpore javnosti. Samo v interesu našega napredka bo ta podpora! vzpenjači na Kanzel) 39 m. Po nosilni vrvi (tračnici) se premika na kolescih čolnič, na katerem so pritrjeni vagončki. Da se vagončki ne gugajo, se nahaja v čolničku primerna zavora, ki nihanje omiljuje. čolnič je pritrjen na vlačilno ali pogonsko vrv, ki vleče vagon-ček navzgor odnosno ga spušča navzdol. Obrat poganja elektrika. Sprevodnik more vsak čas s pritiskom na gumb voz ustaviti. Posebna avtomatična zavora ustavi voz, ako bi popustila ali se utrgala vlačilna vrv. Pri obratu ima sprevodnik telefonsko zvezo z obema postajama; kjer je vzpenjača prirejena na dva voza, Ki se med vožnjo križata, tudi z drugim vozom. Posebna zvonilna naprava naznanja strojniku na višinski postaji bližanje voza, da ga more počasi in oprezno spustiti v postajo. Ako bi se to znamenje ne vpoštevalo, recimo, da je strojnika nenadoma zadela kap ali da bi bil nenadoma izgubil zavest ali pa nenapovedano zapustil prostor, potem ustavi voz posebna avtomatična zavora pred postajo. Posebna naprava kaže strojniku na višinski postaji vsak čas natančno, kje se voz ali voza nahajata in posebni merilci vetrov z avtomatičnimi znaki na- znanjajo moč vetra, tako da more primerno uravnati brzino ali pa celo voz ustaviti. Kabina je povprečno preračunana za 16—24 oseb. Pod kabino je prostor za prtljago in za športna orodja (smuči, sanke itd.). Nosilnost tračnice daleč presega dejansko potrebo, prav tako tudi računsko dognano lomilnost vlačiinice. Za varnost prometa so predpisani od oblasti zelo obsežni ukrepi (dvojna motorna rezerva i. sl.), tako da je premikanje zelo varno. Prednost pred drugimi višinskimi prometnimi sredstvi imajo vzpenjače radi svoje brzine (okoli 5 m na sekundo), tako da doseže v 10—16 minutah prav lahko znatno višino. Posebuo pride to v poštev za smučarje v času, ko je snežna meja še zelo visoko in za turiste, ki se ne marajo truditi s pešhojo po gozdnatih pobočjih. Če torej presojamo načrte vzpenjač, o katerih se govori v naši banovini, potem se nam nudi naslednja slika: Pomen vzpenjače na Šmarno goro Vzpenjača na Šmarno goro bi imela široko zaledje z Ljubljano kot glavnim dotokom šmarna gora nudi zelo lep razgled na ljubljansko okolico. Ker bi bila samo dolinska in višinska postaja, bi sicer mik srednje postaje odpadel, toda proga čez šmarnogorske strmine bi bila zanimiva. Služila bi v prvi vrsti oni publiki, ki išče razvedrila in zabave, dalje onim, ki so potrebni, da čimprej pridejo na višinsko solnce. Posebno bi to prišlo do veljave pozimi, ko leži Ljubljana v megli. Mogel bi se ustvariti na pobočju višinski sanatorij. Glede na kratko progo bi bila cena, ki bi odgovarjala ceni enega litra vina v gostilni, primerna, le da to ceno poviša strošek za dovoz do Tacna. Obisk bi se gotovo znatno zvišal, če bi bil tramvaj napravljen do dolinske postaje. Za zimski šport bi prišla Šmarna gora prav šibkejšim smučarjem. Korist bi impla od nje ne samo Šmarna gora in podnožje, temveč Ljubljana sama. Pomen pohorske vzpenjače Pohorska vzpenjača bi imela nekoliko manjše zaledje nego Šmarna gora, ker tam ni toliko prehodnih poti kakor jih ima Ljubljana. Ima pa rezervoar v Mariboru. Gradca radi bližine državne meje, radi bližine Semmeringa in pa bližine Raxe ne moremo šteti v rezervoar za to vzpenjačo, pač pa zagrebške zimske športnike. Dolinska postaja bi bila po sedanjem načrtu nekoliko neprikladna, ker je treba do nje iz Maribora z avtomobilom. Višinska postaja sama na sebi bi nudila razgled na mariborsko okolico. Ker nima predvidene srednje postaje, odpade torej mik te postaje. Glede potreb, ki bi jim zadostila, je treba omeniti poleti zdravilišča in letovišča na Pohorju, pozimi pa sijajni smuški teren. Pomanjkljivost tega terena je ta, da ne more smučar dalje za snegom, ako skopni na vrhu. Smučarski odvoz je, mednarodno vzeto, razmeroma kralek ter bi v tem pogledu ne pomenil nobene posebne privlačnosti, ker ima Gradec s Semmeringom (kakor sem je mogel sam osebno prepričati), mnogo ugodnejšo priliko za smučanje. Cene bi utegnile biti razmeroma primerne. Pomen vzpenjače v Triglavsko pogorje Tretja vzpenjača je vzpenjača v Triglavsko pogorje. Po vsestranskih razinotrivanjih se je našla proga Bled-Kokošinjec za najprimernejšo. K tcy progi imamo računati zaledje: celo Gorenjsko, Ljubljano in velik del Zagreba. Če bi bila že otvorjena železniška zveza z morjem, bi ae odprl tudi nov rezervoar z Adrijo. Do- linska postaja je Bled sam, to je točka na8e pokrajine, ki že sama na sebi pritegne toliko in toliko gostov (rabim namenoma ta izraz mesto tujcev) iz cele kraljevine in inozemstva k nam. Višinska postaja bi ne nudila samo razgleda na širno okolico, temveč je tudi izhodišče za nadaljne ture v Julijske Alpe, poleti izprehode, pozimi zelo dolge, lahko se z inozemskimi odvozi mereče in zelo romantične smuške in sankaške odvoze v dolino in po primerni ureditvi alpinskega pola od Rudnsga polja dalje, smučarske izhode v ožje Triglavsko območje. Ker je proga precej dolga, bi tvorila srednja postaja poseben mik. Če pretresemo potrebe, ki bi jim ta vzpenjača ustregla, moramo omeniti najprej potrebo gorenjskih predvsem blejskih gostov, dalje omogočanje mednarodne zimske sezone na Gorenjskem. Ugodeu teren za zdravljenje z višinskim solnceiu in drugimi zdravilnimi napravami, ki jih zaenkrat ne morem razkladati, na Pokljuki. Vzpenjača bi mogla služiti tudi našemu plani na r-stvu, recimo mlekarstvu. Po mojem najglobljem prepričanju bi to bila vzpenjača, ki bi kraljevi letni rezidenci in naši banovini delala čast. So sicer še druge potrebe, ki bi jim vzpenjača mogla služili, o katerih pa tu ne morem razpravljati. — Kako presojate možnost rentabilnosti teh načrtov? — Glede cen in rentabilnosti je pa gotovo, da v danih prilikah, ko sem uverjen, da bi vzpenjača na Šmarno goro bila sama na sebi rentabilna, vzpenjača na Pohorje skoraj rentabilna, ne moremo tega trditi o vzpenjači na Pokljuko, ako se ne posreči najti način, ki bi ji zagotovil na ta ali oni način rentabilnost. Po mojih informacijah so razne možnosti dane, o katerih ni mogoče razpravljati pred širšo javnostjo, dokler stvar ne dozori. Tako mislim, sem vsaj nekoliko ustregel želji naše javnosti glede teh vprašanj. G. ravnatelj se je nasmehnil, ugasil cigareto ter mi segel v roko, ker ga je pred vrati že čakal g. župan Perme radi razgovora o »Zupanovi jamic. Bolne žene dosežejo z uporabo naravne »Franz Josefove« grenčice neovirano lahko iztrebljenje Črevesa, kar Cesto učinkuje izvanredno dobrodejno na obo-ele organe. Ustvaritelji klasičnih učnih knjig za ženske bolezni pišejo, da so ugodno učinkovanje »Fran* Josefove« vode ugotovili z lastnimi preiskavanji. »Franz Josefova« voda se dobi v vseh lekarnah, drogerijah in špecerijskih trgovinah. 471 gledališče REPERTOAR NARODNEGA GLEDALIŠČA V LJUBLJANI Drama. Začetpk ob 20 uri zvečer. Nedelja, 14. junija: Zaprto. Ponedeljek, 15. junija: >Vzrok«. Red C. Poslednja predstava sezone 1930/31. Opera Začetek ob 20. url zvečer. Nedelja, 14. junija: »Vijolica z Montmarlrac. Ljudska predstava po znižanih cenah. Izven. Ponedeljek, 15. junija: Zaprto. MARIBORSKO NARODNO GLEDALIŠČE Nedelja, 14. junija. Zaprto. Ponedeljek, 15. junija: Zaprto. Torek, 10. junija: Ob 20. uri: »Evangeljnik«. — At* C. Kuponi. 0 vzpenjači na Šmarno goro, na Pohorje in na Triglavsko pogorje Iz razgovora z ravnateljem tujsko-prometnega sveta za Dravsko banovino g. Velikonjo (Konec.) Jz Dravske <1 G. a promenadni koncert v parku. Popoldan ob 14. obhod z godbo po mestu, nato na Glaziji velika tombola in ljudska veselica. Ob 21. velik ognjemet. * Smrtna kosa. Včeraj je po dolgi in hudi bolezni umrl g. Franc Pograjc, ravnatelj Vzajemne zavarovalnice v Celju in občinski odbornik okoliške občine. Pokojni je bil vobče spoštovan mož in radi svoje ljubeznivosti zelo priljubljen. Dosegel je starost 47 let. Pogreb bo jutri v ponedeljek ob 18. Iz hiše žalosti na Bregu na okoliško pokopališče. Bodi mu ohranjen blag spomin, žalujoči rodbini naše sožalje! — V Gaberju je 12. t. m. umrl 84-letni delavec Vertancel Matija. — V javni bolnici je 12. t. m. umrla 81-letna zasebnica Kresnik Helena iz Gaberja Št. 77. * Mestni kino predvaja dane« ter jut ni veliki Paramountov zvočni film »Ljubavna parada«. Zvočni žurnal. * Uspeh celjskih športnikov. V prvem kolu teniškega turnirja za državno prvenstvo je premagala članica SK Celje gdč. Ravnikarjeva bivšo državno prvakinjo Schwoighardovo g 5:3, 0:4, član S. K. Celje g. dr. Bleiweiss pa prvaka dr. FairkaSa s 3:8, 0:4, 6:4. KAJ OSVEŽUJE? "JOGURA” KDOR JO PIJE VARUJE SVOJE ZDRAVJE! ______________________ MI55 Ul«vice iz Kranja Kranj, 13. junija. Kino Talja predvaja samo danes v nedeljo prekrasni film v naravnih barvah »Paramont Parade«. Govorita v srbohrvaščini g. Dujšin in ga Bobičeva iz Beograda. Pretekli četrtek popoldne je predaval lektor francoščine na zagrebškem vseučilišču g. profesor Varnier o začetniku francoske romantike Chateaubriandu. Predavatelj je v tem vprašanju priznan strokovnjak in bo o isti stvari imel vrsto predavanj na letošnjem francoskem počitniškem tečaju v Zagrebu. Kranjski skavti in skavtinje so priredili pretekli torek zvečer skavtsko zabavo z zelo pestrim sporedom. Zabava se je vršila ob neprestanem bliskanju in grmenju na strelišču v Struževem ob Savi. Mladina se je razveseljevala z različnimi nastopi in pevskimi točkami. Pri zabavi so bili navzoči ministrski odposlanec gospod prof. Daničič, gimnazijski direktor gospod Kršnik in še nekateri člani profesorskega zbora. Zabava je trajala do pol desetih; udeleženci so ravno srečno ušli dežju. Naše mesto se res razvija. Z naraščanjem prebivalcev, naraščajo tudi potrebe meščanov. Pred leti je bil n. pr. v Kranju samo en fotograf, brez pomočnikov ali učencev; pa smo le izhajali. Danes so kar trije in še pomočniki in pomočnice. Pravijo, da vsi trije dobro izhajajo. V mestu visi kar sedem razstavnih oken in ga kmalu ne bo človeka, ki ne bi bil ovekovečen v katerem izmed njih, saj se slike ponekod vedno menjavajo. Isto je z zobozdravniki. Včasih je zadoščal samo en dentist za vso Gorenjsko, danes pa so poleg njega še kar trije zobozdravniki. Pred kratkim si je uredil svoj zobni atelje dr. Demšar v hotelu »Stara pošta«. Kamnik Plovba po Bistrici. Meščanska korporacija je te dni splavila po Bistrici okrog 4000 kubičnih metrov trdega lesa, katerega sedaj skladajo na skladišču v Stahovici v sežnje (5 kub. m). Vsak upravičenec prejme letos 4 sežnje. lani pa jc prišlo na vsakega 7 sežnjev. Kriza... Turistom. Češka koča pod Grintovcem bo z današnjim dnem odprta. Smrtna kosa. Umrla je v sredo v Kamniku gdč. Marija B e r n o t, v starosti 73 let. Pokopali so jo na pokopališču na Zalah. N. p. v m. Uinna se je vršila v petek v Stranjah, danes pa se vrši v Mekinjah. Slabo posuta eesta. Škandalozno je posuta -Jesta v Mekinjah od ovinka proti vojaškemu pokopališču. Ped na debelo najdebelejšega rečnega gramoza — med njim dobiš celo kamenje debelo nad 1 kub dm! Konji ne morejo speljati po nj^m, zato vozijo tik ob hišah in sredi tega tedna je nekdo zadel z vozoni ob vrtno ograjo in jo polomil. Vozovi so ob hišah napravili že globok jarek, v katerem se zbira voda, ki jo nato avtomobili brizgajo na vse strani. V sredi vasi bi se pač moralo gledati na boljše stanje cest. Koprivnik Sokolsko društvo Koprivnik sporoča: Tiskarski škrat je pri objavi izžrebanih številk naše loterije zmešal in preobrnil 3 devetice pri 954, 879 in 2040. Po ena številka od teh se mora glasiti takole: 354, 807 in 2049. Škofja Loka Nogometna tekma je danes ob 17'30 na letnem telovadišču Sokola, škofjeloški SK Sokol igra proti SK Kranj. Vstop prost. Sokolski kino predvaja drevi izvrstni film »Nun«. Pričetek ob 20'30. Okrasite okna s cvetjem! Da dobi Škofja Loka kolikor mogoče prijazno lice, je Olepševalno društvo razpisalo dvoje nagrad za najlepše, s cvetjem okrašeni stavbi. Na žalost moramo ugotoviti, da se je prijaznemu vabilu odzvalo le par stanovalcev, v vsem ostalem mestu pa o cveticah in zelenju ni duha ne sluha. Ali je tako malo smisla za lepoto? Nagradi po 150 Din in 100 Din se bosta podelili prihodnji mesec. Dolenji Logatec Huda nesreča. Desetletna Francka Rehberger iz Blekove vasi ima zelo rada mačke. Tako je dne 12. t. m. letala po podstrešju za njimi in jih je lovila. Ker pa so bile mucke bolj spretne kakor pa Francka, je deklica po neprevidnosti padla iz podstrešja na dvorišče in sicer tako močno, da si je levo roko kar dvakrat nalomila. Takoj je bil poklican zdravnik dr. Worintz, ki je odredil, da so ponesrečeno Francko takoj odpeljali v ljubljansko bolnišnico. Jesenice Blagoslovitev gasilskega doma. Danes, ob priliki proslave 251etnice obstoja Gasilskega društva na Hrušici blagoslove naši sosedje svoj novi gasilski dom, ki so si ga postavili v zadnjih letih. Vsekakor znači dejstvo, da so si postavili gasilci na Hrušici lasten ličen dom, veliko delavnost in jim ob tej priliki iskreno čestitamo in želimo še večjega razmaha. Ustanovni občni zbor Olepševalnega društva. Dopoldne ob 10'30 bo v restavraciji »Tancar« ustanovni občni zbor Olepševalnega društva za Jesenice in okolico. Komur je kaj na tem. da se dela tudi na tem področju, in s tem pripomore mestu do lepšega lica, naj pride. Vodstvo bolnice Bratovske skladnice je odredilo, da se sine obiskovati bolnike v bolnici le od 14—16 ure. Izven tega časa je obisk dovoljen le izjemoma. Vprašanje župana. VpraSanje župana je na Jesenicah še vedno nerešeno. Jeseničani sicer ugibljejo vse mogoče. Posle vodi še dosedanji župan g. Andrej Čufer. Pred otvoritvijo traesavajslse proge na Vič Ljubljana, 13. junija. Danes so Siemensovi delavci končali s polaganjem tračnic na progi glavna pošta--Vič. Da proslave ta dogodek, jim je podjetje priredilo ob 16. uri likof v Gradišču. Da dajo svojemu veselju duštta, so delavci zasadili v tla zastavo, ki je vzbujala velik interes občinstva. Nova tramvajska proga od glavne pošte pa do cerkve na Viču meri 2700 m. Otvoritev nove proge se bo vršila na Vidov dan 28. t. m. Par dni poprej dospe v Ljubljano iz tovarne vagonov v Brodu na Savi nadaljnjih 5 novih tramvajskih voz. Pričakovati je, da bo tudi ta novo-otvorjena proga imela tako lep obisk kakor proga v Šiško. Zopet požar na Bledu Zgorela je Mulejeva žaga in stanovanjska Itiša na Mlinom Bled, 13. junija. Ni še dolgo tega, ko je požar uničil Valan-tovo žago v Zasipu pri Bledu. Danes okrog 3. ure zjutraj je bilo slišati sirene okoliških žag, ki so naznanjale prestrašenim domačinom, da gori. Ljudje so v razburjenosti zapuščali domove ter tekli proti razžarjeni vasi Mlino, hoteč se prepričati, od kod prihajajo ognjeni zublji. Gorela je Mulejeva žaga. V gasilno reševalno akcijo so stopili domači ognjegasci, katerim so se kasneje pridružili še gasilci iz Bohinjske Bele. Z združenimi močmi se jim je posrečilo, da so ogenj omejili. Nikakor pa niso mogli ugasiti požara na žagi, ki je pogorela v 20 minutah do tal. Uničena je tudi stanovanjska bližnja hiša, iz katere se je komaj rešila gospodinja z nebogljenim detetom v naročju. Slišali so se obupni ldici. Na pol oblečena je stekla v zadnjem hipu po stopnicah navzdol, kjer je bila streha že vsa v plamenih. Cim je dospela do tal, so se zrušile stopnice. V veliki nevarnosti in zmedenosti je tekala reva sem in tja ter reševala, kar se je dalo rešiti. Na tem mestu je grajati neverjetno vedenje tamkaj stanujočih delavcev, ki se na prošnjo, da bi pomagali gasiti, niso hoteli odzvati ter so raje utekli, ne meneč se za divjanje požara. Na lice mesta je kmalu prispela orožniška patrulja, ki je z energično akcijo ukrenila vse potrebno glede javnega reda ter po svojih vestnih močeh zastavila vse sile, da čimprej izsledi brezvestnega požigalca. Škoda, ki jo trpi gospod Ivan Mulej radi do tal pogorele žage in bližnje stanovanjske hiše je silno velika ter po izjavi nekaterih ljudi presega vsoto 150 tisoč Din, ki pa je le neznatno krita z zavarovalnino. 4 letni otrok utonil v jezu Slovenjgradec, 12. junija. V četrtek popoldne so se igrali mali otroci, med njimi tudi ljubka 41etna Gros Matilda, hčerka uslužbenca v tovarni Berger v Št. liju pri Misliti ju pri jezu potoka Rače. Veselili so se solnca, brezskrbnosti in zdravja. Mala Matilda se je v svoji razposajenosti oddaljila, in to je postalo za njo usodno. Kar ji je izpodrsnilo in že je padla v jez, ki je pred padcem skoraj popolnoma miren in sorazmerno zelo globok. Brez najmanjšega vpitja je nesrečnico zakrila voda. Otroci so jo takoj pogrešali in obvestili Ma-tildine starše. Obupani oče je s težko slutnjo šel iskat svojo ljubljenko, ki jo je našel v vodi že brez življenja. Vsi napori z umetnim dihanjem so bili brezuspešni. Z mrtvim angelčkom in nesrečnimi starši sočustvuje vsa okolica, ki je na tako tragičen način izgubilo mlado življenje. Slovenjgradec Nesreči. 121etni Vogrin Franc je nakladal les na voz, pri tem pa mu je deblo zmečkalo dva prsta na desni roki. — 501etni delavec Skalov-nik Jože si je pri sekanju lesa z vso močjo po nesreči udaril s sekiro in si zelo poškodoval levo nogo v kolenu in je nevarnost, da si je ranil tudi kost, kar bi ne bilo brez večjih posledic. Zagorje Sokolski zlet v Hrastniku. Zagorsko sokolsko društvo se udeleži današnjega javnega nastopa Sokola v Hrastniku. Odhod z vlakom ob 15. uri, povratek ob 21. uri. Bratje in sestre, udeležba bodi naša dolžnost! »Mašina« pelje. Prava senzacija za našo črno dolino, ko je v petek prvič privozil v vas velik stroj po novodograjeni normalnotirni rudniški železnici. Redni promet bo v najkrajšem času vzpostavljen. Novi stroj vozi seveda še vsled mehkega terena počasi, zato pa teka za njim otročad in uživa nad »velikansko mašino«. Športne vesti. Danes popoldne odigra. SK Zagorje SK Reka iz Ljubljane in sicer ob 17. uri nogometno tekmo. V nedeljo 21. t. m. bo kolesarska dirka na največjo in najmanjšo hitrost. Natančneje še poročamo. Hrastnik Pri poročilu o zadnji prireditvi sokolske mladine (igra »V kraljestvu palčkov) je tiskarski škrat zakrivil, da ni bila omenjena poleg gdč. Paternostrova tudi gdč. vrtnarica Balohova, ki se je z enako vnemo trudila pri številnih vajah. Za šolsko mladino se bo ponovila igra na Vidovo. Hrastniški Sokol priredi danes popoldne ob 4. uri na šolskem telovadišču (ob slabem vremenu v Narodnem domu* javen nastop, v soboto večer pa se predvaja v domu film o beograjskem sokolskem izletu. Dela ob potoku pod Narodnim domom vidno napredujejo. Zid ob levem bregu je dograjen potok teče že po novi strugi in narejene je ža precej škarpe na desnem bregu. Ves prostor med domom in dolskim mostom bo mnogo pridobil, za kar gre cestnemu odboru vse priznanje. <$P©2Pf Hašk — Ilirija ob 17 30. Današnja tekma bo odločila, da h bo Ilirija ostala ob koncu prve polovice liginih tekem na zadnjem mestu. Naloga Ilirije je težka, toda častna. Gre predvsem za rehabilitacijo. Po hudem porazu v Splitu, ne dajajo beograjski In zagrebški časopisi Iliriji nibakih šans. Na igra-čih Ilirije je sedaj, da pokažejo, da je bil njihov poraz proti »mojstu z morja« v takem obsegu neopravičen oziroma da ni pokazal pravega razmerja moči. Belo zeleni stoje torej pred častno nalogo, da operejo splitski debakl in pokažejo svojim pristašem, ki so izgubili vero, da so zmožni zastopati slovenski nogomet napram Zagrebu častno In uspešno. Res je, da ima Ilirija radi obolelosti nekaterih igračev piecejšnje težave s postavo moštva, vendar pričakuje javnost, da se bo moštvo, ki bo nastopilo proti Hašku, borilo še bolj zagrizeno in se zavedalo, da gleda nanje vsa slovenska športu naklonjena javnost. Hašk je dopotoval v Ljubljano že sinoči z brzovlakom in se dobro zaveda važnosti te tekme. Igra sama je za Haška tem večjega pomena, ker bo danes odigral njihov »zvezdnik« Hitrec najbrže zadnjo tekmo za Haška. Znano je namreč, da namerava Hitrec po končani maturi nadaljevati študije v Budimpešti ali na Dunaju in je že dobil od tamošnjih klubov laskave ponudbe. Hitrec bo seveda hotel svojo poslovilno tekmo igrati tako, da bo zapustil čim večji vtis. Z ozirom na njegove velike zmož»osti, se bo nudila nogometnim gurmanom najbrže prvovrstna delikatesa. Vodstvo tekme je v dobrih rokah. Sodnika g. Nedoklana iz Splita poznamo Izza finalne tekme za kraljevi pokal med Zagrebom in Beogradom. Zapustil je prav dober vtis. Ob 16. uri se bo predstavil našemu občinstvu podeželski prvak našega podsaveza SK Elan iz Novega mesta. Pomeril se bo s kombinirano rezervo SK Ilirije. Sabljaški turnir SK Ilirije Včeraj popoldne se je pričel v telovadnici Narodnega doma sabljaški turnir, ki ga je priredila SK Ilirija. Prvi povojni sabljaški turnir v Ljubljani je dobro posečen. številno občinstvo, ki prisostvuje tekmovanju, priča, da Ima ta športna panoga v Ljubljani dosti prijateljev. Med udeleženci je 9 gospodov, ki tekmujejo v sablji in 4 dame, ki nastopajo v floretu. Poleg prireditelja nastopajo tudi zunanji tekmovalci. Ko pišemo poročilo, sobotni spored še ni zaključen. Vrši se sabljaški turnir, ki je pokazal, da so tekmovalci sicer dobro pripravljeni, manjka jim pa turnirska rutina. Po dosedanjih bojih imajo najboljše izglede za dobra mesta Mandelc, Sevnik Stane (oba Ilirija) in dr. Pichler Iz Maribora. Danes se turnir nadaljuje ob 8. zjutraj. Prve nastopijo dame v floretu. Največje izglede Imata ga. Kušarjeva iz Maribora in gdč. Ivica Tavčarjeva (Ilirija). Po končanem damskem turnirju se bo nadaljeval sabljaški turnir. O rezultatih bomo še poročali. Hadio Ljubljana, nedelja, 14. junija. 9.00 Jože Okorn; O čebelarstvu. 9.30 Prenos cerkvene glasbe. 10.00 Versko predavanje, g. dr. R. Tominec. 10.20 Ob 301etnici smrti pesnika Jos. Murna-Aleksandrova, predava A. Gornik. 11.00 Salonski kvintet. 12.00 Pevski oktet »Društva rudniških nameščencev«. 12 30 Čas, poročila. 12.30 Plošče. 15.30 Koncert radovlj. pevskega okrožja (prenos z Jesenic). 17.00 Salonski kvintet. 20.00 Pevski koncert g. Sancina, opernega pevca. 21.00 Pojoča žaga, izvaja prof. Noč. 21.00 Prenos z Bleda. 22.00 Cas, dnevne vesti. 22.15 Španska glasba (mandolina in kitara), igrata brata Ilof-ler. 23.00 Napoved programa za naslednji dan. Ljubljana, ponedeljek, 15. junija. 12.30 Plošče. 12.45 Dnevne vesti. 13.00 Čas, plošče, bora. 17.00 Salonski kvintet. 18.30 Dr. A. Bajec: Italijanščina. 19,00 Prof. F. Vodnik: Poljščina. 19.30 Pravljice za odrasle, Oskar Wilde: Mtladi kralj, čila gdč. An ta Kovačič. 20.00 Komorni kvintet. 21.00 Salonski kvintet. 22.00 Čas, dnevne vesti, napoved programa za naslednji dan. Zagreb, nedelja, 14. junija. 11.30 Dopoldanski koncert. 12.00 Opoldansko zvonenje. 12.05 Dopoldanski koncert. 12.30 Kuhinja. 16.00 Sportini prenos. 18.00 Komorni koncert. 20.15 Poročilo. 20.30 Koncert Radio orkestra. 22.00 Novice. 22.10 Plesna glasba. Zagreb, ponedeljek, 15. junija. 12.20 Kuhinja. 12.30 Plošče. 13.30 Novice. 20.00 Književna ura. 20.1.5 Poročilo. 20.30 Koncertni večer. 21.50 Novice. 22.00 Po tujih postajah. Beograd, nedelja, 14. junija. 9.00 Prenos iz Sa-borne cerkve. 10.30 Plošče. 12.30 Opoldanski koncert. 13.30 Novice. 16.00 Plošče. 17.00 Zdraiv-stvo. 17.30 Poljsko-jugoslovanske pesmi. 18.00 Violinski koncert. 20.00 Narodne s kitaro. 20.30 Drama. 21.30 Plošče. 22.00 Novice. 22.20 Po Evropi. Beograd, ponedeljek, 15. junija. 11.30 Plošče. 13.46 Opoldanski koncert. 16.00 Plošče. 17.00 Narodni napevi. 17.30 Vokalni koncert. 18.00 Popoldanski koncert. 20.00 Predavanje. 20.30 Ruska ura. 21.00 Večerni koncert Radio orle. 22.00 Novice. 22.20 Melodrama. 22.50 Ciganska glasba. Praga, nedelja, 14. junija. 7.00 Kopališki koncert. 8.30 Prenos cerkvene glasbe. 9.00 Nabožna glasba. 9.35 Koncert. 10.30 Plošče. 12.05 Orkestralni koncert. 13.05 Plošče. 16.00 Brno. 19.00 Poljake pesmi. 19.25 Simfonični koncert. 21.00 Brno. 22.20 Prenos iz restavracije. Praga, ponedeljek, 15. junija. 11.30 Ploščo. 12.30 Brno. 14.14 Plošče. 17.00 Amundsen. 18.05 Plošče. 19.05 Brno. 20.25 Koncera balalajk. 21.00 Radio orkester. 22.15 Moravska Ostrava.