Številka 44 TRS i. v četrtek 13. februvarja I908 Tečaj XXXI. IZHAJA VSAKI DAN ob nedc jah in praznikih ob 5., ob ponedeljkih ob 9. zjutraj P« h me i č ne številke se prodajajo po 3 dvč., (6 stotink) * »nogih tobakernah v Tretu ia okolici, Ljubljani, Gorici. Vranic, fet Petru. Sežani. Nabrežini, Sv Luciji, Tolminu, AjdovSčini. Postojni, Dorn^ergu. Solkanu itd. Oglasi se računajo na milimetre v Strokosti ene kolone. CENE : Trgovinske in obrtne oglase po 8 stot. milimeter, osmrtnice, zahvale, poslanice, oglase denarnih zavodflv po 20 st. trm. Za oglase v tekstu lista do 5 vrst 20 K, vsaka na-daijna vrsta K 2. Mali oglasi po 3 stot. beseda, najmanj pa !• stot. — Oglase sprejema „Ineeratni oddelek uprave Edinosti-*. — Plačuje se izključno le upravi Edinosti". Glasilo političnega društva „Edinost" za Primorsko. V edinosti je moč ! NAHOCNINA ZNAŠA za vse leto 24 K. pol leta 12 K, 3 mesece (i K —, na naroČbe brez doposlane naročnine, se uprava ne izir.i. Maročma ia asMIsKo iidaije .Eiiaostl' staas: celoletno £5-20, poiis-a 2*£< Vsi dopisi naj se pošiljajo na uredništvo lista. Nefrankovan* pisma se ne sprejemajo in rokopisi se ne vračajo. Naročnino, oglase in reklamacije je pošiljati na upravo lista UREDNIŠTVO: al. Giorrlo Galattl IS (Narodni d>m> Izdajatelj in odgovorni urednik ŠTEFAN GODINA. Lastnik konsorcij lista „Edinost*4. — Natisnila tiskarna koniorci:,» lista „Edinost" v Trstu, ulica Giorgio Gal&tti 5fc. IS. - PoStno-hranilnični račun Št. 84l*6">2. --- - Telefon štev. 1157 : BRZOJAVNE VESTI. Bolgarski knez Ferdinand na Dunaju. DUNAJ IJ. Sinoči je iz Sof^e semkaj dospel bolgarski knez Ferdinand. Štrajk na češki politehniki. PRAGA 12. Slušatelji tukajšnje češke politebn-.ke niso prišli danes na predavanja. Popoludne se bo vršil shod, na katerem Be bo razpravljalo o sedanjih slabih odnošajih in pomanjkljivosti na tej visoki šoli. Novo miniaterstvo za javna dela. DUNA.T 12. Korespondenca „Avstria" javlja : Posvetovanja o delokrogu mini-»terstva za javna dela so popolnoma končana. Na včerajšnji medministerijelni konferenci je bila ktnečno natančno določena meja delokroga pojedinih resortov, kakor tudi sodelovanje pri ekipnih stvareh. Proračunski odsek avstrijske zbornice. DUNAJ 12. Proračunski odsek avstrijske zbornice je vsprejel poglavje : direktni davki. Prihodnja seja jutri. Grozna eksplozija dinamita. CARIGRAD 12. Brzojavke iz Vana poročajo o veliki nesreči : V ondotni armenski serkvi so našli veliko množico zabojev polnih pušk, patron iu dinamita. Ko so vojaki te zaboje odnašali, so jih napadli armenski re-volucijonarci. Pričel je hud boj. Tekom boja so baje vojaki provzročili, da je eksplodiral dinamit, vsled česar je zletel v zrak armenski del mesta in je eksplozija tudi ▼ bližini ■apravila veliko škode. Število mrtvih je baje zelo veliko. ISOO letnica sv. Ivana Zlatousta. RIM 12. Povodom 1500 letne slavno-jti sv. Ivana Zlatousta jc bi!a danes predpoludne v navzočnosti papeža v ve iki dvorani za bea-Titikacije v Vatikanu pontitikalna maša po grškem obredu. Pruska zbornica. BEROLIN 12. Zbornica je pričela razpravljati proračun za bogočastje. Posl. Ja-cezwški se je pritoževal, da se ne postopa enakopravno s pruskimi katoliki ter ie zahteval, naj se veronauk poučuje v materinskem jeziku. Minister dr. Holle je odvrnil, da so poljske otroke poučuje veronauk nemško le tedaj, ako dobro umev^jo ta jezik. Na vsak način je pripravljen v tem oziru ugoditi. Maroko. MADRID 12 — „Imparcial" kritikuje akcijo Francije v Maroku, ki ni po njegovem mnenju nikakor utemeljena v alges'r*ki pogodbi. Taktika Francije vzbudi čim dalje večo jeeo Marokaucev. Francija je dokazala, da ni algesirska pogodba resila marokanski pro blem. Niti en?gt njenih členov ni bilo možno uveljaviti, zato se umešava Nemčija in se zdi, da bo nujno potreben nov sestanek, ki naj nadaljuje evropsko akcijv) za Severno Afriko. List pravi nadalje, da ae nikakor ne s riniajo j ravice Španske in Francije. Španska hoče 3 tvojimi kolonijami živeti z Marokom v miru, nikakor pa noče tamkaj pomnožiti svojega upliva s pustolovsko politiko. Avstrijska delegacija. Plenarna seja. DUNAJ 12. Delegacija jo nadaljevala razpravo proračuna mini-itersfcrit za vnanje stvari. Dal. I> lernreither je omeail, da na- PODLISTEK. KAZAKI. Kavkaska povest. — Grof LEV N. TOLSTOJ. Zdaj je z nenavadno hrabrostjo in od vseh občudovano močjo pobil in podjarmil nešteto množico gorjancev; zdaj je bil sam gorjanec in branil z njimi vred svojo neodvisnost proti Rusom. Čim si je slikal podrobnosti, so igrali v njih vlogo stari znani moskovski obrazi. Tu se je bojeval Saška B*** na strani Rusov ali gorjancev proti njemu. Cel6 krojač mosje Kapel se je vdeleževal slavljenja zmagovalca. Če so mu prihajala pri tem v spomin stara poniževanja, slabosti in zmote, ie bil ta spomin nanje toliko prijetnejši.^ Jasno je, da se tam sredi gor, potokov, Cerkesk in nevarnosti te zmote ne bodo mogle ponavljati več. Izpovedal se jih je enkrat pred seboj samim, in končano je. Tu je bil še eden, njemu jako drag rašča med avstriiskimi narodi zanimanje za vnanjo politiko. Ta politika postaja danes zelo težavna radi velikega števila narodnosti, ki tvorijo to državo. Ob vsaki priliki se vznemirja ta ali ona narodnost. Oni, ki računa z Avstrijo, mora računati ž njo, kakor z narodno kompleksno državo. Naš minister za vnanje stvari je v mejah možnega in dejanskega storil vse, kar je mogel storiti. On ni za to, da ostanemo vedno v starih tesnih mejah. To dokazuje gospodarska politika na Balkanu. Govornik je omanil želežniške£;a programa na Balkanu ter pokazal na ruske, francoske in italijanske manifestaci e Te manifestacije napravljajo na nas utis, ako se izvzame senzacijo, da no prigovarjajo toliko napovedani politiki, marveč da se čudijo, da je Avstrija pričela zopet politiko ekspanzije. Govornik je pokazal na težkoče gospodarskega programa ministra za vnanje stvari ter apeliral na mirno stvarno podporo od strani novinarstva. Govorn;k se je obširno bavil z balkansko politiko ter naglašal potrebo, da se vzpostavi red v Macedociji; polemiziral je potem tudi z najnovejim govorom ogrskega ministerskega predsednika. Del. Seliger je izjavil, da nemški socijalisti v Avstriji niso le pristaši trozveze, ki služi mirovnim svrham. ampak žele tudi prijateljskega razmerja z remško državo. Obsojal je prusko protipoljsko politiko, ki jo dekretirajo pruski plemenitaši. Očrtal je obširno žalostni položaj avstrijskih delavcev v Pruski ter pozval ministra za vnanje stvari, naj se zavzame za te delavce kakor za Avstrijce v inozemstvu sploh. Govornik je zaključil z željo, naj ne bo naša unanja politika le politika kapitalističnih interesov, marveč tudi politika v varstvo zdravja in gospodarskih interesov Avstrijcev živečih v inozemstvu. Del. Axmsnn so je bavil najprej z odno-Šaji do Ogrska, Videlo so je, je nadaljeval govornik, da je nek skupni minister, ki je. podal neko i/javo tej državri polovici v j rilog, bil takoj napaden od ogrskih politikov, in da je potem v drugi delegaci rekel ravno nasprotno. kar je trdil v prvi. To kaže, na kako slabi podlagi je pii nas državna jeduotnost. Jasna in zavedna politika je pri nas nemožna. Govornik se je obrnil potem proti šovinizmu ogrske neodvisne stranke, ter i/:ja*.il, da bi razpad monarhije utegnil biti ob danih okoliščinah začittk evropske vojne. Govore o ek-spozeju ministra za unanje stvari je govornik stavil na ministra več vprašanj. Vprašal je izlasti, kako stališče da zavzema Rusija k vprašinju Sandšaske železnice. Vprašal ga jo nadalje, mu je li kaj znano o balkanski trans-vcrsalni železnici, projektirani od Italije. Rekel je, da bi bila to slaba rolitika, ako bi marala Avstrija za gradnjo sandšaške železnice dati Italiii kakih koncesij. Konečno je izjavil, da so krščanski soc:jalci neomajano za zvezo z Nemčijo. Del. Hormuzaki jo pozdravil mirovno politiko ministra za unanje stvari ter je obsojal protupoljsko p', litiko na Praškem. Del. Pachcr je branil zvezo z Nemčijo, ter zagovarjal prusko protu poljsko politiko. Govcrila sta potem še del. Kramor in Vuković. Končno ie bil proračun vsprejet v sp-ošnosti in v podrobnostih. Prihodnja seja v torek z dnevnim redom : vojni proračun. Plenarna seja ogrste delegacije. DUNAJ 12. Delegacija je nadaljevala razpravo o vojnem proračun. Prvi je govoril del. Issekutz (u-tavna stranka). Rekel ie, da popolnoma zaupa vojnemu ministru. Glasoval bo za povišanje častniških plač, čim pride isto na dnevni red. Del. Lovszy (ljudska stranka) je omenil sovražnih izjav v avstrijski zbornici in avstrijski delegaciji naperjenih proti narodnim vojaškim zahtevam Ogrske. Govornik zaupa vojoemu ministru in bo glasoval za proračun. Del. Bakonv (Košutova stranka) se je tudi bavil z napadi radi armadnih zahtev Madjarov. Gnornik je obsojal ščuvanje častniškega zbora nasproti Ogrski, ki simpatično pozdravlja zbol sanje materijalnega položaja častnikov. Nadeja se od častniškega zbora, da bo znal upoštevati ogrsko stališče. Del. T o m i č i 6 .je opisal razmere v Hrvatski, Slavoniji. Dalmaciji, Bo-ni in Hercegovini. Zagovarjal je ustanovitev vojaške niže realke s hrvatskim naučnim jezikom ter izjavil, da so delegati i i Hrvatske pripravni glasovati za povišanje častniških plač ne iz političnih ra/.iogov, marveč, ker so popolnoma prepričani, da je to potrebno. Govornik bo glasoval proti vojnemu proračunu. Del. N a g y je zadovoljstvom kon3tatc-val, da so pričeli vodilni vojaški krogi ume-vati madjarska stremljenja. Govornik bo glasoval za proračun. Del. Medakovićje govoril hrvatski in izjavil, da odklanja proračun. Ostro je kritikoval vladanje novega bana. Del. Babic je govoril hrvatski ter izjavil, da vojna uprava prekaša v kršenju političnega pravnega stališča Hrvatske celo šovinistične organe v ogrsko-hrvatskem minister-stvu. Govornik je navedel več slučajev, kako zanemarja vojna uprava hrvatski jezik. — Del. Szivak je omenil izvajanj vojnega ministra Schonaicha v vojaškem odseku avstrijske delegacije. Ve3eli ga, da so razmero v toliko dozorele, da se državnopravna mnenja u tavne stranke in vojnega ministerstva popolnoma strinjata. Korektno mnenje Schonaicha je ugodna podlaga, da se stvari ras-motajo. Nasproti TomiČiću je naglašal, da nima Hrvatska na Bosno in Hercegovino ni-kakih predpravic. marveč zamore biti tu govor le o državnopravnih pravicah Ogrske. Govorilo je še več govornikov, na to je bila generalna debata zaključena in specijalna debata odložena na jutri. Mala fides. Celjska „Domovina" je postala v zadnje čase nasproti tržaškim Slovencem kaj radodarna z — ukori in nasveti. Kar iz rokava jih si pije. Tako se nas je ljubeznjivo spomnila kar v treh številkah zaporedoma: dne 24., 27. in 29. januvaria. Prijatelji nam sicer svetujejo, naj se ne oziramo več na te celjske ljubeznjivosti, ker jim je vidna — tendenca. Mi hočemo tudi v obče uvaževati ta pametni nasvet, ali tu pa tam utegne biti vendar umestno, da nekoliko ' osvetlimo celjskega lista „iskanje resnice". To smo dolžni, četudi ne radi „Domovine", pač pa radi slovenske javnosti na Stajarskem, ker nam ne more biti vsejedno, kako naši bratje tam gori mislijo o nas. V številki od 24. januvarja n. pr. opravičuje v dolgem uvodniku svoje protektorstvo nad jugoslovansko socijalno demokracijo, ali točneje rečeno : nad tržaškimi sooijalnimi demokrati ! Na ta članek utegnemo odgovoriti pozneje, ko prilika tako nanese. Za dane3 sen, ki se je zapletal v vsako misel mladega moža o bodočnosti: to je bil sen o ženski. In tam sredi gOr je stopala pred njegovo domišljijo v podobi čerkeske sužnje vitkega stasa, dolgih las in vdanih, globokih oči. Prikazuje se mu v gorah sa-| motna koča in na pragu „ona", kako ga pričakuje, med tem ko se on truden, pokrit s prahom, krvjo in slavo, vrača k njej, in živo si predstavlja njene poljube, njene rame, njen sladki glas, njeno vdanost. Dražestna je, toda neolikana, divja, nič fina. V dolgih zimskih večerih jo pričenja vzgajati. Ona je umna, ukaželjna, nadarjena in si hitro prisvoji vse potrebno znanje. Zakaj tudi ne ? Zelo lahko se uči jezikov, zna čitati proizvode francoske književnosti, jih umevati. .,Notre Dame de Pariš" na primer ji mora ugajati. Ona zna tudi govoriti francoski. V salonu se zna kretati boljše nego dama iz najvišjih krogov. Ona zna peti, preprosto, z močjo in strastjo. .;Ah, kaka neumnost!" je rekel sam sebi. A tu so ravno dospeli na neko postajo in moral se je presesti v druge sani in dati vozniku za žganje. Toda znova se je povrnil s svojimi misiimi k tej neumnosti, ki jo je bil pravkar vrgel od sebe, in zopet so stale pred njim Cerkeske, slava, vrnitev v Rusijo, čast krilnega adjutanta, lepa žena. „Pa saj ni ljubezni si je rekel „Časti — "neumnost... A tistih šest-stooseminsedemdeset rubljev ? ... A osvojeni kraji, ki mi dado več bogastva nego potrebujem za vse življenje? Sicer pa ne bo dobro, sam uživati to bogastvo. Treba ga razdeliti. Samo komu? Seststoosemin-sedemdeset rubljev Kapćlu, potem pa bomo že videli. ..." in že so zameglile povsem nejasne sanje njegove misli in še-le Va-njušin glas in občutek, da je prenehalo gibanje, sta zmotila zdravo spanje mladosti, in, ne da bi se zavedal, je zlezel na novi postaji v druge sani in se peljal naprej. Naslednje jutro zopet isto: iste postaje, isti čaj, isti zibajoči se konjski komati, isti kratki pogovori z Vanjušo, isto nejasno sanjarenje in dremanje na večer in trudno, zdravo spanje mladosti ponoči. (Dalje.) naj pribijemo le dvojno iz tega članka. Prvo bi bilo zatrdilo, da je očitanje animoznosti („Domovininega" urednika namreč) lahko-mišljeno in nehonetno, dru^o pa izjava, daje bil g. urednik še le od druzih opozorjen na naš članek „Kje je resnica"?, na kateri članek Bedaj odgovarja ! ! Mi bi menili (in se menda s tem ne pre-grešamo proti dolžni skromnosti), da ie vsakomur, posebno pa slovenskemu žurnalistu (pa naj je že togi ali onega političnega mišlšljenja), ki hoče tržaško slovensko življenje in snovanja zasledovati in soditi, v neizogibno dolžnost, da čita edini slovenski dnevnik tržaški, ki dan za dnem sproti beleži našo kroniko in je glasilo tržaškega političnega društva. Tu pa pripoveduje urednik celjske „Domovine", da so ga morali še le drugi opozoriti na naš njemu posvečeni Članek, kar involvira pripoznanje, da našega lista niti ne čita. Ne čita in vendar — obsoja ! S tem je krasno ilustrirana njegova trditev, da išče le resnico in da ga ne vodi nikaka animoznost. Danes smo se namenili, da nekoliko reagiramo na članek, s katerim „Domovina" komentira in glosira nedavno izišlo broŠurico o slovenski politični, socijalni in gospodarski organizaciji v Trstu in njega okolici. Ćlankar naglaša, da je ta knjižica „zelo zanimiva za kulturelnega historika", ali motil bi se, kdor bi menil, da ta knjižica služi „Domovini" v podlago za objektivno sodbo, za pravično razdeljevanje luči in sence, za opravičeno grajo, a tudi za zasluženo hvalo. Razni drugi slovenski listi in tudi taki, ki niso prijatelji sedanjemu vodstvu tržaških Siovencev in s katerimi 6mo tu pa tam v ojstrih bojih, so priznavali, da izišli „Imenik slovanskih društev in udruženj v Trstu in okolici 1907" priča o lepem razvoju in napredku tržaških Slovencev ! „Domovina" pa se kar ne more povspeti do tacega priznanja, marveč jej je tudi rečena knjižica v dobrodošel povod, da išče le — senco. Ves članek ima očitno tendencijo, da se lovi za dokazom o zmagoslavnem prodiranju — klerikalizma v Trstu, kar ne pomenja seveda nič druzega, nego grozen polom naše tržaške politike. A imenitno je, kako „Domovina" konstruira svoje dokazovanje o zmagoslavnem prodiranju klerikalizma. Naj navedemo v izgled le par stavkov iz članka v „Domovini"'. Piše n. pr. : „Ker so društva navedena samo po imenih, ne more poročevalec z absolutno zanesljivostjo trditi, je li to ali ono društvo klerikalno ali narodno, no pa brez ozira na to je društev, katerih klerikalen značaj je tudi izven Trsta znan in celo v imenu že izražen, v Trstu in okolici dovolj. Pod duhovniškim uplivom stoje bržkone vsa arimatejska in pogrebna d r u š t v a.w To je temeljitost, ako se po samem imenu že izreka aodba o bitat?u, značaju in namenih kakega udruženja ! Ali „Domovina" se je z navajan;em Arimatejskih in pogrebnih društev imenitno urezala. To so stara eminentno gospodarska in tudi posojilna društva za svoje člene in imajo s politiko nič manje in tudi nič več stika, nego n. pr. naše „Dramatično društvo". Ta društva vodijo pošteni narodni možje in so ista poslužujejo za svoja društvena obvestila našega glasila. Mi ne moremo seveda kontrolirati, da-li ni med členi vseh teh društev tudi kak ,klerikalec", ali društva kakor taka nimajo nikakega posla s politiko in so zgolj gospodarska društva, ki delujejo blagodejno in koristne. Dalje piše „Domovina" : „V tej dobi tako uspešne klerikalne organizacije je bilo ustanovljenih tudi \ei posojilnic, konsumnih in obrtn h društev, o katerih se po samem imenu ne da soditi, ali stoje pod duhovniškim vplivom ali n e." „Domovina" bodi potolažena. Med posojilnicami, konsumnimi in obrtnimi društvi na tržaškem ozemlju S2 prištevata edino le posojilnica in eno od več gospodarskih društev pri sv. Ivanu h klerikalnim organiza* cijam. S kako pravico, to pokaže bodočnost. Tu beležimo le dejstvo, da je to društvo povabilo na otvoritev svojih novih prostorov tudi par voditeljev narodue stranke, da so se ti odzvali povabilu brez vsacega pomisleka ter da je na otvoritveni slavnoati sodelovalo tudi par členov akademičnega društva „Balkan" in — tamburaši svetoivanski, ki so vsi brez izjeme zvesti pristaši narodne stranke. Kakor klasično pričo navaja „Domovina" „Zavod sv. Nikolaja", ta „jedini fi'astro- IV. veliki Ciril- Metotfijev PLES v soboto dne 15. fcbruariin 1908. II 2 EDINOST« St 44. V Trst o d<> 13. ebruvarja 190* pićni slovenski zavod". Tu moramo zopet naglnšati, da ne moremo kontrolirati, v koliko je vsaka posamična služkinja, ki išče zpvetia v tem zavodu. ,.k 1 e r i k a 1 k a", mti nočemo dvomiti na klerikalnem mišljenju vsakodobnrga duhovnega vodltelin v tem zavodu Ali nasproti trditvi „Domovine", da s-j klerikalci sedaj lahko ponašajo pred ljudstvom. da o oni edini, ki fckrbe za uboge, zapuščene slovenske „d- klice", moremo postaviti deMvo, da je temu zavodu : predsednica go*pa Karla Ponikvarjeva. podpri d sednica : goppa Roža dr. G r e g o r i n o v a, j tajnica g.ca Olga Sancin, blaguiničarica ga Maša Grom, poleg voditeljice g.e M a r i j e Ž i t n i k o t e in duhovnega vodite1 ja Matije Škabarja. Glede prvih Štirih moremo pač vsktfkniti : dalo n^bo tržaškim Slovencem še mnogo takih — klerikalk ! ! Tudi o družbini Soli pri sv. Jakobu trdi ..Domovina", da jo imajo klerikalci popolnoma v svojih rokah. Ta zavod pa ima v resnici v svojih lokah in ga vzdržuje družba sv. Cirila in Metodija, katere sedanjemu vodstvu bi morala nekoliko zaupati tudi celjska Domovina". Sicer pa stoji dejstvo, da poleg katehetov, kakoršnjih imajo menda na vseh ljudskih Šolah brez izjem-J pouču;eio ra deški šoli same posvetne moči. na dekliški pa poleg 3 ?e ter tudi 3 posvetne moči. Potem dejst u naj sodi čitatelj, v koliko odgovarja resnici trditev, da je ves zavod v rokah šol-kih sester ! Posebno se je urezala Domovina" z navajanjem „Vzgojevaluega zavoda šolskih sester", v katerem da se „odga;ajo slovenska dekleta v strankarskem klerikalnem duhu." V resnici pa je to le povsem privaten Domovina" naj Proti trozvezi- Hrvat-ki delegat Babi'ć-Gjalski je izustil deleg c je govorjen Babič je j nesmisel-' Dnevna vesti. ali določbo za preprečiti usta-zavoda, ali pa se goienke vzga- dne 8. t. in. v plenarni sen ogrske znamenit govor, ki je bil v resnici iz srca vsakemu Slovencu. D legat nepobitoimi argumenti dokazal v^o no^t i i škodljivost te političn^ kombinacije za našo mona hijo. Trozvezo je označil deiegat Gialski kakor namelogičnejo, najkrivičnejo in nainev^irnejo p litično kombinacijo, ki nas že desetih ja mufei in veze na historične iin naravne nasorotnike naši dina-Uti i in naši pose&ti, ki nas veže na dva narodi, katerih ieden nikdar ne pozablja, da je nekdanje rimsko nemško cesarstvo imelo svoje j meje dalje preko mej proti vitoku, nego jih ima današnia nemškit država, in da tudi meje „der deutschen Zunge" dalje sezajo, nego-li črno beli stebri. Drugi naš zaveznik pa živi v večni zavesti, da njegovo ujedinjenje ni gotovo, dokler ni30 pod ita'ijankim brlim križem tadi T r e n t i n, Istra, Dalmacija in vsa Adrija, Narodno bitstvo enega in Včerajšnji trgovski shod, ki ga je sklicalo ,.Trg »vsko izobraževalno društvo" je j bil izborilo obiskan. R ispravljanje se je vršilo zanimivo. Predsedoval je g. U 1 če kar; drž. poal. dr, R y b a r je poročal o vprašanju, kaj nam je storiti proti žag ,nju boj kota naših je-itviočariev. Izuaed drugih go*or pr. f. M a n d i e a, dr. W i 1 f a n a in gosp. m niejnaroden zavod. Dfra izvoli navesti credstvo kena, s katero bi mogli mi cr.vitev kakega zasebnega diktirati duh, v katerem naj jajo v takem zasebnem zavodu ! ! In vprašati smemo urednike „Domovine" : zakaj pa oni ne prednjačijo na Štajerskem z izgleuom, kako se da pomesti s takiflw zavodi ? ! ! (Zvršetek pride.) Dr. IVIarchet o vseučiliščnem vprašanju. Z Dunaja javljajo, da je včeraj naučni minister dr. Marchet na seji devetorice nemških strank govoril o vseučiliščnem vprašanju. Minister je naglašal, da je vprašanje o ustanovitvi češkega vseučilišča na Moravskem, slovenskega vseučilišča v Ljubljani in italijanskega dozorelo v toliko, da ga treba rešiti. Dr. Marchet je svetoval Nemcem, naj se s to rešitvij j sprijaznijo, ker bi se sicer tsi st'.ar uredila proti volji in brez sodelovanja Nemcev. Nemci so ministrov svet odklonili, ter so se v prvi vrsti izrekli proti ustanovitvi italijanske pravne fakultete na Dunaju, češ, da bi Slovenci in Maloru« takoj zahtevali, naj se zanje ustanovijo enaki zavodi na Dunaju, čim bi Nemci dovolili, da se usta novi italijanska fakulteta na Dunaju. G-leds italijanskega v^učilišča je minister naglašal, da v Trstu vlada ne dovoli italijanske juridične fakultete, istotako ne v kakem mestu na Trentinskem. Pripra ljena je pa jo ustanoviti na Dunaju. Jund čua in filozofična fakulteta bi ne bili v nobeni zvezi z dunaj skim vseučiliščem, temveč o J njega popolnoma ločeni. Ekspoze barona Aerenthala in njegove posledice. Odločna pisava malone vseh avtoritativnih listov francoskih proti železniHitn name-rom barona Aehrentbala na Balkanu je očevidno zelo neprijetno presenetila dunajske kroge. Ta fakt se razločno izraža v članku, ki ga piiobeuje „Neue Frti-j Presse", ki mu jo namen, da bi prepričal ruske vladne kroge, naj nikar ne slulajo teh francozkih gla^ev. To, kar dokazujejo francozki listi — češ. da avstro ogrske namere kršijo avstro neki dogovor za ohranitev statusa quo na Balkanu — da nikakor ne odgovarja resnici. Dunajski list naglasa, da bi železniške gradbe, ki jih namci nje Avstro-Ogrška in izlasti zveza bosamkih željznic z Makedonijo in Grško — za katero zvezo je sultan ža podelil dovoljenje — prihajale v prilog trgoviai vie Evrope. Neumevno da je torej, kako morejo francozki listi obdolževati Avstro-Ogrsko, da je požrešna in nevarna za cvrope.ski mir. Moj tem pa nadaljujejo francozki liati svoj o kampanjo. Posebno oster je parižki rFigarou, ki trdi, da bo železniška zveza med Dunajem in Egejskim morjem zagotovila Avstro Ogrski trgovinsko nadvladje v centralni j Evropi. V sedanjih po.itirnih časih je gospo • j darškemu prodiriuju namen političnega pro-i diranja. Reči so more torej — pravi „Figaro" j — da načrt Aehreiitlialov gre za tem, d a 1 bi se vztočno vprašanje rešilo v prilog Nemcev in na škodo Slovanov. Avstro-Ogrska da se hoče okoristiti na mandatu, dobljenem od Evrope. To je čudoa posledica dogovora v Miiristegu. Pariški list vidi v tem nevspeh ruske diplomacije. _ Poljaki In Čehi. V Berolinu se je vršil te dni velik shod Poljakov, na katerem je bilo okolu 2000 oseb. Shod je protestiral proti nemškemu ran" ju in je ;zrazil priznanje (''ehom, ki podpirajo borbo Poljakov. zine re drugega našega zaveznika je direktno našim interesom. Zato človek res ne m najti razlogov, s katerimi bi opravičil to po-ltiko, to nelogiko in to — kar je glavno — to nevarnost! S to trojno zvezo služimo samo Berolinu iu njegovi pohotnosti, po tej zvezi smo le pijonirji g e r m a n s t v a, tega največjega in najuevarnejega našega nasprotnika. Delegat je potem žigosal vsem ogorčenjem nemško barbarstvo proti Poljakom. Na grozo vsega naobraž^negi sveta, ob protestu vsakega javnega čut it vo van j a izvaja naš nem ški zaveznik politiko uničevanja Poljakov, ki so po zločinu o sen) naj stega stoletja pripadli k Prusiji. To postopanje je >koro enako onemu, ki so je nemški divjaki pred tisoč let vršili proti poiabskioi Slovanom, Isti barbarizem, ista krutost, isto groženje vsakega prava — a mi smo danes v dvajsetem stoletju. In ta nasilnež, ta negator vsacega prava — to je zaveznik monarhije v kateri je pretežni del prebivalstva slovanski ! Ali iz ekspo-zeja barona Aehrentbala ni nič razvidno, da bi bil interveniral v tej stvari z ozirom na večino, ki jo sestavlja prebivalstvo monarhije katero on zastopa ! Proti postopanju Prusije je opravičen protest iz vsac.ga kota vesoljnega sveta, kjer le b;jejo človeška srca ; kako da ne bi bil dovoljen — tako tesnemu zavezniku. Kakor imamo pravico zahtevati od držav v Afriki in Avstraliji, d* ne trpe trgovine s sužnji, tak tudi ne smemo trpeti postopanja Prusije s Poljaki. jnik>\ omenamo še diž. pod 'dr. Gr e g o r i n a Ivaniševiea. Shod je končal po 11. uri in radi pozne ure nrinesemi poročilo v jutršnji Številki. Bliža se čas. ko bodo Slovenci iz bli-in daljine im^Ii priliko pokazati, kako ljubijo kuituro, prosveto in napredek, kako ljubit i svojo nadebudno m'adino ; bliža se Ciril Met odi je v ples. Tu se ho uresničil Hora-ci:ev izrek: 0:nne ta>i punetura, »jui mi scu t utile dulci. Dulce ho p'es srim a utile dobiček namenjen Ciril-Metodijevi družbi, slovenski mladini. Da bo ples res „dulce*4, za to skrbi proti!odbor; dvorane bodo dično okrašene, sviraii O gr s k a. Organizacija Romunov na Ogrskem. Centralni urad romunske f-t -acke v Aradu je že pričel volilno organizacijo. Urad ima najprej sestaviti imeuik v;eh onih romunskih voditeljev, katerim žči na zboru zavarovalnice za govejo stranke, dva ljudske stranke, enega dis!-.živino v Bazovici. Čuditi se pa moram, da g. denia, enega zastopnika narodnosti in enega Capovilla ni imel toliko poguma, da bi bil Hrvata. Povabila na to medstrankarsko kon-isam nastopil v svojo obrambo, ko mu vendar ferenco razpošlja minister za notranje stvari gg. dopisniki dajajo spričevalo „značajnosti" Andrassy. Politični krogi se od teb konfe- in „možatosti". renc ne nadejajo nikakega vspeha, ker so se S Sleherni zavedni okoličan pozna zgodo-členi stranke neodvisnosti izrekli proti kom- ;vino prosiule cikcrije, ve, koliko prepirov in promtsu. Hrvatska. Dr. Nikodem Jakšič odstopil. Kakor javljajo iz Zagreba, je v vsej naglici dobil dopust najstareji banski svetnik dr. Nikodem Jakšič. Razlog temu sporu dejstvo, da je hotel ban Rauch izdati na redbo, da se vsi uradniki strogo pozovejo, da ne bodo glasovali za koalicijo. Veliki župani pri Rauchu. V torek so bili vsi veliki župani v Za-| grebu pri Rauchu. Imeli so posvetovanje radi 1 saborskih volitev. Rusija. Otvoritev varšavskega vseučilišča. Iz Varšave javljajo, da se tamošnje vseučilišče zopet odpre meseca septembra t. 1,, ob enem izda vlada dovoljenje, da se odpre privatno vseučilišče s poljskim učnim jezikom. Drobne politične vesti. Proti madjarkemu polkov« uem jeziku. V seji avstrijske delegacije je del. Axmann interpeliral vojnega ministra, kako more opravičiti uvajanje madjarskega polkovnega jezika kakor izključnega v 16 cgrskih polkih, ko niti teliko čisto madjsr skih polkov ni ? ! bojev je bilo po krivdi pripadnikov tega J ; društva, ustanovljenega od narodnih sovraž-j laikov kakor bojno sredstvo proti naši narodni !stvari v okoiici. Kolikor naših okol:čan?kih 'poštenjakov je moralo v zapore radi hujskarij tiste zatege 1 ! V tistih kritičnih časih ni bilo blizo capoville, ki bi stal ob strani našim mučeni- j kom, jih tolažil, in da bi izpodbujeval soseda k narodni zavednosti in vstrajnosti. Malo nam ;je koristilo to, če je kdo med temi organi ; magistrata — in še to 60 bile sila redke izjeme — v srcu dobro midil, ko pa ni imel! poguma, da bi bil očitno nastopil proti ] izdajstva! ! Lahko bi rabil huje beseda, ali pustimo to ! Do dragih Bazovoev pa se obračam s , ponovnim pozivom, naj si nemudoma osnujejo i „Zadrugo upravičenih posestnikov" po vzgledu Opeccev in Padričaoov v obrambo svojih posestniških pravic proti nakanam mestne; gospode. Na čeio zadrugi pa naj postavijo pravega moža, ki bo znal odločno braniti njih gospodarske pravice. Josip Grgič, načelnik „Zadr. opr. posest." v Padriču. Pojasnil >. Včerajšnjo notico v spomin pok. Josipa Ctrgoia v Rocolu moramo popraviti v toliko, d-i venca ni poklonilo „Gospodarsko društvo" v Rocolu (ker t»cega d uštva ri) ampak „Gospod, društvv4* pri Sv. Mariji Magdalen: zgornji, čegar člen je bil pokojnik. j Iz Bazovice. Dne 26. t. m. imelo j i vrlo naše pevsko društvo „L pi-* svoj redui občni zbor. Počastili so n is tuli zastopniki jakad, fer. društva „Bi!knn" pe skih dru-t<; ! „Tabor" iz Lokve, .Zvon14 iz Oočin, ivanska straža" iz Gropade in „Slovan*4 ii Padr.č v Zborovanje te otvor 1 predsednik Vinko Sker anc s priinerniui pozdravom z i--topnikoin gori omenjenih d>uU r. M d uru gim je omenil, da bo tukn;šnja „Zavarovalnica za govejo živino" slavila v tem letu 10 letnico svojega obstanka. Da bo alavuost kolikor možno aiiajnejša, sklenilo se je prirediti koncem pomladi veliko vrtno vesel co, združeno s tombolo, pri kateri bi sedelovali zraven „Lipe" tudi bratski društvi „Slovan" in ,.Slov. stra/a". Poroč.li tajnika in blagajnika sta bili odobreni. Ob točki „razni nasveti oglasil" se je /a besedo predsednik ak;;d. f- r. društva ,,Balkan" stud. iur. g. Hrabrosiav So^ič z Opčin. Povedal je namen navzočnosti n;eg >va in drugih Balkan-ašev, ki je ustanovitev javne ljudske knjižnice. V lepik besedah povdarjul je važnost ljudskih knjiž nic, ter priporočal naj vsakdo p > s -ojih močeh pripomore k ustnnovitvi te za omiko iu napredek naroda velevažne institucije. Njeg >■ viui besedam so vsi navzoči oduševljen j pritrjevali. Sklenilo se je prirediti v ta nam a oričetkoin maja veaehco, na kateri bi sodelovalo akad. fer. društvo „Balkan" s primorao igro, koncertni del bi pa izvajala pevski društva ,,Lipa" „S ovan ' in Slovanska straža". Pri točki, volitev novega odbora bil j« izvoljen ,,per ac«!amationeml{ ves stari odbor, izvzemši blagajnika, ki pa je že mtj neki p!aš% vreden 80 kron. dve britvi, vredni 10 kron, in pa več perila, v skupni vrednosti 30 kron. Benedet ichovi so jo rad i tega ovadili pnliciji. Poleg te, je pa bila vložena na pol e ji še druga ovadba prot> Josipioi : neka Marija Uršič, stanujoča v ulici Massimo d" Azeglio, pri kiteri je Jo-»ipina prenočevala meseca novembra m I., jo je ovadili, da jej je ukradla škarje, svileno naranano ruto in pa iopič, v skupni vrednosti 24 K. Tepen je bil. — 28-lefcni zidar Anton Peberšič, stanujoči na Vrdeli, je prijavil včeraj predpo'udne na policiji, da sta ga predsinočnjim pretepla 21 -lotili dninar Marko Tičič iu pa 26-ietna lahkoživka Marija Goršek. Bil je namreč ž njima v neki krčmi v ulici della Pu ita del Forno in tam ee je bii spri ž njima. Tičič da ga jo vdaril večkrat se sto-iicj in ga ranil na glavi in na desni roki, Marija Gorsek ga ie pa „mazala1* po glavi s ključem in ga tudi ona ranila. Aretovan je bil včeraj 37-letni težak Henrik H., doma iz Rimini, ker je v imenu mlekarne Evgena Z?cha — pri katerem je bil v službi do 16. januvarja t. 1. — iztirjal 16 kron in ta denar zapravil. Zasačen je bil od redarja 44 letni brezposelni dninar V., ko jd hotel v svobodni luki na nekem vozu prerezati vrečo kave, da bi si s kavo napolnil žepe in jo potem predal. Redar ga je seveda a teto val. Tat v kavarni. 43-!etnega težaka Petra A., ki stanuje v ulici Maiolica, so dali predsinočnjim natakarji kavarni „Guldoni" artto-vati, ker je bil \kradel v kavarne neko srebrno posodo, vredno 12 kron. Nesrečen žepni tat je 17-letni Ivan B., stanujoči v uiici Carpison. Predvčerajšnjim je Lotei openski mlekarici Virginiji Breščak na rdečem mostu*4 vkrasti iz 'epa novčarko, v kateri je bilo 4 krone drobiža. Mlekarica je pa to pravočasno zapazila in ga odpodila. To sta pa videla dva policijska agenta. Vendar lima je bil Ivan tedaj pobegnil. Našla sta ga pa predsinočniim na Corsu in ga aretovala. Mala tatvina. 22-lemi Karol M., doma iz Brazilije, je bil kurjač na parniku „Slavonci* parobrodne družbe „Cunard Line". Pied-včerajšnjim so ga pa na parniku zasačili, ko je vkradel iz shrambe nekaj škatelj konzerviranega mesa. Dali so ga areiovati. g-m&Salca Priporočilo. Gospod ravnatelj, rada bi vas prosila, ako imate z-t mojega inoža kaj dela ? — Obžalujem, sedaj imamo prav malo deia. — O to bi bilo za mojega moža ramo prav ! — Koledar in vreme. Danes : Fuska muc. j — Jutri : Valentin inuč. — Temperatura včeraj i ob 2. uri popoludne 8.5° Cels. — Vreme včeraj: lepo. — Vremenska napoved za Primorsko: Lepo, vc-r ino m a jasno. Hladni vetrovi. Temperatura malo ^prrmpnjena. Semtertja jutranja megla. Društvene vesti. Pevski zbor Bratovščine sv. Cirila In Melodija opozarja pctce. da so rt dno udeležujejo vaj, ki se vrše vsaki torek in petek cd 8. ure do 10. zvečer v lastnih prostorih ulica M ntechi š<\ 15. Zbor vabi tudi nove, moči. d«; prijavijo. Naše gledališče. Y nedeljo se naše gledališče po do-gem premoru, v katerem so se vprizorile bajke, burke in ljudske igre. povrne k resri drauii. In to je prav. kajt* naše gledališče mora za pc redno gojiti vse vrsfe dramatične umetnosti. Ponovi se namreč sloveča Turgenjevova drama „Tuji kruh", v kateri bod*i zopet gostovala gosp.i Danilova z ljubljanskega gledališča. Poleg te drame vprizori se še ruska noviteta „ 31 e d v e d u, groteska v 1 dejanju, ki jo je opisal slavni ruski pisatelj Cehov. Tudi v tej igri nastopi gospa Danilova. Darovi. Za Ciril - Metodijev ples so nadalje poslali liaiuskemu odb« ru : g. Josip Gregorčič, trgovce v Trstu 4 buteljke istrskega re-foska in 2 buteVk-? likera MCleo", g-a Engel- gos p. okvi; Rudolf za d. e Jogi f ? to bilda Lau io 10 K in umetniško rezban lese:: grafiji. Nadaljne darove sprejema za damskij 0 Ibor g 'spa Roža dr. G r e g o r i n o v a I (Narodni dom, uica Giorgio Galatti 18, II nadstropje). Književnost in umetnost Mešani in moški zbori L zvezek. Ug^asbil /upnik Jakob Aljaš. Cona 60 v. Oblega Gregorčičeve: Domovini, Navesti, Nt •jveni mi (mešani zbori) in Naš i zvezda. Vje-tega ptiča tožb", Soči (moški zbori). A-jaž »e skladbe so povsod znane in priljubi ene, tako da jim niti ni treba priporočila. Ta zbirka nieg..>vih najlepših skl db gotovo r2zreseb naša pevska društva, zlasti Še, ker je tako poceni. I^totako priporočamo društvenim ?:borooi tudi novo zbirko : 1 " Venček narodnih pesmi za m o š ;7n~i zbor I. in II. zvezek, Harm isiziral Alojzij M i h e 1 č i č. Ciina vsakega zvezka 50 v. 10 iz-v« <1 >v stane 4 K. Naša zvezda. B sede spisal Simon Gregorčič. Za samo .pev s klavirjem zložil Anton F o e r a t e r. S s 1 i!c o Simona Gregorčiča. Na to krasno skladbo slavnega slovenskega glasbenika smo že opozorili naše pevske in glasbene kroge in io priporo čauao vnovič, zlasti ker je čisti dohodek namenjen Gregorčičevemu spomeniku. Stane 80 vinarjev. Založila je te skladbe „ K a t o 1. Buk* varna* v Ljubljani. Korejska brata. Ta zanimiva povest iz i Koreje ]e izšla kakor XIL zvezek zbirke j Spillmannovih^povesti, ki io izdaja Katol. bukvama v Ljubljani. Cena je 00 v. Pouk zaročencem in zakonskim. Spisal Janez Z a b u k o v e c. U Ljubljani 1907. Založila „Katol. bukvama". Knjiga je neme njena preprostemu ljudstvu iu stane vezana 1 K 40 v. Vse tu naznanjene knjige in publikacije se dobivajo v tukajšnji Slovanski knjigarni Jos. Gorenjca, via Valdirivo 40. Loterijske številke izžrebane dne 12. februvarja 1908: Brno 5, 31. 17, 66, 56. Inomost 12, 46, 18. 89. 64. Vesti iz Goriške. Gorica. „Gorica ie gnezdo in gorje njemu, ki je zašel v to mesto. Ta že ni bil pri čisti pameti, ki je kedaj priporočal Gorico !" Tako in še Lujše slišim lamentirati tujce, ki prihajajo v Gorico ; posebno trgovski potniki ti ne morejo nikdar „prehvaliti" ljuba Gorice. Ali so pa opravičeni, tako grditi našo „Nico". Žal le, da ne moremo njihovim je-remijadam odrekati vse opravičenosti. Poglejmo le goriške kočijaže ! Bolj lenih in nemarnih jih m^nda ni, nego so goriški brumi-it«. Tujca pogledava malomarno in mu ne odpira io ne zapira vrat kočije. Pono no čepi na „kozlu" in vsprejema milostno denar. Da bi ga zahvalil ? Ha še v misel mu ne prihaja to. No, čast, komur čast ! Slovenski koči-aži so v trm oziru bolj š i. Pozna se mu, da ie Sloveisec io da ima precejšno eleganco in in-telgeutnost. O tramvaju niti govoriti. O tem si lahko vsak predstavlja, kakšen je. S prihodnjim tramvajem pa tudi ne bo boljše. Kajti kon-duktorji bodo Italijani in ne bodo umoli dru-gorodcev. Dru^»orod- c pa se ne bo nalašč za to uči rgoricjanščine", da b: se mogel pogovoriti z gosp. kondukterjem. V tem oziru ne Kavarna in mm m Trst, ulica &iosne Cartai štev. 36) Matfeo German & Cosiip. je pred kratkim odprta in na novo opremljena. Preskrbljena je z najraznovrstnejimi in okusnimi pijačami in likerji najboljših tu- in inozemskih tov.un, kakor tudi nastavljenim pivem prvih tovarn ooo Ako EaGČate. daVain lasje zrastejo in postanejo lepi, Škh<3 hečete, da Vam ne bodo ia&jc izpadali, Uko hOČe^e, odpraviti z glave luskine, rabite edino le znamenito Ma prodaj v parfimerijah miro: il-^ nicali in brivnkah v buteljkah po K 120 in K 1-80. r| Paziti je na ponarejanja. I Neštevilo spričeval dokazuje izbornost in vspeh. CCGOO OOOOCi tmr m TOVARNA POHIŠTVA T1 Miii^I & -A unca dsUa Sesa št. 46. Trajna zaloga pohištva: ulica della Sanit^ štev. i4. Pisarna: ulica Lazzaretto vecchio štov. 36. Katalogi, načrti in proračuni na zahtevo. "•S Telefon : 6-70 ; 16-58. (Za informacije vprašati 6-70). ■■■■■■■HBMil^KH^Mi Srsi Zaloge : Piazza Rosario štev. i. Ulica Lazzaretto vecchio š cv. 36. UMETNI ZOBJE Plombiranje zobov Izdiranje zobov brez = vsake bolečine v zobozdravniškem kabinetu Dr. ]. & mak m G. Jusckr TRST ulica della Caserma štev 13. ti. r adst. Poul&r^a. race, parani, štajerske kokesi. Sfc^cji maet Sianine, ^.aslo, konzerve. Dnevni dohodi. Cene j^ko zmerne. — Postrežba na dom Trst, ulica Canipaniie št. 15. 9J> k Pohištvo cd navadne do najfincjc vrste po uaj ni ž j ih. cenah. v novi slovenski trgovini Peter Jesraj Trst,via Viuecuzo Belliul IS vogal alloe sv. Kat&rine USiRALEC in P°PravUateU filasiivirjev s« u ° priporoča slav. občino>vu ANDKEJ PECAR, ulica Dante Alighieri štev. 3 II. nadst., Trst. 61 kina viho & za boiehne otroke in rekonvalescente. Hi ji Provzroea voljo do jedi utrjuje želo-dee in ojaeuje organizem. Priporočeno od najslovečih zdravnikov v vseh |Sj slučajih, kadar je treba se po bolezni ojačSti. Odlikovano z 22 kolajnami na raznih razstavah in z nad 5000 zdravniškimi spričevali. Izbora! okus. Izborni okus J. SERRAVALLO - TRST iSĐtMVUld DOBIVA SE V TSEIT LEKARNAH. Najvspešneje sredstvo proti protinu _ . .. • «.ii. TFICnriMH rnniKIfi P"^jena V Trnu Rifaeu 6o9im,lekarna „f\h JlaJonnadella Salnte" pri! 1 LlvULllin uUL/ll lil od lekarnarjev : sv. Jakobu in Josipa Sadina, lekarna 3ga' fanielo* Steklenica stane K 140. Iz Trsta se ne odpožitja manje od t steklenic proUpoit. povzetja ali proti anticipatni poMjatri zneata 7 K franko požt. in iavoja._ Je SLOVENCI NE ZAMUDITE OBISKATI -****«««" ariško prodajalnlco obuvala 9» trsi uB. S. ^ntonio šl. 4 (hiša lerni) (Calzoleria parigina kjer najdete vsaki dan nove dohode najlepšega obuvala za gospode, gospe in otroke. Največja eleganca, cene zmerne, blago prve vrste Btian IV »EDINOST* štev. 44. V Trstu dne 13, februvarja 190S morimo torej pričakovati dobrega za tujski prorret. , . Dalje ! Vse poletio so razdirali, zbivali in napravIjali goriške ulice in še zdaj puha tist a mašina po travniku in stiska gromoz. A vspehr Ćudež bi bil, ako bi se kaj posrečilo našim •cnškiiu in „konžilierjem". Toltko t,sočev so zakopali v goriške ulice, a pr»h m blato sta vendar vedno, ker so preleni, da bi ulice po-metno oskrboval'. Prah in blato pa tudi tujcem nibta po godu in ne samo domačinu. Glavno p«, nad čemur se tujci najbolj pritožuje^. je bott 1-ka postrežba, ki je umkum ir. prd vsako kritiko. Vse možne stvari navajajo tujci, da se človek mora zgražati nad malo-m: roostjo hotelskih uslužbencev in brezbrižnostjo hotel-.kih gospodarjev. To pa se zopet tiče večinoma italijanskih hotelov kamor, žal, zakaj a večina tujcev. Naš „hotel pri Jelenu" je vendar skrbno urejen v vsakem oziru. Šrj druge stvari so, ki ne ugajajo tujcem, a slavni municipij naj sam uredi kakor mu drago. Ko mi Slovenci pridemo na površje, potem že uredimo tako, da bo prav in da ne bo ve oka tujcem za pritožbe. Centralo za električni tramvaj v bližini južnega kolodvora so Že začeli graditi. Zidavo so zopet poverili onemu Perco tu, ki je zidal norišnico ia ki prezira vse, kar je slovenskega! — Le puhtite, naj .... norijo ! Pride že dan povračila ! x Po toči zvoniti ne pomaga ! Te dni so vsi trije goriški državni .poslanci bru sili pete po stopnicah železniškega ministerstva na Donatu z deputaciio občinskega zastopa in trgovske in obrtne zbornice goriške, da bi izvedeli, iz kakega vzroka se napravi centralna železniška delavnica v Ljubljani in ne v Glorici, kakor je menda bilo že določeno. Na vsa vprašanja so odgovorili deputaciji povsodi, da so so morda dala kaka zagotovila za napravo centralne mehanične delavnice v Gorici a nikdar ne obvezno za železniško upravo. Obrniii so se tudi na bivšega železniškega ministra Witteka, ki je odgovoril, da se je enkrat mislilo na to, da se zgradi delavnica ▼ Gcrici, potem pa se je odstopilo od tega namena iz raznih razlogov, mej katerima ima ▼eliko vlogo ta, da se je na zgradbi transal-pinske železnice proračun strašansko prekoračil. — Glavni vzrok, da ne dobi Gorica delavnice, je pa vendar edino ta, ker se goriški državni poslanci niso dovolj brigali za vso stvar. Nijveč izgubi vsled nemarnosti občina Solkan, ker delavnica bi bila stala na njenem ozemlju. x Volilno gibanje med Lahi. Obe la i ski stranki na Goriškem se trudita na vso j moč, da bi zmagali na vsej črti, kandidatov! pa še ni nobena objavila. Le toliko se ve, d3 več dotedanjih poslancev ne bo po nobeni stranki kandidiranih, par njih pa so se sami rdporedali v^aki kandidaturi. Vsem prednja-*ijo ačitelji, ki so imeli v soboto zborovanje v Grad ški in so postavili svojega kaudidata v o-ebi dosedanjega poslanca naduč'telja Jo sipa Falconerja v Gradiški, ki je bil zadnjič izvoljen v furlanskih kmečkih občinab, sedaj j pa kandidira na liberalni program v mestih in trg h. „Corriere" je pisal o njem dne 30.! dectinbia 1902. da je častilakomen, ter daje! z«: gal s klerikalnimi in slovenskimi glasovi. Xer to ga laški poslanci imeli za klerikalca, tudi ui dobil povabila na prvi dve seji deželnega zbora po svoji izvolitvi ter se je odlašala tudi njegova verifkacija; ker se je bal,! da bi se njegova izvolitev ne odobrila, vskočil je v liberalen tabor. V deželnem zboru ni imel najmanjega ugleda in ga njegovi kolegi niso hoteli izvoliti niti v šolski odsek. Tudi težnje učiteljstva ni podpiral — in sedaj ga to pa le kandidira. Razpisane SJ v gradiščanskem šolskem okraju sledeče službe: 1) mesto voditelja dvo- j razredne ljudske šole v Devinu ; 2) m^sto učitelja-voditelj a na enorazrednicah v Kožbani, Mirn:ku in S trije vem ; 3) mesto učiteljice na dvoiazredni ljudski ši li v Medani. Vesti iz Istre. Razpisano je na c. kr. okrajnem sodi-»ču v Vodnjami mesto provizoričnega kanci-lijskega asistenta. Glasbeno društvo „Zvezda" iz Kopra priredi v ned. dne 16. t. m. velik ken-i.ert s plesom v Bolju ne u v gostilni g. A. P. &iEcina. Sodelovalo bo pevsko druš;vo „Prešiien" iz Bolj urica. Na vsporedu. ki bo zelo lep, je tamburanje, petje, komična spevoigra „Vesela sodnijska obravnara" s sprem-ljevanjem klavirja in deklamacija. Po koncertu ples. — Začetek koncerta ob 4. uri popoludne. Tatopnina : koncert 40 v., ples 80 v. Vabimo vse rodoljube iz Trsta, trž.foko lice, da nas počaste z mnogoštevilno vdeležbo. ______Odbor. Razne vesti. Pogreb Škofa Maurovića v Senju se je vršil v torek cb vehki udeležbi. Hrvatsko vlado sta zastopala sekcij ski načelnik Mixich in vladni tajnik Novak, a reškega gubernarja mimsterjalni svetnik Donat. Hrvatski škofje, zagrebško vseučilišče in mesta so poslali svoje zastopnike. Sprevod je vodil ob asistenci posvečenih škofov [dr. Ivana Krapca in Roka Vučića krški Škof dr. Mahnič. Vsi pogrebni obredi :u maša zadušnica, ki jo je opravil dr. Mahnič so se vrš li na staro^lovenskem jeziku. Hrvatska primijera v JLipskem V kratkem prirede v Lipskein primi;ero Albini-jeve naj no veje opereti „Baron Franjo Tren k". Oprema stane 20.000 r.tsrk. Na odru se bodo videli hrvatski narodni kostumi iz Slavonije bodo svirali tamburaš'. Kneginja Windischgratz bolna. Cesarjeva u o ukinja Elizabeta \Vicdischgra'z ie obolela in ko jo prepeljali v sanatorij Lowy kjer bo operirana. čudna bolezen las ^e je roiavila v vztočni Švici, izlasti v St. Galenu in sicer med otroci. Vzrok tej bolezr.i, ki 6e javl'a v odpadanju las, je neka gljivica Bolezen prenašajo mačke. Kuropatkinova knjiga konfiscirana. Peti zrezek knjige generala Ivuropat kina o ru^ko-iaponski vojni ]e oblastnija konfiscirah?. lO.OOO delavcev odpuščenih — „Frankf. Zeitung* pebo v bližni IOOĐ bo velike vojašnice. Ponudbe na Upravo lista pod „SLOVAN"._ ičče s^uŽle pri kaki gospej. Naslov via Guardia št 33 pritličje. 209 omara za obleko, postelja, nočna m žica in še drugo pohištvo. Via del fit. 44, II. nad, vrata 15. 207 Dojenka Proda se ' t hen 1*-en*in?Q *'*je dekliške šole in trj>ov-< U3UI* GlI tllljO. gkegK Učoja želi me-to kon-toiistinje ali vzgojiteljice. Prijazne p< nudi. e se prosi pol S oven t a 177 poštnoleži če Ljubljana. '201 MinHcnip khteri le 1 doLrim u-peh. m dj-miciUCIlSU, ,ri;i kmetijsko šolo. i5če službe. Naslov pove Inserami o hielek „Edinosti". 10t> Ana udava Gasperčić "Safi.* c'a je zcptt prevzela dobrozn&no prodajalno je.-tvin in pekarno pri av. Ivanin št. 33li. Priporoča se za obilno udeležbo. 208 I2S3IH mil I I • o i Agencija za mm kupousinle In prodalo Hiš tlvorcev in zemljišč yia Arsenale 2-i (Piazza Verdi) - Telefon 14 73 —- Poslano.*) Pomen tistih črk ne razumen, ker nisem toliko učen. Lepo Vas prosim, da mi odpustite, če sem Vas kedaj razžalil. Storil nisem nikomur zalega, in tako nisem mislil tudi Vam, ker sem bil in liočem ostati pošten delavec. „ČRKE". Prodajalniea jestvin Peter Peternel, £r§! ulloa Giulia 76. Prodaja: kavo, rii, testenine, slad1- or, moko. maslo milo, ctje, sveže In suho sadje.kostanj, ctrobi, sočivje Poštne pošiljatve na deželo od 5 kg naprej. Otrobi, moka, oves na d-obna n dsbelj p) konkurenčnih ceiK>h. Vsaki dan svežo blago. +) Za Čianke pod tem naslovom uredn;štvo odgovarja le toliko, kolikor mu zakon veleva. mt ANTON SKERL mehan k, zapriseženi izvedenec TRST, Caric Goldonijev trg štev. II Zastopnik tovarne kolesju motokoles „MN Napeljava in zalogu električnih zrocOkor, luči iu prodaja gra mofouov, zonofonov, in fonogra^ov. Zalogi jri] rav za toniti piro Lastna delavnica za popravlj mje iif. itrojeT, kole i, motokclPU iVl Velika zaloga pripadkov po tovar, cenah. TELEFON štev. 1734. A yj.c* '/ Irst, ulica Poste Nuove 9 -^-.jBOgv.^ iepne ure najboljilb tovarn Nsjnovejie stenske nre. Izbor ur za birma darila. Popravlja po znfo nizkih csnah. S j ljudska posojil, in hranilnica za tržaška občino y gya Ivanu pri Trstu re9's^ • zadruga z neomejenim poroštvom. javlja, da ce je preselila v „DOSI5 „Obrtnega in konsumnega društva,, = štev 810 (pri cerkvi) av. Zvan ===== Uradne ure: ts?3 dan od 11.—12 dop. ia 5.-7. p-pol., oD nedeljah 11—12 0!) prasaisiH se se eradnje. Hranilne vloge obrestuje po 4Y,°« \ Na GO dnevno odpoved po 4a,«% Pri višjih vlogah se po dogovoru tudi zvižajo obresti. — Rentni davek plačuje zavod Priporoča se domače hranilnice (Nabiralnike) Zavod daje posojila na osebni kredit in vknjifcbo. NAČEItSTVO. BGGGMIL PINO bivši urar v Sežani ima svojo novo prodajalnico ur v TRSTU ■*iit'a Vineenz« Bclllul Ster. nupro:l ccrkie it. Autona lotcji vsakovrstne verižice po pravih tovarniških cenah. Prvi m\M min Josfa Krmiš" sinovi jz^t* Delniška družba v Osjeku. Glavno zastopstvo za Trst, okolico, Istro, Goriško in Dalmacijo friiirlk Sdtwsrz, Irst ulicai ¥aldiri¥o št. 3 TELEFON 945 a OLLA priznan kakor cajbolja Jn ncprekiuilji-va vrsta rm-h gumijeTih hlgijeuiču h predmetov iu ribjili mehurje* — dveletna qara«cua — m. Gal — črst, Corso PoSiljatre to glJ. 2, 3, 4, 5. □eialnioa pasov, kitnih pisov, elastičnih nogcvic, ob.-«, ravnndrzijcv, bar-gelj in bidet. Irigatsrji ođ gi-1'20 naprej. Toplomeri za vročico K 2, 1 —"50. r SUIKAR - DEKORATER Pjpnnnn. Tii ui m Trsi,, ui. Ggo Foscoio štev. 9 iSuje rsakoiaka slikanje sob ne ae France IZ različnem :lapeciranje Z>£Z.O DOVBŠSO modernem skladu s papirjem. Ženitna ponudba. Vdovec ->T let '■uir, prijetne zunanjosti, dobrovoljen ^ tromi ljubkimi otroci v starosti od ."i—T let, in z dobro idočo v že čez 10 let obstoječo večjo trgovino, \ lepem mestu na spodnjem Štajerskem, želi se / gospodično ali vdovo v primerni starosti, z doto od nekaj tisoč kron, poročiti. Samo tesne ponudbe - pro- sim |K>d „Zadovoljnost" poste restante Maribor poslati. ID® n L =isiH (Hrastu nttov ]e najboljši materijal za pokritje hišnih streh, dvoreev in tovarn. Pošiljaio se povsod lastni delavei, da potrebno delo točno dovršijo. Pripravni materija! za zavarovanje zida proti mokroti. ZALiOGE V VSEH GUAVNlH MESTIH- - Vprašajte vzorce in kataloge v ■ - Portlandcementnih tvornic Dovje (Lengenfeld) Trst, Scah gclvsdere št. i, Selspn 1057 h Hotel Balkan 70 sob, elektr. razsvetljava, lift, kopeiji Cene zmerne. Počkaj & Kog!. Hotel Raikan