PRIMORSKI DNEVNIK je začel izhajati v Trstu 13. maja 1945, njegov predhodnik PARTIZANSKI DNEVNIK pa 26. novembra 1943 v vasi Zakriž nad Cerknim, razmnožen na ciklostil. Od 5. do 17. septembra 1944 se je tiskal v tiskarni »Doberdob« v Govcu pri Gorenji Trebuši, od 18. septembra 1944 do 1. maja 1945 v tiskarni »Slovenija« pod Vojskim pri Idriji, do 8. maja 1945 pa v osvobojenem Trstu, kjer je izšla zadnja številka. Bil je edini tiskani partizanski DNEVNIK v zasužnjeni Evropi.
b^
oO'

primon
*0A


vi
•#
ic.*
lievhik
_uAD
Ul. Ristori 28 Tel. (0432) 731190 Fax 0432/730462
°P 559
„oo723
Poštnina plačana v gotovini Abb. postale 1 gruppo
Cena 1.200 lir - Leto XLVIII. št. 253 (14.344)
Trst, sobota, 31. oktobra 1992
Na zasedanju vodstva PSI poudarili nujo po prevzemu odgovornosti
Senator Bratina (DSL) obširno o tržaških vprašanjih
Martelli predlaga odstop vsega sedanjega vodstva
Craxi izrazil presenečenje in pobudo zavrnil a jo bo še preveril Direkcija KD odobrila organigram najožjih sodelavcev Martinazzolija
RIM — Včerajšnje zasedanje direkcije PSI (na sliki AP Craxi in De Michelis) se je zaključilo brez glasovanja in brez sklepnih dokumentov. O debati, ki je zadnje mesece označevala stranko in o sklicanju kongresa, bo tako verjetno odločilna beseda izšla iz vsedržavnega zasedanja, ki bo med 20. in 27. novembrom. Med svojim posegom je Martelli včeraj poudaril, da ne iščejo grešnih kozlov in si tudi ne želijo nikogar poslati na grmado, potrebno pa si je skupno prevzeti odgovornosti.
Zahteval je, da se osrednji organ stranke na vsedržavno zasednje predstavi v odstopu, da bi lahko prišlo do kongresa, ki bi omogočil resnične spremembe in prenovo.
Tajnik Craxi je v odgovor na Martellijev predlog, da bi se celotno vodstvo na vsedržavno zasedanje predstavilo v odstopu, dejal, da je presenečen: »Trenutno zahteve ni mogoče sprejeti, vendar
nadaljevanje na 2. strani
Trst naj premosti sedanjo zaprtost
Pozdravil je sedanje zadržanje Italije in Slovenije Možnosti za rešitev težav v škedenjski železarni
RIM — O tržaški gospodarski krizi je predvčerajšnjim tekla beseda tudi v senatu in kaže, da se le nakazujejo nekatere možnosti rešitve, v prvi vrsti za Skedenjsko železarno, za katero naj bi za nadaljnjih šest mesecev podaljšali zakon »Prodi«. Med tem časom naj bi zakladno ministrstvo odobrilo jamstvo. Poleg tega je minister Guarino zagotovil številnemu sindikalnemu zastopstvu (Bua za CGIL, Kakovic za Fiom ter Šanson za UIL), da bodo v kratkem začeli pogajanja o državnih udeležbah na našem območju (žal v Rimu ni bilo ne tržaških podjetnikov ne politikov). O vprašanju železarne pa je beseda tekla tudi v Strasburgu, kjer ga je načel ev-ropskli poslanec Giorgio Rossetti (DSL) v okviru razprave o evropski livarski krizi. Za to razpravo sta dala pobudo socialistična skupina ter združena evropska levica.
V senatu pa so o tržaških vprašanjih posegli Agnelli (PSI), Liber-
tini (Komunistična prenova), Car-penedo (KD), Bratina (DSL) ter Pozzo (MSI). Bratina je v svoji resoluciji, ki so jo podpisali Chia-rante ter drugi senatorji DSL, med drugim poudaril radikalne spremembe, do katerih je v nekaj letih prišlo na vzhodu. Posledica teh sprememb je, da ni več ideoloških razlogov in pregrad, ki so jih izkoriščali kot povod za emocionalni pristop do Trsta. Zato se je mogoče bolj racionalno lotiti težav, ki danes tarejo Trst in nasploh vzhodno področje, vključno z Gorico, in gospodarskega protiudarca, do katerega lahko pride, če ne bo prišlo do tiste minimalne garancije, ki jo je doslej zagotavljala prosta cona.
Bratina je zatem naglasil, da se je treba otresti stare politike asis-tencializma in jo nadomestiti s pobudami, katerih cilj je gospodarski razvoj, pri čemer treba med
NADALJEVANJE NA 2. STRANI
Parlamentarci so se postavili v bran »prizadetim« kolegom
Le redki odobravajo preiskovalno pobudo proti De Lorenzu
RIM — Tudi včeraj ni manjkalo odmevov na početje dveh preiskovalnih sodnikov iz Neaplja, ki sta odredila zaplembo volilnih arhivov ministra za zdravstvo De Lorenza (PLI) ter poslancev Vita (KD) ter Di Donata (PSI). Slednji se temu ni uprl, medtem ko sta se prva dva sklicevala na parlamen-tarno imuniteto. Preiskovalci so skušali najti dokaze o morebitnih uslugah, ki naj bi jih parlamentar-ci delali v zameno za glasove (šlo uaj bi za »volilno korupcijo«). Pri tem so se zatekli k zaplembi, ki nal bi bila dovoljena tudi proti osebam s parlamentarno imuniteto, medtem ko preiskava ne bi oda mogoča, o čemer so mnenja deljena.
Ze predvčerajšnjim se je predsednik republke Scalfaro sestal s Predsednikoma obeh vej parla-urenta, s člani Višjega sodnega sveta ter s pravosodnim ministrom Martellijem. Slednji je od obeh sodnikov zahteval dokumentacijo, a di ugotovil, če obstajajo razlogi
za disciplinski postopek: »Preiskava mora potekati v spoštovanju ustave in zakonov,« je dejal. Predsednik senata Spadolini pa je s svoje strani pripomnil, da je »pravočasen poseg predsednika republike, skupaj s predsednikoma obeh zbornic, vprašanje spet spravil v njegove prave okvire«. Po mnenju predsednika poslanske zbornice Napolitana pa je potreben korekten odnos pri sodelovanju med sodno in zakonodajno oblastjo, z jasno ločitvijo in v spoštovanju vlog in ob strogem spoštovanju ustavnih in zakonskih določb.
Minister Di Lorenzo je s svoje strani menil, da je vse skupaj napihnjeno in da gre za pobude sodnikov, ki se hočejo postaviti v ospredje. Senator DSL Imposimato pa je izjavil, da je bil ukrep o zaplembi legitimen. La Malfa (PRI) je med drugim sodil, da si ukrep sicer zasluži kritiko, a je obenem poudaril zasluge sodnikov pri odkrivanju vsega veliko gnilega, ki je v političnem svetu.
Medtem ko Vanče in Owen nadaljujeta diplomatsko misijo
Jajce padlo v srbske roke spopadi pa se nadaljujejo
V BiH konec »zavezništva« med Hrvati in Muslimani
LJUBLJANA — Nekajletnemu »zavezništvu« Bosne in Hercegovine in Hrvaške se očitno počasi bliža konec. Odnosi med obema državama se bodo namreč kmalu začeli normalizirati, kar v tem delu Evrope pomeni predvsem stalne meddržavne konflikte ter medsebojna obtoževanja. Tako Zagreb kot Sarajevo imata dovolj razlogov zanje.
Pričakujemo lahko, da bo Sarajevo Hrvaško kmalu obtožilo vmešavanja v notranje zadeve Bosne in Hercegovine, najbrž pa bo zahtevalo tudi umik »hrvaške vojske« z ozemlja BiH. Enako zahteva od Beograda in ostankov nekdanje JLA. Spomnimo naj, da je Alija Izetbegovič pred enim mesecem v Ženevi izjavil, da se na ozemlju BiH borijo tudi enote hrvaške vojske, čeprav ni povedal števila teh borcev.
V tem primeru bi se lahko Hrvaška v Bosni in Hercegovini znašla v istem položaju kot Srbija in kar nekaj vplivnih držav v svetu komaj čaka, da bi tudi Hrvaško obtožili agresije in proti njej uvedli sankcije. Za hrvaške načrte v Bosni in Hercegovini bo najpomembnejša usoda Alije Izetbegoviča, saj je bosanski predsednik s svojimi ljudmi Hrvaško že več
NADALJEVANJE NA 2. STRANI
LJUBLJANA - Niti dva dni po »proslavi« šestote obletnice, je sta-robosansko kraljevsko mesto Jajce padlo v roke srbskih sil in enot nekdanje JLA. Kot poročajo hrvaški viri, je branilcem še pred tem uspelo umakniti ranjence in civiliste, v samem mestu pa še potekajo poulični boji, poroča Radio BiH. Hudi boji so potekali tudi v bližini Gradačca na severu Bosne. Srbske sile so obstreljevale najo-žje mestno jedro, industrijsko območje in primestna naselja, na celi fronti črti pa so močno okrepili pehotne napade. Enako je bilo tudi v bihaški regiji. Tam naj bi, kot poročajo hrvaški viri, srbske sile s topniškimi granatami obstreljevale vzhodne dele bihaške občine, v Sarajevu pa so se ponovno sestali predstavniki armade
NADALJEVANJE NA 2. STRANI
Na sinočnjem protestnem zborovanju na Opčinah
Tudi SDGZ proti minimum tax
OPČINE — Proti uvedbi novega davka minimum tax in sicerjšnjim bremenom, ki jih nalagajo gospodarski ukrepi Amatove vlade, so dvignili svoj glas tudi člani Slovenskega deželnega gospodarskega združenja. Na sinočnjem množičnem zborovanju v Prosvetnem domu na Opčinah (foto Križman-čič) so poleg predsednika Združenja Borisa Siege spregovorili predsedniki tržaških sekcij za trgovino na drobno Egon Meden, za gostinstvo Lino Doljak in za obrt Drago Ota, dalje Vinko Ozbič v zastopstvu vršilcev samostojnih poklicev in predsednik goriške obrtniške sekcije Bogdan Butkovič. O shodu, ki ga je vodil direktor SDGZ Vojko Kocjančič, bomo obširneje še poročali.
Atlantsko zavezništvo skrbi, ker so preklicali umik ruske vojske iz Pribaltika
Boris Jelcin ponovno napada parlament in zagovarja svoje dosedanje ukrepe
MOSKVA — Ruski predsednik Boris Jelcin in njegovi najožji sodelavci v vladi bodo ves november »prečesali« Rusko federacijo, da bi ljudi prepričali v nesmiselnost sklicanja Kongresa ljudskih poslancev, ki ga za vsako ceno parlament zahteva za 1. december. To je včeraj izjavil predsednik Jelcin v južnorus-kem Astrahanu, a je obenem dodal, da bo njegovo vodstvo »kljub ostrim napadom revanšističnih sil« branilo socialni mir in demokracijo v državi. Jelcin je tudi zagovarjal sklep o prepovedi delovanja Fronte narodne rešitve, ker je »skrajno nevarna organizacija«, ki skuša rušiti ustavno ureditev Ruske federacije. Nedvomno pa je zanimivo, da je Jelcin v Asatrahanu izključil, da bi za sedaj zahteval uvajanje neposrednega predsedniškega režima, ker bi bilo to v nasprotju z ustavo. Istočasno pa je poudaril, da je obljubil zvestobo prej ljudstvu kot stari sovjetski ustavi. Taka izjava že vzbuja sum, da bo sedanja garnitura med svojo novembrsko turnejo ob prepričevanju ljudi preverila tudi možnost, ali bi uspel referendum, s katerim bi se Jelcin dokopal do predsedniškega režima.
Seveda so ob teh političnih bili prisotni tudi gospodarski razlogi Jelcinovega potovanja v Astrahan. Glede tega vprašanja pa je moral ruski predsednik priznati, da se je vštel, ko je napovedoval umiritev cen za konec tega leta, po njegovem se bo to zgodilo šele v prvih mesecih prihodnjega leta.
Na Zahodu pa bolj kot te Jelcinove politične težave razburja sklep, da je preklical umik ruskih vojakov iz pribaltskih držav. V Bruslju so funkcionarji NATO izrazili razumevanje za ruske težave pri nameščanju iz Pribaltika prihajajočih vojakov, a so obenem poudarili, da »tuje vojaške enote ne morejo ostati na ozemlju neke države, ne da bi bile za to pooblaščene.« V Bruslju so seveda spregledali, da je Boris Jelcin preklical sklep o umiku ruskih vojakov tudi iz skrbi za rusko govorečo manjšino v pribaltskih državah. Tega pa ni pozabila generalna tajnica Sveta Evrope Catherine Lalumie-re, saj je včeraj izrazila razumevanje za kremeljske skrbi glede usode ruskih manjšin v Pribaltiku in v drugih državah nekdanje Sovjetske zveze. »Če bo ruska manjšina predmet napadov v Pribaltiku, bi to imelo tragične posledice za ostalih 26
milijonov Rusov, ki živijo izven Ruske federacije.« Po njenem je vprašanje težko rešljivo, ker tako Rusi kot Litovci, Latvijci in Estonci imajo tehtne in prepričljive razloge za svoje obnašanje. Catherine Lalu-miere je ob tem navedla primer Estonije, kjer so ob zadnjih predsedniških volitvah odvzeli volilno pravico kar 40 odstotkom ruskih priseljencev. Tako nacionalistično obnašanje skrbi Svet Evrope, prav zato niso še odločili, če bi Estonijo sprejeli v Svet Evrope. Po njenem morajo Litva, Latvija in Estonija pokazati zmernost in razumevanje, poiskati sprejemljive rešitve za vse nebalt-ske narode, ki hočejo ostati v Pribaltiku. Lalumiere je obenem izrazila prepričanje, da se morajo ruski vojaki umakniti s pribaltskih držav, vsekakor pa se ne sme »dramatizirati Jelcinovega sklepa«.
V Moskvi se nadaljujejo protesti razpuščene Fronte narodne rešitve
Bruno Siclari je novi šef DNA
RIM — Kot predvideno je Višji sodni svet včeraj imenoval Bruna Siclari j a za načelnika vsedržavne direkcije za boj proti mafiji (DNA). Manj previdljivo pa je bilo dejstvo, da ga je podprlo le 18 članov, 5 jih je bilo proti, 4 so se vzdržali, pet pa jih ni bilo prisotnih.
Nič čudnega torej, da je Sinclari po izvolitvi z zagrenjenostjo navedel, da si kaj takega ni pričakoval. Še bolj pa ga je prizadelo, da je eden od članov Višjega sodnega sveta trdil, da je storil vse premalo, da bi zavaroval sodnika Borsellina. Zanj je bil namreč pokojni sodnik ne samo vzor za vse sodstvo, temveč tudi velik prijatelj.
Confcommercio: »preklicala« zaporo
RIM — Trgovci in gostinci za sedaj ne bodo iz protesta zaradi uvedbe minimum tax segli po zapori. To je včeraj sklenil generalni svet Confcom-mercia po dolgi in mučni razpravi. Predsednik Francesco Colucci pa je poudaril, da niso vrgli puške v koruzo, da mora sedaj vlada dokazati, da je razumela zahteve trgovcev in temu primerno ukrepati, tako da se zagotovi pravično davčno politiko. Vsekakor pa bo Confcommercio sredi novembra preverila vladne pobude in temu primerno ukrepala. Colucci ne izključuje torej morebitne zapore, ki jo je baza v ponedeljek vehementno zahtevala.
Finančni minister Goria pa je tudi včeraj odločno zagovarjal uvedbo tega minimalnega davka, ki ni »udarec v slepo«, temveč »prvi kamenček v širšem mozaiku«. Z zadovoljstvom je ocenil sklep Confcommercia o preklicu zapore in navedel, da bo minimum tax trajala najkasneje do leta 1994, ko bodo davčni sistem v celoti reformirali.
Danes v Sloveniji Dan reformacije
Vlada je sprejela odlok o prepovedi kajenja
RIM — Vlada je včeraj med drugimi odobrila tudi odlok, s katerim bodo v bližnji bodočnosti prepovedali kajenje v vseh za javnost dostopnih zaprtih prostorih. Izvzeti bodo le javni lokali in trgovine, če bodo imeli primerne klimatske ali prezračevalne naprave. V glavnem so bile včerajšnje reakcije pozitivne, zanimivo pa bo, ko bodo odlok spremenili v zakon. V Franciji, kjer so sprejeli podoben ukrep, so lastniki barov, kavarn in pivnic že napovedali, da bodo pred vrati razobesili napis »za kadilce«, vstop pa bodo dovolili tudi nekadilcem.
LJUBLJANA — Slovenija bo danes prvič praznovala Dan reformacije, praznik evangeličanov, luteranov oziroma protestantov. Ta dan je za dela prost dan razglasila slovenska skupščina lani, ko je nasploh odločala o slovenskih državnih in drugih praznikih. Zaradi enakopravnosti evangeličanske verske skupnosti so ta dan razglasili za dela prost dan kot ekvivalent za 15. avgust, ko je Marijino vnebovzetje, ki je praznik katoliške verske skupnosti, prav tako dela prost dan. Sicer pa v Sloveniji opozarjajo na velik pomen protestanizma za slovenski razvoj. Prvi vplivi reformacije so prišli v slovenske dežele z romanskega zahoda in že leta 1521 se je duhovnik Pyrgl ob prevzemu moravške fare moral zavezati, da se bo bojeval proti luteranskim naukom. Leta 1528 je Ferdinand zaradi pritožb cerkvenih dostojanstvenikov izdal vrsto novih prepovedi, vendar se je protestantizem med meščanstvom širil naprej. Okoli leta 1535 je prišel v Ljubljano Primož Trubar kot slovenski pridigar pri cerkvi sv. Niko-
laja. Trubar je ostal najvidnejši borec za novo versko miselnost v Ljubljani. Po Trubarjevi zaslugi se je povečalo število somišljenikov, zlasti med duhovniki. Deželni glavar Nikolaj Jurišič je leta 1540 dosegel, da je moral Trubar zbežati v Trst.
V posebnem članku pred praznikom je Dnevnik opozoril, da je v Sloveniji protestantizem ostal najbolj živ v Prekmurju, kjer se je utrdil zlasti v 17. stoletju in se ohranil do današnjih dni, Evangelistična Cerkev v Prekmurju je postala samostojna šele po drugi svetovni vojni s prvo cerkveno ustavo leta 1950. Po drugi ustavi in statutu 1977 pa se uradno imenuje Evangeličanska cerkev ausburške veroizpovedi v Sloveniji. Razdeljena je na trinajst občin ter na štiri podružnice, njen sedež pa je v Murski Soboti. Evangelistična cerkev šteje okrog 20.000 vernikov, od leta 1952 je članica Svetovne luteranske zveze in na mnogih področjih sodeluje s slovensko katoliško Cerkvijo.(NIA)
nadaljevanja s L strani - nadaljevanja s L strani
Pismo SSk predsedniku Scalfaru
TRST — Slovenska skupnost je zaprosila predsednika Republike Italije Oscarja Luigija Scal-fara, naj s poslanico parlamentu, ki jo predvideva 87. člen ustave, opozori zakonodajno oblast na nerešeno vprašanje zaščitnega zakona za Slovence v Italiji in na primernost, da se pri sprejemanju volilnih reform zajamči manjšinam možnost neposrednega zastopstva v vseh izvoljenih zakonodajnih in upravnih telesih.
V pismu predsedniku Scalfaru SSk poudarja, da bo kmalu 45-letnica uveljavitve republiške ustave, ki ostaja v svojem 6. členu neizpolnjena, kot ostajajo neizpolnjene tudi mednarodne obveznosti in politična zagotovila v zvezi s pravično zaščito. Napovedane volilne reforme pa zdaj ogrožajo še slovensko prisotnost v izvoljenih telesih, zato bi bilo treba manjšinam zagotoviti rešitev, podobno tisti, ki velja v Sloveniji. Ustava Republike Slovenije je namreč poskrbela za avtomatično zastopstvo italijanske in madžarske manjšine na avtohtonem ozemlju in v parlamentu.
Spomenico je SSK predala vladnemu komisarju, tržaškemu prefektu Sergiu Vitiellu, ki ga je v četrtek obiskala delegacija, v kateri so bili deželni tajnik Ivo Jevnikar, deželni predsed- % nik Marjan Terpin in tržaški pokrajinski podtajnik Peter Močnik. V obsežnem razgovoru so predstavniki SSk opozorili tudi na nesprejemljive ukrepe proti javni rabi slovenščine in na škodljivost nacionalistične gonje v zvezi z Osimskimi sporazumi.
•	Martelli predlaga
si pridržujem, možnost, da to preverim s tovariši iz direkcije. Če bo večina izrazila tako stališče, bi pred vsedržavnim zasedanjem znova sklical direkcijo stranke.«
Osrednji poudarek včerajšnjega Craxijevega poročila pa se je nanašal na notranjo debato v stranki in vlogo PSI v sedanjem političnem trenutku. Socialistični tajnik je med drugim potrdil popolno zaupanje Amatovi vladi, zavrnil vsako hipotezo o »krizi v temi«, vendar je obenem naglasil, da gre preveriti potrebo po razširitvi sedanje večine. O odnosih z DSL je izjavil, da obstaja protislovje med mednarodnimi in tistimi na notranji ravni. DSL naj bi zlasti omahovala med zadržanji opozicije in predlogi za vstop v vlado. Craxi pa je odločno zavrnil vsakršno sodelovanje z Bossijevo Severno ligo.
Včeraj pa je tajnik krščanske demokracije Martinazzoli sestavil seznam imen svojih najožjih sodelavcev, ki ga je direkcija stranke tudi odobrila. Iz novega organigrama naj bi izhajalo, da Martinazzoli le ni bil talec raznih struj, kot je sprva zgle-dalo. Tajnik KD je včeraj ocenil tudi Occhettovo stališče o pripravljenosti za vstop v prehodno vlado in ga označil pozitivno.
•	Trst naj premosti
drugim premostiti pretekle nacionalistične zaslepljenosti. V prvi vrsti treba razvijati politiko sožitja, zlasti medeetničnega, ki mora danes predstavljati preizkusni kamen civilizacije in soočanja med prebivalstvom različne narodnosti glede odnosa do manjšin: obstaja vprašanje Italijanov v Istri, v Sloveniji in na Hrvaškem, obstaja
vprašanje Slovencev v Italiji. Pri tem je spomnil na zadržanje tržaškega župana Staffierija: če bo še obseden s tem, kako ovirati slovensko kulturno prisotnost ali kako staviti pod vprašaj Osimske sporazume, je jasno, da ne bo mogoče misliti na razvoj.
• Senator DSL je nadalje poudaril, da Trst danes potrebuje razvoj, racionalnosti, načrtovanja, na teh osnovah treba delati. Ovrednotiti treba njegovo vlogo in pri tem celo premostiti vlogo mostu, postati mora pravi povezovalni člen, ozmoza med Zahodom in Vzhodom, ki morata težiti proti eni sami Evropi. O tem vprašanjih se mora izreči italijanska vlada, a tudi sam Trst, saj ni jasno, ali hoče zaprtost ali odprtost. Prepogosti so namreč znaki zaprtosti, vračanja k asistencializmu.
Bratina se je zatem zaustavil pri vprašanju, ki te dni buri duhove v Trstu. Po njegovem mnenju sta slovenska in italijanska vlada ravnali pravilno, ko sta sprejeli nasledstvo Slovenije, kar se nanjo nanaša, pri mednarodnih sporazumih, ki so bili sklenjeni med Italijo in bivšo Jugoslavijo, zlasti glede Osimskega sporazuma. Sedaj pa je treba naprej, s Slovenijo in Hrvaško treba razvijati politiko mirnega sožitja in sodelovanja. Stranka demokratične levice torej z zadovoljstvom sprejema pripravljenost drugih političnih sil, da bi našli, skupaj z vlado ter deželnimi in krajevnimi zastopniki, moderen odgovor na obstoječa vprašanja, odgovor, ki naj bi za Trst našel rešitve, ki bi bolj odgovarjale de-janstim interesem mesta glede od onih, ki jih zagovarjajo nekatere krajevne sile.
• Jajce padlo
BiH, srbskih in sil Hrvaškega obrambnega sveta. Ob tem je predstavnik Unproforja povedal, da bodo na območju glavnega bosanskega mesta kmalu vzpostavili svojčas prekinjen promet. Gre predvsem za cesto med Dobrinjo in Butmirjem ter Ilidžo in Kukavico. Ceste bodo najprej uporabljale mirovne sile OZN, nato pa še vozila za prevoz žena in otrok. To naj bi bil prvi korak k deblokadi Sarajeva. Isti viri poročajo, da so se predstavniki treh vojska dogovorili tudi o deblokadi prometnice med Sarajevom in Pločami.
Medtem pa je, kot poroča Reuter, bosanskohercegovski predsednik Alija Izetbegovič prispel na obisk v Turčijo, kjer se je sestal s turškimi voditelji. Iz diplomatskih krogov se je ob tem izvedelo, da Turčija, kot predsedujoča Organizacije islamskih držav, pripravlja predlog resolucije za Varnostni svet OZN s katero bi Bosno izvzeli iz embarga na prodajo orožja. Pred obiskom v Turčiji je Izetbegovič obiskal tudi Iran.
Sopredsednika mirovne konference o nekdanji Jugoslaviji Cy-rus Vanče in lord Owen sta v tem času obiskala Makedonijo, kjer sta, po pogovoru z makedonskim predsednikom Kirom Gligorovom izjavila, da bi tudi ta država morala postati članica OZN. Obiskala sta tudi Tirano, kjer sta se z albanskim predsednikom Salihom Berisho pogovarjala o razmerah na Kosovem, potem pa še Podgorico. Tudi tam je bilo govora predvsem o razmerah na Kosovu in v Sandžaku. Sestala se bosta
tudi s hrvaškim predsednikom Franjom Tudjmanom, ki je še pred srečanjem izjavil, da bo od sopredsednikov mirovne konference »odločno zahteval dosledno realizacijo mirovnega načrta za Hrvaško«.
(NIA)
• V BiH
krat »rešil« pred kritikami, posredno pa tudi pred sankcijami OZN. Toda položaj Alije Izetbego-viča se vsak dan bolj maje. Čedalje več opazovalcev je prepričanih, da je bosansko hercegovski predsednik politično že mrtev. Zamenjali naj bi ga bosanski politiki, ki v nasprotju z Izetbegovičem zagovarjajo enako oddaljenost ali bližino Bosne do Hrvaške in Srbije. Strokovnjaki OZN in ES, ki so napisali osnutek nove bosansko hercegovske ustave, naj bi pri' sluhnili prav tem politikom.
Razmeroma osamljenemu Beogradu bi v tem trenutku verjetno ustrezala takšna usmeritev uradnega Sarajeva, nikakor pa ne bi bila po volji hrvaškemu vodstvu-Zato je Zagreb že začel kritizirati člana predsedstva BiH Ejupa Ga-niča, ideologa Muslimansko bošnjaške organizacije Muhameda Filipoviča in zunanjega ministra Harisa Silajdžiča, da skušajo Bosno priključiti tako imenovani ZK Jugoslaviji. Zato lahko tudi razumemo razmeroma mirnejše tone v izjavah predsednika in premiera ZR Jugoslavije Dobriče Cosiča in Milana Paniča o notranji ureditvi Bosne. Že mogoče, da si Beograd Bosno želi zase, toda še bolj se boji, da ne bi pripadla Hrvaški.
(NIA)
Za poskus strmoglavljenja Alije Izetbegoviča odgovorni tako srbska kot hrvaška in muslimanska stran
Zakulisne igre v Bosni in Hercegovini še bolj zapletajo medetnične razprtije
Devetletni deček prodaja pornografske časopise pred vhodom komande modrih čelad v Sarajevu
SARAJEVO — »Ne, tu v Sarajevu ni bilo nobenega puča. To je bila dezinformacija, ki jo je v svet poslala Srbska demokratična stranka, da bi destabilizirala zakonito oblast v Bosni in Hercegovini,« nam je zatrdil notranji minister Izetbegovičeve vlade Juka Pu-šina. V resnici stvari niso tako enostavne. O vojnem udaru v Sarajevu, ki naj bi ga proti predsedniku predsedstva BiH Aliji Izetbe-goviču izvedla poveljnik oboroženih sil Sefer Halilovič ter član predsedstva E j up Ganič, so poročali tudi vrhovi Hrvaške skupnosti Herceg-Bosna, ki so na ta način hoteli zvaliti vso krivdo za boje med Hrvati in Muslimani na sarajevsko vlado. Poleg tega je predsednik Herceg-Bosne Mate Boban izkoristil priložnost, da je prejšnjo soboto na seji glavnega odbora Hrvaške demokratične skupnosti v Posušju zahteval odpoklic Hrvata Stjepana Kljujiča iz predsedniš-tva BiH. Po Bobanovem mnenju, očitno na namig iz Zagreba, bi Kljujiča moral zamenjati 62—letni novinar Miro Lasič. Stvar pa očitno ni lahko izvedljiva. »Če gospod Boban misli,« nam je v svojem uradu v palači bosanskega Pred-sedništva izjavil Kljujič, »da me z zakonitimi sredstvi lahko zamenja, naj kar izvoli. Opozoril bi pa ga, da v predsedništvo države nisem bil imenovan, temveč izvoljen, in da je za mene glasovala večina bosanskih in hercegovskih Hrvatov. Res pa je, da bi lahko odstopil, a pravilnik predvideva, da bi me v tem slučaju zamenjal prvi neizvoljeni Hrvat, to je esde-peovec dr. Ivo Komšič.« Do vsega tega kravala je prišlo, ker 18. decembra Aliji izetbegoviču zapade dveletni mandat predsednika predsedstva. Po principu etnične rotacije bi ga moral zamenjati eden izmed članov predsedstva hrvaške narodnosti, torej ali sam Kljujič, ali Franjo Boras. O tem bodo odločali na tajnem glasovanju člani predsedstva. Boban je s Poskusom imenovanja Lasiča očitno hotel vsiliti predsedstvu svojega moža na čelu države.
Nad vsemi temi političnimi igricami leži senca neuspelega dr-
žavnega udara. »Cilj udara,« nam razlaga dobro informirani vir, ki želi ostati anonimen, »ni bila nasilna odstavitev predsednika Izetbegoviča. Ganič in Halilovič sta enostavno hotela prisiliti Izetbegoviča, da opusti svojo umirjeno politiko ter da jo zamenja z radi-
kalnejšim nastopom, ki naj bi preprečil bodisi četniško osvajalno politiko kot secesionistične tendence znotraj Bobanove skupnosti Herceg-Bosna. Priprave na udar so trajale dalj časa. Že septembra je sarajevski katoliški nadškof Vinko Pulič o tem, kaj se kuha
opozoril Reis el Uleimo Jakuba Selimovskega, ki stoji na čelu muslimanske cerkvene hierarhije, s prošnjo da naj opozori Izetbegoviča. Selimovski tega ni storil, ker pač podpira Ganičeva stališča.« Slednji je zadnje mesece, upravičeno ali ne, v očeh javnosti nekako postal najbolj izpostavljen predstavnik tiste struje znotraj muslimanskega naroda, ki meni, da Muslimani v BiH niso še dosegli takega nivoja socialnega razvoja, ki bi jim omogočil konstituiranje lastne države. Ta proces zorenja naj bi potekal, tako kot se je naprimer zgodilo za nas Slovence, znotraj nekega novega jugoslovanskega okvira. Te zamisli so bile, dokler je v Beogradu kraljeval Miloševič povsem neizvedljive, pojav Panič pa nedvomno daje zagovornikom te teze novega zagona. Teza o razvoju muslimanskega naroda znotraj Jugoslavije je zelo priljubljena tudi znotraj islamske cerkvene hierarhije, kjer stalno mislijo na sovernike, ki so ostali v Sandžaku, Kosovu in Makedoniji. Ejup Ganič seveda odločno zanika vse te govorice: »Vest o puču si je izmislil Boban, da bi lahko opravičil udar, ki ga je izvedel znotraj HDZ, kjer je z zamenjavo dosedanjega predsednika stranke Brkiča dokončno zavladala njegova radikalna struja. Ravno tako so zavestno planirali incidente v Novem Travniku, da bi nekako legitimirali naskok na Predsedstvo BiH. Povsem jasno je, da mi moramo z vsemi silami odbiti poskus zamenjave Kljujiča. Če bi do tega prišlo, Bosna in Hercegovina ne bi več bili legitimna in legalna država. Edino naše merilo je ustava države.« Tem izjavam se nekako, čeprav neprimerno bolj previdno, pridružuje Kljujič: »Samo dejstvo, da bodisi Karadžič kot Boban ne priznavata vlade BiH je dokaz, da hočeta krizo rešiti izključno z vojnimi sredstvi. To je za nas nesprejemljivo. To državo lahko rešita le njena pravnost in legitimnost. Konec koncev svet priznava bodisi rezultate volitev kot rezultate referenduma o neodvisnosti. Ne
vem, kdo je prvi sprovociral tragične incidente v dolini Lašve, v Prozoru in v Novem Travniku. Najverjetneje je do teh dogodkov prišlo zaradi trmoglavosti lokalnih vojaških poveljnikov. Res pa je, da so posledice teh spopadov praktično neizmerljive.«
Državni udar ni uspel, ker so nekateri poveljniki sarajevskih enot zadnji trenutek odpovedali poslušnost Seferu Haliloviču, tako da slednji ni več imel operativne moči, da svoj plan izvede do konca, zaradi česar je nedvomno izgubil mnogo politične moči.
Politično prizorišče v Bosni in Hercegovini ostaja še naprej izjemno kaotično. »Dejstvo je,« nam je razlagal sarajevski nadškof Vinko Pulič, »da je do sedanje vojne prišlo, ker Titove oblasti po drugi svetovni vojni niso rešile vprašanja enakopravnosti Srbov, Muslimanov in Hrvatov v Bosni in Hercegovini. V tem je srž današnje tragedije. Naloga naših politikov je, da dobijo to rešitev. Pri tem bo seveda najteže zagotoviti enakopravnost prav Hrvatom, ki so v BiH najmanjša komponenta. Po našem mnenju, bi morali to zagotoviti z ustreznimi ustavnimi določili. Vsem mora biti jasno, da samo enakopravnost med tremi konstitutivnimi narodi lahko zagotovi mir v državi.« Kljujič se le delno strinja s temi besedami: »Vojne grozote silijo ljudi v ekstremizem. V Bejrutu je v 20. letih vojne padlo 15 tisoč žrtev, ravnotoliko, kolikor jih je v Sarajevu padlo v šestih mesecih. Doslej je svetovna diplomacija poslušala in upoštevala samo tiste, ki so razpolagali z vojaško silo, to je Bobana in Ka-radžiča. Bil bi že čas, da bi prisluhnili tudi zakonitim predstavnikom Bosne in Hercegovine. Sicer sem povsem prepričan, da bi morala mednarodna skupnost enostavno vsiliti svojo rešitev vsem trem narodom. Samo tako lahko ustavi to brezsmiselno klanje. Če tega ne bo storila, bo vojna trajala nekaj desetletij.«
Tekst in fotografije
VVALTER ŠKERK
Tudi Židje se izseljujejo kot vse druge skupnosti
Ivan Čerešnješ
»Židje živimo kot vsi ostali Sarajevčani: v upanju, da bomo pre-^sli,« nam pripoveduje predsed-*k sarajevske židovske skupnosti ^an Čerešnješ. »Življenjski pogo-'K nadaljuje naš sogovornik, »so Javnost nemogoči. Ljudje že hirajo od lakote. Naša skupnost uspela organizirati nekaj kon-°]ev s humanitarno pomočjo, ki uio jo potem razdelili tudi med stalim prebivalstvom. Tu v Sara-nevu 50 ljudje zmeraj živeli skup-0 in vzajemno. Naša skupnost je redkimi organizacijami, ki v sk ,tragičnih trenutkih lahko princi vsem na pomoč. Želel bi, da SVet enkrat za vselej spoznal, sk t^.v°jna ni ne etnična ne ver-sk& •^>° v°jne je prišlo zaradi srb-jj , V1 črnogorske agresije na re-iiko Bosno in Hercegovino.«
Sarajevo je od začetka vojne zapustilo od 700 do 800 članov Židovske skupnosti. Pred vojno je bilo v skupnost včlanjeno približno 1500 ljudi. »Zadnje mesece,« nam je obrazložil Čerešnješ, »se je naši skupnosti pridružilo približno 300 novih članov. To so ljudje, ki so se pred vojno pretežno iznjasnevali kot Jugoslovani ali pa so prihajali iz mešanih zakonov. V našo skupnost sprejemamo vsakogar, ki se ima za Žida. V tem smo v primerjavi z drugimi skupnostmi izjema, ker se večina le teh drži zakona, da je Žid samo tisti, čigar mati je bila Židinja. Splošne zgodovinske in socialne okoliščine v Bosni so naši skupnosti omogočile, da je spremenila ta kruti biblijski zakon. To se je dogodilo že leta 1622, ko so naši predniki zapisali prvi zakonik obnašanja za člane naše skupnosti. Sicer smo Židje v turških dokumentih prvič omenjeni leta 1566. Zgodovinarji pa so dokazali, da so Židje na današnjem sarajevskem področju živeli že v prvem stoletju. Tu naj bi se naselilo približno 40 družin tako imenovanih Romaniotov, ki so sem prišli potem ko sojih Rimljani prisilili v diasporo. Žal je vojna težko prizadela naše zgodovinske spomenike. Hudo poškodovan je kompleks starega židovskega pokopališča, kjer so se vkopale Ka-radžičeve čete. Tudi stara sinagoga, ki je spremenjena v muzej, je utrpela manjšo škodo. Žal pa Ka-radžičeve kanonade ne rušijo samo spomenikov, ampak predvsem, in zaradi tega najbolj žalujem, tisto toleranco in moralnost, ki je bila značilna za Sarajevo.
Vojni zločinci bodo kaznovani
Joža Engel
SARAJEVO - »Rojen sem 1911. leta. To je že moja tretja vojna. Prisežem vam, da je najhujša,« nam je pripovedoval Joža Engel. Gospod Engel je verjetno najuglednejši zunanji svetovalec Komisije za raziskovanje vojnih zločinov, ki jo je pred nedavnim ustanovila bosanska vlada. Gospod Engel je upokojeni sodnik. Takoj po drugi svetovni vojni je bil član državne komisije, ki jo je takratna oblast ustanovila, da bi raziskovala vojne zločine. Sam je vojno preživel kot vojni ujetnik v Nemčiji. »Delo naše komisije,« trdi Engel, »je nedvomno uspešno. Do danes smo zbrali maso pričevanj o zločinih, ki jih je agresor zagrešil nad civilnim prebivalstvom v okupiranih področjih. Redkokdaj, ker so ta področja pač še okupirana, nam je uspelo zbrati še dodatne dokaze,
kot bi bile lahko na primer fotografije in obdukcije ubitih. V nekih primerih, nam je tudi to uspelo. To dokumentacijo smo nato predali Združenim narodom, kar je prisililo Varnostni svet OZN, da je ustanovil Posebno komisijo za raziskovanje vojnih zločinov v Bosni in Hercegovini. Zaenkrat je to naj-večji uspeh, ki ga je dosegla naša komisija.« S tem se strinja tudi predsednik komisije Stjepan Kljujič, ki je obenem član bosanskega predsedstva: »Grozote, ki jih okupator počenja v Bosni, so prisilile Varnostni svet, da je ukrepal. Mi bomo dali na razpolago Komisiji OZN vse podatke in dokaze, ki jih bomo zbrali. Te dokaze bomo objavili v posebnem zborniku, ki bo izhajal enkrat mesečno. Komisija OZN bo verjetno predlagala usta-
Stjepan Kljujič
novitev posebnega sodišča, ki naj bi sodil voditeljem Srbske demokratične stranke, tistim, ki so v Beogradu zrežirali agresijo na Bosno in Hercegovino, ter raznim vojaškim poveljnikom, ki so odgovorni za razne zločine. Za takšno sodišče sta interesirani tudi Slovenija in Hrvaška, saj je na primer general Aksentijevič zagrešil vrsto zločinov v vseh treh državah. Bosna in Hercegovina je vsekakor pripravljena odstopiti del svojih pristojnosti na pravnem področju takemu mednarodnemu sodišču.«
»Menim,« nam je dejal Engel, »da bodo člani mednarodnega sodišča postopalo skrajno previdno. Prepričan pa sem, da jim bo uspelo dokazati, da so voditelji SDS krivi za genocid nad muslimanskim, in delno nad hrvaškim, narodom.
Po izvolitvi obeh predsednikov
Kraška rajona: spodbudni znak za vso manjšino
Veleposlanik Kosin zaključil obisk v Trstu
Perspektive sodelovanja med Slovenijo in Italijo
Po ocenah Slovenske skupnosti in gibanja »Rete«
Kdo nosi odgovornost za brezvladje na Pokrajini
Nedavna dogajanja v vzhod-nokraškem in zahodnokraškem rajonskem svetu dokazujejo, da smo lahko Slovenci - tudi v teh razgibanih časih - dinamičen in razsoden politični dejavnik. Na Zahodnem Krasu so svetovalci SSk, DSL in SKP ne samo izvolili predsednika slovenske narodnosti, a tudi izdelali politični in upravni program, ki je naletel še na podporo predstavnikov KD. Na Vzhodnem Krasu je bila za predsednico izvoljena svetovalka KD italijanske narodnosti, njen program pa sloni na spoštovanju pravic obeh tamkajšnjih komponent in na enakopravnem sožitju med njima. DSL, SKP, SSk, KD in PSI so v tem sosvetu s skupnim naporom popolnoma 'osamili Listo za Trst, ki je skušala zanetiti nacionalistično mr-žnjo.
Z Opčin in s Proseka sta torej prišla za vse Slovence, in hkrati za vso demokratično javnost, pozitivna politična signala. Teh dogajanj najbrž ne gre precenjevati, a tudi ne podcenjevati, saj je vsak uspeh glede na čase, v katerih živimo, omembe vreden. Če nad ozkimi strankarskimi interesi prevlada širša politična korist, potem rezultati res ne morejo izostajati. Upati je le, da primera na Vzhodnem in Zahodnem Krasu ne bosta ostala osamljena, saj bo podobnih priložnosti v bližnji bodočnosti gotovo kar precej.	S.T
Slovenski veleposlanik v Rimu Marko Kosin je včeraj nadaljeval in zaključil svoj dvodnevni vljudnostni obisk v Trstu. Potem ko se je bil v četrtek sestal s predsednikom Dežele Turellom in s predstavniki gospodarskega in političnega življenja Slovencev v Italiji, je včeraj v spremstvu slovenskega konzula v Trstu Jožeta Šušmelja obiskal deželnega vladnega komisarja Sergia Vitiella ter vodstva zavodov ISDEE in ICE.
Srečanje z vladnim komisarjem je potekalo v prijaznem vzdušju. Govor je bil o sodelovanju med Slovenijo in Furlanijo-Julijsko krajino, ki sta ga sobesednika pozitivno ocenila. Glede naj novejše tržaške gonje proti potrditvi Osimskih in drugih sporazumov s Slovenijo je Vitiello dejal, da gre pač za fazo, ki bo prešla, sicer pa je poudaril, da je treba težiti k sodelovanju in k reševanju odprtih problemov z razgovori. Veleposlanik Kosin je glede tega potrdil stališče, da je Slovenija polnopravno prevzela svoj delež mednarodnih obveznosti in dogovorov z Italijo od razpadle Jugoslavije, sicer pa da se je za naprej vedno pripravljena razgovarjati. Obe strani sta se nadalje strinjali, da bi morali ohraniti tržaški in goriški sporazum o maloobmejnem prometu (avtonomnih računih) tudi po sklenitvi novega sporazuma med Slovenijo in EGS. Beseda je nadalje tekla o vprašanju beguncev, ki se zatekajo v Slovenijo iz Bosne in Hercegovine. Vitiello se
ZVEZA SLOVENSKE KATOLIŠKE PROSVETE iz Gorice in SLOVENSKA SKUPNOST v deželi Furloniji-Julijski krajini
sporočata, da bo danes, 31. oktobra, ob dnevih spomina na rajne in ob 50-letnici postavitve fašističnega taborišča
Komemoracijo v Gonarsu
z začetkom ob 16. uri. Pel bo zbor Rupa Peč pod vodstvom Zdravka Klanjščka, govoril deželni tajnik SSk IVO JEVNIKAR, molitve pa bo vodil dr. KAZIMIR HUMAR.
Združenje upraviteljev javnih lokalov tržaške pokrajine
Trgovinska zbornica za industrijo, obrt in kmetijstvo Trst
CAME01/14
ODKRIJ TRST...
Z NJEGOVIMI RESTAVRACIJAMI
Gastronomska predstava tržaških in pokrajinskih restavracij Trst, 20. oktober - 30. november 1992
OKTOBER
jjj^jestavraiiiia»Balfiiia-fafcmg—
b 00 GostilnajJLfanP----------------
\L-LL\--------"Stopnišče Storži 2- Tei. 410092
D 00 GosliliiajjjlLM-iieirenr-JL-AVt—	HiijthUl. Vivode 10 - Tel. 272501
KI oc Restavraciia_2lefl4»-fhrcsa^
H-AVi—	Obalna cesta 172■ Tet 224214
H-JjUr---------- Prev. Miramare42- Tel. 410884
NOVEMBER
0 k Gostilna »Trieste Mia«
0 1.	Trg Senco 3-Tel. 631231
C 5.
Gostilna »LAmbasciata d’Abruzzo«
Ul. Furlani 6- Tel. 395050
p g Restavracija »Lido«
Milje-Ul. Battisb 22/A-Tei 271238
g "j Restavracija »Alta Posta«
Bazovica ■ Ul. Gruden 56- Tet 226125
Q j 2 Restavracija »Locanda Mario«
Draga 22- Tet 228173
S 14.
Restavracija »Al Granzo«
Trg Venezia - Tei 306788
T17.
Restavracija »Diana«
Opčine - Narodna ul. 11- Te/. 21/176
p -j n Restavracija »Baia degli Uscocchi <
v \ d. Devin- Ribiško naselje 162 ■ Tel. 208516
P 20,
Gostilna »Risorta«
Milje ■ Riva De Amicis 1/A - Tel. 271219
S 25,
Restavracija »Al Bragozzo«
Riva N. Sauro 22 - Tel. 303001
Č 26,
Gostilna »Cantine Sociali«
Riva N. Sauro 18- Tel. 300689
je obvezal, da si bo še naprej prizadeval za to, da bi Italija nudila izdatnejšo pomoč.
Veleposlanik Kosin je po srečanju na tržaški prefekturi obiskal Inštitut za preučevanje Vzhodne Evrope (ISDEE), ki ga vodi prof. Tito Favaretto. Tu je bil govor o sedanjem gospodarskem sodelovanju med Italijo in Slovenijo ter o možnostih njegovega razvoja. Pri tem so se sobesedniki posebno pomudili pri načrtih za nove cestne in železniške prometnice, ki bi morale bolje povezovati naše kraje z Vzhodno Evropo, pa tudi pri možnostih večjega sodelovanja med tržaškim in koprskim pristaniščem. V takšnem povezovanju bi Trst moral najti svojo pravo vlogo. Po drugi strani bi po mnenju ISDEE morala Slovenija čim bolj prilagoditi svoje normative ureditvi EGS, tako da bi se z večjo lahkoto vključila v evropske tokove in ustanove.
Zadnja etapa dvodnevnega Kosinovega obiska v Trstu je bila pri Inštitutu za zunanjo trgovino (ICE). Njegova ravnateljica dr. Fa-valejeva je med drugim potrdila, da se v Gorici nadaljujejo priprave za odprtje dokumentacijskega centra za sodelovanje z Vzhodno Evropo, kakršnega predvideva zakon za obmejna območja. Povedala je tudi, da namerava ICE Odpreti svoje predstavništvo tudi v Ljubljani, najprej pod okriljem ambasade, potem pa samostojno.
M. B.
Pokrajinski izvršni svet Slovenske skupnosti je na svoji zadnji seji, ki jo je vodil tajnik Martin Brecelj, ocenil politični položaj po znanih dogodkih na Pokrajini, ki so privedli do komisarske uprave in zaradi katerih bo spet treba na volitve. Kaže, piše v tej zvezi s tiskovni noti s seje, da se osrednjim oblastem mudi s komisarsko upravo in pripravo novih volitev. Vsekakor je ocena dogodkov negativna, saj je bila SSk za to, da Tržaška pokrajina dobi dostojno upravo, ki bi bila alternativna občinski in ki bi med drugim zajela doprinos SSk, Zelenih, DSL in PRI. Tajnik Brecelj je zelo pozitivno ocenil delo pokrajinskega svetovalca Ivana Peterlina, ki je nato tudi sam podal kratko oceno dogodkov na Pokrajini. Brezvladje je tragično, vendar vidi pozitiven rezultat v tem, da je SSk uspelo vzpostaviti dostojen dialog z drugimi strankami, ki so začele iskati njen doprinos pri kovanju programov, ki bi bili alternativni Občini. Tako smo ne samo SSk, je dejal Peterlin, ampak Slovenci kot taki prišli iz osamitve in splošnega ignoriranja. Bili smo na tem, da se zopet polnopravno vključimo v pokrajinsko upravo, kar ni bilo mogoče predvsem zaradi zadržanja Krščanske demokracije in socialistov, ki so v bistvu v mreži Liste za Trst in so od nje pogojeni. Preko te čeri ni mogoče iti. Stranka mora biti po Peterlinovem mnenju pripravljena tudi na to, da se po volitvah pojavi drugačen scenarij.
Pač pa je izvršni odbor SSk pozitivno ocenil razplet v vzhodnokraš-kem in zahodnokraškem rajonskem sosvetu, kjer imajo slovenski izvoljeni predstavniki odločilno vlogo v
upravah. Obratno ne moremo biti. zadovoljni z razpletom dogodkov v Barkovljah in pri Sv. Ivanu, piše dalje v tiskovnem poročilu, kjer sta manjkala prevajalca, ki sta predvidena po zakonu. V Barkovljah so tudi izvolili nacionalistično upravo. Zaradi pomanjkanja prevajalske službe bo SSk ukrepala pri pristojnih organih.
Na seji so govorili tudi o gonji italijanskih nacionalističnih sil proti Osimskemu poročilu (o tem poročamo na drugem mestu), in pa o nekaterih organizacijskih vprašanjih.
O razpletu dogajanj na Pokrajini je zavzelo stališče tudi gibanje »La rete«, ki obtožuje tradicionalne stranke neodgovornosti pred volivci, ker so se izneverile nalogi, da omogočijo upravljanje Pokrajine. Še posebno »Rete« obsoja početje strank, ki upravljajo Občino in ki so z grotesknimi pogajanji na več omizjih dejansko ponižali voljo tistih občanov, angažiranih v prostovoljnem delu, ki se še najbolj zavedajo nepremostljivega brezna med »mrtvimi dušami« politične družbe in bogastvom civilne družbe.
Zato »Rete« poziva vse občane italijanske in slovenske narodnosti k sodelovanju okrog temeljnih vrednot svobode, poštenosti, solidarnosti in odgovornosti, da bi v središče po-litiče spet postavili človeka.
Glede Pokrajine naj še zabeležimo, da sta bila z odlokom prefekta Vitiella imenovana dva podkomisar-ja, ki bosta pomagala komisarju Marrosuju pri njegovem delu. To sta prvi voditelj knjigovodstva Ne-reo Sponza in sekcijski vodja Nata-lino Benedetti.
Danes popoldne s kulturnim sporedom
Proslava ob 40-letnici spomenika pri Domju
S kulturnim sporedom in priložnostnima govornikoma bodo danes popoldne ob 15. uri pri Domju proslavili 40-letnico postavitve spomenika padlim partizanom in borcem v NOB. Spominsko svečanost, ki jo bo uvedel sprevod od gostilne Vesna v spremstvu Pihalnega orkestra Breg, prirejajo člani KD Fran Venturini in sekcije VZPI od Domja, Krmenke in La-kotišča. Poleg omenjene godbe na pihala bosta nastopila tudi moški in otroški zbor Fran Venturini pod vodstvom Ivana Tavčarja oz. Suzane Žerjal. Priložnostni govor pa bosta podala bivši senator Stojan Spetič in član pokrajinskega vodstva VZPI Arturo Calabria.
Sedanja namestitev spomenika pri Domju ne odgovarja kraju, na katerega so kamnito obeležje postavili pred 40 leti. Oktobra 1952 so namreč slavnostno otvarjali spomenik, ki so ga domačini zgradili ob tako imenovani Kranjski cesti, nekdanji prometni žili, ki je peljala v Žavlje. Te ceste že dolgo let ni več. Po razlastitvah, ki so ob gradnji industrijske cone prizadeli tudi to območje dolinske občine, jo je »izbrisala« nova ureditev križišč in prometnih povezav. Tedaj so domačini poskrbeli tudi za premestitev spomenika na rob ceste, ki povezuje Domjo z Lako-tiščem. Kot večina ostalih spomenikov padlim v drugi svetovni vojni, je tudi tisti pri Domju nastal s požrtvovalnim delom domačinov, predvsem preživelih partizanov, ki so se želeli s tem pokloniti spominu svojih padlih tovarišev. V prvih povojnih letih še ni bilo organizrane delovne skupine, domačini pa so se začeli zbirati ob šanku, pri katerem so prodajali domače vino, upravljala ga je vdova partizana. Nastal pa je predvsem z namenom, da bi zbrali začetno denarno vsoto za postavitev spomenika.
Kamen so v vseh teh letih vestno vzdrževali, plošča s 25 imeni je bila večkrat tudi oskrunjena, še posebno ob okroglih obletnicah pa so bivši borci, v sodelovanju tudi z domačim društvom, poskrbeli za priložnostne spominske prireditve, (dam)
Še danes predvajanje filmov o gorskem svetu
Velesejemska prireditev "Od -1000 do +8000", ki je posvečena gorskemu in jamarskemu svetu ter avanturi, se bliža koncu. Sinoči je Riccardo Carnova-lini s sliko in besedo prikazal svojo 2.700 km dolgo pešpot iz Trsta do Danske, ki je trajala kar štiri mesece. Program predvideva za današnji dan projekcijo filmov na gorniško tematiko, ki bo v mestnem muzeju Revoltella (Ul. Diaz, 27). Predvajali bodo vrsto najzanimivejših del iz različnih obdobij, ki so bila prikazana na festivalu v Trentu, obravnavajo pa glavne teme iz alpinizma, narave in okolja. Današnji spored predvideva: ob 16. uri: Emilio Gornici in gorski vodnik Gianni Pacor med plezanjem v Glinščici leta 1938; ob 16.45: plezanje v El Capitanu v Vosemitu; ob 18. uri: Ledena poroka, ki govori o alpski favni; ob 18.45 pa film o življenju tjulnov.
Danes in jutri v tržaški pokrajini
Venci na grobove padlim za svobodo
Občina Zgonik bo skupaj s KD Rdeča zvezda in ŠK Kras polagala vence na spomenike in grobove padlim danes, 31. oktobra, po nasled-jem urniku: ob 16.30 Prosek - pokopališče; ob 16.45 Proseška postaja - spomenik; ob 17.00 Gabrovec - vaški spomenik; ob 17.15 Samatorca - vaški spomenik; ob 17.30 Salež - vaški spomenik; ob 17.45 Zgonik - vaški spomenik in občinski spomenik. V Gabrovcu, Samatorci, Saležu in Zgoniku bo nastopil mešani pevski zbor Rdeča zvezda. Občinska uprava vabi vse občane in ostale družbeno-politične organizacije, naj se zberejo pri spomenikih ob navedeni uri, da skupno počastimo spomin na padle za svobodo.
Uprava občine Devin-Nabrežina pa bo položila vence pred spomenike padlim za svobodo v jutri, 1. novembra, po naslednjem urniku: ob 8. uri županstvo; ob 8.10 Slivno; ob 8.20 Medja vas; ob 8.30 Devin; ob 8.50 Cerovlje; ob 8.55 Mavhi-nje; ob 9. uri Prečnik; ob 9.05 Trnovca; ob 9.10 Praprot; ob 9.15 Šempolaj; ob 9.30 Križ in ob 10. uri Nabrežina.
Jutri, 1. novembra, ob 11. uri bodo položili vence in cvetje tudi na spominski kamen padlim v NOB od predelov Sv. Ane, Skednja in Kolonkovca. Spominsko obeležje je »začasno« postavljeno pri Sv. Ani v bližini glavnega vhoda na tržaško pokopališče. Pripravljalni odbor za postavitev spomenika vabi prebivalce omenjenih predelov, naj se kratke komemoracije udeležijo, zaželeno pa je tudi cvetje.
Danes bo polagala vence na grobove in spomenike padlih v odporniškem gibanju in osvobodilni borbi tudi delegacija Slovenske kultur-no-gospodarske zveze. Polaganje bo v popoldanskih urah po naslednjem razporedu: Ul. M. DAzeglio, Ul. Ghega, Sv. Just, vojaško pokopališče (grobnica padlih borcev), spominski kamen pred pokopališčem pri Sv. Ani, pokopališče pri Sv. Ani (bazoviške žrtve, P. Tomažič in skupni grob) in Rižarna.
Predstavniki konzulata Republike Slovenije bodo polagali vence danes skupaj s predstavniki občin Izola, Piran, Koper in Sežana, in sicer najprej na grobnico padlih borcev na vojaškem pokopališču, na grob bazoviških žrtev in v Rižarni, nato pa še k spomenikom padlim na pokopališču, na Opčinah, Repentabru, Proseku, Kontovelu, Zgoniku, Križu, Nabrežini, Miljah, Dolini, na Katinari, v Bazovici in v Barkovljah.
Odbor za vrnitev in ponovno uporabo Narodnega doma pri Sv. Ivanu pa prireja jutri, 1-novembra, ob 11. uri komemoracijo pred spominsko ploščo na domu (Vrdelska cesta 25). Poleg dolžnostne oddolžitve spominu bo svečanost izrazila tudi odpor do najnovejših pojavov rasistične nestrpnosti, zato prireditelji vabijo prebivalstvo in še zlasti mlade, naj se je udeležijo, morda tudi s cvetom.
Osimski dogovor še zbuja polemike v krajevni stvarnosti
PSI obsoja histerične reakcije SKP pa podle volilne špekulacije
V okviru pobude »Dai ruote alla pace«
Nadaljuje se pomoč Bosni in Hercegovini
Osimo in desnica ali trpka usoda mesta brez miru
Iz tiskovnih sporočil, intervjujev in okroglih miz, ki v teh dneh polnijo stolpce obeh tržaških italijanskih dnevnikov izhaja, da je (glasni) del Trsta jezen ne toliko, ker sta Rim in Ljubljana »de facto« priznala Osimo, ampak zato, ker »se je vse zgodilo mimo volje tržaškega prebivalstva«. Z dnevi pa smo razumeli, da ni šlo samo za užaljenost. V začetku so vsi zagotavljali, da nočejo postavljati v dvom meje in da gre le za odškodnine istrskim beguncem. Potem smo slišali zahtevo, da se morajo Tržačani o Osimu izreči z referendumom, na koncu pa je nekdo predlagal še plebiscit, po katerem naj bi Istrani (tisti v Istri) povedali, ali hočejo res ostati v Sloveniji in Hrvaški. Najbolj oskritosrčen je bil vsekakor socialistični senator Agnelli: rekel je, da se danes problem meje sicer še ne postavlja, jutri, v novi Evropi pa bo to gotovo postal zelo aktualen.
Župan Staffieri je včeraj ob prazniku 4. novembra dal nalepiti po mestu plakat. Nekoč je bil to slavnostni dogodek - piše na lepaku - danes pa je pomen tega praznika močno zmanjšan, če že ne izdan. Ko nekateri z zadovoljstvom potrjujejo veljavnost Osimskega sporazuma in ko se nekateri celo odrekajo novim pogajanjem, je po županovem mnenju napočil čas, da vsi, ki ljubijo Trst in Italijo okrepijo budnost. Vračamo se znova v čase - nadaljuje Staffieri - ko je treba zaščiti tiste ideale in vrednote, za katere so mnogi padli. Tudi zato - dodaja besedilo na plakatu - ker so še vedno na delu protinacionalne sile in tiste, ki stremijo po razkosanju Italije.
Listarjev in desnice so se včeraj ustrašili tudi republikanci. Njihov pokrajinski tajnik Cas-tigliego je v spremstvu predsednika združenja ezulskih organizacij Sardosa Albertinija (!) romal v Rim in zahteval od vsedržavnega tajnika PRI La Malfe bujen poseg pri zunanjem ministru Emiliu Colombu.
LpT kliče k mobilizaciji »širokih množic« in vabi na dre višnjo baklado po mestnih ulicah. Prihodnjo nedeljo pride v Trst fašistični kolovodja Fini, dan potem (9. novembra) bo tržaški občinski svet posvetil zasedanje Osimu, 10. novembra pa bo o |em razpravljal deželni svet. 13. junija prihodnje leto bodo deželne volitve, še prej pa najbrž Pokrajinske. Trst, mesto brez biiru, se še enkrat pripravlja na težke preizkušnje. (S. T.)
Ponovno odprtje pogajanj o Osimu mora predstavljati priložnost za pomiritev na obmejnem območju in za splošno okrepitev sodelovanja med Italijo, Slovenijo in Hrvaško. Pokrajinski koordinator PSI Franco Todero je včeraj prekinil nekajdnevni molk tržaških socialistov in posredoval javnosti stališča svoje stranke o tem kočljivem vprašanju, ki tako buri duhove tržaških nacionalističnih in desničarskih sil. Doslej se je iz vrst PSI oglašal le senator Arduino Agnelli, in to s stališči, ki so zelo blizu usmeritvi Liste za Trst, katere polnopravni član je, kot znano, že nekaj časa tudi ta socialistični parlamentarec.
Todero v izjavi za tisk napada tiste sile, ki demagoško izkoriščajo emotivnost prebivalstva, iščejo poceni volilni konsenz in hkrati pozabljajo na tragedijo v bivši Jugoslaviji, predvsem pa na bolečo gospodarsko krizo, ki pesti našo stvarnost. Namesto, da se te sile histerično zaganjajo proti Osimu - podčrtuje Todero - naj se rajši zamislijo nad tukajšnjo krizo, ki predstavlja za socialiste bistveno važno vprašanje. Glede Osima krajevni socialisti vsekakor predlagajo čimprejšnjo rešitev problema odškodnin za istrske begunce, ureditev položaja Italijanov v Sloveniji in Hrvaški, dokončno odpravo predvidene proste industrijske cone na Krasu in predvsem konkretne načrte za utrditev vsestranskega sodelovanja z vzhodnima sosedama.
Novo nacionalistično kampanjo zelo ostro obsoja Stranka komunistične prenove, ki govori o podlih predvolilnih špekucijah tistih, ki ustvarjajo iluzije, da bo mogoče spet spremeniti meje. Sile, ki vodijo to šovinistično kampanjo, se popolnoma požvižgajo na realne probleme mesta in na hudo gospodarsko krizo, ki ga pesti, pravi SKP in v tem okviru upa, da bosta podminister Camber in župan Staffieri držala obljubo in res končno- odstopila. Občinska uprava doživlja popolno paralizo, mnogi pa vseeno računajo na nove napetosti, katerim se mora demokratični Trst nujno zoperstaviti. Spričo tega kliče SKP na odgovornost predvsem tiste sile, ki sodelujejo z melonarji pri vodenju občinske uprave, glede Osima pa je mnenja, da je Italija ravnala prav, ko je skupaj s Slovenijo priznala Osimski dogovor, ki je - tega ne gre pozabiti - potrdil tudi italijansko suverenost nad tržaško pokrajino.
Nova gonja proti Osimu je po mnenju pokrajinskega odbora Slovenske skupnosti zunaj časa in prostora, vendar je ne gre vzeti preveč na lahko, saj izredno kvari odnose med Slovenci in Italijani, povrhu pa poteka na koži naše manjšine. Po mnenju SSk je sicer potrebno, da se Slovenija in Italija pogovarjata o novonastalih razmerah in nalogah, ki jih zahteva današnji čas, morebitna dopolnila pa morajo le iti v smer vsestranskega izboljšanja odnosov med obema državama. S tem stališčem je deželno predstavništvo Slovenske skupnosti že podrobno seznanilo tržaškega prefekta Sergia Vitiella.
Pobudniki široke akcije pod geslom »Dai ruote alla pace«, ki se je porodila v Furlaniji-Julijski krajini in se razširila v številne kraje države (akreditirana je tudi pri višjem komisarju za pomoč beguncem) so v zadnjih mesecih opravili obširno delo za konkretno solidarnost in humanitarno pomoč prebivalstvu Bosne in Hercegovine. Z raznim blagom so priskočili na pomoč bolnišnicam iz Mostarja in Zenice ter begunskemu taborišču v Posušju.
Dosedanje delo in bodoče načrte so pobudniki včeraj orisali na tiskovni konferenci, katere so se udeležili in na 'njej spregovorili prof. Fulvio Camerini, koordinatorja Gianfranco Schiavone iz Trsta in Tizian o Tissino iz Pordenona, poleg njih pa še Nadio Zan-chetta in podpredsednica deželnega sveta FJK Augusta De Piero Barbina, ki že leta deluje v podobnih solidarnostnih akcijah.
Pobudniki, katerih delo se je začelo že spomladi, so na tiskovni konferenci med drugim podčrtali, da je njihov namen pomagati predvsem bolnišnicam, ki imajo v tej kruti vojni veliko dela, manjkajo pa jim največkrat najosnovnejše potrebščine za zdravljenje ranjencev in drugih bolnikov. Pri akciji sodelujejo razne organizacije, kot npr. ACLI in ARCI, Združenje za mir in Odbor za medicino dela. Njihovi predstavniki so se organizirali v široko skupino, v okviru katere posamezniki skrbijo za zbiranje nujnih potrebščin in
Pretresljiv dokument o nekdanji Jugoslaviji
Skozi umazano vojno z Videoestovo kamero
Na pomorski postaji so sinoči predstavili zadnjo produkcijo tržaškega podjetja Videoest z naslovom Wartape - s televizijsko kamero skozi vojno. Gre za zelo dobro posneto in zrežirano reportažo o vojni v nekdanji Jugoslaviji, ki pa ima še toliko večjo zaslugo, ker kamera ni z nekim bolestnim samozadovoljstvom beležila najbolj krutih in krvavih prizorov, kljub temu pa je iz nje dihala vsa grozota umazane vojne, ki se odvija le nekaj sto kilometrov od nas.
Videoest je reportažo posnel za 3. televizijsko mrežo, zrežiral pa jo je režiser RAI Piero Panizon.
Predvajanju dokumentarca je sledila okrogla miza na temo Nekdanja Jugoslavija: pričevanja o vojni, ki so se je udeležili direktor tretjega televizijskega dnevnika RAI Sandro Curzi, odgovorni za zunanjo politiko pri dnevniku La Repubblica Paolo Garim-berti in štirje tržaški novinarji, ki so od blizu sledili dogodkom: Saša Rudolf, Sergio Canciani in Fulvio Molinari s tržaškega sedeža RAI ter Piccolov posebni dopisnik Paolo Rumiz.
Vsak od njih je prinesel svoje pričevanje o vojni in skušal dati svojo razlago vzrokov in poteka vojne ter njenih možnih posledic. Postavilo se je vprašanje, kako pomagati trpečemu ljudstvu, ki ga je vojna prisilila, da zapusti svoje domove, in kaj narediti, da se morija čimprej konča.
Skopa debata, ki je sledila (ura je bila namreč že kar pozna) je - razen nekaterih razglašenih not - izzvenela za Trst nenavadno pozitivno z obsodbo tistih, ki zavestno kalijo sožitje med tu živečimi narodi in podpihujejo nacionalistične strasti.
Spominski večer v krožku Virgil Šček
Fašistična taborišča so premalo raziskana
Pred petdesetimi leti so italijanske fašistične oblasti odprle vrsto koncentracijskih taborišč po vsej državi, v katera so internirale vojne ujetnike in politično sumljive osebe, pa tudi ženske, otroke in starce. Dve izmed takšnih taborišč sta bili tudi v Gonarsu v Furlaniji. Da bi počastili spomin na ljudi, ki so v njih trpeli in umrli, je krožek za družbena vprašanja Virgil Šček priredil predsinočnjim v Peterlinovi dvorani v Trstu spominski večer.
Po uvodnem nagovoru predsednika krožka dr. Rafka Dolharja je prof. Samo Pahor podrobneje prikazal sistem fašističnih taborišč, v katerih je predvsem zaradi pomanjkanja pomrlo na tisoče ljudi, v velikem številu Slovencev. O taboriščih v Gonarsu je posebej spregovorila prof. Nadja Pahor Veri, ki ju je začela tudi sistematično raziskovati po nalogu gonar-ske občinske uprave.
Naj zanimivejši del večera pa sta bili pričevanji dveh internirancev v Gonarsu, in sicer Jožeta Korena in Adolfa Lapornika. Povedala sta, kako so ju - sicer ločeno - aretirali med racijami v Ljubljani junija 1942, kakšna je bila pot v furlansko koncentracijsko taborišče, predvsem pa kakšno je bilo življenje v njem. Pričevalca sta se strinjala, da je najhujše bilo pomanjkanje hrane, zaradi česar je v poldrugem letu pomrlo več kot 400 ljudi. Koren je tudi opisal, kako je osmim internirancem avgusta 1942 uspelo zbežati po dolgem rovu, ki so ga kopali približno dva meseca. V razpravi, ki se je nato razvila, so mnogi opozorili, da so fašistična koncentracijska taborišča neverjetno malo raziskana in poznana.
Openska hranilnica nagradila šolarje ob dnevu varčevanja
dnevu varčevanja so predstavniki Hranilnice in posojilnice na Dpčinah tudi letos podarili hranilne knjižice z začetno vsoto šolar-lem obeh openskih didaktičnih ravnateljstev, ki so se v lanskem s°lskem letu posebej odlikovali	(Foto Križmančič)
Observatorij za cene ne beleži pojava neutemeljenih podražitev
Vse kaže, da v Trstu ni prišlo do pojava neutemeljenega dviganja cen osnovnih življenjskih potrebščin. Tako vsaj sklepajo člani delovne skupine observatorija za cene pri tržaški prefekturi, ki so se v teh dneh znova sestali in ugotovili, da prijav o neutemeljenih podražitvah ni bilo, razen nekaj sporadičnih primerov, o katerih so bila nemudoma izvedena stroga preverjanja, ki pa prijav niso potrdila.
Člani observatorija so posebno pozornost posvetili oblikovanju »košarice« proizvodov najširše porabe, za katere bodo čimprej objavljene cene, po katerih so naprodaj v trgovinah nekaterih velikih distribucijskih verig, ki delujejo na krajevnem tržišču. Na osnovi te košarice, ki bo čimprej objavljena v tisku, bodo odjemalci lažje ugotavljali, ali je morebiti prišlo do neutemeljenih podražitev.
Prefekt Sergio Vitiello imenoval dva podkomisarja za Pokrajino
Komisar Marrosu dobil pomočnika
Tržaški prefekt Sergio Vitiello je izdal odlok, s katerim je imenoval dva podkomisarja za tržaško pokrajinsko ustanovo. To sta funkcionarja prefekture Nereo Sponza, prvi vodja računovodstva, in sekcijski direktor Natalino Benedetti. Podkomisarja bosta nadomeščala pokrajinskega komisarja Maria Marrosuja v primeru njegove odsotnosti ali bolezni pri vseh nalogah, ki so mu bile naložene, in mu tudi sicer po potrebi pomagala pri njegovem delu.
zdravil, ki jih nato odpeljejo v kraje, kjer jih potrebujejo.
Sicer pa so na tiskovni konferenci podčrtali, da se pri svojem delu srečujejo s številnimi težavami. Ko blago pripeljejo v prizadete kraje, se večkkrat dogaja, da se pojavljajo razni »šakali«, ki si ga skušajo prisvojiti in nato seveda z njim po mastnih cenah trgovati. Dosedanje izkušnje so jih izučile, da morajo blago izročiti zbirnim centrom v Mostarju, Senici in v begunskemu taborišču v Posušju.
Poleg tega pripravljajo še druge pobude. Kot je podčrtal prof. Camerini, gre vsekakor za visoko humanitarno akcijo, ki dokazuje, da občutljivost za bližnjega še ni povsem zamrla. Pobudniki so govorili tudi o svojih izkušnjah, ko so potovali po teh krajih, kjer so življenjski pogoji nevzdržni: širijo se bolezni, manjkajo hrana, voda in oblačila (predvsem sedaj, ko se bližamo zimi); na njihovo pobudo so v Mostarju odprli tudi »lekarno miru«. Sedaj si prizadevajo, da bi se vzpostavili še tesnejši stiki med prizadetimi kraji in nekaterimi našimi^mesti, kot s Parmo in Genovo. Čez dva tedna bodo ponovno krenili na pot, medtem pa načrtujejo še druge pobude, ker ugotavljajo, da Italija ni ustrezno odgovorila na te potrebe beguncev, medtem pa so se že obrnili tudi na evropski parlament.
Kdor želi prispevati denarno pomoč, lahko vsoto nakaže na poštni tekoči račun št. 112-27-345, razno blago pa zbirajo na sedežu združenja La Notte della Cometa v Ul. S. Cilino 16 (tel. 566821).
Ljubomir Cunja
Pred dnevi je pri Cjakih na Kon-toveiski cesti, kjer je živel, nenadoma umrl Ljubomir Cunja, zaveden tržaški Slovenec, partizanski prvoborec in vojaški vojni invalid. Iz rodnih Lokev pri Sežani, kjer se je rodil leta 1920, se je v mladih letih preselil v Trst in pred vojno opravljal šoferski poklic pr j občinskem avtobusnem podjetju. Že leta 1941 se je vključil v ilegalno narodnoosvobodilno gibanje, ko pa je bil med opravljanjem službe obveščen, da ga policija zasleduje, se je junija 1943 brez oklevanja odpravil v partizane. Najprej se je boril v vrstah Južnoprimorskega odreda in se udeležil hudih bojev na »goriški fronti«, potem pa je bil zaradi svoje pogumnosti dodeljen zaščitnemu bataljonu štaba IX. korpusa, z njim prestal jesensko nemško ofenzivo leta 1943 in bil 1. januarja 1944 huje ranjen v spopadu z Nemci pri Lai-nah. Po okrevanju je bil poslan na osvobojeno ozemlje v Beli krajini in dodeljen protiletalski enoti na partizanskem letališču Otok. Že konec marca pa je bil ponovno na Primorskem in bil aprila 1944 drugič ranjen v Lokovcu ob Banjški planoti.
V	naslednjih mesecih je prebojeval še vrsto bitk in ofenziv, nazadnje, aprila 1945 pa je bil v bojih pri Ilirski Bistrici, kjer so partizani uničevali umikajoče se nemške divizije.
V	Trst je prišel ob osvoboditvi kot član Komande mesta in potem ostal v JLA do novembra 1946.
Za svoje junaštvo je bil Ljubomir Cunja odlikovan z redom zaslug za narod 11. stopnje, z medaljo za hrabrost in z redom za hrabrost.
Po vojni in po vrnitvi iz vojske se je zaposlil kot šofer pri takratnem Pokrajinskem narodnoosvobodilnem odboru in pri UJVODU, potem pa je opravljal poklic zasebnega prevoznika vse dokler mu je zdravje dopuščalo. Čeprav invalid, je bil vse do smrti redno prisoten pri vseh pobudah v okviru Združenja aktivistov OF in vojnih invalidov, udeleževal se je izletov in ostal trdno zvest idealom, za katere se je boril in nesebično žrtvoval.
Pokojni Ljubomir Cunja, mož visoke postave in dobrega mirnega značaja je bil priljubljen pri vseh, ki so ga poznali. Na svojo izrecno željo bo našel zadnji počitek v rodnem kraju, v domovini, katreri je bil zavezan z vsem srcem, čeprav so ga dogajanja zadnjih časov bolela in žalostila.
Združenje aktivistov Osvobodilne fronte in vojaških invalidov se klanja njegovemu spominu.
Strokovni izlet KZ v Bologno
Kmečka zveza organizira avtobusni izlet na mednarodni sejem kmetijske tehnologije, ki je te dni v Bologni. Izlet bo v petek, 6. novembra. Odhod avtobusa bo ob 6. uri izpred sodne palače v Trstu, ob 6.15 na Opčinah in ob 6.30 v Sesljanu. Povratek je predviden za 21. uro.
Vpisovanje je v uradih Kmečke zveze, vsak dan, ob uradnih urah (tudi telefonsko).
AMATER
KUD MAGNET
predstavlja
»ČARA PR0FESS0RESSA«
Ljudmile Razumovskaje Nastopa
gledališka skupina
TEATRO DEGLI ASINELLI
iz Trsta
u
J
	
I i: l
jtrl 1

U M _______
21.00
ovembra
"A SIRK
f
v>

gledališča
Dom Albert Sirk v Križu
KUD MAGNET — AMATEATER Nocoj ob 21. uri ponovitev predstave ČARA PROFESSORESSA Ljudmile Razumovskaje v izvedbi gledališke skupine Teatro degli Asinelli iz Trsta.
Ponovitev jutri ob 17. uri.
Gledališče Rossetti
Stalno gledališče F-Jk
Gledališka sezona 1992/93: abonmaji pri osrednji blagajni v Galeriji Protti-tel. 630063 (urnik: vsak dan 9.00-12.30,
15.30-	19; tel. 630063) in v gledališču Rossetti (Drevored XX. septembra 45 - tel. 567201 (urnik: vsak dan od 12-15.30,
16.30-	20.
Danes ob 20.30 (red 2. sobota) bo na sporedu ponovitev Pirandellovega dela TUTTO PER BENE z Glaucom Mauri-jem in Silvano De Santis. Režija Guido De Monticelli. V abonmaju odrezek št. 1 (alternativno). Predprodaja vstopnic pri osrednji blagajni in v gledališču Rossetti.
Ponovitev jutri ob 16.00 (zadnja predstava).
V torek, 3. novembra, ob 20.30 bo Teatro Stabile iz Bočna predstavilo delo G.B. Shawa IL MAGGIORE BARBARA z Gianricom Tedeschijem. Režija Marco Bernardi. V abonmaju odrezek št. 2A.
Za vstopnice in rezervacije se lahko zglasite pri osrednji blagajni v pasaži Protti in v gledališču Rossetti.
Gledališče Cristallo
La Contrada
Gledališka sezona 1992/93: v gledališču Cristallo, pri osrednji blagajni UT AT v Pasaži Protti, na sedežih sindikatov lahko vpišete abonma za novo gledališko sezono.
Nocoj ob 20.30 ponovitev dela Carpin-terija in Faragune PUTEI E PUTELE. Nastopajo A. Reggio, M. Lo Vecchio, G. Saletta, O. Bobbio. Režija F. Macedonio.
Jutri ponovitev ob 16.30.
razne prireditve
0K
Otvoritvena predstava sezone 1992-93
Aldo Nicolaj
Hamlet
v pikantni omaki
Režija ŽARKO PETAN
Danes, 31. oktobra, ob 20.30 - Izven abonmaja
GOSTILNA
GUŠTIN
Zgonik - Tel. 229123
obvešča cenjene goste, da nudi pizze
od 18. ure dalje. Ob nedeljah in praznikih
pa od 12. ure dalje.
Z Gabrijelo, Tonijem in Vero se ob prihodu malega
RUDIJA
veselijo
odbor in kolegi NŠK
včeraj - danes
Foto Trst 80 prireja 1. fotografski ex tempore v nedeljo, 8. novembra 1992, na območju tržaškega Krasa. Pravilnik je na razpolago v Tržaški knjigarni ali ob vpisovanju. Za informacije tel. ob petkih od 20.30 do 22. ure na št. 635626.
Slovenski kulturni klub, Ul. Donizetti 3, vabi danes, 31. oktobra, na večer, posvečen skladatelju MARIJU KOGOJU ob 100-letnici rojstva. Njegov lik in delo bo z besedo in glasbo osvetlil prof. Tomaž Simčič. Prisrčno vabljeni vsi, posebno tisti, ki jim je pri srcu glasbena kultura. Začetek ob 18.30.
ODBOR ZA POSTAVITEV SPOMENIKA PADLIM V NOB iz Skednja, s Kolonkovca in od Sv. Ane
VADI
jutri, 1. novembra, med 10. in
11. uro na polaganje vencev in cvetja k začasnemu spomeniku pri Sv. Ani.
razna obvestila
razstave
koncerti
Danes, SOBOTA, 31. oktobra 1992
BOLFENK
Sonce vzide ob 6.44 in zatone ob 16.53 - Dolžina dneva 10.09 - Luna vzide ob 12.07 in zatone ob 21.32.
Jutri, NEDELJA, 1. novembra 1992
VSI SVETI
PLIMOVANJE DANES: ob 1.08 najvišja 17 cm, ob 5.32 najnižja 4 cm, ob 10.53 najvišja 25 cm, ob 18.36 najnižja -37 cm.
VREME VČERAJ: temperatura zraka 13 stopinj, zračni tlak 1007,3 mb ustaljen, veter 26 km na uro severo-vzhodnik, vlaga 86-odstotna, v jutranjih urah je padlo 16 mm dežja, nebo oblačno, morje razgibano, temperatura morja 17,1 stopinje. ROJSTVA, SMRTI IN OKLICI
RODILI SO SE: Beatrice Accordini, Giovanna Rodella, Ivan Bernetič, Deborah Ridolfo.
UMRLI SO: 46-letni Lionello Onor, 63-letni Ferruccio Mosetti, 59-letni Vittorio Bordato, 83-letna Eufemia Bosich, 54-let-na Caterina Tolazzi, 67-letni Luigi De Nadai, 69-letni Alfredo Bonazza, 61-letna Angela Angelillo, 55-letni Carlo Meneg-hetti, 83-letni Guido Speri, 69-letni Elvi-no Delise, 72-letna Norma Ruzzier.
OKLICI: uradnik Massimo Prester in uradnica Andra Gulič, študent Jonathan Jamess Coan in v pričakovanju zaposlitve Giustina Presicci, ladijski inženir Fa-bio Lovrecich in v pričakovanju zaposlitve Fabia Lorenzini, geolog-raziskovalec Sandro Demuro in biologinja Alessandra Bertuzzi.
SLUŽBA LEKARN Od ponedeljka, 26. oktobra, do nedelje, 1. novembra 1992
Normalen urnik lekarn:
od 8.30 do 13.00 In od 16.00 do 19.30 Lekarne odprte od 13.00 do 16.00
Ul. Giulia 1 (tel. 635368), Ul. Zorutti 19 (tel. 766643).
ZAVLJE (tel. 232253).
ZGONIK (tel. 229373) - samo po telefonu za najnujnejše primere.
Lekarne odprte od 19.30 do 20.30
Ul. Giulia 1, Ul. Zorutti 19, Korzo Italia 14, Žavlje.
ZGONIK (tel. 229373) - samo po telefonu za najnujnejše primere.
NOČNA SLUŽBA Lekarna odprta od 20.30 do 8.30.
Ul. Korzo Italia 14 (tel. 631661).
ZA DOSTAVLJANJE ZDRAVIL
NA DOM TEL. 350505 - TELEVITA
URAD ZA INFORMACIJE KZE
Urad za informacije KZE deluje od ponedeljka do petka od 8. do 13. ure - tel. 573012.
Glasbena matica
obvešča svoje stare in nove abonente, da lahko potrdijo ali vpišejo nove abonmaje vsak dan, razen sobote, od 10. do 12. ure v tajništvu Glasbene matice, tel. 418605. Gledališče Verdi Simfonična sezona '92 Predprodaja vstopnic za vse koncerte pri blagajni gledališča Verdi na Trgu Unita (zaprta ob ponedeljkih).
Avditorij Muzeja Revoltella "Nedelje mlade glasbe"
Jutri ob 11. uri bo v Avditoriju muzeja Revoltella v Ul. Diaz na sporedu koncert posvečen 300-letnici Tartinijevega in 200-letnici Rossinijevega rojstva. Nastopil bo pianist MASSIMO GON. Izvajal bo Rossinija, Schuberta-Liszta ter Paganinija-Liszta.
Koncerti bodo trajali do 13. decembra. Prodaja vstopnic pri blagajni gledališča Verdi na Trgu Unita in v Muzeju Revoltella eno uro pred pričetkom koncerta.
Nocoj ob 20.30 bo v Avditoriju Muzeja Revoltella v okviru prireditev v čast Beatlesov na sporedu koncert pevke Shawne FARREL in pianista Raimonda GAMPISIJA, ki sta žela velik uspeh na Festivalu operete '91.
Gledališče Mlela Tržaški jazzovski krožek
V	sredo, 25. novembra ob 20.45, bo
na sporedu koncert, na katerem bo nastopil pianist RALPH SUTTON.
V	četrtek, 17. decembra ob 21. uri pa bo na sporedu koncert dna KENNY DREW in NIELS O.PEDERSEN.
Milje - Gledališče Verdi Jutri bo na sporedu koncert STEVE WYNN BAND. Večer je organiziralo združenje Globogas.
BBC CLUB
V	ponedeljek, 2. novembra, ob 21.
url nastop glasbene skupine AREA 2.
Rodil se je
MITJA PAHOR
Z mamo Damjano in očetom Mirkom ter bratoma Ivanom in Igorjem se veselijo
Fantje izpod Grmade in Dekliški zbor Devin
kino
ARISTON - 15.30, 17.45, 20.00, 22.15 Arma letale 3, r. Richard Donner, i. Mel Gibson, Danny Glover. EKCELSIOR - 17.00, 18.45, 20.30, 22.15 Prosciutto, prosciutto, r. Bigas Luna, i. Stefania Sandrelli, □
EXCELSIOR AZZURRA - 17.30, 19.45, 22.00 La peste, i. VVilliam Hurt. NAZIONALE I - 15.00 II libro della gi-ungla; 16.30, 18.20, 20.00, 22.15 Doppia personalitit, r. Brian De Palma, i. J. Lithgow, L. Davidovich.
NAZIONALE II - 15.45, 17.50, 20.00, 22.15 Basic instlnct, r. Paul Verhoeven, i. Michael Douglas, Sharon Stone, □ NAZIONALE III - 15.30, 17.00, 18.40, 20.30, 22.15 Infelici e contenti, i. Renato Pozzetto, Ezio Greggio.
NAZIONALE IV - 15.45, 17.50, 20.00, 22.15 Taxisti dl notte, r. Jim Jar-musch, i. VVinona Ryder, Gena Row-lands.
GRATTACIELO - 16.15, 18.15, 20.15, 22.15 Giochi di potere, i. Harrison Ford.
MIGNON - 15.30, 17.45, 20.00, 22.15 La cltta della gloia, i. Patrick Swayze. EDEN - 15.30, 22.10 Godurla infinita,
pora., DD
CAPITOL - 16.30, 18.20, 20.10, 22.10 II tagliaerbe, r. Stephen King.
LUMIERE - 17.00, 19.30, 22.00 Indocina, i. C. Denevue.
ALCIONE - 16.00, 18.00, 20.00, 22.00 Mor-te di un matematlco napoletano, r. Mario Martora, i. Carlo Cecchi.
RADIO - 15.30, 21.30 Camera con servi-
SKD Tabor Opčine - Prosvetni dom.
Tudi letos se vsak četrtek srečamo dekleta in žene OB PLETENJU ŠE KAJ od 20. ure dalje. Vabljene!
Ludoteka išče raznovrstne, zabavne, poučne, družabne, rabljene in po možnosti še cele IGRE OZ. IGRAČE. Za poklonjena darila so že vnaprej hvaležni vsi sedanji in bodoči prijatelji Ludoteke. Igre in igrače zbiramo do 6. novembra letos na sedežu ZSKD, Ul. sv. Frančiška 20, tel. 635626, vsak dan, razen ob sobotah, od 16. do 18. ure.
Občinsko združenje prostovoljnih gasilcev Breg vabi k pristopu nove člane. Vsem, ki želijo podrobnejših informacij, sta v večernih urah na razpolago Fa-usto Di Donato, tel. 382018, in Sergio Bandi, tel. 231891.
ŠKD Cerovlje-Mavhinje priredi v nedeljo, 8. novembra, JESENSKI POHOD NA GRMADO IN OKOLICO. Odhod bo od 8. do 9.30 izpred Kohišča (100 m od OŠ v Cerovljah). Poskrbljeno bo za toplo pijačo in jedačo. Vljudno vabljeni vsi ljubitelji narave.
Partizani-aktivisti sekcije Opčine-Bani-Ferlugi-Piščanci vabijo jutri, 1. novembra, na počastitev spomina padlih v NOB. Zbirališče ob 9.30 na dvorišču Prosvetnega doma na Opčinah. Najprej bomo počastili padle pri vaškem spomeniku nato na pokopališču. Istočasno bo delegacija položila vence pri spomeniku 71 talcem, pri spomeniku Pinku Tomažiču in tovarišem ter Rozaliji Gulič. Sodeloval bo MoPZ Tabor.
Odbor za ponovno vrnitev in uporabo Narodnega doma pri Sv. Ivanu, SKD S. Škamperle, SKD Union Podlonjer in Lega sindikata upokojencev CGIL Sv. Ivan vabijo na pgčastitev mrtvih jutri, 1. novembra, ob 11. uri pred ploščo padlim pri Sv. Ivanu. Vabimo prebivalstvo, da počasti s cvetjem spomin umrlih.
KD Fran Venturini in VZPI Domjo priredita komemoracijo padlih v NOB ob 40-letnici postavitve spomenika pri Domju danes, 31. oktobra. Zbirališče pred gostilno Vesna-Primavera (ex Čefu-ta), Domjo št. 36. Ob 15. uri bo sprevod krenil do spomenika, kjer bo slovesnost.
Delegacija združenja partizanov ANPI s Proseka-Kontovela bo skupno z delegacijo Občine Sežana počastila padle borce v NOB in umrle v taboriščih s polaganjem vencev pri spomenikih danes, 31. t. m., ob 14. uri na Proseku in 14.30 na Kontovelu.
Odbor za postavitev spomenika padlim v Mačkoljah in sekcija VZPI-ANPI
bosta jutri, 1. novembra, ob 10. uri položila venca na spomenik padlim v Mačkoljah. Sodeloval bo MePZ Primorsko. Vabimo vaščane k udeležbi.
MePZ Igo Gruden Iz Nabrežine se bo spominu padlih in umrlih poklonil jutri, 1. novembra, po naslednjem urniku: ob 14.45 pri občinskem spomeniku padlim ter ob 15.00 na pokopališču v Nabrežini, ob 15.20 na pokopališču ter ob 15.30 pri spomeniku padlim v Šempolaju, ob 15.45 pri spomeniku padlim v Praprotu, ob 16.00 pri spomeniku padlim v Prečniku in ob 16.15 na pokopališču v Sli vnem.
Člani sekcije VZPI Dolina, Mačkolje, Prebeneg obveščajo, da bodo polagali vence na spomenike padlim po naslednjem razporedu: danes, 31. oktobra, ob 10. uri v Zazidu, jutri, 1. novembra, ob 10. uri v Mačkoljah, ob 14. uri v Prebenegu in 14.30 v Dolini.
Fantje Izpod Grmade obveščajo, da bo v ponedeljek, 2. novembra, ob 19. uri v cerkvi v Devinu maša zadušnica v spomin na rajne pevce in prijatelje.
prispevki
V	TK Galeriji je na ogled razstava sodobne hrvaške umetnosti. Razstavljajo Miroslav Šutej, Dubravka Babič, Ljubomir Štabov in Lidija Šeler. Razstavo si lahko ogledate od torka do sobote od 8.30 do 12.30 in od 15.30 do 19.30.
V	galeriji Muzeja Revoltella v Ul. Diaz 27 je na ogled razstava "Od Canove do Burrija - Muzej se predstavlja".
V	zborni dvorani in knjižnici pedagoške fakultete, Ul. Tigor 22 je na ogled do 15. novembra razstava starih zemljevidov Italije in sveta z naslovom "Imago mundi et Italie".
V	palači Costanzi je na ogled fotografska razstava TOPIARIA, ki jo organizira Krožek Jacgues Maritain pod pokroviteljstvom tržaške občine in v sodelovanju z Verde Sgaravatti.
V	galeriji Nadie Bassanese (Trg Giotti 8/l.nadstr.) je odprta razstava slikarja Francesca Tullia ALTANA do 15. novembra vsak dan od 17. do 20. ure.
V	galeriji "Laboratorio P" - Ul. S. Ci-lino 16 — Trst, je odprta razstava grafičnih in fotografskih izdelkov slikark Martine Moroder iz Bočna in Giuliane Stefani iz Vidma.
V	galeriji Arts Room - Ul. della Guar-dia 16, je na ogled do 5. novembra razstava slikarke Grazielle CONTESSI.
V	občinski galeriji v Miljah bodo danes, ob 18. uri odprli razstavo slikarja Gi-ovannija TALLERIJA.
mali oglasi
V spomin na mamo Zdravka Bezina daruje Srečko Sedmak z družino 30.000 lir za vzdrževanje spomenika NOB v Križu.
Ob 7. obletnici smrti dragega moža, očeta in nonota Branka Lupinca daruje žena 50.000 lir za cerkveni pevski zbor z Opčin.
OSMICA je v Dolini pri Mariu Žerjalu.
OSMICO je odprl v Nabrežini Ušaj.
OSMICA je odprta pri Živcu v Koludro-vici.
UVOZNO-IZVOZNO podjetje išče urad-nico/ka z znanjem nemščine in angleščine, z izkušnjami v zunanjetrgovinskem poslovanju. Poslati curriculum vitae z zaželenim dohodkom na poštni predaleč. P. 262 - Trieste Centra.
ZADRUŽNI center za socialno dejavnost išče sodelavce za spremstvo, oskrbo in nego svojega članstva. Pisne ponudbe poslati na sedež zadruge v Trstu, Ul. Cicerone 8/B.
KRČNE ŽILE? Obrnite se na nas - tel. 0038/66 73954.
30-LETNA gospa, vešča vseh gospodinjskih del, išče tudi začasno zaposlitev pri družinah kot gospodinjska pomočnica ali varuhinja. Klicati ob večernih urah na št. 003867 65685.
HIŠNO pomočnico iščem, delo enkrat tedensko, na Goriškem. Resnost in lasten prevoz. Pismene ponudbe na upravo Primorskega dnevnika v Gorici pod šifro »Hišna«.
FIAT 131, letnik 1982, v zelo dobrem stanju, vedno v garaži, s priključkom za prikolico, prodam za 1.800.000 lir. Tel. (040) 416770 ali (040) 43843.
PRODAM domač krompir. Tel. na št. 229554 ali 231975.
PRODAM nintendo s 7 igrami za 250.000 lir. Tel. zvečer na št. 211037.
PRODAM majhno gostilno v Trstu. Tel. na št. 228390.
V CENTRU mesta prodajamo skladišče za les, premog in kurilno olje ter motorno žago, sekalnico in poltovornjak. Tel. na št. 574395.
KUPIM samostojno hišo z vrtom na Opčinah, pri Sv. Ivanu ali Kjadinu. Tel. na št. 722872.
KMETIJSKA zadruga v Trstu ponuja v novi topli gredi danske in holandske kvalitetne lončnice ter hišno zelenje po ugodnih cenah. Razpolagamo v vseh naših trgovinah s prekrasnimi krizantemami. Obiščite nas, ne bo vam žal.
ODDAJAM vpeljan kozmetični salon v Nabrežini. Tel. na št. 220334 ali 212164.
ŠTIRIDESETLETNICA z višjo izobrazbo, zaradi službene premestitve brez ustreznih poznanstev, želi spoznati primernega partnerja za trajno vezo. Otroci niso ovira. Ponudbe pošljite na: Fermo posta centrale Trieste, c. i-91497949.
IZGUBILI smo verige za kombi v nedeljo, 25. oktobra, na cesti med Opčinami in Repnom. Poštenega najditelja prosimo, da se oglasi na tel. št. 299573.
menjalnica
OPERATIVNI TEČAJI PRI TKB
30. 10. 1992
TTTini/MllTC Z MAVTTO	BANKOVCI
_____TUJE VALUTE / NAKUP____ TRST
Ameriški dolar ............ 1300.—
Nemška marka.................. 860.—
Francoski frank ........... 248.—
Holandski gulden .......... 755.—
Belgijski frank................ 40.—
Funt šterling ............. 2030.—
Irski šterling............... 2220.—
Danska krona.................. 220.—
Grška drahma.................... 6.—
Kanadski dolar............... 1000.—
Japonski jen.................. 10,50
TTTTC X7A1 T I-TC / KI A TZT TT1	BANKOVCI
TUJE VALUTE / NAKUP	TRST
Švicarski frank ........... 952.—-
Avstrijski šiling ......... 119.—
Norveška krona ............ 207.—■
Švedska krona.............. 225.—
Portugalski eskudo......... 9.—
Španska peseta................ 11,50
Avstralski dolar ........... 880.—-
HUF............................ 12.—
ECU........................
Slovenski tolar .............. 14,25
Hrvaški dinar ............. 2.—
Darujte v sklad Mitje Čuka	ZDRAVSTVENA DEŽURNA SLUŽBA	'	" preNdprazn^nZab odd140doO20. uram' prti	Prepovedano mladini pod 14. letom □ - nična od 8. do 20. ure.	18. letom □□	
		
UL!	SEAT TOLED01,6 GLX	(	a	:b	n	N]	B j	dl	ITO	IE	ST
s katalizatorjem, termična stekla, centralna ključavnica, široke gume, servo volan	18 65Q DM
SEAT IBIZA 1,2 CAT 10.700 DM
SEAT MARBELLA 903 CAT 5 prestav	8.450 DM
VSI MODELI SO NA RAZPOLAGO TAKOJ!
zastopnik
TRST - UL. FLAVIA 200 Tel. 827032 - Fax 826660
Ob predstavi mladih gledališčnikov v Križu
V okviru Amateatra si lahko te dni ogledamo v kriškem domu A. Sirka predstavo Draga profesorica v izvedbi tržaške mladinske gledališke skupine Teatro degli Asinelli. Gledališka skupina Teatro degli Asinelli je nastala jeseni leta 1989 v okviru društva z istim imenom, ki si je zadalo cilj, da združi mlade, ki ljubijo gledališče. S predsednikom društva Andreom Orlom smo imeli kratek pogovor.
Kako bi opredelil delovanje društva Teatro degli Asinelli?
Društvo je nastalo iz potrebe nas mladih po gledališkem izražanju, saj pred letom 89 ni bilo v Trstu ne prostora, ne organizacije, ki bi bila namenjena mladinskemu gledališkemu delovanju. Društvo smo odprli tržaški mladinski stvarnosti kot pobudniki tekmovanja Palio teatrale scuola. Prvo tekmovanje je potekalo marca 1990 in pritegnilo pet tržaških višjih šol. Letošnje tekmovanje pa je zajelo že 12 šol, to se pravi 150 udeležencev in 1400 gledalcev. Na tekmovanju je sodeloval tudi slovenski znanstveni licej France Prešeren in nagrajena je bila slovenska dijakinja Nikla Panicon. Zelo radi sprejmemo na naše tekmovanje slovenske šole in pripravljeni smo imeti v žiriji slovenskega kritika, ki bi nam pomagal pri ocenjevanju predstav s slovenskim tekstom. Naj še poudarim, da smo bili trikrat tudi gostje gledališča Cristallo.
Kako delate, kakšne tekste izbirate, kako se izobražujete?
Gledališko skupino sestavljajo samo mladi, zato izbiramo tek-
ste, ki so primerni za mlade. Tekste izbiramo skupinsko, nakar mi igralci prepuščamo besedo režiserju in scenografu. Všeč so nam taki teksti, ki govorijo o mladinski problematiki, ki imajo močno motivno sporočilo. Takšen je tudi tekst Ljudomile Ra-zumovskaja Draga profesorica, ki govori o srečanju in o spopadu dveh generacij, torej o spopadu med dvema različnima prepričanjema in načinoma razumevanja medčloveških odnosov in stvarnosti.	MIRTA ČOK
V Zagrebu snemajo film o vojni med Srbi in Hrvati
»Čas ljubezni« je naslov filma, ki ga bomo v bližnji prihodnosti lahko gledali v kinodvoranah in na televizijskih ekranih. Naslov bi izzvenel ljubko in prijazno, če bi se filmska zgodba ne dogajala v času velikega sovraštva, ki je zajelo jugoslovanske narode. Vse se namreč dogaja med srbsko hrvaško vojno vihro. Tudi snemanje, ki se je začelo te dni in bo trajalo sedem tednov, se odvija v nekaterih krajih Hrvaške, ki nosijo težke sledove vojnih grozot in v katerih se divje vode še niso umirile.
Pri proizvodnji filma so udeleženi producent Leo Pescarolo in družba Ellepi film, zagrebška proizvodna hiša Jadran film in tretja mreža Italijanske radiotelevizije. Režijo pa vodi Oja Kodar, nekdanja žena Orsona Wellesa.
Niz koncertnih večerov komorne in solistične glasbe v Goriških brdih
Kulturni dom v Novi Gorici si je v letošnji koncertni sezoni zastavil še eno nalogo, ki bo obogatila kulturno dejavnost na Primorskem: v njegovi organizaciji je ob sodelovanju novogoriškega HITA začel niz koncertnih večerov komorne in solistične glasbe v galeriji Zorana Mušica na gradu v Dobrovem v Goriških brdih. Predvidenih je osem koncertov, ki programsko takorekoč dopolnjujejo zasnovo glasbenega abonmaja Kulturnega doma v Novi Gorici; nudi, poleg nekaterih eminentnih solistov, simfonična in komorna orkestralna pa tudi vokalno (zborovska) dela. Izbrani so poleg znanih domačih ansamblov, solistov in zborov tudi izvajalci in ansambli iz inozemstva: za Kulturni dom Simfoniki RTV Slovenija (o njihovem koncertu smo že poročali), simfonični orkester Slovenske filharmonije iz Ljubljane (dirigent Marko Letonja, solistka Jasna Corrado-Merlak, harfa), Godalni ansambel Tartini iz Ljubljane (dirigent Stojan Kuret, solistka Violeta Smailo-vič iz Sarajeva, violina), Buda-pest Wind Ensamble, Slovaški komorni orkester (dirigent Boh-dan Marchal, solist Juraj Bar-tos, trobenta), Praški komorni orkester (solist Jan Simon, klavir), Ljubljanski madrigalisti (dirigent Matjaž Šček), pevski zbor Jacobus Gallus iz Trsta (dirigent Stojan Kuret), pianista Beno Šavar in Jasminka Stan-čul.
Na gradu v Dobrovem bodo nastopili: pianist Pierpaolo Levi iz Trsta, violončelistka Xin-Hua-Ma iz Kitajske ob sodelovanju pianista Bena Saver-ja, harfistka Mojca Zlobko in flavtist Cveto Kobal, sopranistka Natalija Vorobjova ob sodelovanju pianista Janka Šetinca, Slovenski kvintet trobil iz Ljubljane, Trio Ekos (sestavljajo ga glasbeniki iz Taivmna, Avstralije in Italije) in Trio Lorenz iz Ljubljane, ki bo obenem proslavil svojo 35-letnico obstoja in delovanja. V tem nizu je prva navedena Vokalna skupina AVE iz Ljubljane, ki je pod vodstvom Andraža Haptmana nastopila v nabito polni dvorani 23. oktobra s tem sporedom: H. Willisegger - Salve mundi domina, J. Gallus - Gallus amat Venerem, Nympha, refer, Si vox est canta, K.M. Čiurlionis - San-ctus, O. Lindberg - Pingst, P. Casals - O vos omnes, H. Ba-dings - Trois chansons breton-nes, G. Rossini - Toast pour le nouvel an, La passegiata.
V drugem delu sporeda so bila dela slovenskih sodobnih avtorjev in slovenske ljudske v priredbah: U. Krek - Psalm XLII, V. Ukmar - Skica na koncertu, Opolnoči, P. Merku - Z gozdom prihajam, O. Dev - Stoji gartelc zgrajen, S. Vremšak - Marko skače, V. Mirk - Dekle, to mi povej, J. Jež - Komar z muho,- zaključil je R.M. Schafer - Felix's girls.
O tej vokalni skupini smo že večkrat pisali, ko je letos bila
med najboljšimi na tekmovanju v Mariboru, prejela prvo nagrado v skupini komornih ansamblov na mednarodnem tekmovanju v Gorici, z nastopov v Kanalu, s Piranskih glasbenih večerov in drugod, ko smo lahko spremljali njeno delo, stopnjevanje k pevski uglajenosti, k vse večji homogenosti glasov in zlitju celote, k prehajanju od domačih v tokove svetovne zborovske ustvarjalnosti sodobnikov in le poseganju v pretekla obdobja. S tehnično pevsko dovršenostjo je vzpenjala tudi izvajalska kakovost, estetsko pevska raven. Obenem je rasla dojemljivost in smiselnost oblikovanja umetniških vrednot. Skupina Ave se lahko ponaša z velikim znanjem, z vsestransko vokalno izdelanostjo, z upadlji-vo pevsko kulturo, ki se odraža tako v izbiri programov kakor v prodornosti njihovih odzivov. Nič drugače ni bilo tudi na tem koncertu, čeprav smo začutili lahno glasovno utrujenost v skupini sopranov, ki je bila malce premočna napram ostalemu zboru. Izvedba sporeda je bila nazorna, doživljajsko močna - razen Rossinijeve glasbe, ki nas že na Piranskih glasbenih večerih ni povsem prepričala. Dirigent ji je hotel sicer vzbuditi več ritmične živahnosti s hitrejšim tempom, s tem pa je oslabil intenziteto vokalov, pa tudi reliefnost fraziranja.
IVAN SILIČ

današnji televizijski in radijski sporedi

: *
...



rx »ah_____________________
6.50	Film: Un giorno alle corse (kom., ZDA 1937)
8.35	Glasba: Moj Mozart
9.00	Dok.: Dylan Dog
9.45	Nan.: Facciaffittasi
10.45	Film: Cime tempestose (dram., ZDA 1971, r. Robert Fuest)
12.25	Vreme in dnevnik
12.35	Nan.: La signora in gial-
lo (i. A. Lansbury)
13.25	Izžrebanje lota
13.30	Dnevnik in Tri minute
14.00	Aktualno: Prizma
14.30	TG 1 Auto - Rubrika za avtomobiliste
14.45	Športna sobota: kolesarstvo, 15.30 odbojka
16.20	7 dni v Parlamentu
16.50	Variete: Disney club
18.00	Kratke vesti
18.10	Izžrebanje lota
18.15	Dok.: Atlante
19.25	Nedeljski evangelij
19.40	Almanah
19.50	Vreme, dnevnik in šport
20.40	Variete: Scommettiamo che...? (vodita F. Frizzi, M. Carlucci)
23.00	Nočni dnevnik
23.15	Posebnosti TG Uno
24.00	Dnevnik in vreme
0.30 Film: La coda del diavo-lo (dram., It. 1987)
^ RAI 2
6.50	Variete: Videocomic
7.00	Aktualno: Mattina 2, vmes (8.00, 9.00, 10.00) kratke vesti
10.05	Evropski dnevi
10.35	Film: II settimo velo (dram., VB 1945)
12.05	Nanizanka: Una fami-glia come tante
13.00	Dnevnik - ob trinajstih
13.20	Dribbling in vreme
13.55	100 ključev za Evropo
14.00	Segreti per voi, nato nad. Ouando si ama,
14.35	Santa Barbara
15.25	Nan.: Saranno famosi
16.10	Izžrebanje lota
16.15	TGS Parguet, vmes IP v odbojki in košarki
18.45	Nanizanka: Hunter
19.35	Vreme in dnevnik
20.15	Športne vesti
20.30	Film: Passione mortale (krim., ZDA 1989, r. A. Lane, i. Zach Galligan, Krista Errickson)
22.10	Nan.: L'ispettore Sarti
23.10	O programih RAI 2
23.30	Dnevnik in vreme
23.50	Glasbena oddaja: Antologija neapeljskih pesmi
0.25 Nočni šport: biljard
1.15	Film: Per favore non mordermi sul collo
^ RAI 3	|
7.00	Sat News, Televideo
10.50	Koncert RAI 3
11.30	Aktualno: Spoznavati Alpe Jadran
12.00	Film: Dinosauri a cola-zione (kom., ZDA 1987, i. Walter Matthau)
13.15	Dok.: Pred 20 leti
14.00	Deželne vesti
14.10	Popoldanski dnevnik
14.25	TGS Okolje Italia
14.55	Samo za šport, vmes IP v rugbyju, 16.00 IP v biljardu, 17.00 boks Cama-nella-Smith
18.00	Športni tednik: Scusate l anticipo (vodita Giam-marioli, Mandelli)
18.50	Vremenska napoved
19.00	Dnevnik
19.30	Deželne vesti
19.45	Aktualno: Videobox
20.30	Film: Una donna in trappola (dram., ZDA 1992, r. Donna Deitch, i. Stephanie Zimbalist)
22.30	Dnevnik ob 22.30
22.45	Aktualno: Harem
23.45	Resnične zgodbe: Bruno - Daniel in tigri
0.40 Dnevnik, pregled tiska in vremenska napoved
1.05	Filmske novosti
1.15	Variete: Fuori orario
[fr TV Slovenija 1	|
7.40	Izbor: Radovedni Taček,
7.55	Lonček kuhaj, 8.10 nan. Oscar Junior, 8.15 nad. Modro poletje, 9.10 Klub klobuk, 11.05 Zgodbe iz školjke
12.00	Poročila
12.05	Zlati srček (pon.)
13.20	Napovednik
13.25	Večerni gost
14.15	Tednik (pon.)
15.05	Film: Sedmi križ (ZDA 1944, i. S. Tracy)
16.55	Poslovne informacije
17.00	Dnevnik
17.10	Dok.: Da ne bi bolelo
17.40	Rubrika: Dober tek! (kuharski nasveti Bocuseja)
18.00	O reformaciji na Slovenskem
19.00	Risanka in Napovednik
19.15	Žrebanje 3x3
19.30	Dnevnik, vreme, šport
20.00	Utrip
20.30	Komu gori pod nogami?
21.35	Nad.: Zasebna vojna Lu-
cinde Smith (Avstral.)
22.20	Dnevnik vreme, šport
22.45	Napovednik
22.50	Sova, vmes nan. Popolna tujca, nad. Večerna zarja in film Nočni obiskovalci (VB 1972-92, r. M. Winner, i. M. Bran-do)
|	TV Koper
14.10	Film: Slonokoščena mrzlica (pust., ZDA 1955)
15.35	Čarobna svetilka, vmes ris. film Skrivnost Sele-nitov (r. J. Image)
16.55	Koncert simfoničnega orkestra RTV Slovenija
17.45	Glasbeni utrinek
18.00	Aktualnosti: Globus
19.00	Vsedanes - TV dnevnik
19.30	Nabožna oddaja
19.40	Nan.: Zdravniki s krili
20.30	Film: Lenuha v Šaint Tropezu (kom., Fr. 1985)
22.00	Vsedanes - TV dnevnik
22.10	Kultura: Stanje stvari
23.10	Film: Slonokoščena mrzlica (i. S. Stephen)
0.30 Horoskop
TV Slovenila 2
14.30	Tok Tok (pon.)
16.25	Sova, vmes nan. Bagdad Cafe in nad. Večerna zarja
17.45	Poglej in zadeni
18.30	Prekmurske narodne
19.00	Človekova prizadevanja
19.30	TV dnevnik ORF
20.00	Chopin s PogoreliČem
20.25	Film: Nesrečniki (dram., ZDA, r. Glenn Jordan)
22.45	Akcent
CANALB 5
6.30	Aktualno: Na prvi strani
6.30	Nanizanka: VVebster
9-00 Aktualno: Ciak News,
9.10	Sabato 5, 10.30 Non-solomoda, 11.00 Antepri-ma
11.30	Variete: Ore 12
13.00	Dnevnik TG 5
13.25	Kviz: Lingo (vodi Tiberio Timperi)
14.00	Aktualno: Arca di Noe
14.30	Aktualno: Forum (vodita Rita Dalla Chiesa, Santi Licheri)
16.00	Aktualno: Arniči
16.00	Otroški variete: vmes ri-
sanke in kviz
18.00	Kviza: OK il p giusto, 19.00 L: della fortuna
40.00	Dnevnik TG 5 ~6'25 Striscia la notizia 40.40 Variete: Paperiss:
dita Ezio Greggf _	sa Laurito)
42.30 Nan.: Časa dolc< .	Pulizie pasguali
43-00 Proza: Storie del G (i. GiorgioGab 6-15 Nočni dnevnik 0.35 Nan.: II ritorno di ne impossibile 1.30 Nočni spored
6.55 Aktualno: Telesveglia,
vmes od 7.00 dalje vsakih 30 min. TG 4 vesti
10.05	Nadaljevanki: Marcelli-na, 10.30 Ines
11.00	Variete: A časa nostra
11.40	TG 4 vesti
12.50	Nadaljevanka: Sentieri
13.30	TG 4 vesti
14.00	Variete: A časa nostra
14.30	Nad.: Sentieri
15.00	Variete: Buon pomerig-gio (vodi P. Rossetti)
15.05	Nad.: Storia di Amanda
16.00	Rubrika o lepoti
16.25	Nad.: Celeste, 17.00 Feb-bre damore, nato vesti
17.45	Aktualno: Lui lei 1'altro
18.00	Kviz: La cena e servita
19.00	TG 4 vesti
19.30	Nadaljevanki: Gloria,
20.30	Cristal
22.30	Aktualno: Parlamente in
23.15	TG 4 nočne vesti
23.30	Aktualno: 4x7
24.00	Film: Un pošto al sole (dram., ZDA 1951, r. George Stevens, i. Montgo-nery Clift, Elizabeth Taylor)
2.15	Nan.: Sulle strade della California
3.10	Nočni spored
ITALIA 1	[
6.30	Pregled tiska
6.40	Otroški variete
9.15	Nanizanke: Baby Sitter,
9.45	Segni particolari ge-nio, 10.15 Genitori in blue jeans, 10.45 Chips,
11.45	La donna bionica,
12.45	Magnum P.I.
13.45	Otroški variete: Ciao ciao in risanke
16.00	Variete: Unomania
16.05	Glasba: TopVenti
16.35	Variete: E' pericoloso šport
16.50	Nanizanki: Happy Days,
17.25	Agli ordini papa
17.55	Aktualno: Lo dici tu,
18.00	Mitico
18.25	Nan.: MacGyver - Una prava di coraggio
19.30	Odprti studio in šport
19.45	Varieteja: Benny Hill Show, 19.55 Karaoke
20.30	Film: Spaghetti a mezza-notte (kom., It. 1981, r. Sergio Martino, i. lino Banfi, Barbara Bouchet)
22.30	Film: Lamante di Lady Chatterley (dram., ZDA 1981, r. Just Jaeckin, i. SylviaKristel)
0.20 Odprti studio, pregled tiska, Studio šport
ODBOR_______________
13.00	TV film: Lammiraglio (vojni, i. Robert Young)
14.00	Deželne vesti
14.30	Risanke
15.30	Clou (pon.)
16.00	Imago
16.30	Film: A gualcuno piace calvo (kom., It. 1960)
18.00	Dok.: Benvenuti a...
19.00	Deželne vesti
19.30	Risanke: He Man
20.00	Zanimivosti: Telefacts
20.30	Film: Valanga (dram., ZDA 1978, r. Corey Allen, i. Rock Hudson, Mia Far-row)
22.15	Deželne vesti
22.30	Rubrika: Auto & Motori
23.00	Film: Agente Lemmy Caution, Missione Al-phaville (fant., 1965)
TilC
8.30	Nanizanka: Batman
9.00	Risanke
9.30	Dok.: Fumo d'inchiostro
10.00	Risanke: Casper
10.45	Nan.: Chopper One
11.30	Dok.: Prijateljska narava
12.00	Rubrika o motorjih
13.00	Šport show (vodi Marina Sbardella)
17.40	Film: Spionaggio a Was-hington (dram., ZDA
1964, r. Don Medford, i. Robert Vaughn)
19.25	Vremenska napoved
19.30	Vesti: TMC News
20.00	Nanizanka: Maguy
20.30	Film: II colore dei soldi (dram., ZDA 1986, r. Martin Scorsese, i. Paul Newman, Tom Cruise)
22.40	Glasba: Viaggio al cen-tro della mušica
23.10	Film: Rita, Sue e Bob in piu (kom., VB 1986, r. Alan Clarke)
0.50 Film: I diavoli del Grand Prix (kom., ZDA 1963)
2.30	Aktualno: CNN News
TELEFRIULI
16.55	Kratke vesti
17.00	Rubrika: 50 in več
17.30	Rubrika: Mavrica
18.00	Aktualno: Azimut
18.30	Italia Cinguestelle
19.00	Večerne vesti
19.30	Nan.: I giorni di Brian
20.15	Rubrika o gospodarstvu
20.30	Messaggi personali, vmes film Le'due madri (kom., It. 1938)
22.30	Nočne vesti
TELE 4_______________
(Se povezuje s sporedi Italia 1)
Lastne oddaje:
14.00	Kronika m komentar
19.30	Dogodki in odmevi
RADIO TRST A
7.00,	13.00, 19.00 Dnevnik; 8.00, 10.00,
14.00,	17.00 Poročila; 7.20 Dobro jutro po naše, vmes Koledar in Pravljica; 8.00 Deželna kronika; 8.10 Kulturni dogodki; 8.40 Slovenska lahka glasba; 9.15 New Age; 10.00 Pregled tiska; 10.10 Koncert;
11.30	Odprta knjiga: Most na Drini (I. AndriČ, r. M. Sosič, 30. del); 11.45 Kan-tavtorji in šansonjeji; 12.00 Krajevne stvarnosti, nato Orkestri; 12.45 Glasnik Kanalske doline; 13.20 Glasba po željah;
14.00	Deželna kronika; 14.10 Nediški zvo;
15.00	Duh časa in čar odra v spominih J. Babiča; 15.30 Glasba za vse okuse; 16.00 Skozi tančico molka; 16.20 Glasba; 17.00 Kulturna kronika; 17.10 Mi in glasba: Akademija GM; 18.00 Tržaški Štempiharji; 18.30 Jazz; 19.20 Zaključek sporedov.
RADIO SLOVENIJA
5.00,	6.00, 6.30, 7.30, 8.00, 9.00, 10.00,
12.00,	13.00, 14.00, 17.00, 18.00, 19.00, 23.00 Poročila; 6.50 Dobro jutro, otroci; 7.00 Kronika; 8.05 Sobotna raglja (v živo); 9.30 Učimo se... francosko; 10.00 Evangeličansko bogoslužje; 12.05 Na današnji dan; 12.10 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo; 13.20 Obvestila; 14.05 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo; 15.00 Radio danes, radio jutri; 15.30 Dogodki in odmevi; 16.00 Obvestila, čestitke in glasba; 17.05 Tedenski aktualni mozaik; 18.30 Kam na nedeljski izlet; 19.30 Obvestila;
19.45	Lahko noč, otroci; 20.00 Radio na obisku: iz Črnomlja; 22.00 Zrcalo dneva;
22.30	Radijska igra: Hamlet Ekspres; 22.50 Veliki zabavni orkestri; 23.05 Literarni nokturno; 23.15 Nočni program.
RADIO KOPER .
(slovenski program)
8.30,	9.30, 10.30, 13.30, 14.30 Poročila;
12.30,	19.00 Dnevnik; 6.00 Glasba, koledar; 6.30 Jutranjik; 7.00 Kronika; 7.30 Pregled tiska; 7.45 Evergreen; 8.00 Modri val; 8. 45 Informacije; 9.00 Pesem tedna; 9.35 Bla bla radio; 11.30 Turistična poročila; 12.30 Opoldnevnik RK; 14.00 Okno v svet; 15.15 Hit dneva; 15.30 Dogodki in odmevi; 16.00 Glasbeni desert; 16.30 Zamejska reportaža; 17.00 Glasba po željah;
17.30	Primorski dnevnik; 18.00 Dajmo naši (lxmes. Marlboro); 19.00 Prenos RS.
RADIO KOPER
(italijanski program)
6.15, 8.30, 9.30, 10.30, 13.30, 14.30, 16.30,
17.30,	18.30 Poročila; 7.15, 12.30, 15.30,
19.30	Dnevnik; 6.30 Zgodovinski utrinki;
6.45	Kulturni koledarček; 7.50 Astrološki kotiček; 8.20 Block notes; 8.25 Pesem tedna; 8.45 Uganka; 9.00 Glasbene turneje; 9.20 Glasbene želje; 9.45 Lucianova pisma; 10.00 Pregled tiska; 10.40 Svet družine; 11.00 Narečna oddaja; 11.30 Kulturna srečanja; 12.00 Glasba po željah; 13.35 Pesem tedna; 13.45 Edig Galletti; 14.00 Želja po glasbi; 14.40 Redakcija za najstnike; 16.00 Mixage; 17.00 Vroči hiti;
18.45	Autogrill; 20.00 Nočni program.
RADIO OPČINE
11.30,	15.30, 17.30 Poročila; 10.00 Sobotna matineja; 15.00 Glasba po željah; 18.00 Musič fantasy.
Po zadnjih razgovorih nekoliko ugodnejši izgledi
Senator Bratina se v Rimu zavzema za ohranitev goriške proste cone
Razpored spominskih slovesnosti
Počastitev spomina padlih in civilnih žrtev vojne
Tudi teden, ki se zaključuje, je potekal v znamenju prizadevanj za "rešitev" ugodnosti goriške proste cone pred kleščenjem, ki ji ga je namenila vlada v sklopu varčevalnih ukrepov. V Rimu se je predvčerajšnjim mudila delegacija Goriške občine in Trgovinske zbornice, ki je v spremstvu senatorja Darka Bratine imela vrsto srečanj in pogovorov, tako s predstavniki Amatove vlade kakor tudi s člani pristojne "komisije tridesetih".
Župan Erminio Tuzzi je včeraj v krajšem sporočilu za tisk povedal, kako so potekala srečanja v Rimu. Goriška delegacija se je sicer vrnila brez kakih posebnih zagotovil, da bo stvar rešena v pozitivnem smislu. Tega ji namreč v Rimu ni mogel zagotoviti nihče. Pač pa goriški župan ocenjuje obisk kot uspešen z vidika podrobnega seznanjanja tako politikov kakor parlamentarcev o bistvu zadeve ter Q,malenkostnih ugodnostih, ki bi jih navsezadnje pridobila država, ko bi odpravila tukajšnjo prosto cono.
Očitno bo torej po oceni župana treba še dodatnih naporov in morda novih stikov in prepričevanj v Rimu.
Goriška delegacija se je v Rimu srečala tudi z ministroma Gorio in Revigliom, poleg tega pa še s predsednikom in podpredsednikom omenjene komisije tridesetih, z nekaterimi vplivnimi člani te
komisije pa tudi z nekaterimi parlamentarci iz naše dežele.
Senator Darko Bratina nam je včeraj popoldne po telefonu povedal, da je opaziti določen napredek v razumevanju problema in da upa na pozitiven razplet. Vsekakor bo zadeva precej bolj jasna šele v naslednjih dneh in tednih. Komisija tridesetih, ki jo vodi demokristjan Favilla bo sklop vladnih ukrepov začela obravnavati predvidoma v torek ali sredo prihodnjega tedna. Svoje odločitve (o celotnem sklopu) in morebitne protipredloge bo nato vrnila vladi, ki jih bo preučila in ponovno vrnila v komisijo.
Časa za prepričevanje in nastopanje pri odločujočih organizmih je torej še nekaj na razpolago.
Povedati gre še, da je senator Darko Bratina problematiko ohranitve ugodnosti goriške proste vključil tudi v svoj včerajšnji poseg v parlamentu.
S Trgovinske zbornice smo včeraj prejeli obvestilo, da bo predsednik združenja trgovinskih zbornic Unioncamere Longhi posredoval pri senatorju Favilli, predsedniku komisije tridesetih in pri poslancu Pinzi, ki je poročevalec o ukrepih vlade. Poslanec Pin-za je bil do izvolitve v parlament podpredsednik združenja Unioncamere.
Razne pobude za ohranitev proste cone tečejo tudi po strankarskih in drugih zvezah.
Če smo pravilno razumeli senatorja Bratino, vprašanje še ni rešeno, vendar pa se nekaj le premika. Seveda v pozitivni smeri.
Kmečka banka znižala obresti: prime rate znaša od jutri 16%
Velika negotovost na svetovnih finančnih tržiščih se je, kot kaže nekoliko polegla. V italijanskem gospodarstvu so se pokazali tudi prvi spodbudni znaki po več kakor mesec dni trajajočem negativnem trendu. Banca d 'Italia je tudi spričo takega razpleta znižala uradno diskontno mero za eno točko.
Druge banke so seveda takoj reagirale na ukrep emisijskega zavoda in prilagodile svoje obrestne mere. Tudi pri Kmečki banki so se odločili za znižanje aktivne obrestne mere. Od 1. novembra bo prime rate (to je obrestna mera za posojila najboljšim klientom) znašala 16 %.
Pri Kmečki banki so prepričani, da bo ukrep ugodno vplival na tukajšnje gospodarstvo.
Razpored spominskih slovesnosti ob Dnevu mrtvih na Goriškem in bližnjih krajih:
Občina Sovodnje, jutri, 1. novembra, Vrh 10.30, Rupa 10.50, Gabrje 11.10, Peč 11.30, Sovodnje 11.50. Slovesnosti s polaganjem vencev na pobudo občinske uprave in društev. V Sovodnjah se bo spominu padlih poklonila tudi sekcija SSk.
Občina Števerjan, jutri, 1. novembra, ob 11. uri pred spomenikom pred cerkvijo, ob 12.30 na Jazbinah.
Občina Doberdob, jutri, 1. novembra, ob 11.20 v Jami j ah (spomenik), 11.30 (Jami j e — pokopališče), 11.40 pri Bonetih, 12.00 v Dolu, 12.10 na Poljanah, 12.20 v Doberdobu.
V	Gorici, na glavnem pokopališču, na pobudo borčevskih organizacij, jutri, 1. novembra ob 11.uri. Tu bo venec položila tudi delegacija SKGZ, pel pa bo zbor Skala iz Gabrij.
V	Pevmi, jutri, 1. novembra ob 9. uri, s priložnostmnim kulturnim sporedom. Komemoracijo pripravlja VZPI/ANPI v sodelovanju z rajonskim svetom in društvi.
V	Podgori, jutri, 1. novembra ob 11. uri, na pobudo VZPI ANPI, rajonskega sveta in kulturnih društev. Sodelujejo tudi pevski zbori in učenci.
V	Štandrežu, jutri, 1. novembra, na pobudo sekcije VZPI/ANPI, rajonskega sveta in društev. Ob
11.15 polaganje venca v domu S A. Budala, ob 11.30 slovesnost pri spomeniku padlim. Sodeloval bo pevski zbor O. Župančič.
V Gonarsu bosta danes in jutri dve slovesnosti. Danes ob 16. uri komemoracija ob 50—letnici odprtja koncentracijskega taborišča, ki jo pripravljata SSk in ZSKP. Jutri, ob 9. uri slovesno polaganje vencev s strani Konzulata, borčevskih organizacij, delegacije z Vrhnike in Nove Gorice. Slovesnosti se bo udeležila Anka Osterman, ministrica za vprašanje invalidov in borcev pri slovenski vladi. Za kulturni spored bo poskrbel pihalni orkester iz Anhovega.
Predstavniki Republike Slovenije in delegacije občine Nova Gorica pa bodo že danes obiskali spominska obeležja padlim partizanskim borcem v Števrjanu, Štandrežu, Sovodnjah, Doberdobu in Tržiču.
Na novogoriškem območju pa bo osrednja spominska slovesnost pred spomenikom 2.345 padlim v NOB in žrtvam nacifašističnega nasilja, na Trnovem nad Novo Gorico jutri, ob 11. uri. V primeru slabega vremena bo komemoracija v Kulturnem domu na Trnovem.
Komemoracije bodo seveda tudi v številnih drugih krajih, kjer se bodo poklonili spominu umrlih krajanov, padlih vojakov in žrtev vseh vojn.
Prijeli domnevna morilca Gregorata in Pinove
Iz Verbanie je včeraj prišla vest, da so preiskovalci prijeli domnevna morilca 32-letnega Luigija Gregorata iz Tapogliana in njegove tajnice 34-letne Simonette Uso-piazza Pin iz Tržiča, ki so ju v nedeljo našli mrtva v avtomobilu na odročnem kraju blizu jezera Mag-giore. Morilca naj bi bila moški in ženska: on srednje postave, ona ne prav visoka, plavolasa. Oba sta iz kraja Inveruno v pokrajini Milan. Stara naj bi bila blizu 40 let.
Osumljeni par so preiskovalci ustavili predsinoči, nakar so ju sodnik za preliminarno preiskavo dr. Massimo Terzi in sodelavci zasliševali dolge ure. Prav tako naj bi sodni organi zaslišali kot priči dve mlajši osebi, ki naj bi v Milanu upravljali zlatarsko delavnico. Zasliševanja so trajala še včeraj ves dan, ne da bi preiskovalci nudili tisku podrobnejše informacije o izsledkih ter o istovetnosti domnevnih morilcev. Potrdili so le, da so proti osumljenima že odredili varstvene ukrepe.
Po nepotrjenih vesteh naj bi policija in karabinjerji prišli na pra-
vo sled s pomočjo beležnice, ki so jo posredovali Gregoratovi svojci. Domnevna morilca naj bi žrtvi zvabila v past z vabilom na poslovno srečanje v njunem stanovanju v Inverunu. Tam naj bi najprej onesposobila Gregorata in Pinovo, nato pa ju ubila s srhljivo serijo udarcev, ki je žrtvama povsem razbila lobanji. Morilca sta umor zagrešila zato, da bi se polastila torbe z vzorčno zbirko dragocenosti domnevne vrednosti okrog 300 milijonov lir.
Po umoru sta odstranila trupli in sta med prenosom s plastičnimi vrečkami skušala preprečiti, da bi pustila za sabo krvavo sled. Zdi se vsekakor, da so preiskovalci v stanovanju kljub poskusom čiščenja našli dovolj zanesljivih sledov, ki bi utegnili biti neizpodbiten dokaz, da so prostori bili prizorišče srhljivega dvojnega umora. Preiskovalci in sodni organi so včeraj z zadovoljstvom ocenjevali hiter in kot kaže uspešen razplet preiskave, za danes pa napovedujejo dodatne podrobnosti.
^OTO>jEXPQHACiNq
MOTORISTIČNA RAZSTAVA TREH BENEČIJ
GORICA - Sejemsko razstavišče 24. oktober -1. november 1992
Srečanje s kulturnim delavcem in politikom C. Zlobcem
Slovenija ni več mednarodni primer Usoda in ugled odvisna od nas samih
Ciril Zlobec, primorski rojak, ugledni kulturni in politični delavec, je bil v četrtek prvi gost kulturnih večerov, ki jih tudi v novi sezoni prireja Kulturni dom. Izhodišče za srečanje je bila njegova naj novejša knjiga Lepo je biti Slovenec, ni pa lahko... Izhodišče, kajti pogovor v slavnostni dvorani na goriškem gradu je že takoj na začetku presegel prvotni okvir.
Knjiga naj bi bila protiresnica Janševim Premikom. S takim pristopom sem sedel za pisalni stroj, vendar sem kmalu zatem že vedel, da kaj takega ne bo in ne more biti, je povedal Ciril Zlobec. Nastalo je nekakšno razmišljanje o psihičnem stanju Slovencev v težkih in odločilnih trenutkih. Seveda skozi oči globoko prepričanega in doslednega humanista, ki meni, da ni dobre politike brez kulture in ki izključuje politiko v kulturi. "Knjiga o slovenstvu v zadnjih dveh, treh letih", kakor pravi sam.
Ciril Zlobec je pojasnil odnos z Janezom Janšo v najtežjih trenutkih, kakor tudi potem ko so se pojavile in se umetno napihujejo po-
lemike v zvezi z domnevno izdajo državne tajnosti, ki naj bi jo zaupal italijanskemu diplomatskemu predstavniku tik pred osamosvojitvijo.
Janez Janša je razmišljal in deloval kot vojak, tudi zelo sposoben vojak in to izhaja iz njegove knjige, je povedal Zlobec. Razlike so v metodologiji, cilji, popolna
osamosvojitev Slovenije, so nama bili isti, kakor so bili celotnemu slovenskemu vodstvu.
In kaj je v ozadju obtožbe za izdajo državne tajnosti, skoraj leto dni po osamosvojitvi, o čemer naj bi se v prihodnjih dneh ukvarjal slovenski parlament. Ozadje so te dni razkrili predstavniki opozicijskih strank in je del predvolilnega boja. Ni Zlobec glavna tarča, ki niti ne kandidira več, ampak Milan Kučan, ki naj bi mu afera pač vzela ugled, ki naj bi izgubil zaupanje med volilci in s tem prednost, ki jo danes še zmeraj ima. Slovensko—ameriški scenarij pač.
Svoj pogovor z goriškimi Slovenci je Zlobec zaključil, potem ko je obrazložil svoj pogled na ozadje in bistvo "afere” z ugotovitvijo, da je izjemni čas Slovencev in Slovenije mimo, da je slovensko vprašanje šlo z dnevnega reda mednarodne skupnosti in da je treba sestopiti na trdna tla. Slovenija, ki ni nikakršna niti diplomatska velesila, bo toliko upoštevana, kolikor si bo znala priboriti z delom, pametjo, razumnostjo. Tu pa prizadevanj ni nikoli konec. Tudi zato je lepo, a obenem težko biti Slovenec...
kino
Gorica
VITTORIA 15.00-17.20-19.40-22.00 »Taxis-ti di notte«. R. Jim Jarmush, igrajo: Roberto Benigni, G. Rowlands, B. Dalle-
CORSO 17.30-22.00 »Anni 90«.
VERDI 15.30 »Biancaneve e i sette nani«-17.30-22.00 »Arma letale 3«.
Tržič
COMUNALE 16.30-22.00 »Legge 627«.
EXCELSIOR Zaprto.
Nova Gorica
SOČA (Kulturni dom) 18.00-20.00 »Gladiator«. 22.00 »Vroče ustnice«.
SVOBODA Šempeter Ni predstave.
DEŽURNA LEKARNA V GORICI
Bassi Rita - Don Boscova ulica 175 tel. 32515.
DEŽURNA LEKARNA V TRŽIČU
San Nicolo - ul. Prvega maja 94 - tel-790338.
__________pogrebi______________
Danes, 10.00 Margherita Mazzucco (z Vidma na glavno pokopališče, 11.00 vi nicio Bratina iz Trsta na glavno pokopališče, 11.00 Giancarlo Caprara iz splošne bolnišnice v cerkev na Rojcah in o glavno pokopališče.
Vozni red avtobusa za pokopališče
Mestno avtobusno podjetje v Gorici sporoča, da bodo avtobusi za pokopališče jutri in v ponedeljek vozili po sledečem razporedu:
Jutri: prva vožnja ob 9. uri izpred glavne pošte, do 10. ure bodo avtobusi vozili vsakih 30 minut, med 10. in 12.20 pa vsakih 20 minut. V popoldanskem času bo prva vožnja ob 13.30 izpred pošte, zatem pa vsakih 15 minut, do 17.30.
V ponedeljek bodo avtobusi vozili po razporedu za delavnik. Po potrebi bodo opravili več voženj.
ZVEZA SLOVENSKE KATOLIŠKE PROSVETE iz Gorice in SLOVENSKA SKUPNOST v deželi Furloniji-Julijski krajini
sporočata, da bo v danes, 31. oktobra, ob dnevih spomina na rajne in ob 50-letnici postavitve fašističnega taborišča
KOMEMORACIJA V GONARSU
z začetkom ob 16. uri. Pel bo zbor Rupa-Peč pod vodstvom Zdravka Klanjščka, govoril deželni tajnik SSk Ivo Jevnikar, molitve pa bo vodil dr. Kazimir Humar.
VABLJENI!
Vtisi ob dnevniških zapisih Jožeta Udoviča
Kultura je strpnost in razumevanje
Predstavitev knjige o fašizmu R. Vivarellija
Od prvih škvader do pohoda na Rim
Adriano Bon Interakcija med snovjo in barvo
JOŽE PIRJEVEC
Jože Udovič, Zapisi v tišino, Iz dnevnikov, Cankarjeva založba, 1992.
Dolgo že nisem bral tako osvežujoče knjige, kot je droben izbor dnevniških beležk Jožeta Udoviča. Zanje sem izvedel po srečnem naključju, saj se o njih dosti ni govorilo. Pravim srečnem, saj je bilo to branje naj lepši intelektualni dogodek mojega poletja.
Jože Udovič je malo znan. Ko sem v knjigarni Mladinske knjige v Ljubljani spraševal po njegovih dnevnikih, se je izkazalo, da prodajalka o njem še nikoli ni slišala. Ko smo ga iskali v katalogu slovenskih avtorjev, ga tudi v njem nismo našli. Prav v Udovičevem stilu, ki je kot malo kdo vzel zares napotek starega filozofa: »Živi v zatišju« in je sam o sebi pravil: »Moja natura je za Pleterje«. Živel je v času, ki bi ne mogel biti bolj bučen, med leti 1912 - 1986, in se vanj tudi vključil, ko je bilo treba: med vojno je sodeloval v odporništvu in bil s prof. Zvvittrom tudi sodelavec partizanskega raziskovalnega instituta na Rogu. Ko se je pa življenje vrnilo v kolikor toliko urejeno strugzž sevjeitudr seče izbknil v svoj kot, živel med Ljubljano, rodno Dolenjsko in Piranom od prevajanja, čebelarjenja in pesnjenja, čim bolj skromno in neopazno mogoče. Bil je verjetno edini od slovenskih umetnikov, ki je odklonil Prešernovo nagrado, z velikim notranjim odporom je dovolil le, da so ga izvolili v Akademijo. Značilno za Udovičev spoštljiv odnos do drugih, samega sebe in poezije je dejstvo, da je izdal svojo prvo zbirko Ogledalo sanj, ko mu je bilo že 49 let in da je v svojem življenju vsega objavil le tri drobne zvezke pesmi.
Dnevnik »Zapisi v tišino« je mogoče razčleniti v več tematskih krogov: prvi, najširši in najzapeljivejši je posvečen naravi in njeni neskončni, večni spremenljivosti. Drugi se oblikuje kot refleksija o smrti, o Bogu in trpljenju ter se tesno povezuje s tretjim, ki govori ° ljudeh, prijateljih, znancih. Zadnji, najožji, a izredno osvetljujoč, govori o dnevnem političnem dogajanju in njegovih protagonistih.
Naravo občuti Udovič kot veliko, razkošno in stalno predstavo: njeni lepoti se ne more odtegniti, saj mu je stalen navdih za poetično ustvarjanje, ki se mu drobi samo od sebe, kot da je ena od osnovnih funckij njegovega organskega in mentalnega ustroja. Preberimo za pokušnjo tale odstavek od 16.3.1981: »Po Martina na Lošinj. Grem po Istri tja dol, raje kot po nerodni reški cesti. Vožnja skozi vmesno področje med zimo in pomladjo. Pobočja že vsa tala, Pred menoj je bila na nebu neprestana menjava svetlobne scenarije, poševni, motni prameni skozi odprtine megle in oblakov, inč in njeno nasprotje, nebo in so-Pnre, ki jih že pošilja vmesni čas. Lia talih pobočjih neslišno zvonj-Lljanje skritih rož, po gozdu pod smrekami pa še precej debele Plasti beline. Goli griči okoli Planine že pozimi zimski ali zgodnji P°mladni, v bolj senčni legi pa še L1 e razprostrta majhna ploskev snega kakor belo platno. Javornik •e sivo teman. Oko je samo začelo antazirati in strmelo v iluzioni-2em nebeške baročne kupole z nr°dro višino. Gledati je treba! V nnljavi hribi s tako modrino, ki mi 2fneraj stisne srce z nekakšnim nejasnim vabečim klicem.«
Udovič je bil religiozen človek, endar v stalnem notranjem kon-rktu z Bogom, ker svet ni takšen °f bi moral biti, ker je »grožnja P°vsod, na vsakem še tako skri-ern in mirnem kraju«. Znova in ^nova ga vznemirja misterij trplje-la' predvsem fizičnega, ki ga Paža pogosto, posebej pri pohab-
ljencih. Tako na primer beleži 18.8.1981: »Pripeljal je tuj avto, v njem paraliziran otrok, žalostne oči. Pripeljali so ga na morje po zdravje. Naprej od njega mlada ženska v beli obleki, stopajoča ob berglah. Obraz trpko nasmejan. O ljubi bog, kje si...« Še bolj pa ga muči misterij smrti, njeni nenadni prihodi, njena totalna drugačnost in nerazumljivost. Ob smrti slikarja Kregarja se mu utrne poezija, ki pravi: »Gospod, prehitro si poslal svojega neusmiljenega angela, prenaglil si se! Zmotil si se, nezmotljivi, zmotil si se, premodri, prestrog je Tvoj angel, prenagel, njegov zamah!. Ž enim samim gibom je razbil stotero odsevov. Tvojega neba. Amen.«
Ker je Udovičev odnos do Boga tako konfliktualen, vedno na robu protesta in upora, čeprav mu je vir velikega smisla za toleranco nasproti bližnjemu, pesnik nima posluha za vulgarni katolicizem določene slovenske tradicije, njegovo omejenost in miselno površnost, če ne zadrtost. »Naši faj-moštri«, piše, »so bili zmeraj ozki in kratkovidni. Klerikalizem jim pomeni zvestobo preteklosti... Nekultura, ki ima v rokah delček slovenske kulture. Žalost. Vse izkušnje in preizkušnje, vsi grdi vzroki in strašne posledice, vse zmote in njihovi sadovi, nekaterih naših črnih sukenj niso nič izučile. Zakaj? Zato, ker se ne morejo ločiti od svoje preproščine - in ker zato ne morejo do prave, resnične kulture, ki je strpnost in razumevanje.«
Po ideološki usmerjenosti je bil Udovič krščanski socialist. Bil je v tesnih stikih s Kocbekom in se je z njim, izhajajoč iz prepričanja, da se je nacizmu in fažizmu treba upreti, tudi udeležil Osvobodilne fronte. V letih po vojni se je političnemu delu povsem odtujil, ostal je sicer zvest svoji odločitvi, zato pa toliko bolj kritičen do razmer, ki so jih komunisti udejanili v socialistični Jugoslaviji. Kako posrečeno okarakterizira na primer Kardelja v naslednjem zapisu, ki je nastal v letu njegove smrti. »Spet se vračam k umrlemu teoretiku. Nasprotnik Rusov, graditelj novega modela. Tiste zadnje širine mu je pa manjkalo, da bi znal priti blizu tistim, ki so bili nekoč z njim, a so bili docela drugačni od njega. Manjkalo mu je tiste zadnje, prave, široke, obsežne kulture. Da bi to lahko bil, bi moral biti manj hladen, manj preračunljiv, malo bolj navezan, malo presenetljiv, ne čisto koordiniran, ne prav natančno postavljen na določeno mesto. Biti bi moral malo skritega umetnika, malo okužen s poezijo, biti bi moral malo surrealista, zaljubljen v nedogmatičnost, čisto kulturo, malo bolj vdan igri duha in fantazije, skratka - moral bi biti nalezljiv, človeško opojen. V njem bi moralo biti nekaj Kreka nekaj tega širokega Janeza Evangelista. Vsega tega pa žal ni bilo. Ko bi bilo kaj več, bi bilo pri nas drugače. Marksisti, ki so pojedli marksizem, zelo lahko postanejo nekaki teoretiki, preobračajo naučeno, lepijo svete besede v nove nize in znanost je tu...«
Poleg te posrečene oznake Kardelja je v dnevniku še cela vrsta ljubečih, poštenih - kot piše na zavitku - pa tudi kritičnih pričevanj o vidnih postavah sodobne slovenske kulture in politike: o Edvardu Kocbeku, Cenetu Vipotniku, Stanetu Kregarju, pa tudi o naših ljudeh, Rebuli, Pahorju... Udovič je z veliko pozornostjo in nacionalno občutljivostjo opazoval dogodke v zamejstvu in bil z njim tesno povezan, če ne drugače kot zvest poslušalec tržaškega Radia. O tem pričajo njegovi komentarji ob Sardočevih oddajah, pa še kakšen drugi zapis, ki kaže, da smo bili z njim v dialogu, čeprav za to nismo vedeli.
MARTA VERGINELLA
V zadnjem času italijanski komentatorji in novinarji pogostokrat enačijo sočasne pojave in dogodke s tistimi, ki so se vršili zlasti v 20. letih. Po eni strani je tak pristop nedvomno izraz strahu pred dokončnim razkrojem italijanskega političnega sistema, po drugi strani pa kaže tudi na dokaj poenostavljen odnos do preteklosti sploh. Z zgodovinskega stališča ostaja namreč hudo vprašljivo, če se da primerjati pohod na Rim, s katerim grozi Bossi, z znanim Mussolinijevim pohodom na Rim. Prav tako bi bilo neprimerno pozabiti na družbeni in gospodarski razvoj, ki ga je Italija doživela zlasti v zadnjih tridesetih letih.
Predstavitev knjige italijanskega zgodovinarja Roberta Vivarellija »Zgodovina izvorov fašizma - Italija od prve vojne do pohoda na Rim«, ki jo je priredil Deželni zavod za zgodovino osvobodilnega gibanja v Furlaniji Julijski krajini, se je namreč odvijala tudi pod vtisom prej omenjenih teženj. Avtor zajetnega dela, ki je izšlo pri založbi II Mulino v dveh delih, se je začetkov fašizma lotil z vidika zgodovine tako imenovanega »dolgega trajanja« in spoznanja, da se ne da sodobne zgodovine preučevati v korist sprotnih političnih potreb. V svoji nekajletno trajajoči raziskavi je osvetlil vse tiste družbene in politične pogoje , ki so omogočili najprej "politični us-
peh in nato dokončno prevlado fažiz-ma. Kot je sam Vivarelli naglasil, je fašizem rezultat na eni strani šibkosti liberalnega sistema in liberalnega vodilnega političnega razreda, na drugi pa posledica hude politične in družbene krize, ki je zajela Italijo po koncu prve svetovne vojne.
Italijanski liberalni sistem ni bil sposoben prenoviti in premostiti zaostalosti italijanskega političnega razreda, kar je privedlo tudi do hude družbene krize, ki je izbruhnila v »rdečem dvoletju«. Avtor dela je posvetil večjo pozornost kotališkemu, socialističnemu in komunističnemu gibanju, ki so zaradi svojih protislovnih političnih izbir prispevala k uveljavitvi fašizma. Nadalje je prof. Adrian Lyttelton, ki se tudi sam ukvarja z italijansko sodobno zgodovino, ugotovil, da je delo Vivarellija tehten in poglobljen prispevek k poznavanju zgodovine prve polovice 20. stoletja. Kljub različnemu tolmačenju nekaterih dogajanj pa Lyttelton soglaša s celovitim prijemom, ki ga je Vivarelli uporabil pri preučevanju izvora fašizma.
Predstavitvi knjige je sledila živahna debata, v kateri so razpravljale! opozorili na nevarnost hotenega zamegljevanja zgodovinskega spomina. Dovolj je, da pomislimo, da se ena izmed ključnih kulturnih inštitucij, kakršna je šola, marsikdaj zelo površno loteva osvetljevanja sodobne zgod ovine in s tem prispeva k nepoznavanju bližnje preteklosti.
Interakcija med snovjo in barvo ob hkratni zakriti uporabi znaka bi lahko na kratko a nepopolno definirali razstavo Adriana Bona v TK Galeriji. Umetnik, ki se prvenstveno ukvarja z didaktiko z otroki in raziskavo na vizualnem področju o teoriji barv, se predstavlja s ciklusom del od daljnega leta 1984, kot so postopoma nastajala; vidi se namreč večfazni razvoj v prikazanih delih, vendar je vezna nit povsod prisotna kot osnovni barvni element. Bolj kot raziskave o barvah samih vidimo iskanje kompozicije barv v kontekstu slik, večkrat samo monokromatskih, pa še vedno, ob določeni spremembi njans in tonov, različnih; kot poetičnih variant enega ter istega motiva pa z menjajočo se sporočilnostjo. Niso namreč to samo čiste variante, ki bi služile kot preizkus k izbiri najbolj primernega motiva, pač pa vsaka zase raziskujejo globlji občutek, ki umetniku narekuje izliv barvne obdelave na uporabljeni površini. Ko pa Bon preide na uporabo različnih materialov kot elementov svoje izraznosti, se ne moremo znebiti občutka, da je nekako vklenjen v to sivo materičnost, v katere sredini se »dogaja« slika. Tako so dela -kolaži različnih barvnih materialov - cunj, barvnih papirjev, ostankov barvnih svinčnikov - vklenjena v nevtralno sivo-rjavo kartonsko satje; mrežo, iz katere se skuša avtor prebiti z govorico barve. Tu bi lahko govorili o simboliki zastrtih oblik, ki z zadnjimi, nič več praktično uporabnimi končki svinčnikov, želi (in tudi doseže) vzbuditi občutje minimalistične vrednote ostankov barv, ki so še ostale po izčrpanju kompozicijskih iskanj z velikimi ploskvami barv. Z druge strani pa Bon hote vklene v tridimenzionalne strukture in škatlice materiale enostavnih oblik, tako naj bi osredotočil naše zanimanje zanje in tako v tej preprostosti bolj občutili njihovo barvno in oblikovno sporočilnost.
Pri celotni razstavi pa je čutiti zastrto prisotnost didaktičnega pristopa in obdelave stvaritev, ki pa ni negativna, kajti umetnik poleg svojega ustvarjalnega izliva prenaša na obiskovalca tudi določeno mero šolanja okusa in razumevanja umetniških del.
(-srce-)
Razstava J. Tisnikarja na pobudo Društva obalnih likovnih umetnikov
Večja groza je živeti kot umreti
SLAVKO GABERC
Društvo obalnih likovnih umetnikov je v Galeriji Insula pripravilo razstavo slik uveljavljenega slikar-ja-samouka Jožeta Tisnikarja, čigar sloves daleč presega meje Slovenije. Omenimo le, da je pred dobrim desetletjem njegova monografija istočasno izšla v ZDA, Franciji, Belgiji, na Nizozemskem, v Nemčiji in Italiji.
Tisnikarja so od nekdaj zanimali ljudje, ki prezgodaj umirajo zaradi hudih bolezni, alkohola, samomorov, narkotikov itd. Na njegovih slikah pa ti mučenci niso več podobni ljudem, zakaj prestopili so prag življenja in smrti. Žaljubljen je v življenje in prav zato se ne more sprijazniti z dejstvom, da se človek spremeni v prah in pepel, skratka, da preneha obstajati. Od tod se mu porajajo vprašanja: kaj je smrt, kaj ostane od človeka? Njegove enkratne človeške podobe, izrazi na njihovih obrazih, oči, nenaravni gibi, mrtvaška patina zelenomodre ali rjave barve, ki jo osvetljuje nenaravna razpršena svetloba (podobna mesečni), vzpodbuja pri gledalcu vznemirjenost in strah. Vendar na teh slikah ni nič neposredno neprijetnega, ni ne krvi, ne razpadajočih teles. Tisnikarje-ve slike so tankočutne v izdelavi, pri izbiri motivov in zlasti močne v učinku.
Vedno pa je v ozadju strah pred smrtjo - timor mortis; ljudje, ki z razprtimi, izbuljenimi očmi čakajo na soočenje z njo. Zavedajo se njene prežeče prisotnosti in mimoidoče opozarjajo nanjo.
»Filmski trak« je zaustavljen, trenutek večnosti postane brezkončen in Tisnikarjevi upodobljenci (bodisi ljudje ali živali) nemo opominjajo na minljivost obstajanja ter nas soočajo s tragičnim pričakovanjem neizogibnega zadnjega trenutka. To so trenutki, ko smo soočeni z večnostjo in ko vse ostalo postane zvezdni prah razpršen v spominu zanamcev.
Kdo so ti ljudje, povorke ljudi, groteske svojega lastnega jaza? Majhni in drobni kot mravlje, se usipajo po dva, trije iz daljnega ozadja proti sredini slike. Hitijo naprej, postajajo vse večji, kot bi se jim krepila samozavest, da ostajajo - da so še živi. In spet - kdo so ti ljudje, ki se sploh ne zmenijo drug za
drugega ? Kam gredo in od kod prihajajo brez žara v očeh, brez glasu, s slamnatimi lasmi?
Tisnikar je tudi slikar aktualnega »trenutka«. Trume beguncev, brezdomcev, njihove pretresljive zgodbe in pričevanja, to je odsev krute realnosti našega časa. Begunsko simboliko je Tisnikar nakazal že na eni izmed starejših slik: dve človeški podobi na zele-nomodrem ozadju - mati steguje roke proti otroku, ki ji prihaja naproti. Do objema ju razmejuje samo še korak. Toda ta korak ne bo nikoli uresničen, te hrepeneče stegnjene roke se ne bodo nikdar več dotaknile. Nevidna sila ju je za zmeraj ločila. Kje ste bratje in sestre, matere in očetje ... bi se lahko glasil nemi krik olivnosivih podob, ki stopicajo negotovi usodi naproti. Njegovi sprevodi ljudi, ki so bili nekoč sprevodi umirajočih, procesije mrtvih, videnih na se-cirni mizi, so postali sprevodi živih, sprevodi razseljenih oseb, katerih oči odkrivajo preživeta in še ne-doumljena grozodejstva. Njihovi pogledi odkrivajo prikrito smrt, ki se vije okoli njihovih glav kakor tančica neizrekljivega. Ozračje in Tisnikarjevi ljudje silovito spominjajo na Kafko. Zanj slikanje ni samo priložnost, kako obdelati težavno in nenavadno temo, temveč medij, s katerim se tako kot za spiritis-tično mizo, vzpostavlja stik z onimi, s katerimi je sicer izgubljen vsak kontakt. S svojo neverjetno vero in močjo postavlja na glavo neizprosne naravne zakone ter jih pomika za nešteto let naprej ali nazaj. »Ko delam, razmišljam, kakšen je bil mrtvi za življenja,« pravi Tisnikar. To pomeni, da si je osmislil lastno mitologijo oziroma oživel staro biblijsko povest o človeku, ki tedaj, ko zapušča naš svet, ne odnaša s seboj ničesar, zapušča pa neskončno veliko.
Njegovo slikarstvo pa je tudi intimna pripoved doživljanja sveta skozi slikarsko avtobiografijo lastne življenjske poti in apokaliptične vizije prihodnosti, ki izžareva iz grozeče izbuljenih oči grotesknih figur en sam šepetajoč stavek: večja groza je živeti kot umreti! V sliko prenaša trpljenje osamljenega človeka, ki se zaveda vse večjih neskladij človeka z naravo in s samim seboj, svojim bližnjim; in kar je najbolj tragično - zavest o kruti realnosti, ki pravi, da celo brat bratu postaja le še naključni znanec.
Tudi v 90. letih so kmečke in obrtne hranilnice med protagonisti
Kmečke
hranilnice
Kmečke in obrtne hranilnice hranilnice v videmski, pordenon-ski, goriški in tržaški pokrajini: 4.000 milijard upravljanih sredstev in 88 podružnic. To je osebna izkaznica kmečkih in obrtnih hranilnic Furlanije-Julijske krajine, ki so kapilarno prisotne na deželnem ozemlju in so v celoti uspo-sobljenje za nudenje vedno bolj profesionalnih in sodobnih storitev na področju posojil in varčevanja. Zadruge, ki sestavljajo kmečke in obrtne hranilnice, so čist odraz krajevne stvarnosti in protagonistke gospodarskega razvoja, ki je dal novega zagona svetu dela in manjšim podjetnikom. Poleg tega ponujajo nekaj več kot druge banke in vzpodbujajo pobude, ki se rojevajo v manjših sredinah. Povečanje števila podružnic je rezultat političnih izbir in dolgotrajnih izkušenj na področju krajevnega razvoja, kar kmečkim hranilnicam omogoča še bolj tesen stik s strankami in ustvarjanje novih možnosti za razvoj krajevnega gospodarstva.
Zvestoba lastnim idealom postavlja kmečke in obrtne hranilnice v vlogo protagonistov v devetdesetih letih, ki ljudi vzpodbujajo k novim investicijam, varčevalcem pa nudijo solidno finančno pomoč.
Ob zaupanju, ki jo dokazuje kakovostna in količinska rast zbranih in investiranih sredstev, pa so kmečke in obrtne hranilnice sledile spremembam v področnem gospodarstvu. Za Zvezo kmečkih in obrtnih hranilnic Furlanije-Julijske krajine predstavlja pomembno vez z zadružnim gibanjem tudi zavarovalniško področje s pomočjo Assimoco. Ta predstavlja še en dokaz pravilne kre-
m obrtne v prvi vrsti
ditne politike in »ljudskega« financiranja ljudi, ki varčujejo in investirajo za boljšo prihodnost. Ob spremembah operativnosti in struktur, kljub ohranitvi prijaznega domačega vzdušja, se hranilnice vse bolj približujejo srednjim in manjšim industrijskim podjetjem, pri čemer pa ne zanemarjajo institucionalnih ciljev kategorije in sektorjev, ki so bili od nekdaj vitalnega interesa za hranilnice, to je kmetijstva, obrti in drobnega krajevnega podjetništva.
Z uspelo promocijsko predstavitvijo je Deželna zveza kmečkih in obrtnih hranilnic znala najti stik z običajnimi bančnimi klienti, pri čemer so ji pomagale nekatere pobude, olajšave in storitve, ki so bile še posebej namenjene družinam, mladim in »tretjemu obdobju.« Ob tem postaja konkurenčna tudi na področju leasinga, skupnih investicijskih skladov in zavarovalništva. Na prehodu v dolgo napovedovano leto 1993 hranilnice posvečajo še večjo prizadevnost in pozornost deželnemu podjetništvu, pri čemer se prilagajajo novim zahtevam trga, vendar ob doslednem upoštevanju lastnih smotrov.
TRŽAŠKE KREDITNE BANKE
ZAPADLOST (v mesecih)	ZNESKI DO 100 MILIJONOV LIR	ZNESKI NAD 100 MILIJONOV LIR
3	-	14,757o
4	-	15,00%
6	13,75%	14,00%
12	13,50%	13,75%
19	13,00%	13,25%
Letne obrestne mere brez davčnega odtegljaja, kot po pogojih, ki so		
navedeni v prospektu, ki je na razpolago pri vseh agencijah banke.		
BVIKb	TRŽAŠKA KREDITNA BANKA	
Trst • Rojan • Domjo • Čedad
HRAN02/5
HRANILNICA IN POSOJILNICA
Hranilna pisma Kmečke banke iz Gorice so najugodnejši način zavarovanja tvojega kapitala pred morebitnimi nevarnostmi in zagotavljajo stopnjo dohodka, ki je precej višja od letne inflacijske stopnje, Med bogato ponudbo boš gotovo našel rešitev, ki je najbolj primerna tvojim potrebam: od kratkoročne, trimesečne investicije, ki zagotavlja letni dohodek v višini polnih 14%, do srednjeročne naložbe, ki ti zagotovi čisti letni dohodek, ki je višji od večine ponudb kar jih tržišče premore. Tem izredno ugodnim pogojem pripomoreta solidnost in posebna pozornost, s katero Kmečka banka iz Gorice vedno sledi potrebam in zahtevam svojih klientov.
Vzorčna lestvica :
Časovna Naj nižja Bruto letna doba vsota obrestna mera
3 meseci 6 mesecev 9 mesecev 12 mesecev 19 mesecev 24 mesecev 36 mesecev
5,000,000
5,000,000
5,000,000
5,000,000
5,000,000
5,000,000
14,00 %
14.00	% 13,50 % 13,50 %
13.00	% 13,25 % 13,50 %
Stopnja davčnega odtegljaja trenutno v veljavi je 30% za hranilna pisma do 12 mesecev in 12,5% za hranilna pisma z zapadlostjo nad 18 meseci.
Stopnje v veljavi dne 01/10/1992 se spreminjajo upoštevajoč finančno tržišče. Analitično besedilo in pogoji so na razpolago v prostorih banke.
Banca Agricola Corizia Kmečka banka Gorica
najbolj
način
čimveč, na enostaven Gorica: Korzo Verdi, 55 - Tel. (0481) 3871 Krmiti: D rev. Friuli, 38 - Tel. (0481) 630042
r
v.
( . ubrct
uf/mccssionarja
L. 20.995.000
ključi v roke
■	TROSTEZNI KATALITIČNI IZPUŠNI LONEC S SONDO LAMBDO
■	KLIMATIZIRAN ZRAK ■ SERVO VOLAN ■ CENTRALIZIRANA KLJUČAVNICA ■ ELEKTRIČNO POMIKANJE ŠIP ■ PRILAGODLJIV VOLAN
SAMO ZA DOBAVE DO 30. 11. 1992
UL. CABOTO, 24 UL. DEI GIACINTI, 2 TEL. 3898111	TEL. 411950
SESLJAM 41/D TEL. 291555
SIERRA 2000 GT
U27.108.000
N
y
A.W.S. GO
Jutri v Trstu (17.30) v 6. kolu košarkarske B lige
Jadranovci pred prvo zmago?
Danes začetek košarkarske promocijske lige na Goriškem
Cilj Doma Simek uvrstitev na sredino razpredelnice
Jutri se bodo Jadranovi košarkarji spet predstavili lastnemu občinstvu in stopili na parket trdno odločeni, da enkrat za vselej strejo »prekletstvo« ki se jih letos drži že pet kol in jim je doslej onemogočilo, da se vsaj enkrat znajdejo v vlogi zmagovalca in občutijo temu primeren občutek lagodja ob koncu tekme.
Nasploh je položaj zadnjega v razpredelnici sila neprijeten in nezavidljiv za sleherno moštvo. Za Jadran TKB je to nekaj popolnoma nepričakovanega, saj ne pomnimo sezone, v kateri bi bili »modri bojevniki« po kar petih odigranih kolih še brez točk, kar seveda ne vpliva ravno spodbudno na člane Drvaričeve posadke, ki je zaenkrat v vseh dosedanjih nastopih dokazala, da lahko pluje v mirnih vodah, ampak da še nima dovolj razvitega občutka in usklajenosti za kljubovanje nevihtam, ki so na morju na dnevnem redu, tako kot preobrati in spremembe ritma in poteka na košarkarskem igrišču.
In vendar ne preostane nič drugega kot to, da se prebije začarani krog porazov, v katerem se naša združena ekipa nenadejano otepa od začetka lige. Za uresničitev tega cilja pa je treba seveda igrati in zmagati. Priložnost za to se ponuja že jutri, ko bo v Trst dopotovalo moštvo Sutor Mon-tegranaro iz Mark, ki je pred dvema letoma še nastopalo v B-l ligi. Za Sutor igra stari znanec jadranovcev, 202 cm visoki krilni igralec Gurtner, ki je dolgo let igral za Ferraro, na splošno pa prebredel kar nekaj sredin na področju B-l in B-2 lige. V prejšnjem kolu so košarkarji Montegrana-ra slavili v derbiju proti deželnim tekmecem iz Porto Sant'-Elpidia.
Jadranovi košarkarji se dobro zavedajo, da nikjer ne bodo našli vnaprej pripravljenega recepta za zmago, tako kot najbrž dobro vedo, da je le-ta dosegljiva samo na podlagi odpravljanja tistih pomanjkljivosti in napak, ki so jih doslej ugonobile že nekajkrat (Ancona, Ozzano, Pordenone) in ki jih je treba odpraviti na mentalni bazi, zato da se jih nato izloči tudi iz praktičnega izvajanja. Nasploh bi tega ne ponavljali več, primarni posegi pa zadevajo po vrsti točno izvajanja prostih metov (posebno eden za enega), vključevanje centrov v igro v napadu, odprava težnje k prezgodnjemu zaključevanju napada, zreduciran) e na minimalno število vseh naivnih napak, ki so v tovrstnem tekmovalnem rangu mnogo bolj usodne kot v C ligi, ko se je mogoče
proti poprečnim nasprotnikom »izvleči« iz še tako kompromitiranega položaja.
V tem tednu so fantje trenirali po ustaljenem redu, sredi tedna pa opravili koristno trening tekmo s tretjeligašem iz Gradišča. Pred jutrišnjim srečanjem je še v dvomu nastop Klavdija Starca, medtem ko Davida Pregarca zanesljivo ne bo, saj ga spet muči bolečina v kolenu, tako da bo moral počivati dva tedna. Za Jadranovo moštvo pa bo Pregarčeva odsotnost še kako boleča.
Srečanje med Jadranom TKB in postavo Sutor Monteg-ranaro bo jutri, v tržaški športni palači, s pričetkom ob 17.30. (Cancia)
Na sliki D. Križmančiča Davida Pregarca med metom na lanski prvenstveni tekmi jutri ne bo v postavi.
Danes se bo začelo tudi promocijsko košarkarsko prvenstvo na Goriškem, na katerem bo od naših ekip natopil Dom Simek. V goriški skupini bo nastopilo 11 moštev, ki so večina s Tržiškega. V višjo, D ligo bo napredovala prvouvrščena ekipa, nazadovala pa ne bo nobena.
»Za to prvenstvo smo se dobro pripravili in novi trener Lucio Miani, ki je lani vodil Italo iz Gradišča v C ligi, je z udeležbo na treningih zadovoljen. Najeli smo prav zato tega trenerja, ki zelo dobro dela z mladinci in jih bo gotovo uvrstil tudi člansko ekipo. Naše moštvo je eno naj mlajših v tem prvesntvu, naš cilj v tej sezoni pa je, da seveda izboljšamo lanski rezultat, ki ni bil dober. Letos smo tudi dobili novega sponsorja, ki je Simek. Nesporni favorit je goriška Ardita, ki je lani izpadla iz D lige, za nas pa bi bil že lepo uspeh, če se bi uvrstili na sredino lestvice,« nam je dejal predsednik ŠZ Dom in dolgoletni košarkarski delavec Livio Semolič.
Domovci bodo svoje prvo srečanje igrali že danes. V telovadnici goriš-kega Kulturnega doma bodo ob 18. uri igrali proti ekipi Basket Ronchi.
OSTALI SPORED 1. KOLA: Pol. Isontina Pieris - Isonzo Senators Gorica; Pol. Isonzo Tržič - Alba Krmin; Go-riziana Petrolifera - Ardita Gorica; POM Tržič - Grado; Villesse prost, (bi)
DOM SIMEK
AMBROSI David	1972	190	k
BATTELLO Vanek	1969	187	b
BRIC Valter	1967	190	C
DORNIK Ugo	1963	182	k
GRUZOVIN Peter	1967	187	k
JARC Vasja	1965	198	c
KOCIJANČIČ Mauro	1967	188	k
KOŠUTA Dušan	1969	175	b
PEČANAC Matej	1973	187	b
PRINČIČ Igor	1961	198	c
SEMOLIČ Livio	1961	178	b
ZAVADLAL Erik	1974	182	b
Trener: Lucio MIANI.
____________obvestila - obvestila
ŠD BREG - ODBOJKARSKA SEKCIJA obvešča, da so treningi za mladinke letnikov 79, 80 in 81 ob ponedeljkih od 17.45 do 19.00, ob sredah od 18.00 do 19.30 in ob četrtkih od 18.00 do 19.15. Toplo vabljene!
ŠPORTNA ŠOLA TRST sporoča, da bo v Borovemo športnem centru tudi letos potekala telovadba za najmljaše. Prva vadbena ura bo v četr-
tek, 7. 11. z začetkom ob 16. uri za učence vrtcev in ob 17. uri za skupino mater in otrok. Interesenti bodo takrat dobili vse potrebne podatke. Vadeči naj prinesejo s seboj vadbeno oblačilo.
ŠD BREG - ODBOJKARSKA SEKCIJA obvešča, da so treningi minivolleya za deklice letnikov 82 in 83 ob ponedeljkih od 17.00 do 17.45 in ob sredah od 17.00 do 18.00
Odbojka: našim ekipam C-l lige za uvod ni treba na pot
Štart v domačem okolju
Naši ljubitelji odbojke bodo lahko že v prvem kolu preverili trdnost treh slovenskih še-sterk, ki bodo letos sodelovala v državnem odbojkarskem prvenstvu C-l lige. Moška vrsta Valpraporja Imsa in dekleta Bora Tombolini Drinks bodo namreč krstni nastop opravili v domačih dvoranah, a dekleta Koimpexa bodo gostovala v... Trstu, saj jih na Alturi čaka pokrajinski derbi z novincem v ligi Alturo.
Po spodbudni igri v pokalnem tekmovanju pri Valpraporju Imsa računajo na uspešen začetek prvenstva. V štandreški telovadnici bodo gostili ekipo Zillo Maniago, ki se je lani komajda rešila pred izpadom, kaže pa, da se ni bistveno okrepila (nekoliko pa že), saj ji je menda spodletel nakup enega od igralcev videmskega B-l ligaša VBU. Gre vsekakor za šesterko, ki ima za sabo nekajletne izkušnje nastopanja v tej ligi. Nasprotno, goriška šesterka je novinec, Povrhu mlada, zato fante ne sme prevzeti lahkomiselnost. Na pokalne uspehe je bolje čim-Prej pozabiti. Prvenstvo je čisto nekaj drugega.
Valprapor Imsa bo nastopil v popolni posta-vi, saj bo manjkal le poškodovani rezervni Podajač Rigonat. Predsednik društva Corva je da navijače naslov poziv, naj pridejo spodbujat ekipo v čimvečjem številu.
Slogašice bodo, kot rečeno, prvo tekmo odigrale pri novincu Alturi in za varovanke trenerja Peterlina pride na tem srečanju v poštev samo zmaga. Tržačanke štartajo namreč v novo sezono celo z oslabljeno ekipo v primerjavi z lansko, ki je napredeva iz C-2 lige. Za nameček Pa je eden od lanskih stebrov šesterke, to je veteranka Silvia Magnaldi (igralka s prvoligaš-
ko preteklostjo pri tržaški OMA), v oktobrskem miniprestopnem roku prestopila prav k našemu vzhodnokraškemu društvu (a danes še ne bo igrala). Alturo je po lanskem prvenstvu od standardnih igralk zapustila tudi borovka Sandra Foraus, ki bo letos igrala v drugi ekipi (D liga) svojega matičnega društva. Pri tem vsekakor velja opozoriti, da je Altura, v pred kratkim končanem kvalifikacijskem delu zveznega pokala, dokazala, da le ni tako slaba, kot so o njej govorili mnogi poznavalci in da je znal mladi trener Hovannesian, ki je nasledil Robbo, vliti svojim igralkam zvrhano mero borbenosti. Kakorkoli že, je v pokalu Koimpex tega nasprotnika že dvakrat premagal in prepričani smo, da ga bo še tretjič.
Nasprotnik borovk v dvorani Suvich je prava neznanka. Gre za ekipo, ki je lani nastopala v lombardsko-emilij anski skupini, na končnem vrstnem redu pa je zasedla 10. mesto, medtem ko je bila predlani sedma, v C-l ligi pa igra že štiri leta. Kot nam je povedal trener moštva Fabio Molinari se njegova ekipa ni okrepila, za cilj pa ima v bistvu uvrstitev nekje na sredini oziroma obstanek. »Svoje adute stavimo na obrambo, sprejem in ostrino servisa, imam pa igralke nizke rasti. Dvomim, da ima v ligi še kdo nižjo ekipo od nas«, je dejal.
Za plave je preizkušnja kar huda, saj je v bistvu to ena od tistih tekem, ki jih na poti za obstanek v ligi treba zmagati. Upati je, da zlasti mlajše ne bo zajela prekomerna trema in da bosta točki ostali doma, za kar bo potrebna tudi dobra doza spodbude z običajno prekritičnih stopnišč dvorane šole Suvich.
V deželnih odbojkavskih ligah
Neugoden začetek
Za večino naših deželnih odbojkarskih ligašev bo prvenstveni štart resnično zelo zahteven.
Pred verjetno razmeroma lahko nalogo je 01ympia CDR v moški C-2 ligi. Goričani bodo gostili letos oslabljeni tržaški Rozzol, za katerega pa je znano, da igra proti boljšim vedno s podvojeno močjo. Novinec Sloga bo na Opčinah preveril, ali drži, da se je lani solidna Prata precej okrepila in da lahko upravičeno meri visoko. Naloga Drasičeve ekipe ni lahka, a prepričani smo, da fantje ne bodo poceni prodali svoje kože. Borovci bodo krstni nastop opravili v San Vitu al Tagliamento, kjer jih bo pričakal novinec San Vito. Za plave naj bi bilo to eno najbolj dostopnih gostovanj, čepraj je moč tekmeca pravzaprav neznana. V zvezi s to ligo še pomembna vest. Ekipa La Sedia je bila v zadnjeh hipu vključena v C-l ligo, tako da bo v C-2 ligi igralo le 13 moštev, iz lige pa bo izpadlo moštvo manj, kar je za Bor in Slogo razveseljivo, če vemo, da obe društvi merita le na obstanek.
V ženski C-2 ligi bodo sokolovke igrale v Centi. Baje jim ne bo lahko, saj naj bi okrepljeni Tarcento računal na visoko uvrstitev. Bomo zato takoj razumeli, kaj lahko zmore Sokol Indules. Goriška Kmečka banka bo igrala v Sangiorgiu di Nogaro. Domačin je novinec, a sila neugoden tekmec.
Lažje naj bi v moški D ligi šlo Sočanom v domačem nastopu proti Cornu, ki je bil lani pri dnu lestvice.
Ženska D liga bo takoj zaživela. Tekma z Virtusom je za drugo Slogino postavo že ena od pomembnih v boju za obstanek. Možno je, da bo Koimpex na tem srečanju poslal na igrišče nekaj deklet iz postave C-l lige (dokler ne stopino na igrišče, smejo igrati tudi v nižji ligi), saj bo tekma z Virtusom takoj po tekmi članske vrste in to v isti telovadnici.
Bor Friulexport bo gostoval pri novincu iz Zagraja, ki pa je v tekmovanju za pokal FJK resnično zapustil močan vtis in dvakrta prepričljivo premagal tudi Kmečko banko. Plavim bo torej trda predla.
Danes in jutri v Domu pristaniških delavcev
Zamejsko prvenstvo za dvojice
. Danes in jutri se bo v Domu pristanišču delavcev odvijalo 5. zamejsko bali-. arsko prvenstvo za dvojice, ki se ga bo 6t°s udeležilo 39 dvojic. Za zamudnike JČ je na voljo še nekaj razpoložljivih
^ Največ dvojic je letos prijavila Nabreka kar devet, s šestimi postavami se j°do predstavili na startu Gaja, Sokol in ras, s štirimi Primorje, dvojico manj sta Rjavila Polet in Kraški dom, Zarja pa 2° anstopila z dvema svojima ekipama. jČ^etek tekmovanja bo danes ob 14.30, ^adaljevalo pa se bo jutri ob 8.30. Prvih ®st uvrščenih ekip bo prejelo kot na-Lad° zlate kolajne (prvouvrščena dve SkSt9ramski). Poleg žrebanja je balinar-, a komisija na ponedeljkovi seji do-neno izdelala pravilnik zamejskega k ,Venstva, ki bo rešil še zadnje dvome, tv 0 ko odslej dalje lahko branil druš-ji e”e barve na zamejskem prvenstvu, tj. do}gi in napeti razpravi je prevladalo etlie. da bodo društva, ki so včlanje-V v italijansko balinarsko zvezo lahko <iv.7'arriGis^em prvenstvu nastopala le s (u kuti člani. Za tista društva pa, ki niso ttarni bodo lako branili barve bali-J1, ki živijo na območju, kjer društvo
deluje. Vsa nastopajoča društva bodo morala na zadnji seji pred pričetkom prvenstva dostaviti na ZSŠDI seznam nastopajočih igralcev.
Turnir v Ricmanjih
Pred kratkim so v Ricmanjih priredili turnir, na katerem je sodelovalo 11 četverk iz zamejstva in mesta. Končno prvo mesto je osvojila Gaja, ki je v finalu premagala Nabrežino z neoporečnim 11:1. Na 3. mesto se je uvrstila Zarja, ki je v polfinalu po napetem srečanju tesno izgubila z 10:11 poznejšemu zmagovalcu. Na končno 4. mesto pa je pristal tržaški Ne ven.
ŠK Kras nagradil zamejske prvake
V petek je ožji odbor ŠK Kras pripravil za letošnjega zamejskega balinarskega prvaka krajšo slovesnost z družabnostjo, kjer je nagradili nastopajoče člane. Predsednica kluba Sonja Milič je čestitala balinarjem za četrti naslov. Ob tem pa je izrazila željo, da bi Krasova ekipa tudi čimpfej razpolagala s pokritim objektom. (S. K.)
Z nastopom v deseteroboju v Miranu pri Mestvah
Igor Sedmak sklenil sezono
Z nastopom pred kratkim na deseteroboju v Miranu pri Mestrah je Borov atlet Igor Sedmak končal letošnjo sezono.
Ves mesec oktober je bil posvečen treningu disciplin mnogoboja in nastopu na dveh ali treh deseterobojih. Trening in nastopi v deseteroboju v tem prehodnem mesecu oktobru so bili pravzaprav zelo koristni in dobrodošli ter nujni glede na to, da v tej sezoni v svojih osnovnih disciplinah, troskoku in daljini, ni uresničil zastavljenih ciljev. Potrebno je bilo namreč pravočasno poiskati rezerve, to je načine, kako razširiti in utrditi obzorje zdajšnjih motoričnih kapacitet in okrepiti motivacijske elemente pri nastopih ssamih. Oboje namreč Igorju zelo primanjkuje, kar pa je za uspeh v njegovih osnovih disciplinah nujen pogoj.
Glede samega deseteroboja pa je očitno, da bi se dalo v deželi marsikaj postoriti, ne da bi se bilo v tej smeri potrebno posebej truditi. V Miranu je Igor v družbi 12 mnogobojcev
Veneta, ki imajo vsi rezultate okoli 6 tisoč točk, osvojil dobro četrto mesto z osebnim rekordom 5.506 točkami. Čeprav je v šestih od desetih disciplin postavil osebne rekorde (100 m v 11"4, 110 m v 16 "5, 400 m v 52"7, 1500 m v 4'57"9; višina 175 cm in v skoku s palico 270 cm) in bil od nastopajočih največkrat prvi - kar trikrat (100 m, daljina, kopje), pa Igor s svojim nastopom ne more biti zadovoljen, saj si je vse prigarano zapravil s smešno slabimi rezultati v metih ter tudi s slabim nastopom v svoji disciplini, to je daljini (6,74 m). Čeprav cilja za letošnjo sezono, to je deželnega rekorda v troskoku, ni dosegel - vzrok za to bi lahko bil zaradi stalnih poškodb zapravljen prvi del sezone, ali morebiti po šestih ali sedmih sezonah stalnega skakanja kar normalni ali »planirani« zastoj (kar se skakalcem in metalcem nujno dogaja) - se po tehtnem premisleku o svojem morebitnem odhodu iz troskoka Igor pripravlja, da bi v naslednji sezoni uresniči, česar ni letos. (I. P.)
»2. suhi slalom« SK Brdina
Nastopilo skoraj 150 tekmovalcev
V organizaciji SK Brdina v okviru priprav na smučarsko sezono je bil na travniku blizu nogometnega igrišča v Repnu »2. kraški suhi slalom«, to je tek med količki. Prijavljenih je bilo skoro 150 tekmovalcev, zaradi lepega sončnega vremena so se skoro vsi prijavili na štartu. Proga je bila precej zahtevna, saj je strmina pred ciljem večini tekmovalcev rezala noge. Izkazali so se predvsem tisti, ki so bili dobro telesno pripravljeni.
Pohvaliti moramo predvsem atlete smučarske sekcije ZSŠDI, ki so se masovno udeležili tega slaloma. S pokali so bili nagrajeni vsi trije najboljši iz vsake kategorije. Dobro pripravljeni srečolov in ponudbe v hrani in pijači so pomagali za prijetno vzdušje na tekmovanju. Kot običajno ekipa SPDT je skrbela za časo-merilstvo. Zanimivo je, da se je teka med količki udeležil znani tržaški podist Fabio Ruzier in da je Francesca Rapotec dokazala, da teče bolje s smučmi kot z nogami. (E. M.)
Baby ženske: 1. K. Malalan (Brdina), 1'45"56; 2. R. Purič (Brdina) 1'49"48; 3. M. Piccini (Brdina) 1'54"35. Baby moški: 1. N. Privileggi (Brdina) 1'32"32; 2. J. Furlani (Devin) 1'48"93; 3. M. Rebecchi (Brdina) 1'50"74. Miške: l.K. Maurel (Devin) 1'35'Tl; 2.1. Bianchi (Brdina) 1'35"26; 3. N. Furlani (Devin) 1'38"44. Miški: 1. P. Kocjančič (Devin) i'32'77; 2. A. Grilanc (Kraški dom) 1'35"32; 3. D. Cecchi (Brdina) r35’’99. Dekleta: 1. F. Mezgec (Brdina) 1'23"41; 2. K. Mezgec (Brdina) 1'27"7; 3. T. Trampuž (Devin) 1'40 ”28. Dečki: 1. M. Ferluga (Brdina) 1'25'78; 2. U. Grilanc (Kraški dom) 1'32"54; 3. T. Sirca (Devin) T43"47. Naraščajnice: 1. J. Strekelj (Brdina) 1'21"34; 2. T. Blasina (Team MKPK) 1'26"5; 3. T. Ruzier (TRG) 1'29"40. Naraščajniki: 1. K. Legiša (Devin) 1015"67. Mladinke: 1. K. Kosmač (Breg) 1'21"72; 2. V. Suber (Brdina) 1'28"26; 3. F. Rapotec (Breg) 1"30"34. Mladinci: l.C. Volpi (Brdina) 1T0"21; 2. P. Ferluga (Brdina) 1T1"68; 3. M. Hmeljak (Team MKPK) 1’15"38. Članice: 1. A. Piccini (Brdina) 1'34"93, 2. M. Janežič (Brdina) 1'45T6; 3. P. Purič (Brdina) 1'47"74. Člani: 1. G. Ta-ucer (Brdina) 1'8 '54; 2. A. Požar (Brdina) 1'15"61; 3. P. Bertocchi (Off. El.) r21'46. Dame: 1. L. Privileggi (Brdina) 1'38"86; 2. Z. Mezgec (Brdina) 1'39"31; 3. D. Hrovatin (Devin) 1'47 "66. Amaterji: 1. F. Ruzier (TRG) 1'20"32; 2. M. Cecchi (Brdina) 1'29"44; 3. M. Privileggi (Brdina) 1'29"82. Veterani: 1. R. Suber (Brdina) 1T7"47; 2. S. Ferluga (Brdina) 1'26' 66; 3. Ž. Hrvatič Brdina) 1'27"44.
Absolutna lestvica - ženske: 1. J.
Strekelj (Brdina) 1'21"24; 2. K. Kosmač (Breg) 1'21"72; 3. F. Mezgec 123"41; 4. T. Blasina (Team MKPK) 1'26 ’5; 5. K. Mezgec (Brdina) 1'27"7.
Absolutna lestvica - moški: 1. G. Tau-cer (Brdina) 1'8"54; 2. C. Volpi (Brdina) 1T0"21; 3. P. Ferluga (Brdina) 1T1"68; 4. M. Hmeljak (Team MKPK) 1"15"38; 5.A. Požar (Brdina) 1T5"61.
Društvena lestvica: 1. SK Brdina 1573; 2. SK Devin 527; 3. Team MKPK 128; 4. Kraški dom 121; 5. TRC 114; 6. SO Breg 102; 7. Off. El. 70; 8. VViller Team 33.
Naročnina: za Italijo mesečna 23.000 Lir - Letna naročnina za 1992 znaša 276.000 lir. Poštni tekoči račun Založništva tržaškega tiska, Trst 13512348; za Slovenijo; mesečna 450 SIT (dnevna 22 SIT). Letna prednaročnina 5.000 SIT za tiste, ki jo poravnajo do 29. 2. 1992. Žiro računa 51420 - 601 -27926 DISTRIEST Sežana - Partizanska 75 a, telefon 067/73373; Fax 067/37202.
Oglasi:1 trgovski modul (šir. 1 stolpec viš. 23 mm) 80.000 lir; finančni in legalni 120.000 lir; ob praznikih povišek 20%; mali oglasi 850 lir beseda; osmrtnice, zahvale in sožalja po formatu. Iva 19%. Naročila sprejemajo: iz dežele Furlanije-Julijske krajine agencija PUBLIEST Srl (vsak dan od 8.30 do 12.30), Trst, ul. Montecchi 6 - Tel. 7796-611 - Fax 768697; iz drugih dežel v Italiji podružnice SPI; iz Slovenije in Hrvaške STUDIO VISTA d.o.o., Ljubljana, tel.-fax 216155 vsak dan od 9. do 13. ure razen sobote.
primorski
M.	dnevnik
sobota, 31. oktobra 1992
TRST - Ul. Montecchi 6 - PP 559 Tel. (040) 7796-600 - Tlx 460894 PD I Fax 040/772418
GORICA - Drevored 24 maggio 1
Tel. (0481) 533382 - 535723 - Fax 0481/532958
ČEDAD - Ul. Ristori 28
Tel. (0432) 731190 - FAX 0432/730462
Odgovorni urednik Vojimir Tavčar
Izdaja ZTT Tiska EDIGRAF
Član italijanske zveze časopisnih založnikov FIEG
Kar 2.000 Italijanov na teku po New Vorku
Že danes 13. kolo v 1. slovenski nogometni ligi
Izola Belvedur računa na prvo domačo zmago
NEW YOKR — Jutrišnjega že 23. newyorškega maratona se bo menda udeležilo več kot 2.000 Italijanov, skupno pa je vpisanih 25.945 tekmovalcev (od teh 5.677 ženk) iz 90 držav. Američanov je več kot 15 tisoč, od tujcev pa so Italijani najštevilnejši skupaj s Francozi. Agonisti se bodo potegovali kar za čedne nagrade. Zmagovalec in zmagovalka bosta prejela vsak po 20 tisoč dolarjev in pa mercedes. Moški, ki bi tradicionalno razdaljo 42 km pretekel v manj kot dveh urah (to je sanjski čas), bi prejel posebno nagrado v višini milijona dolarjev!
Danes v Cuneu Alpitour-Maxicono
CUNEO - Ljubitelji odbojke bodo danes prišli na svoj račun. Po TV (Rai-due od 16.15) si bodo namreč lahko ogledali dvoboj med Alpitourom iz Cunea in Maxiconom iz Parme, se pravi med moštvoma, ki si na začasnem vrstnem redu A-l lige delita prvo mesto. Iz Falconare je medtem prišla vest, da bo 13. in 14. novembra na memorialu »Badiali« poleg domače ekipe, Messaggera iz Ravenne in Paninina iz Modene, sodelovala tudi reprezentanca Kube.
Priljubljenost Tonija Kukoča
BOLOGNA - Hrvat Toni Kukoč je zmagovalec ankete za sestavo reprezentance Ali star game 92, ki bo 13. in 14. novembra v Madridu. Ob tej priliki se bosta med sabo pomerili moštvi, sestavljeni iz najboljših košarkarjev italijanskega in španskega prvenstva. Anketo so pripravili na osnovi volil-nic, ki so jih v zadnjih dveh tednih delili med obiskovalci prvoligaških tekem. Uspeh košarkarjev iz območja nekdanje Jugoslavije je popolen. Za Kukoča se je opredelilo 65,6 anketi-
rancev, drugi je Teagle (46,5), tretji Radja (29,3), četrti Danilovič (24,6), peti pa Djordjevič (23,4).
Bergkamp ne
Pooblaščeni upravitelj Milana Gal-liani je zanikal vest, da se njegov klub zanima za Nizozemca Bergkampa.
Odpadla dirka tris
RIM - Zaradi stavke milanskih kasaških delavcev, je včeraj odpadla dirka tris na hipodromu v San Siru. Jutrišnji totip je vsekakor zajamčen.
KOPER — Zaradi jutrišnjega praznika, bodo danes na slovenskih nogometnih igriščih odigrali 13. kolo v prvi in drugi slovenski ligi.
V prvi ligi bo že dopoldne ob 11. uri tekma Slovan Mavrica - Ljubljana, eden od derbijev kola, vse druge tekme pa se bodo pričele ob 14. uri. V ospredju zanimanja na Obali bo gotovo domača tekma Belvedur Izola z Nafto, ki je za Izolane izjemno pomembna, saj si izgube točk ne smejo privoščiti, če se ne želijo znajti med ekipami, ki jim preti boj za obstanek v ligi, pa tudi sicer njeni pristaši v tem prvenstvu že vse predolgo čakajo na
prvo domačo zmago. Koper in SAOP Gorica gostujeta, Koper ponovno s trenerjem Klinčarovskim v Velenju, kjer načrtuje točko, Novogoričani pa v Rogaški Slatini pri Steklarju, ki v boju za obstanek točki nujno potrebuje. Vodilna SCT Olimpija gostuje pri ekipi trenerja Braneta Oblaka - Živilih Naklo in pričakovati je taktični obračun najboljšega nogometaša Slovenije vseh časov Braneta Oblaka kot trenerja in Luča Pertiča, ambicioznega in vodilnega strokovnjaka med slovenskimi trenerji. Vroče bo še v Murski Soboti, kjer Mura po zmagi na Bonifi-ki in okrepljena gosti Mariborčane, ki bi s porazom izgubili korak v zasledovanje Olimpije. Velja še povedati, da naj se ne ponovi preteklo kolo, v katerem so sodniki pokvarili nekaj tekem.
PARI 13. KOLA: Slovan Mavrica -Ljubljana, Belvedur Izola - Nafta, Publikum - Kompas Holidays, Živila Naklo - SCT Olimpija, Elektroelement -Studio D, Železničar - Potrošnik, Mura - Maribor Branik, Rudar - Koper.
Druga liga: Korotan - Dravograd, Ilirija - Oria Rudar, Gidos - Jelen Triglav, ERA - Napredek, SET - Dravinja, Avtobum - Loka Medvode, Istragas Jadran - Tabor Jadran (primorski derbi) in Domžale - Primorje. (Kreft)
Antončič soliden v Toulonu
KOPER - Na študentskem jadralnem prvenstvu, ki se je pričelo za razred enotonskih jadrnic v Toulonu (Francija) so uspešno spravili pod streho prvo preizkušnjo - dolgo navigacijsko nočno regato Toulon-Hyer-Le La-vandon, v kateri je ob dokaj težkih vetrovnih pogojih zmagala posadka ameriških študentov. Slovenija je s krmarjem Boštjanom Antončičem v konkurenci dvajsetih reprezentanc prista-. la na 17.mestu.(Kreft)
| domači šport
DANES
SOBOTA, 31. OKTOBRA 1992
ODBOJKA
MOŠKA C-l LIGA
20.30	v Štandrežu: Valprapor Imsa -Maniago
ŽENSKA C-l LIGA
18.00 v Trstu, Altura: Altura Omse -Koimpex; 20.30 v Trstu, Suvich: Bor Tombolini Drinks - Marzola Povo
MOŠKA C-2 LIGA
18.00	na Opčinah: Sloga - Prata,- 20.30 v Gorici, Slovenski športni center: 01ym-pia CDR - Rozzol; 20.30 v San Vitu al Tagliamento: San Vito - Bor
ŽENSKA C-2 LIGA
17.30	v San Giorgiu di Nogaro: Soco-pel - Kmečka banka: 20.30 v Centi: Tar-cento - Sokol Indules
MOŠKA D LIGA
19.00	v Sovodnjah: Soča Sobema - Cor-no
ŽENSKA D LIGA
20.00	v Zagraju: Sagrado - Bor Friulex-port; 20.30 v Trstu, Altura: Virtus - Koim-pex
KOŠARKA
MOŠKA D LIGA
20.30	v Briščkih, Ervatti: Kontovel -Basket Udinese
PROMOCIJSKA LIGA
18.00	v goriškem Kulturnem domu: Dom Simek - Ronchi
DRŽAVNI KADETI
18.00	v Briščkih, Ervatti: Bor Radenska - Pallacanestro Udinese; 20.00 v Trstu, Istrska ulica: Don Bosco - Kontovel
POLETOV TURNIR DEČKOV
16.00	v Repnu: sodelujejo Saluzzo, Kraški zidar, Servolana in Polet
NOGOMET
UNDER 21
14.30	v Dolini: Breg - Tavagnacco
DEŽELNI MLADINCI
14.30 na Proseku: Primorje - Juventina
MLADINCI
14.30	v Bazovici: Zarja - Ponziana
NAJMLAJŠI
15.30	v Vižovljah: San Marco Sistiana -Mladost; 16.30 na Proseku: Primorje B -Costalunga
JUTRI
NEDELJA, 1. NOVEMBRA 1992
Včeraj predstavili Poletovo ekipo v hokeju na kotalkah
Včeraj je bila v znani tržaški restavraciji predstavitev Poletove ekipe v hokeju na kotalkah, ki bo nastopila v italijanskem prvenstvu C lige. Že danes pa bodo Poletovi hokejisti zaposleni v Gorici na pokalni tekmi.	(Foto Križmančič)
Jutri v raznih nogometnih amaterskih prvenstvih bo v vseh ligah dokaj zanimivo
Naše ekipe tokrat računajo na bogato bero točk
PROMOCIJSKA LIGA
JUVENTINA - FORTITUDO
Derbi jutrišnjega 6. kola v tej ligi bo gotovo med Juventino in miljskim Fortitudom, ki sta s San Luigijem in Trivignanom prva na skupni lestvici.
Štandrežci, ki so v prejšnjem kolu zanesljivo v gosteh odpravili Valnati-sone, so v jutrišnjem srečanju rahli favoriti, saj bodo nastopili na lastnem igrišču, kar je seveda lepa prednost. Juventina pa tudi upa na pomoč svojih navijačev.
Jutrišnja Juventinin nasprotnik sodi med favorite za napredovanje, njegova slabša točka pa je gotovo obramba, saj je doslej v petih kolih prejel pet golov. V štandreškem taboru pričakujejo jutrišnji nastop z zmernim optimizmom, zavedajo se namreč težke naloge, ki jih čaka.
CORMONESE - PRIMORJE
Proseška enajsterica igra jutri v Kr-minu proti ekipi, ki je lani izpadla iz prvenstva "eccellenza". Zato je bil tudi Cormonese med glavnimi favoriti za končno zmago. Po izpadu so sicer nekateri nogometaši odšli, ekipa je tako pomlajena, trener pa je še vedno Nolfo. Ob nekaterih mladih sta letošnji novosti branilec Corgnali (Palmanova) in krilo Zulli (Ruda). Po porazu v Ogleju je Cormonese v preostalih štirih tekmah še kar solidno igral. Premagal je Costalungo in Flumignano ter igrala neodločeno z Rudo in Luci-nicom. Torej dokaj nevaren nasprotnik za Primorje, ki očitno plačuje davek ob prestopu v višjo ligo. Proseška enajsterica je namreč v štirih tekmah iztržila le tri neodločene izide. V tem, začetnem delu so nekoliko odpovedali branilci z nekaj naivnimi napakami, ki so jih drago plačali. Navijači zato upajo, da bo teh pomanjkljivosti v obrambnih vrstah vendar konec in da bo Primorje zaensljivo igralo, še posebno s prihodom napadalca Palumba (Kras). Primorje v Krminu ne bo imelo lahke naloge, zato bi bila tudi ena sama točka zalta vredna.
1.	AMATERSKA LIGA
ZARJA - PORTUALE
BazoVcem pride v goste ekipa, ki je lani izpadla iz promocijske lige. Tržačani so namreč končali prvenstvo v A skupini na 14. mestu z 21 točkami. V ekipi Portuale je letos prišlo do precejšnjih sprememb, saj so ključni ig-
ralci lanske postave zapustili društvo in vodstvo kluba je zaupalo mladim silam. Na trenersko klop je prišel Fa-bio Cellie, ki se mu je stolček že precej zamajal. Tržačani so namreč v petih nastopih zbrali le eno samo točko, neodločeno so igrali le s Ponziano in zato so osamljeni na repu lestvice.
Zarjani pa so letos začeli res izvrstno, trenutno si namreč delijo prvo mesto s Ponziano in Torreanesejem in zato je vzdušje v Zarjinem taboru res idealno. Portuale bo tokrat igral na vse ali nič, saj bi moštvo s porazom v Bazovici zašlo v hudo krizo. Glede Zarjine postave bo moral trener Pon-gracic zamenjati branilca Donaggia, ki je bil vnedeljo izključen.
VESNA - PRO ROMANS
Križanom pride v goste ekipa, ki jo dobro poznajo, saj z njo igrajo že vrsto let. Gostje, ki so lani startali med glavnimi favoriti v tej skupini, so končali prvenstvo šele na 7. mestu s 33 točkami. Tudi letos Pro Romans ni začela najbolje in zato je dinamični predsednik Lateila takoj skušal popraviti vrzel in si zagotovil veznega igralca S. Marca iz Gradišča Trevisana ter levo krilo Zorata (Aguileia). Kljub vsemu pa je Pro Romans, ki ga letos vodi trener Clama, doslej zbral le štiri točke. Zato bodo gostje prišli na Prosek z namenom, da nepremagani zapustijo igrišče, kar pomeni, da bi se sprijaznili tudi z delitvijo točk.
Križani, ki letos še niso izgubili, pa upajo na kaj več. V zadnjih treh nastopih so se morali sprijazniti z delitivjo točk, ker je njihova največja hiba napadalna vrsta. V petih tekmah je Vesna dala le tri gole, vendar dobila samo dva, kar potrjuje solidnost obrambe.
2.	AMATERSKA LIGA
KRAS - JUNIOR AURISINA
Jutrišnji Krasov nasprotnik je novinec v ligi. Nabrežine! so namreč lani v skupini F 3. AL zasedli 2. mesto s 33 točkami. Ekipa, ki jo letos vodi izkušeni trener te lige Tesevich (več let je sedel na klopi CGS) je v letošnjem prvenstvu po treh neodločenih izidih je izgubila proti Zaulam in v nedeljo prišla do prve prvenstvene zmage z Me-retom.
Tudi krasovci so doslej le enkrat izgubili (Lestizza) in jutri računajo na celotni izkupiček.
PRIMOREC - RONCHIS
Gostujoča ekipa se je lani rešila pred izpadom, potem ko je v odločilnem dvoboju prav v tej skupini premagala Sedegliano s 3:2. Ekipi sta namreč končali prvenstvo s 26 točkami na 13. mestu. Tudi letos Ronchisu ne gre najbolje. Po dveh začetnih porazih (Bertiolo, Žaule) je trikrat igral neodločeno. Šibka točka predstavlja napad, saj je v 450 minutah igre dosegel le dva gola (enega iz 11-metrovke).
Če upoštevamo, da so Trebenci doslej dobili le dva gola, jutri ne bi smeli imeti težav. Vsako podcenjevanje nasprotnika pa bi Trebence lahko drago stalo.
MEDEA - BREG
Brežani gredo v goste ekipi, ki doslej ni blestela, pa čeprav je lani sodila med boljše ekipe te skupine. Zasedla je namreč z 32 točkami 6. mesto. Letos pa Medea ni še zmagala. Priborila si je le tri neodločene izide (Do-mio, Sovodnje, Fossalon).
Predstavnikom dolinske občine pa je šlo še slabše. Po štirih tekmah še niso osvojili točke, dobili so 12 golov in so osamljeni na repu lestvice.
FOSSALON - SOVODNJE
Drugouvrščeno Sovodnje bo jutri gostovalo pri Fossalonu, ki je po petih kolih zbral le borne tri točke. Sovodenj ci, ki so trenutno drugi na lestvici skupno s Fincantierijem, bi morali jutri nadaljevati svojo zmagovito pot. Pomembno pa je ne podcenevati nasprotnika.
3.	AMATERSKA LIGA
MLADOST - DON BOSCO
Drugouvrščena Mladost je na jutrišnjem domačem srečanju proti Don Boscu vsekakor favorit. Don Bosco je namreč po treh odigranih tekmah še vedno brez točke, Doberdobci pa jih imajo že pet. Mladost ima zli zadetki doslej tudi najuspešnejši napad, Don Bosco pa doslej ni dosegel niti gola. Doberdobci ne bi smeli imeti težav, toda potrebna je previdnost ...
GAJA - MONTEBELLO
Čeprav je nasprotnikom Gaje lani za las spodletelo napredovanje, saj je Montebello z 28 točkami končal prvenstvo na 4. mestu, letos pa tej ekipi ne kaže najbolje. Tržačani so po štirih tekmah še brez točke, dobili so sedem,
dali pa en sam gol. To pa kaže, da Gaja jutri ne bo imela težav. (B. Ru-pel)
V prvenstvu najmlajših na Goriškem
Mladost utrdila vodstvo na lestvici
ISONTINA - MLADOST 0:1 (0:1)
STRELEC: Jelen v 20. min.
MLADOST: Dem. Devetak, Sergo, Prinčič, Jarc, Petejan, D. Ferletič, M. Devetak, Jelen, Gorjan, Černič, Flore-nin (Moro, Dav. Devetak, M. Ferletič, Mt. Jarc, Čotič).
Z zmago proti Isontini so se mladi nogometaši doberdobske Mladosti še bolj utrdilina samem vrhu prvenstvene lestvice.
Na gostovanje v Moraro so se rde-če-plavi odpravili z nemajhno bojaznijo in s tihim upom na vsaj neodločen izid, saj domačini do zdaj še niso okusili poraza, pa tudi žog še niso pobirali iz lastne mreže. Igra sama pa je pokazala, da je bila vsaka bojazen odveč in Mladost je popolnoma zasluženo osvojila že peti zaporedni par točk. Isonti-na je sicer solidno moštvo, enajsterica Mladosti pa je nedvomno bolj prodorna in to je v soboto tudi pokazala. Pobuda je bila ves čas na strani naših predstavnikov, ki so večkrat ogrozili domačega vratarja, v polno pa so zadeli le enkrat, kar pa je bilo dovolj za pomembno zmago.
Tekma v Moraru je bila nedvomno najpomembnejša v 6. kolu; zato nas čudi, da nogometna zveza na taka srečanja pošilja nedorasle sodnike, ki s svojimi nerazumljivimi odločitvami lahko povzročijo hudo kri tako na igrišču kot ob njem.
Danes bodo Doberdobci ponovno gostovali, in sicer pri moštvu S. Marco iz Sesljana. Tekma bo ob 15.30 na igrišču v Vižovljah.
OSTALI IZIDI 6. KOLA: Sanrocche-se - Mossa (neod.), Romana - Pieris 1:2, Pro Romans - Staranzano 3:2, Lucinico -Gradese 4:1, Como - Aris 4:2, S. Ser-gio - Monfalcone 6:0, Opicina - S. Marco (prenešeno na 4.11.), Isontina -Mladost 0:1.
LESTVICA: Mladost 10; Mossa, Isontina, S. Marco, Monfalcone 6; Pieris, Pro Romans, S. Sergio 5; Opicina, Staranzano 4; Como, Lucinico 3; Aris, Gradese 2; Romana 1. Sanrocchese 0.
Vili Prinčič
KOŠARKA
MOŠKA B LIGA
17.30	v tržaški športni palači: Jadrat TKB - Montegranaro
MOŠKA D LIGA
11.00 v Trstu, Suvich: Bor Radenska • Beretich
PROMOCIJSKA LIGA
11.00	v Trstu, Della Valle: Barcolana Breg; 11.00 v Trstu, Čampi Elisi: Steli: Azzurra - Sokol; 11.00 v Briščkih, Ervatti Cicibona - Ferroviario
NARAŠČAJNIKI
9.00	v Trstu, Suvich: Bor - FerroviarR B
POLETOV TURNIR
9.30	v Repnu: sodelujejo Saluzzo, Kraš ki zidar, Servolana in Polet
NOGOMET
PROMOCIJSKO PRVENSTVO
14.30	v Gorici, Ul. Baiamonti: Juventi na - Fortitudo; 14.30 v Krminu: Cormone se - Primorje
1.	AMATERSKA LIGA
14.30 v Bazovici: Zarja - Portuale; 14.31 v Križu: Vesna - Pro Romans
2.	AMATERSKA LIGA
14.30 v Repnu: Kras - Junior Aurisina 14.30 v Trebčah: Primorec - Ronchi5 14.30 v Medeji: Medea - Breg; 14.30 ' Fossalonu (Gradež): Fossalon - Sovodnj'
3.	AMATERSKA LIGA
14.30	na Padričah: Gaja - MontebellC 14.30 v Doberdobu: Mladost - Don Boso
NARAŠČAJNIKI
10.30	na Proseku: Primorje - Montebel lo
NAJMLAJŠI
8.30	v Trstu, sv. Alojzij: Montebello Primorje A
ODBOJKA
MLADINCI
9.00	v Trstu, Morpurgo: Pallavolo Tr este - Sloga; 11.00 v Trstu, Zandona Volley Club - Bor Furlani
MLADINKE
11.00	na Opčinah: Koimpex - Sgt
DEKLICE
9.30	v MUši: Mossa - Sovodnje; 11.00 Cornu: Cormons - Soča
ROKOMET
MOŠKA C LIGA
11.00	v Zgoniku: Kras - Merano
POJUTRIŠNJEM
PONEDELJEK, 2. NOVEMBRA 191
KOŠARKA
DRŽAVNI MLADINCI
19.30	v Treviso, Palaverde: Benetton Jadran Farco
DEŽELNI MLADINCI
19.00	v Briščkih, Ervatti: Kontovel - L cibona; 21.00 v Briščkih, Ervatti: Bor Intermuggia