gioielli - dragulji ¿ff mololon VñSfi DRñGUUfiRNñ z vami od leta 1949 Narodna ul. 28 - Tel.040.211.465 - Opčine ujujuu.malalan.com Pred Rubijskim gradom danes slovesno odkritje Trubarjevega kipa Sprehod po katinarski urgenci z zdravnico Nevo Lupinc /6 i j PALEST«^ Primorski NEDELJA, 11. MAJA 2008_ Št. 112 (19.202) leto LXIV._ PRIMORSKI DNEVNIK je začel izhajati v Trstu 13. maja 1945, njegov predhodnik PARTIZANSKI DNEVNIK pa 26. novembra 1943 vvasi Zakriž nad Cerknim, razmnožen na ciklostil. Od 5. do 17. septembra 1944 se je tiskal v tiskarni "Doberdob" v Govcu pri Gorenji Trebuši, od 18. septembra 1944 do 1. maja 1945 v tiskarni "Slovenija" pod Vojskim pri Idriji, do 7. maja 1945pa v osvobojenem Trstu, kjer je izšla zadnja številka. Bil je edini tiskani partizanski DNEVNIK v zasužnjeni Evropi. TRST - Ul. Montecchi 6 - Tel. 040 7786300, fax 040 772418 GORICA - Ul. Garibaldi 9 - Tel. 0481 533382, fax 0481 532958 ČEDAD - Ul. Ristori 28 - Tel. 0432 731190 Za Euro '08 milijone, za manjšino niti centa... Ivan Lukan Do evropskega nogometnega prvenstva, katerega gostitelj je tudi Koroška oz. njena prestolnica Celovec, je samo še 29 dni. Vse j e več ali manj pripravljeno na ta največji (športni) spektakel, ki ga Celovec še ni videl in ga v naslednjih desetletjih tudi ne bo več. Jasno, da ob takšni priložnosti tečejo milijoni, več deset milijonov, v Celovec skoraj sto milijonov evrov! Dobrih 70 milijonov je šlo samo za »najlepši nogometni stadion v Avstriji« s kapaciteto 32.000 gledalcev. Zgradili so ga za vsega tri tekme (!), da bi ga nato spet zmanjšali na 12.000, največ 15.000 gledalcev, kar bo davkoplačevalce stalo nadaljnjih deset milijonov evrov. Nekaj nadaljnih milijonov evrov pa bo - samoumevno - požrla ostala infra-struk tu ra, mar ke ting in or ga -nizacija prvenstva. Če si je kdo na Koroškem mislil, da bo ob takšni denarni poplavi morda preostalo še nekaj denarja tudi za projekte, ki jih bolj potrebujejo in pri katerih gre za dolgoročne in strateške investicije za ljudi in deželo, se je pošteno zmotil. Pri tem niso izjema projekti, ki jih je v zadnjem času vložila slovenska manjšina na Ko roš kem. Akutalna in povsem zgovorna primera sta projekta prireditvene dvorane Mohorjeve in večnamenske (šolske) športne dvorane (vključno s stadionom za SAK) pri Slovenski gimnaziji/Dvojezični trgovski akademiji v Celovcu. Čeprav gre za težiščne projekte manjšine s področja kulture in šolskega oz. mladinskega športa, jih je deželna politika na čelu s finančnim referentom Jorgom Haiderjem zaenkrat izbrisala s suhim sporočilom, da v skladu za takšne projekte za leto 2008 ni več denarja. In da bo jasno: pri omenjenih projektih ne gre za velikanske vsote, ki bi jih morala dežela sofinancirati - ne v enem letu, temveč v obdobju dveh ali celo več let. Skratka, deželna politika je s svojim zadržanjem le še potrdila »koroško stvarnost«, da na mreč učin ko vi to pro mo -cijo in glasove pri volitvah Haiderju (in tudi ostalim stran kam) vse ka kor za go tav -Ija okroglo usnje, nikakor pa projekti, ki jih slovenska manj ši na v Ce Iov cu še ka ko potrebuje! dnevnik Internet: http://www.primorski.it/ e-mail: redakcija@primorski.it POŠTNINA PLAČANA V GOTOVINI Spedizione in abbonamento postale 45% Art 2, comma 20/b, legge 662/96 - Trieste 1,00 € CENA V SLOVENIJI 0,80€(191,71 SIT) DOLINA - Priljubljena Majenca se bo nadaljevala tudi jutri Pod mlajem bo danes slavnostni ples vaške mladine »/ v • v • • • «i /ivij i« • • , !• v, .i . . . . /•• Na včerajšnjem nagrajevanju najboljših olj in vin tudi številni javni upravitelji DOLINA - Priljubljena Majenca bo danes dosegla svoj višek, včeraj pa so na Gorici nagradili najboljša vina in olja. 52. občinsko razstavo vin in 11. razstavo ek-stra deviškega olja je tudi letos zaznamovala bogata in kakovostna ponudba domačih proizvodov. Na dolinski Gorici se bo danes praznik nadaljeval, saj so sredi noči mladi vaščani postavili mogočen mlaj, pod katerim se bo danes popoldne odvijal bogat kulturen spored: folklora, tambu-raši, pihalni orkester, predvsem pa ples parterjev in parterc - nedvomno najbolj slavnostni trenutek vsake Majence. Na 4. strani 31-letni motorist izgubil življenje pri Samatorci Na S. strani Sintska skupnost v Trstu že šest dni brez elektrike Na S. strani Goriška Kmečka zveza potegnila obračun lanskega leta Na 12. strani Korak naprej na poti uresničitve slovenskih otroških jasli v Gorici Na 12. strani V Tržiču kitajsko skladišče ponaredkov Na 12. strani Šc Melanie Klein Slovenska prosveta IP™ 2 Nedelja, 11. maja 2008 ALPE-JADRAN / ZGODOVINA - Predstavili jo bodo ta četrtek v Mestni hiši v Ljubljani Knjiga v angleščini o partizanski epopeji Uredila sta jo Jože Pirjevec in Božo Repe, izdali pa ZZB NOB, ZTT in SKGZ LJUBLANA - V četrtek, 15. maja, bo ob 11. uri v konferenčni dvorani ljubljanske Mestne hiše, Mestni trg 1, predstavitev knjige Resistance, Suffering, Hope - Odpor, trpljenje, upanje, ki so jo priznani avtorji pripravili za funkcionarje in in-štitucije Evropske unije. Na predstavitev vabita predsednik Društva piscev zgodovine France Pečelin in predsednik Zveze združenj borcev NOB Slovenije Janez Stanovnik. Knjigo o partizanski epopeji v letih 1941-1945 na Slovenskem so za lo ži li Zve za bor cev NOB, Za lož -niš tvo tr žaš ke ga tis ka in Slo ven ska kulturno-gospodarska zveza. Zbornik, ki zaobjema NOB z različnih zornih kotov, sta uredila Jože Pirje-vec in Božo Repe. V knjigi lahko tako beremo prispevke Janeza Stanov-ni ka, Jan ka Ple ter ske ga, Jo že ta Pir -jevca, Božota Repeta, Damijana Guština, Gorazda Bajca, Janka Kos-tnapfla, Matjaža Kmecla, Borisa Pa- ternuja, Franca Fabca in Darje Kerec. Knjiga je bogato opremljena z ilustracijami, za katere je poskrbel Franc Fabec, ki o njih piše v svoji razpravi. Knji ga je v an gle šči ni. V ča su, ko Slovenija predseduje Evropski uniji, bodo namreč knjigo razdelili politikom, funkcionarjem in inštitu-cijam Unije. Glavni pobudnik za zgo-do vin ski zbor nik je bi la prav ZZB NOB Slovenije, ki je želela seznaniti vodilne v EU o veliki in krvavi epopeji malega naroda, ki se je z vsemi svojimi silami uprl nacifašističnemu okupatorju. Gre za izjemno zgodbo v evropskem merilu (zaradi števila žrtev, zaradi organiziranosti osvobodilnega boja in zaradi posebnosti, da so partizani smatrali svojo borbo ne le kot oborožen upor, ampak tudi kot kulturno afirmacijo slovenskega naroda), ki jo velja predstaviti Evropi in njenim inštitucijam. Predvidena je tudi predstavitev knjige v Trstu. Naslovna stran zbornika Resistance, Suffering, Hope -Odpor, trpljenje, upanje VIŠ - Usoden zdrs v žlebu severovzhodne stene Smrt turnega smučarja 34-letni Cristian Muser iz Humina se je kotalil kakih 600 metrov - Posegel je helikopter Pogled na zasneženi Viš PROJEKT SAPEVA Predstavitev zbornika Vloga manjšin v Evropi TRST - Slovenska kulturno-gospo-darska zveza in Italijanska unija bosta v ponedeljek, 19. maja 2008, ob 17.30 predstavili v Narodnem domu v Trstu (Ul. Filzi 14) zbornik "Vloga manjšin v Evropi". Publikacija je nastala kot zaključek evropskega projekta Sapeva, ki so ga izpeljale krovne organizacije italijanske manjšine v Sloveniji in slovenske v Italiji. Projekt je zaobjel študije in srečanja na različnih področjih, ki so pomembna za manjšine. V teku leta so se strokovnjaki, politiki ter kulturni, gospodarski, športni in drugi operaterji srečevali na plenarnih zasedanjih, v komisijah in na javnih srečanjih. Nabralo se je veliko gradiva, ki je sedaj zaobjeto v zborniku, torej knjigi, ki bo omogočala bralcem, da se seznanijo z opravljenim delom, s problemi in z raznimi stališči ter predlogi. Na ponedeljkovi predstavitvi zbornika bodo spregovorili predsednik SKGZ Rudi Pavšič, predsednik izvršnega odbora Italijanske Unije Maurizio Tremul, senatorka v italijanskem parlamentu Tamara Bla-žina in poslanec v Državnem zboru RS Roberto Battelli. NABORJET - Gore so včeraj zjutraj terjale življenje italijanskega alpinista. Cristian Muser, 34-letnik iz Humina, se je s skupino prijateljev odpravil na Viš, da bi se preizkusili v turnem smučanju. Na začetku sestopa se je smrtno ponesrečil: s smučmi se je spustil z vrha žleba severovzhodne stene 2666 metrov visoke gore, po nekaj metrih pa se mu je spodrsnilo. Zakotalil se je do dna dolgega žleba, kjer je dokončno obležal. Gorski reševalci iz Rablja in člani gorskih ekip finančne straže iz kraja Na Žlebeh so se odpravili na nelahko pot po truplo ponesrečenca, katerega je naposled odpeljal helikopter deželne civilne zaščite. Sedem turnih smučarjev se je vče raj v zgod njih jut ra njih urah, še v popolni temi, odpravilo na Viš. Ob zori so dos pe li do ko če Cor si, na to so se povzpeli do ozkega prelaza. Trije so se odpravili v dolino proti Žlebem, ostali so se okrog 8. ure spustili s smučmi v žleb severovzhodne stene. Muser je pa del po ne kaj ovin kih, na ze lo strmi točki na vrhu žleba. Kotalil se je približno 600 metrov, po navedbah gorskih reševalcev je tudi dvakrat padel iz skalnatih pečin, vsakič je letel po 40 ali 50 metrov navzdol. Prijatelji so poklicali reševalno službo, a Muser je bil že mrtev. Karabinjerji s Trbiža so uvedli preiskavo. Jutri na deželnem sedežu RAI v Trstu predstavitev Tazzerjeve knjige »Tito e i rimasti« TRST - Sindikalni odbor slovenskega uredništva RAI prireja v ponedeljek, 12. maja, ob 11. uri v dvorani Luchetta, Ota, DAngelo na deželnem sedežu RAI v Trstu predstavitev knjige Sergia Tazzerja »Tito e i rimasti« (Tito in tisti, ki so ostali). Knjigo bosta predstavila senator Miloš Budin in poslanec Roberto Antonione. Delo obravnava vrsto žgočih tem iz zgodovine italijanske narodne skupnosti v Sloveniji in na Hrvaškem. Sergio Tazzer je bil direktor sedeža RAI v Benetkah, odgovorni za deželne iformativne programe RAI v Trentu ter je vodil centralno uredništvo deželne novinarske agencije RAI v Rimu. Širša javnost ga pozna predvsem kot voditelja zelo uspešne radijske oddaje EstOvest. Oddajo, ki jo vsako nedeljo zjutraj posluša nekaj milijonov poslušalcev, Tazzer vodi že od leta 1995. Marta Verginella drevi po TV oddaji Mikser TRST - Je zgodovina res »magistra vitae«? Ali bi ne bilo bolje, če bi ji zato malce globlje prisluhnili in iz odslikave preteklih dogodkov ter biografij spoznali veliko zanimivega za življenje v današnjem času? Prav gotovo nam bo na to najbolje odgovorila tokratna gostja TV oddaje Mikser, ki bo na sporedu nocoj ob 20.50 (RAI 3-frek-vence v slovenščini), profesorica zgodovine na ljubljanski univerzi Marta Verginella. Pogovor v studiu bo kronal bogato in raznoliko vsebino oddaje, od likovne umetnosti, tukajšnjega likovnega izražanja na prehodu iz 50. v 60. leta prejšnjega stoletja, ki ga lahko razberemo iz del, ki so bila pred kratkim razstavljena v tržaškem Muzeju sodobne umetnosti Revoltella. Razstava nosi naslov RAI 1964, s čimer se sklicuje na obdobje, v katerem je zbirka nastala. V prvih 60. letih je namreč RAI sklenil odpreti v Trstu nov sedež in ga opremiti z deli tedanjih najbolj zvenečih imen na likovnem področju. Od likovne do glasbene umetnosti. V letošnji pomladi se je v Gorici odvijal tradicionalni natečaj za mlade violiniste in čeliste »Alfredo in Wanda Marcosig«. Mladost je tudi sinonim za veliko energije. Slednjo prav gotovo imajo mladi višješolci in univerzitetni študentje iz Trsta. Tu je pred nekaj leti - po dolgoletnem zatišju - zopet zaživelo mladinsko petje - tokrat v mešano mladinski zasedbi, in to na pobudo zborovodkinje Aleksandre Pertot. Kako lahko igre na srečo postanejo igre na nesrečo? Nocoj bomo izvedeli tudi to. Za konec pa vabilo na sprehod po mestu, tokrat v posebni varianti...s kolesarsko čelado. Oddajo so pripravile Martina Repinc, Tamara Stanese, Sara Trampuž in Vida Va-lenčič, ki jo tudi vodi. Režija je v rokah Martine Repinc. Ponovitev oddaje bo v četrtek, 15 .maja. ob 20.30. Prispevki za kmetijstvo TRST - V petek, 16. t.m., bo objavljen razpis za predstavitev prošenj za koristenje podpor, ki jih predvideva ukrep št. 121 Deželnega programa za podeželski razvoj (PPR ) 2007 - 2013 v korist posodabljanja kmetijskih obratov. Ob omenjenem ukrepu bodo objavljeni tudi ostali ukrepi programa, ki so vezani na Integriran teritorialni načrt oziroma na Integriran verižni načrt. Kot smo že v več priložnostih poročali, določa PPR 2007 - 20013, da se za polno koristenje omenjenih podpor, morajo kmetije povezati v verižne teritorialne oziroma produktivne sisteme. V nasprotnem primeru, če interesenti predstavijo posamezne prošnje, namesto skupne (najmanj 5 kmetij) v integriranem načrtu se jim podpora zniža za 10 odstotkov. V programu so predvidene sicer nekatere izjeme, kot so mladi kmetje, ki prvič vstopijo v kmetijstvo in kmetje, ki neposredno prodajajo več kot 50 odstotkov svoje proizvodnje. Rok za predstavitev prošenj zapade 16. septembra 2008. Zahvala kandidatom TRST - Tajništvo Sindikata slovenske šole v Furlaniji - Julijski Krajini se zahvaljuje vsem šolnikom iz vrst vodstvenega, učnega in pomožnega osebja, ki so sprejeli kandidaturo za volitve v Deželno šolsko komisijo za šole s slovenskim učnim jezikom na listi, ki jo je predlagal sindikat. Zahvaljuje se tudi volilnim upravičencem, ki so s svojim glasom podprli te kandidate. Obenem želi vsem izvoljenim, vključno s predstavniki staršev in dijakov, in tudi ostalim članom komisije, da bi s svojim delovanjem v komisiji dali svoj doprinos k uspešni obravnavi vprašanj, ki zadevajo slovensko šolo. S prispevkom »petih tiso cink« davka Irpef lahko pomagaš slovenski ustanovil I * 1( m JT.li i h. I Ci^íM'irLk-- Lir, i: j in íHiix II«- IvíTtílIi I IK PET"! lahko nMivH'inV SkLulu IhinV Saninhi. ki ^h^It/ljvj^' ¡í^íJü&rtPfrt m:iiij pii/inníinin slcn^iihtiil] uki-ili :i lii/k-ž lLii k:i 11:1 lL<:ili<: K-k-L' ji:i.-'iniriii I■ :■ 11 r■:h.I■ ] 1: 11 ■ (iri^mi./.k ■ ■=■ ■ 111 EtVj:n>ti[flii>l ír'-VLin.Tviti'i]. l:i M'/r:.ii:i sfnKfcl IlkIi -it L k! I Jiitii- SJnlcrf Sviij prispevek lahkn namenile lak". tb t. po^e obrazca, ki k' niLHKiiíjiwi í^difink'lniiiHujynk^itihim in neprefionüll uüüivjvíiII v minulih (Ll 113 73G/tooddtt> Unico, vpiSctc dáYfiKi Številko SkhnJjL Líijrív >:inLi i 11 | >l m. 11:1j. 1 ■ I h. ■ PriHhnch flrfií Jbi^lrifr ílr ■(HltJi fcfcsj -ikiflUib d) Uü:< Qjii ipj-.iiili ^-.Lililí- Jji ku*. E davčna Številka Sklada lioríc ¡Sardwí je: 91013840318 / ALPE-JADRAN Nedelja, ll. maja 2008 3 BENETKE - Gospodarski forum Vse več poslov z Japonsko Poseg podsekretarja Miloša Budina Miloš Budin med pogovorom s predstavnikom japonske vlade BENETKE - V četrtek in petek je v prostorih Mednarodne univerze v Benetkah potekalo plenarno zasedanje skupščine Ita-lijansko-japonskega poslovnega združenja (Italy-Japan Business Group). Gre za pomembno skupno organizacijo, ki ima za osrednji cilj promocijo sodelovanja Italije in Japonske na področju gospodarstva. Temu primerna je bila tudi zasedba na srečanju, ki so se ga poleg številnih italijanskih in japonskih poslovnežev udeležili dosedanji predsednik italijanskih industrijcev Luca Cordero di Montezemolo, japonski viceminister za industrijo in trgovino Kenji Ogiwara, župan Benetk Massimo Cacciari, podsekretar na italijanskem ministrstvu za mednarodno trgovino Miloš Budin, predsednik ICE (Inšti- tuta za zunanjo trgovino) Umberto Vattani in drugi. Na plenarnem zasedanju je v imenu italijanske vlade govoril tudi podsekretar Budin, ki je uvodoma dejal, da je to njegov zadnji nastop v tej vlogi, saj je nova vlada ravno v tistih urah prisegala. Budin je ocenil, da je ministrstvo za zunanjo trgovino z ministrico Emmo Bonino na čelu v zadnjih dveh letih dobro nastavilo delo za čim učinkovitejšo promocijo italijanskih podjetij v tujini. Izstopa dejstvo, da je Italija na več sektorjih, od mehanike do dizajna na prvih mestih v svetovnem merilu, je poudaril Budin, to pa se veliko premalo izpostavlja. Posekretar je izrazil prepričanje, da bo nova vlada do teh vprašnj prav tako občutljiva kot dosedanja. MANJŠINA - Pred jutrišnjo skupščino Slovencev DS v Doberdobu »Skupaj razmišljati in tudi ukrepati« Stališče senatorke Tamare Biažina glede Pavličevega predloga o Zvezi Slovencev ZGONIK - Senatorka Tamara Bla-žina nam je pred jutrišnjo skupščino Slovencev v Demokratski stranki poslala tiskovno sporočilo, ki ga v celoti objavljamo, kot sledi. »Pretekel je že skoraj mesec dni od državnih in deželnih volitev; v tem obdobju se je zvrstilo nič koliko razprav, analiz, mnenj, ocen na račun poraza leve sredine in je bilo nakazanih kar nekaj predlogov glede obnašanja in perspektiv manjšine v novih razmerah. Slovenci v Demokratski stranki bomo na skupščini v ponedeljek iznesli naše predloge, o katerih smo razpravljali na nekaterih neformalnih srečanjih tudi znotraj stranke, vendar se mi zdi potrebno poseči v sicer ne ravno navdušujočo razpravo okrog predloga, ki ga je iznesel predsednik SKGZ Rudi Pavšič na nedavnem občnem zboru. Predlog za Zvezo Slovencev ni neposredno vezan na izid volitev, ampak želi ponovno priklicati pozornost na potrebo po nekem omizju, kjer naj se razpravlja in sprejema (po možnosti) skupna stališča o temeljnih vprašanjih slovenske narodnostne skupnosti v Italiji. Pravzaprav ne gre za nič novega, saj so se v letih ponavljale različne zamisli, kako nadomestiti propadlo enotno delegacijo. Nenazadnje je Programska konferenca obeh krovnih organizacij pripravila resen in sprejemljiv predlog, ki smo ga takrat pri Levih demokratih pozitivno ocenili, a žal ni bil nikoli uresničen. Tudi tokratna pobuda SKGZ se mi zdi vredna razmisleka in poglobitve, tako glede sestave kot glede vloge in pristojnosti Zveze Slovencev. Sama čutim potrebo po omizju, ki naj ga sestavljata civilna družba in politika (stranke), saj menim, da moramo biti v tej fazi sposobni narediti kot manjšina nek kakovosten skok. V zadnjih desetih letih se je svet Senatorka Tamara Blažina kroma okrog nas popolnoma spremenil, mi pa smo ostali pri starem, z enakimi zahtevami, z isto organiziranostjo itd. Sedaj, ko imamo zaščitne norme, ko ni več meja, ko so se odnosi znotraj tega našega prosto- ra v dokajšnji meri normalizirali, si moramo postaviti neke nove cilje, ki gredo predvsem v smer ovrednotenja naše skupnosti znotraj dežele FJK in spodbujanja kakovostne rasti na različnih področjih delovanja. O tem in še o veliko drugih vprašanjih bi veljalo skupaj razmišljati in tudi ukrepati, vsak - civilna družba in politika - glede na pristojnosti in vlogo, ki jo imata. Pavšičev predlog razumem v tem smislu in ne kot nadomestilo za etnično stranko, kar je nekaj povsem drugega. Zato ga bomo Slovenci v Demokratski stranki vzeli v pretres, v prepričanju, da se bo naša skupnost prej ali slej znala primerno opremiti, da bo lahko kos izzivom, ki nam jih prinaša jutrišnji dan.« in m*.....i r. i'"> À haifixrambt A ■ Mobilni telefon model L6 MOTOROLA ■ Quadriband • GPRS« I-Mode ■ Litijska baterija • Fotoaparat • Igrice • Bluetooth • Barvni zaslon • prostoročno telefoniranje • 10 MB notranjega spomina • Polifonična zvonjenja vključenih 5 €vrov\ prometa WIND DANES, NEDELJA 1 1. MAJA, ODPRTO Hipermarketi Emisfero MONFALCONE/TRŽIČ (GO) - Kraj San Polo, ulica Pocar - Tel. 0481/416740 - ponedeljek 14.30 - 20.30, od torka do sobote NEPREKINJEN URNIK 9.00 - 20.30 - NEDELJA 9.30 - 20.00 EMISFERO JE PRISOTEN TUDI V KRAJIH: VICENZA, BELLUNO, PERUGIA, SCORZE' (VE), SILEA (TV), ZANE (VI) Nedelja, 4. maja 2008 1 1 APrimorski r dnevnik Ulica dei Montecchi 6 tel. 040 7786300 fax 040 772418 trst@primorski.it MAJENCA 2009 - Na dolinski Gorici je te dni posebno živahno Včeraj nagradili najboljša vina in olja Danes slavnostni ples parterjev in parterc Strokovna komisija je podelila številne nagrade, razglasili pa so tudi zmagovalce ljudskega glasovanja Enaindvajset vin in dvaindvajset olj: 52. občinska razstava vin in 11. razstava olj se lahko tudi letos ponašata z bogato ponudbo domačih proizvodov. Najboljše so včeraj razglasili na dolinski Gorici, kjer so se pod večer zbrali domači proizvajalci, a tudi številni politični in stanovski predstavniki. Medtem so se mladi vaščani in vaščan-ke, na katerih sloni glavnina Majence, trudili, da bi bilo vse nared za množico, ki je v večernih urah preplavila Dolino: na žarih so se pekli piščanci in čevapčiči ter omamljali obiskovalce, ki so se zbirali na osrednjem dolinskem trgu. Na Gorico se je pripeljala tudi kolona starodobnih vozil (predvsem s tržaško in koprsko registracijo), medtem pa je skupina fantov pripravljala živo zeleni venec, s katerim so kasneje okrasili mogočni mlaj. Svoje delo so prekinili le toliko, da bi zaploskali nagrajenim oljkarjem in vinogradnikom, med katerimi je tudi letos največ nagrad odnesel njihov vrstnik Rado Kocjančič. Krajšo slovesnost, ki jo je vodil Marko Štoka, je uvedel in zaključil Pihalni orkester Breg, njeni osrednji protagonisti pa so bili domači proizvajalci, na katere je Občina Dolina posebno ponosna. To sta poudarila tako županja Fulvia Premolin kot odbornik za proizvodne dejavnosti Antonio Ghersinich. Delo in skrb, ki ju vlagajo v teritorij, sta nezamenljivi, jih je pohvalila županja, ki je tudi napovedala, da načrtujejo v občini priredbo posebnega praznika, posvečenega rezervatu doline Glin-ščice in krajevnim dobrotam. Ta bi simbolično zaključil sezono, ki jo v dolinski občini uvaja Majenca - znanilka pomladi. Ghersinich je izpostavil kvaliteto breškega vina in olja: tudi letošnja letina je bila namreč kakovostna in to kljub temu, da so bile oljke v Bregu podvržene napadom oljčne muhe. Oljkarji so bili zato prisiljeni opraviti strog izbor, ki pa se je obrestoval: komisija strokovnjakov je namreč vse vzorce ocenila kot ekstra deviške. Odbornik je prepričan, da je treba breške proizvode vključiti v širšo skupno ponudbo, ki naj geografsko zaobjame vso tržaško pokrajino, idejno pa različne sektorje: od domačih sirov, olja, vina, meda do agroturizmov, a tudi zgodovinskih in kulturnih znamenitosti teritorija. Samo združeni lahko privabimo turiste in vedoželjne popotnike, je še posvaril Ghersinich. Sledilo je nagrajevanje. Vsi sodelujoči so prejeli majoliko iz rogaškega kristala, bon Kmetijske zadruge in strokovno analizo proizvoda, veliko vin oziroma olj pa si je tudi prislužilo posebne nagrade. »Certifikat odličnosti« so iz rok županje Fulvi-e Premolin, senatorke Tamare Blažina in poslanca Massimiliana Fedrige prejeli oljkarji Stevo Zahar, Denis Merlak, Luciano Žerjal, Marco Zlatich in Roberto Zobec. Poseben aplavz pa si je zaslužila tudi kmetija Fiorrosso, ki se je odločila, da vsakemu novorojenčku v občini podari steklenico svojega biološkega olja; odbornik Ghersinich je pristavil, da bi lahko občinska uprava vsakemu podarila oljčno drevo ... Vina so ocenjevali tako na strokovni kot na ljudski pokušnji. Tako belo kot rdeče vino, ki je po ljudski oceni doseglo naj- večje število točk, je predstavil Rado Kocjančič. Mladi vinogradnik iz Krogelj je bil med najboljšimi tudi po oceni komisije izvedencev: njegovemu rdečemu vinu DOC so dodelili srebrno kolajno, belemu DOC pa celo »veliko zlato kolajno«. Srebrno kolajno so za svoja rdeča vina prejeli tudi Jadran Žerjal in Mario Serli, zlato pa Roberto Ota, Mario Zobec in Boris Kocijančič. Med belimi vini so srebrno kolajno prejeli Gabriella Abrami Bandi, Boris Kocijančič in Roberto Ota, zlato Mario Serli in kmetija Slavec (Milena Visintin), med belimi DOC vini pa Jadran Žerjal. Nagrade so jim izročili predsednica Pokrajine Trst Maria Teresa Bassa Poropat, župani Dipi-azza, Ret in Sardoč ter deželni svetnik Ga-brovec. Vsa najboljša olja in vina je mogoče še danes in jutri poskusiti na dolinski Gorici, kjer se bo danes popoldne odvijal bogat kulturni spored. Ob 17. uri bo nastopil Pihalni orkester iz Ribnice, ob 18. uri folklorna skupina KUD Beltinci s tamburaši, uro kasneje pa bodo pod mlajem končno zaplesali tudi parterji in parterce. Ob zvokih ansambla Malibu in Dolinskega kvinteta se jim bodo nato pridružili tudi ostali obiskovalci Majence. (pd) Županja Fulvia Premolin in večkrat nagrajeni Rado Kocjančič iz Krogelj. kroma REPEN - Praznik ob binkoštih Danes sveta maša in odprtje prenovljene občinske telovadnice Domači fantje so pripravljali mogočen venec, ki mora s pomarančami in zastavicami krasiti mogočen dolinski mlaj. kroma Občinski praznik v Repnu bo danes dosegel svoj višek. Ob 10.30 bo namreč v cerkvici na Tabru domači župnik Anton Be-denčič daroval sveto mašo, ob 18.30 pa bodo slovesno predali namenu prenovljeno občinsko telovadnico ob plesu mažoret-ne skupine iz Logatca. V telovadnico bosta sicer že ob 16. uri prvi vstopili ekipi Sloga in Logatec, ki se bosta pomerili v odbojkarski tekmi. Pester dan se bo ob 20. uri zaključil s povorko repentabrskih fantov, ki bo slavnostno vkorakala na vaški trg ob spremljavi godbe na pihala iz Logatca, kjer bo repentabrska mladina odprla ples. Poskrbljeno bo za dobro založene kioske, za ogled stalne razstave živali krajevnih kmetovalcev (možno bo tudi jezdenje konja) in ikon Josefine Degen-Ferk v galeriji Kraške hiše. term« geom. Giancarlo FORAUS IZBERI ENERGIJO NARAVE ZA GOTOV PRIHRANEK IN 55% DAVČNI POPUST SONČNI IN GEOTERMIČNI SISTEMI, PEČI NA BIOMASE IN KONDENZACIJO lfM|pJninsj Ml St> od analize do svetovanja in realizacije OBRTNA CONA DOLINA www.termoideale.it / TRST Nedelja, 11. maja 2008 5 UL. PIETRAFERRATA - Sintska skupnost že šest dni brez elektrike Sintsko vprašanje zahteva takojšnjo rešitev Ovadbe in ponoven odklop električnega toka, Občina Trst pa še ni našla alternativne lokacije V času interneta si je težko predstavljati življenje brez električne energije. Še težje je verjeti, da živijo v takih razmerah nekateri Tržačani. A vendar, prav to je doletelo sintske družine v Ul. Pietraferrata: od ponedeljka, 5. maja, nimajo več elektrike, ker je podjetje Acegas po nalogu javnega tožilca Federica Frezze že drugič v dveh mesecih prekinilo dobavo. Odločitev je kontroverzna: kaznovani so ljudje, ki za svoj zapleten položaj niso krivi, zanj je odgovorna tržaška občinska uprava. Občina Trst je v 90. letih preselila Sinte na zemljišče v Ul. Pietraferrata. Pred tremi leti je teren kupila videmska družba, ki je večkrat prijavila tamkajšnje družine zaradi zasedbe tuje površine. Občina Trst ima po zakonu dolžnost, da družinam zagotovi novo naselje, doslej pa tega ni naredila. »Naj raje odklopijo elektriko občinski palači,« je bila jezna prebivalka naselja v Ul. Pietraferrata. Župan Dipiazza je včeraj napovedal, da se bo v torek sestal z vodstvom ustanove EZ-IT, da bi skupaj preučili možne rešitve. Naj na kratko obnovimo zgodbo tržaških Sintov. »Nismo nomadi, nismo Romi in nismo tujci,« je pojasnila predstavnica Sintov na včerajšnjem srečanju z novinarji, na katerem so bili tudi dva tržaška občinska svetnika in zastopniki zdravstvenega podjetja. Sinti so prišli v Trst pred več kot sto leti. Obiskujejo tukajšnje šole, delajo v trgovinah, barih in tovarnah, trgujejo z železom, njihovi dedje so bili v italijanski vojski. Več desetletij so družine sedmih sintskih bratov živele v Naselju sv. Sergija. Stanovale so v prikolicah, ker je to njihov življenjski slog in del njihove kulture. Sredi 90. let se je Občina Trst odločila za prekvalifikacijo območja v Naselju sv. Sergija, kjer je uredila igrišča, Sinte pa je preselila v Ul. Pietraferrata 50, na zemljišče ustanove za industrijsko cono EZIT. Leta 2005 je zemljišče kupilo podjetje iz Vidma, družine pa so bile s tem seznanjene preko ovadbe. Najele so odvetnika, da bi se branile pred deložacijo. Občinska uprava, ki mora najti alternativno lokacijo, je lani predlagala selitev na Kras, a Sinti se niso strinjali. »Kaj bi delali tako daleč od mesta?« so se spraševali. Že več generacij obiskujejo iste šole, trgovine in župnije, selitev na Kras bi jih enostavno izkoreninila. Župan Dipiazza je tedaj obiskal Sinte in jim obljubil, da bo rešil problem. Zaprosil jih je, naj predlagajo alternativno lokacijo. Govorilo seje o industrijski coni in Naselju sv. Sergija, a dejanj ni bilo. 3. marca letos je Acegas prvič odklopil elektriko, ker zasedajo družine tujo lastnino. Prišle so nove ovadbe, ena je doletela Občino Trst. Po posegih občinskih in deželnih svetnikov so elektriko začasno priklopili, zdaj se je zgodba ponovila. Vhod v sintsko naselje v Ul. Pietraferrata kroma V naselju živi 40 ljudi, med temi je 10 otrok, štirj e imajo manj kot eno leto. Brez elektrike je vsakdanje življenje polno ovir: hladilniki so izklopljeni, neka sladkorna bolnica bi morala hraniti inzulin na hladnem, astmatičnega otroka morajo trikrat dnevno peljati v bolnišnico Burlo Garofolo na vdihavanje aerosola. Veliko pomoč jim nudi zdravstveno podjetje (včeraj sta bili prisotni odgovorna za tretji okraj Angela Pianta in prostovoljka Tiziana Cimolino). Občinska svetnica Maria Grazia Cogliati (DS) je obljubila, da bo na jutrišnji seji občinskega sveta postavila vprašanje na to temo, Marino Andolina (-SKP) pa je opozoril na zdravstvene nevarnosti v zvezi s pomanjkanjem elektrike: »Če se bo kdo počutil slabo, ker je zaužil pokvarjeno hrano, naj me obvesti. Odgovornim bom posredoval ovadbo v zvezi z 90. členom kazenskega zakonika, ki obravnava povzročanje osebnih poškodb«. Lorenzo Monasta (organizacija Osservazione Onlus) poziva pre-fekturo, občinsko upravo in sodstvo, naj takoj rešijo problem, saj je situacija neznosna. Sinti se soočajo še z vrsto problemov. Pred fotografske objektive si ne upajo, ker se bojijo diskriminacije: »Ko bi delodajalci izvedeli, da živimo v tem naselju, bi nam delali težave. Predsodki so pogosti«. Medtem se nedaleč od prikolic gnetejo odpadki, ki jih tovornjaki odlagajo nezakonito. Sintske družine so večkrat protestirale proti tovrstni praksi, a ni zaleglo. Ta teden se s tem ne se-kirajo. Imajo nujnejše skrbi, povezane z golim preživetjem. (af) ZNANOST - Odprta vrata Area Science Parka Radovednost brez starostnih meja Na sporedu je bilo tudi zanimivo predavanje o seizmologiji kroma BAZOVICA - V organizaciji Občine in Pokrajine Trst ter odbora za žrtve Na bazovskem šohtu so se včeraj spomnili žrtev fojb Na bazovskem šohtu je bila včeraj dopoldne komemoracija, ki so jo priredili tržaška občinska in pokrajinska uprava ter odbor za žrtve fojb, ki mu predseduje Paolo Sardos Alber-tini. Na komemoraciji so govorili tržaški župan Roberto Dipiazza, pokrajinska predsednica Maria Teresa Bas-sa Poropat in sam Sardos Albertini, med udeleženci pa sta bila tudi bivši vladni podtajnik in zdajšnji poslanec Demokratske stranke Ettore Rosato ter poslanec Ljudstva svobode Roberto Menia. Po polaganju venca so se žrtvam poklonili Dipiazza, Poropatova in deželna odbornica Federica Seganti. Duhovnik Giampaolo Muggia je nato daroval mašo, ki ji je sledilo branje nekaterih pričevanj. Komemora-cijo je sklenil zbor državnega združenja karabinjerjev, ki je zapel »Va pen-siero«. Po končani prireditvi se je delegacija organizatorjev podala do jame Bršljanke pri Opčinah. Dipiazza, Poropatova in Segantijeva so se poklonili žrtvam fojb kroma Radovednost nima starostnih meja. Mladi jn manj mladi so se včeraj množično udeležili tradicionalnega dneva odprtih vrat, ki ga vsako leto prirejajo padriški znanstveni park in drugi tržaški znanstveni centri, da bi širši javnosti pobliže predstavili svoje delovanje. Letošnja prireditev je bila toliko bolj praznična, saj Area science centre obhaja častitljivo 30. obletnico delovanja. Štiri tisoč Tržačanov in turistov je včeraj od 10. do 18. ure obiskajo enaintrideset laboratorijev in se udeležilo dva naj stih raz lič nih vo de nih ogle dov v centru na Padričah in v bazoviškem sin-hrotronu ter si hkrati ogledalo prostore in spoznalo delovanje državnega zavoda za oceanografijo in eksperimentalno geofiziko OGS pri Briščikih oziroma bazoviške astronomske opazovalnice INAF. Navdušenje je med drugim poželo virtualno potovanje v digitalni in tridimenzionalni svet. Pri organizaciji zanimivega dogodka je sodelovalo 400 oseb, ki je starše in njihove otroke, študente in upokojence popeljalo v skrivnostni svet znanosti. Prav gotovo bo včerajšnji dan ostal v posebno lepem spominu najmlajših. Zanje so organizatorji priredili ludo-didaktične in interaktivne aktivnosti, s katerimi so jim na preprost način predstavili pomembna človeška od kri tja in iz ume. Smrtna nesreča sinoči pri Samatorci Nekaj pred 21. uro je včeraj pri Samatorci prišlo do hude prometne nesreče. Po informacijah, ki so nam jih posredovali reševalci, je življenje izgubil 31-letni motorist L.M.. Vozil je po pokrajinski cesti št.6 iz Zgonika proti Samatorci, ko je v nasprotni smeri privozil avtomobil reanult 5, ki ga je upravljal madžarski državljan. Slednji je nepričakovano spremenil smer vožnje in motorist je silno trčil v bok avtomobila in bil na mestu mrtev. Avtomobilista so zaradi hujših poškodb odpeljali v kati-narsko bolnišnico. Na kraju nesreče so posegli agenti prometne policije in rešilec. V trenutku, ko zapiramo redakcijo, več informacij o nesreči in udeležencih nismo mogli dobiti. Prispevki za zaslužne dijake V sklopu posegov za pravico do učenja bo uprava Občine Devin-Na-brežina dodelila denarne prispevke sposobnim in zaslužnim dijakom višjih srednjih šol, ki so letos prvič vpisani v tretje, četrte ali pete razrede in ki so v lanskem šolskem letu izdelali s srednjo oceno vsaj 6,5 (z izjemo ocen iz vedenja in verouka) brez učnih dolgov. Pravico do prispevka imajo dijaki s stalnim bivališčem v občini, katerih družinsko ekonomsko stanje ISEE ne presega 10.632,94 evra. Prošnje morajo biti na ustreznem obrazcu vložene v občinskemu uradu za protokol do 30. maja 2008. Za informacije se lahko zainteresirane družine obrnejo na urad za šolstvo Občine Devin- Nabrežina, Nabrežina št. 102 (tel. 0402017375). Obnova cestne signalizacije Občinska uprava ima v prihodnjih dneh v načrtu obnovo cestne signalizacije na nekaterih ulicah. Danes bodo od 21. do 6. ure dela na Drevoredu Ippodromo, Trgu De Gasperi, Ul. Cumano, Ul. La Marmora, Ul. Mili-zie in na cesti za Katinaro. Jutri bodo z istim urnikom obnovil signalizacijo na Ul. Vergerio, Ul. Revoltella (od Ul. Rossetti do Ul. Piccardi) in Ul. Piccardi. V torek bosta od 21. do 6. ure na vrsti Ul. Pascoli (od Ul. Ros-setti do Ul. Piccardi) in Ul. Rossetti (od Ul. Pascoli do Ul. Revoltella). Programirana dela bodo v primeru slabega vremena premaknili na drug datum. Konferenca o ribolovu v tržaškem zalivu in v Istri V morskem muzeju bo jutri ob 18. uri javna konferenca o ribolovu v tržaškem zalivu in v Istri. Srečanje bo posvečeno lovu na debeloglavega morskega lipana (it. cefalo) in bo v okviru prireditve »Trst, zgodba, napisana na vodi«, ki jo organizira naravovarstveno združenje Marevivo v sodelovanju z občinskim odbor-ništvom za kulturo. Na srečanju bodo o lovu na lipana govorili Marino Vocci, Gianni Mangiagli in ravnatelj mestnih znanstvenih muzejev Sergio Dolce. Poziv za Sklad Sergij Tončič Sklad Tončič poziva občane, da s pet tisočinkami davka na svoje dohodke (IRPEF) podprejo Sklad Sergij Tončič. Tako boste soudeleženi pri poslanstvu te ustanove, ki že od leta 1952 z zaupanimi sredstvi spodbuja izobraževalne ambicije, ustvarjalnost in znanstveno raziskovanje mladih iz dežele FJK ter jih s tem navezuje na svoje rodno okolje. Ko boste vpisali na ustrezno mesto SLOVENSKI VISOKOŠOLSKI SKLAD SERGIJ TONČIČ, z davčno številko 80032290324, se vam ne bo poznalo v žepu, zato pa boste izpričali svojo zavzetost za perspektivo slovenstva v naših krajih, pravijo pri skladu. CIN: G ABI: 08928 CAB: 02201 CC: 010000023218 IT BBAN: G 08928 02201 010000023218. EU IBAN: IT91 G089 2802 2010 1000 0023 218 BIC KODA: CCTSIT2TXXX. 6 Nedelja, 11. maja 2008 TRST / KATINARSKA BOLNIŠNICA - Sprehod po urgentnem oddelku »Kljub novostim je na urgenci gneča« Pogovor z zdravnico Nevo Lupinc o spremembah urgentnega oddelka na katinarskem polu Če si še pred nekaj leti Tržačana vprašal, katera je mestna bolnišnica, te je brez pomisleka napotil v glavno bolnišnico, saj je bila ta namreč v samem središču, do nje se je vsakdo odpravil tudi peš in Tržačani so jo imeli povsem za svojo. V zadnjih nekaj letih pa se njihov odgovor na to vprašanje vse bolj pogosto glasi »katinarska bolnišnica«. No, mogoče so spremembi odgovora botrovala neskončno dolga gradbena dela na stavbi glavne bolnišnice in pa postopna premestitev določenih zdravstvenih oddelkov na katinarski pol. Morda pa si je bolnišnica nad mestom čisto preprosto zaslužila priljubljenost in zaupanje meščanov. Prav gotovo je različno, če si v bolnišnico primo-ran ali se do nje odpraviš le na krajši obisk, kot smo to v petek storili mi. Brez bolečin torej in brez nepotrebnega čakanja v vrstah smo vstopili na oddelek prve pomoči oziroma na urgentni oddelek v tretjem nadstropju katinar-ske bolnišnice, kjer nas je pričakala 38-letna Openka, zdravnica Neva Lupinc. Ker sta bili pred tednom dni obe mestni bolnišnici deležni pomembnih strukturnih sprememb ravno na urgencah (da bi vse številnejšim uporabnikom lahko nudili boljše storitve, primernejši sprejem in vse varnejše pogoje), smo se z zdravnico sprehodili po oddelku in pobliže spoznali, kaj se tam vsakodnevno dogaja. Od t.i. »tople dvorane«, kot pravijo predsobi ur-gentnega oddelka, kamor rešilec ali osebni avtomobil pripelje pacienta, smo virtualno sledili postopku, ki ga vsak novi »prišlec« opravi. Ob vstopni triaži ga najprej sprejme profesionalni bolničar, ki mu na podlagi resnosti klinične, zdravstvene slike dodeli oznako z barvo urgentnosti (rdeča za zelo kritične primere, rumena za primere s tveganjem, zelena za neodložljive primere brez tveganja in bela za primere, ko obravnava ni nujna) in hkrati določa prioritete dostopa do ambulant. V primerih lažjih pato- logij ga bolničar napoti v čakalnico, drugače pa na intenzivno opazovanje v ambulanto, ki lahko po spremembah sprejme nekaj več pacientov, v teku enega meseca pa bosta nared še drugi dve sobi za opazovanje. V neposredni bližini so tudi bistveno potrebni rentgenski in kardiokirurški oddelek ter ortopedija. »Povečini se na urgenci namreč srečujemo s primeri ortopedskega značaja. Naš ortoped presodi ali je primer nujen - če je na primer prišlo do vidnega zloma in je potrebna operacija - ali ni. Vtem primeru pošlje pacienta z napotnico na pregled oziroma žarčenje v glavno bolnišnico,« je pojasnila Lu-pinčeva, ki se je po specializaciji iz splošne kirurgije in dvoletnem delovnem bivanju v Franciji in Belgiji odločila za katinarsko bolnišnico, kjer je zaposlena že osem let. Kot nam je pojasnila, so bile spremembe potrebne za vse hitrejšo pomoč in posledično tudi čim krajšo nastanitev v bolnišničnih oddelkih. »Vse, kar pojmujemo kot ambulantna patologija, se pravi pri čemer lahko ukrepa družinski zdravnik, gre danes naravnost v glavno bolnišnico in ne obremenjuje dodatno katinarske urgence«. Po novem deluje v glavni bolnišnici center za prvo zdravljenje, ki sprejema paciente z lažjimi ortopedskimi, dermatološkimi, okulističnimi, psihičnimi, dermato-loškimi in stomatološkimi težavami, medtem ko so na katinarskem urgentnem polu 24 ur dnevno deležni oskrbe najnujnejši primeri oz. življenjsko ogroženi bolniki s hudimi patologijami. Spremembe so seveda zahtevale tudi okrepitev zdravniškega in bolničarskega osebja. »V nočni izmeni sva sedaj na urgenci prisotna dva zdravnika, kar je bistveno boljše kot prej, ko je tu dežural samo eden. Prvi je v ambulanti, kjer preverja zdravstveno stanje prišleca, drugi pa je na oddelku za začasno opazovanje oziroma intenzivno nego. Vsako noč obravnavamo na katinarski urgenci okrog petdeset primerov.« V tem obdobju so najštevilnejši tisti, ki jih je ugriznil klop. »Gre za neur- Delo na urgenci je zdravnici Nevi Lupinc zelo všeč, ker je dinamično, hkrati pa predstavlja veliko odgovornost, saj gre večkrat za reševanje življenj. kroma gentneprimere, tiste z belo oznako, ki na urgenci žal lahko čakajo tudi več ur, saj ne velja vrstni red prihoda v čakalnico, ampak resnost klinične slike,« je potožila zdravnica in opozorila, da ravno taki primeri obremenjujejo zdravniško službo na urgenci in jih zato odslej napotijo v glavno bolnišnico. Od ponedeljka se je število pacientov precej povečalo in v 24 urah zdravniki obravnavajo v povprečju sto šestdeset oseb. Spremembo je naša sogovornica ocenila kot dinamično; dela je precej več, zdravnikov pa na žalost premalo, kljub temu, da so stalno razpoložljiva delovna mesta. Tudi število bolničarjev ne ustreza in torej še zdaleč ni idealno. Sicer sta ponoči na oddelku za radiologijo ob zdravniku prisotna še dva tehnika in delo je nekoliko hitrejše, »pacient pa še vedno dolgo čaka, ravno tako za ortopedske in rentgenske storitve. In mnogim seveda tudi novosti niso po godu ... « To naj bi bila neka poskusna reforma, večjih sprememb pa v prihodnje najbrž ne bo. Zdravniki se sproti prilagajajo povpraševanju in potrebi pacientov, sistem pa bo s tem ritmom težko zdržal. »Vse se kopiči, pri tem pa se predvsem t.i. ne nujni primeri množijo. Veliko je takih, ki se zaradi bolečin, iz strahu ali pa preprosto zato, ker bi morali na pregled specialista predolgo čakati, obrnejo direktno na urgenco. In tu se vse zaustavi ... « Zdravniki in vse ostalo osebje delujejo po najboljših močeh, da bi pomagali občanom in hkrati stkali primernejšo mrežo zdravstvenih storitev. Sedanja ima namreč še velike luknje. (sas) TRG GARIBALDI - Prometna nesreča Pešec pod tovornjak: tvega amputacijo noge Trg Garibaldi je bil včeraj zjutraj prizorišče zelo hude prometne nesreče, ko je tovornjak podrl pešca. Povoženi moški je imel včeraj pridržano prognozo, tvegal je amputacijo spodnjega dela noge. Do dogodka je prišlo ob 8.15, ko je tovornjak nekega živilskega podjetja iz Padove privozil s Sene-nega trga na Trg Garibaldi. Ob zeleni semaforski luči za desni vozni pas je tež ko vo zilo obr ni lo des -no proti Ul. Pascoli. Toda zelena luč je is točas no, kot obi čaj no, go -rela tudi na semaforju prehoda za peš ce, ki omo go ča pre čka nje tr ga. Na prehodu se je 50-letni C. P. nenadoma znašel pred tovornjakom, ki se ni mo gel izogni ti tr čenju. Takoj je bi lo vide ti, da so posle di ce hude, moš ki je ob le žal na cesti, v bistvu pod tovornjakom. Prihiteli so mestni redarji in služba 118, ki je kmalu zatem preselila ponesrečenca v rešilec in ga od- peljala v katinarsko bolnišnico. C. P. je utrpel več udarcev in zlomov po raz nih de lih tele sa, naj več skrbi pa j e vzbuj al spodnji del noge. V oddelku za reanimacijo niso izključevali možnosti delne amputacije no ge. Žrtev nesreče izdihnila v bolnišnici V petek je avto seat leon, vozeč z Ul. Flavia, povozil pešca na Ul. Brigata Casale, v bližini urada za odbiranje pošte. 73-letnega upokojenca Lorenza Tamara, ki ni hodil po prehodu za pešce, je odbilo kakih deset metrov stran, utrpel je zelo hude udarce. V bolnišnico so ga sprejeli s pridržano prognozo, nekaj ur se je boril za življenje, naposled pa je moral podleči prehudim poškodbam. Umrl je v včernih urah. REPENTABOR Prijeli kurdske V torek popoldne je tržaška mejna policija prečesala gozdove na območju Repentabra, v okviru dejavnosti proti nezakonitem priseljevanju po vstopu Slovenije v schengensko območje. Nedaleč od vasi so agen ti zagle da li de vet oseb, ki so prihajale iz smeri Slovenije. To so bi li pri bež ni ki, in si cer iraš -ki državljani kurdske narodnosti, ki sta jih na ne var no in nes konč no dolgo pot v Evropo prisilili vojna in rev šči na. Kurdi niso imeli s seboj veljavnih do ku men tov za vstop v Evrop -sko unijo, zato so jih policisti po običajnem postopku odpeljali v urad za priseljence na tržaški kves-turi. Pri bež ni ke je do le tel na log za izgon iz države, ki predpostavlja, da morajo v prihodnjih petih dneh zapustiti italijansko ozemlje. V pri me ru, da bi jih ita li jan ske si le javnega reda po petem dnevu še enkrat srečale, bi sledila aretacija zara di kršit ve ome nje ne ga na lo ga. PRI PONTEROŠU Anketa o Baileyevem mostu Občinska uprava bo v ponedeljek v neposredni bližini Baileyeve-ga mostu pri Ponterošu sprožila anketo, v okviru katere bodo lahko občani izrazili svoje mnenje o komaj postavljeni strukturi. V vozilu pristojnega občinskega urada bodo v ta namen delili vprašalnike, ki jih bodo zainteresirani lahko dvignili tudi v uradu za stike z javnostjo v Ul. Procureria št. 2/a (od ponedeljka do petka od 9. ure do 12.30, ob ponedeljkih in sredah tudi od 14.30 do 17. ure). Pri Ponterošu bodo vprašalnike delili v ponedeljek od 9.30 do 12.30, v torek od 17. do 20. ure, v sredo od 9.30 do 12.30, v četrtek od 17. do 20. ure, v nedeijo od 9.30 do 12.30, v ponedeljek, 19. maja, od 9.30 do 12.30, v torek, 20. 5., od 17. do 20. ure, v sredo, 21. 5., od 9.30 do 12.30 in v četrtek, 22. maja, od 17. do 20. ure. Vprašalnik bo mogoče izpolniti tudi prek interneta, in sicer na spletni strani www.comune.trieste.it. Srečanje med skavti in Borisom Pahorjem Tržaška skupnost italijanskih odraslih skavtov MASCI prireja jutri srečanje s pisateljem Borisom Pahorjem. Srečanje bo ob 18. uri v dvorani v Škofijskem središču za univerzitetno pastoralo na ulici Fa-bio Severo, 148 (pod palačo nove univerze in ob Študentskem domu). Poleg slovenskih in italijanskih odraslih skavtov se bo večera, ki bo v obliki vprašanj in pogovora z avtorjem, udeležilo tudi nekaj skupin mlajših italijanskih skavtov, ker se po padcu meje med Slovenijo in Italijo sprašujejo, kaj to pomeni za bodočnost Trsta in za njihovo prihodnost. V zimski sezoni so si zadali kot nalogo, da poglabljajo problematiko integracije, odprtega odnosa do vseh, sprejemanja drugačnosti in podobno. Poleg tega bodo Pahorja spraševali o njegovem delu in življenju v Trstu, da bi bolje razumeli razmere in dogodke, ki so v prvi polovici prejšnjega stoletja tako usodno zaznamovali mesto in njihove družine. Kdo je bil Karl Marx? V ljudskem domu Giorgio Can-ciani v Podlonjerju (Ul. Masaccio št. 24) bo jutri ob 16.30 javno srečanje na temo Kdo je bil Karl Marx? ...kaj pomeni danes biti marxist 190 let po njegovem rojstvu. Srečanje bo uvedel bivši poslanec Stranke komunistične prenove in docent na univerzi v Bo-logni Alberto Burgio. V vrtu Carsiana danes posebni vodeni obiski Botanični vrt Carsiana bo v okviru številnih majskih pobud priredil danes od 16. do 17. ure posebne vodene obiske na temo Kraške rastline spomladi. Vrt Carsiana deluje pod okriljem pristojnega pokrajinskega odborništva, za prireditve pa je odgovorna zadruga Curiosi di natura. Spomnimo naj, da se vrt nahaja na cesti med Ga-brovcem in Zgonikom. V njem je več kot 600 rastlinskih vrst, ki so značilne za Kras in so na ogled v posebni dolini. Violina Eugenia Weissa V občinskem gledališkem muzeju Schmidl v palači Gopcevich (Ul. Rossini št. 4) bo jutri ob 17. uri javno srečanje na temo »Violina Eugenia Weissa, ki je bila v lasti Carla Stuparicha«. Srečanje bosta povezovala Stefano Bianchi in Ante-nore Schiavon. Vstop je prost. Trio Mondrian v Verdiju V mali dvorani gledališča Verdi bo jutri ob 20.30 koncert izraelskega tria Mondrian, dobitnika mednarodne nagrade Trio di Trieste 2007. Koncert, ki ga prireja tržaško združenje Chamber Music, bodo ponovili v torek v pordenonskem gledališču Verdi. Vstopnice prodajajo v uradu Ticket point, tel. 0403498276. Tečaj o klopih Občinska uprava in občinski botanični vrt prirejata brezplačni tečaj o patologijah, ki jih lahko povzročita stik z rastlinami ali klopov ugriz. Tečaj je odprt za vse. Začel se bo v torek ob 10. uri v dvorani Costantinides muzeja Sartorio (Trg Papa Giovanni XXIII. št. 1) in se bo nadaljeval 20., 27. in 29. maja. Mednarodni dan bolničarja Pokrajinski kolegij bolničarjev Ipa-svi bo v okviru mednarodnega dneva bolničarja jutri odprl gazebo v Ul. delle Torri. Člani kolegija bodo ob 9. uri ponudili mimoidočim kavo in rogliče, do 18. ure pa bodo nudili informacije o vlogi in problemov bolničarjev v zdravstvenem sistemu. / TRST Nedelja, 11. maja 2008 7 REPENTABOR - V ponedeljek so se zbrali na 12. občnem zboru Jusarji se pripravljajo na transakcijo z občino V središču pozornosti tudi sodni postopek, ki ga je občina sprožila pri komisarju V ponedeljek, 5. maja, je v prostorih stare šole na Colu potekal dvanajsti redni občni zbor Jusa Repen, na katerem so potrdili dosedanji odbor, ki bo po novem okrepljen tudi z mlajšo silo. Osrednje poročilo je podal predsednik Milan Ravbar, ki se je zaustavil ob glavnih vprašanjih, s katerimi se trenutno ukvarja repenski jus, pri čemer je trenutno v ospredju priprava transakcije z Občino Repentabor, ki jo repenski jusarji še vedno pričakujejo. V ta namen so se večkrat sestali z občinsko upravo, odvetnikom Igorjem Giacominijem in Agrarno skupnostjo, poleg tega poteka tudi sodni postopek, ki gaje Občina Repentabor sprožila pri komisarju za likvidacijo jusarske imovine. Razprava je še vedno v teku in visi nad glavami protagonistov »kot Damoklejev meč,« je dejal Ravbar, ki je spomnil, kako so razpravo že večkrat odložili. Zadnja obravnava, ki je imela potekati 28. februarja letos, je bila preložena na 16. oktober, na zadnjem srečanju pa so se odvetniki domenili, da je prioriteta priprava transakcije. Na podlagi slednje, je še poudaril Ravbar, bi seveda vse najemnine, ki izvirajo iz jusarskih imovin, pripadle repenske-mu jusu. Odbor je v zadnjem letu sklenil še dve najemninski pogodbi o izkopu za postavitev vodovodnih in plinskih cevi v Repnu ter za postavitev podzemnega daljnovoda do antene za mobilno telefonijo družbe Wind na Ojstrem vrhu. Ti pogodbi trajata devet let in se lahko obnovita, enako velja pa za naslednje izkope na vseh jusarskih površinah, za člane jusa pa naj bodo po polovični ceni. Drugače je repenski jus skupaj z drugimi jusi in srenjami ter stanovskimi organizacijami svojčas vložil priziv na predsednika republike proti sklepu deželne vlade F JK o ustanovitvi evropskih zaščitenih območij na tržaškem Krasu. Predsednik Ravbar je poleg teh osrednjih dogodkov v svojem poročilu omenil tudi vrsto drugih opravljenih dejavnosti, kot so npr. sečnja suhih drvi in čistilne akcije na različnih lokacijah, opozoril pa je tudi na škodo, ki jo povzročajo konji na paši. Ponedeljkovega občnega zbora na Colu se je udeležilo lepo število repenskih ju-sarjev (približno štirideset), prisotni pa so bili tudi gostje - župan in podžupan Občine Repentabor, Aleksij Križman in Marko Pisani, in Karlo Grgič v imenu Agrarne skupnosti tržaške pokrajine. Prisotni so na koncu tudi potrdili dosedanji odbor, kateremu se je pridružila mlada Martina Škabar. V odboru tako sedijo: Milan Ravbar, Walter Milič, Rad-ko Guštin, Janko Škabar, Ivan Škabar, Ren-zo Tavčar in Martina Škabar. Člani odbora bodo na jutrišnji seji izvolili predsednika in razdelili druge funkcije. Predsednik Milan Ravbar podaja svoje poročilo kroma ŠOLSTVO - »Stranski učinek« projekta Spoznavajmo Slovenijo Dva dijaka iz Špetra obiskovala pouk pri Sv. Ivanu in na Katinari Poročali smo že o izmenjavi med Nižjo srednjo šolo Sv. Cirila in Metoda od Sv. Ivana in Osnovno šolo Ivana Groharja iz Škofje Loke in o enotedenskem bivanju skupine škofjeloških učencev na svetoivanski šoli v začetku letošnjega marca, kjer so obiskovali pouk. Do izmenjave je prišlo v okviru projekta Spoznavajmo Slovenijo, ki ga na NSŠ Sv. Cirila in Metoda že nekaj let vodijo v sodelovanju z višjo pedagoško svetovalko za slovenske šole v Italiji Andrejo Duhovnik Antoni. Projekt vodi namestnica ravnateljice prof. Eva Fičur, ki je v teh dneh poskrbela tudi za »stranski učinek« pobude, ki sprva ni bil načrtovan: čeprav je projekt namenjen izmenjavi oz. obisku šol v Republiki Sloveniji, je do izmenjave, in to prvič, prišlo tudi z Večstopenjsko dvojezično šolo iz Špetra v Benečiji. V tem tednu sta namreč obiskovala pouk na svetoivanskem sedežu in na katinarskem oddelku NSŠ Sv. Cirila in Metoda tudi dva dijaka prvega razreda dvojezične nižje srednje šole v Špetru, in sicer Francesco Amato, ki je pouku sledil v družbi vrstnikov prvega razreda na sedežu pri Sv. Ivanu, in Martina Trusgnach, ki je pouk Francesco Amato kroma Martina Trusgnach kroma obiskovala v prvem razredu oddelka na Katinari. Francesco in Martina uživata gostoljubje dveh domačih vrstnikov, Ilje Kocjan-čiča pri Sv. Ivanu in Tereze Štavar na Katinari, ki bosta jutri začela svojo enotedensko PSIHIATRIJA - V naslednjih dneh vrsta filmskih dogodkov 30. obletnico »zakona Basaglia« bodo obeležili tudi na velikem platnu 13. maj in tridesetletnico zakona 180, bolje poznanega z imenom »zakon Basaglia« bodo v Trstu primerno obeležili tudi na velikem platnu, saj bo tej priložnosti posvečena cela vrsta filmskih dogodkov. Prvi bo na sporedu že jutri, se pravi na predvečer obletnice, ko bodo v ki-nodvorani Ariston, v sklopu festivala dokumentarnega filma NodoDocFest prvič v Italiji predvajali delo francoskega doku-mentarista Raymonda Depardona, San Clemente. Dogajanje edinega filma, ki ga je režiser posnel na italijanskih tleh, je postavljeno na beneški otok, ki je bil vse do leta 1977 sedež ene osrednjih umobolnic v Venetu. Depardon je na filmski trak ove-kovečil vsakdan kakih petdesetih bolnikov in pri tem podčrtal predvsem pomanjkljivosti umskega zdravljenja, ki je v isti sobi združevalo paciente z najrazličnejšimi patologijami. Črnobeli posnetki delujejo dokaj grozljivo, nedvomno pa predstavljajo tudi pomembni dokaz epo-halne spremembe, ki jo je omogočila re- Franco Basaglia volucionarna odločitev Franca Basaglie. V torek, 13. maja, pa bo zaživel filmski večer v priredbi tržaških festivalov Maremetraggio in Alpe Adria Cinema, ki bo pobliže razkril tesno zvezo med sedmo umetnostjo in psihiatrijo. V gledališču Miela bodo tako od 20. ure dalje na sporedu trije filmi. Prvega, Se ho un leone che mi mangia il cuore, je Amedeo Fago posnel leta 1977 v barkovljanskem centru za mentalne bolnike. S svojim tretjim očesom je uspel dokumentirati dragoceno vlogo socialnih delavcev, ki so ob priredbi pouličnih predstav želeli predstaviti vsem občanom pomen odprtja umobolnic. V istem sklopu bo nato predstavljeno tudi delo mladega tržaškega režiserja Davideja Del Degana, Isidoro, ki pripoveduje ravno o nori lju-beznski zvezi med filmskim navdušencem in sedmo umetnostjo. Filmski po-klon pa se bo zaključil s predvajanjem z oskarjem nagrajenega celovečerca Shine Scotta Hicksa. Filmski večeri spadajo sicer v bogat spored pobud Legge 180. La fabbrica del cambiamento (Zakon 180. Tovarna spremembe), ki jih prireja tržaški oddelek za psihično zdravje, med 12. in 19. maj em. Prvo srečanje bo na sporedu že v ponedeljek 12 maja, ko bo na tržaški pomorski postaji vsedržavni kongres socialnega sodelovanja na temo Delo osvobaja? (Iga) izkušnjo obiskovanja pouka v špetrski šoli. Do te izmenjave je prišlo kot že rečeno nenačrtovano, vzrok zanjo pa je bila lanska oktobrska ekskurzija svetoivanskih in katinarskih dijakov v Špeter, kjer so obiskali dvojezično šolo in se srečali s tamkajšnjimi vrstniki iz prvega razreda komaj ustanovljene nižje srednje šole. Pri NSŠ Sv. Cirila in Metoda so skupaj s špetrsko ravnateljico Živo Gruden pomislili na možnost izmenjave in tako prišli v stik s prof. Vesno Jagodic, ki v Špetru poučuje slovenščino. V tamkajšnjem prvem razredu je zavladalo veliko navdušenje nad možnostjo izmenjave in so se domala vsi dijaki javili, da pojdejo v Trst, a spričo dejstva, da sta se pri Sv. Ivanu javila le dva, so na koncu v Špetru izbrali le dva dijaka in to na podlagi njunega napredovanja pri osvajanju znanja. Naj omenimo, da izhaja »moški del« špetrske dvojice, Francesco Amato, iz popolnoma neslovenske družine, a slovenščino obvlada v taki meri, da se lahko mirne duše vključi v bolj slovensko okolje tržaških vrstnikov. Pouk pri Sv. Ivanu mu ni delal težav, saj poteka na podoben način kot v Špetru, razlika je le, da imajo na špetrski šoli celodnevni pouk do 16. ure in da so sobote proste, medtem ko se pri Sv. Ivanu oz. na Katinari zaključi prej, sobota pa ni prosta. Francesco in Martina sta poleg pouka spoznala tudi nekaj krajevnih zanimivosti in kulturnih prireditev. V ponedeljek sta si ogledala koncert flašofonistov v Slovenskem stalnem gledališču, v sredo pa sta obiskala jamo pri Briščikih, medtem ko sta v petek skupaj s sošolci odšla na enodnevno ekskurzijo v Benetke. Iz Trsta sta odpotovala včeraj, kot že rečeno pa se bo jutri začela »špetrska pustolovščina« dveh dijakov NSŠ Sv. Cirila in Metoda. (iž) Pianistu Roku Dolencu prva nagrada na tekmovanju Mali pianist Rok Dolenc, učenec prof. Tamare Ražem na tržaški Glasbeni matici, se je že večkrat izkazal s suverenimi nastopi na koncertih, revijah in tekmovanjih. Na prve strani svojega kurikuluma je v prejšnjih dneh zabeležil nov uspeh, in sicer prvo absolutno nagrado na tretjem Mednarodnem tekmovanju Mozart. Devetletni pianist je nastopil v B kategoriji, kjer je prekosil konkurenco mladih pianistov iz Litve, Latvije, Makedonije in Srbije. Z desetminutnim programom, v katerem je bila obvezna Mozartova skladba, je prepričal mednarodno žirijo, ki mu je podelila prvo nagrado in možnost nastopanja na koncertu nagrajencev. Problemi sodobne zasvojenosti jutri v DSI Jutrišnji ponedeljkov večer Društva slovenskih izobražencev bo posvečen vprašanju novih oblik zasvojenosti, o katerem bo govorila psihoterapevtka dr. Sanja Rozman. Razne oblike odvisnosti (od alkohola, mamil, poživil... ) že od nekdaj pestijo posameznika in okolje, v katerem živi in dela. Te odvisnosti so zadnje čase zajele tudi širše plasti družbe in mladoletnike, zaradi česar je problem postal družbeno pomemben. Dr.Sanja Rozman pa bo tokrat obravnavala predvsem nove oblike zasvojenosti, ki preraščajo sfero posameznika in postajajo družbeno pomemben pojav. Med temi se je zadnje čase pojavilo vprašanje skrajnemu vdajanju igralništvu v casinojih, z igralnim avtomatom in raznim oblikam športnih stav. Velikokrat postanejo posledice take odvisnosti hazar-dni igri nerešljiv problem za posameznika in njegovo družino. Psihologi jim skušajo pomagati v posebnih psihoterapevtskih skupinah. Izkušnje z delom v taki skupini bo posredovala psihoterapevtka jutri zvečer na pogovoru v Peterlinovi dvorani, ulica Donizetti 3 ob 20.30. Predavanje o alkoholu in drogah na šoli Zois DTTZG Žige Zoisa v Trstu prireja v torek, 13. t. m., ob 17.30 nadaljevanje predavanja dr. Bogdana Polajnerja na temo Zdravi in škodljivi življenjski slogi - kako lahko šola in družina skupaj preprečujeta poseganje po alkoholu in drogah pri mladih. Na prvem srečanju je dr. Polajner prikazal nekaj možnih rizičnih situacij, v katerih se lahko znajde mladostnik. Na naslednjem predavanju pa bo psiholog prikazal nujnost vzgojnega sodelovanja med starši in učitelji. Spregovoril bo tudi o ukrepih, ki jih šola lahko uvede v primerih zlorabe drog in alkohola s strani dijakov. Srečanje, namenjeno staršem in profesorjem, bo v veliki predavalnici Li-ceja F. Prešerna na Vrdelski cesti. (N. S.) Kantavtor Alessio Lega v Narodnem domu V Narodnem domu v Trstu bo v sredo, 14.maja, ob 18.uri, nastopil kan-tavtor Alessio Lega, dobitnik nagrade cluba Tenco. Ob spremljavi basista Rocca Marchija bo izvajal pesmi G. Brassensa, J. Brela, Lea Ferreja in Giannija Nebiosija. Večer prirejajo kulturna društva Il pane e le rose in Centro studi libertari iz Trsta ter La nota iz Vidma. Nastopili bodo tudi profesor sodobne zgodovine na tržaški univerzi Claudio Venza, kulturni delavec in producent Walter Colle ter Edoardo Kanzian, ki je dal pobudo za solidarnostni večer. Omenjeni študijski center, ki je zgodovinski sedež tržaškega in širšega anarhičnega gibanja, se mora odseliti in tvega zaprtje; zato je v iskanju novega sedeža za svoj arhiv, knjižnico in družbeno angažirano delovanje. Zlasti Nebiosijeve pesmi bodo izzvenele v spomin na 30 let uveljavitve zakona Basaglia in kot pravijo organizatorji so namenjene vsem radovednim in solidarnim ljudem, ki želijo »menjati« glasbo... 8 Nedelja, 11. maja 2008 TRST / NARODNI DOM - Prihodnjo soboto osem predavateljev V Trstu o Trubarju in njegovem vplivu Simpozij prireja Slavistično društvo Trst-Gorica-Videm Letos poteka petstoletnica rojstva Primoža Trubarja, ki upravičeno velja za očeta slovenskega knjižnega jezika in slovenske knjige. Njemu v čast se v slovenskem prostoru vrstijo številni dogodki, pomemben simpozij pa se bo prihodnjo soboto odvijal tudi v Trstu. V Narodnem domu bodo namreč v dopoldanskih urah osvetlili Trubarjevo življenje, a tudi vpliv na takratno in kasnejšo družbo. Simpozij prireja Slavistično društvo Trst-Gorica-Videm v sodelovanju z Visoko šolo modernih jezikov za prevajalce in tolmače, pričel pa se bo ob 9. uri. O Trubarju in njegovem času bodo govorili Boris Paternu (Trubarjevo izročilo), Silvano Cavazza (Primož Trubar e Gorizia), Majda Merše (Primož Trubar - začetnik slovenskega knjižnega jezika), Erika Fornazarič (Prvi slovenski knjigi: evropske značilnosti in slovenske posebnosti). Po odmoru pa bodo pred mikrofon stopili še Igor Škamperle (Renesančni humanizem in odkritje človeka), Marija Mercina (Dialog kot pot do novih spoznanja) in Marta Ivašič (Šolski projekt Po Bonomo-vih poteh). V razstavni dvorani bo Narodna in študijska knjižnica pripravila razstavo faksimiliranih izdajTru-barjevih del. Skratka, bogat kulturni spored, ki bo obogatil naše vedenje o Primožu Trubarju, nedvomno pa koristil tudi dijakom in študentom. (pd) ŽIVLJENJSKI JUBILEJ Groharjev portret Primoža Trubarja, ki so ga prireditelji simpozija natisnili na vabilih Lojze Abram, mimogrede jih je dočakal petinsedemdeset Naš Lojze Abram jih je mimogrede dočakal petinsedemdeset, kar dandanes sicer ni nobena starost, količek pa se že spodobi postaviti. »Naš« bi za Lojzeta sicer lahko rekel marsikdo, ne samo Primorski dnevnik, pri katerem je bil v slavnih časih prodoren kronist, s posebnim smislom za detajle. Posebno pri črni kroniki, kjer sta točnost in slikovitost opisa prav tako pomembni, kot dogodek sam. Z dnevnikom se je v drugo »poročil« kot prvi predsednik Zadruge, kjer je še vedno konkretno in zavzeto zraven. Vmes bi lahko tisti »naš« veljal za Radio Trst A, za kulturno društvo Slavko Škamperle, za mladinsko revijo Galeb, SPDT in še kaj, povsod je Gigi pustil vidne sledove. Ampak vsega njegovega kurikuluma in koristnih del danes ne bom obnavljal, to puščam za okroglejšo obletnico. Gigija se želim spomniti kot »loucmana« iz Borštiča. V mladih letih je bil nam, mlajšim, pomemben zgled. Prvi v tistem okolju je šel na univerzo, ni slučaj da smo ga klicali »sapiens«. Z bratom sva šepala v latinščini, pa je prihajal k nam za lekcije. Njegove metode so bile nepogrešljive. Ko je sprevidel, da za latinščino ni velikega navdušenja, je vsakokrat prinesel nekaj s seboj, enkrat zračno puško, drugič rapir, tret'ič boksarske rokavice. Tako naju je mimogrede ujel na Danes praznuje pomembni življenjski jubilej naš bivši, dolgoletni predsednik Lojze Abram Ob tej priliki mu želimo veliko zdravja in užitkov ob vzponih in potepanju po zanimivih kotičkih. Odbor SPDT Včeraj danes Danes, NEDELJA, 11. maja 2008 BINKOŠTI, STOJMIR Sonce vzide ob 5.39 in zatone ob 20.25 -Dolžina dneva 14.46 - Luna vzide ob 11.26 in zatone ob 1.51. Jutri, PONEDELJEK, 12. maja 2008 PANKRACIJ VREME VČERAJ OB 12. URI: temperatura zraka 22,4 stopinje C, zračni tlak 1017 mb pada, veter 15 km na uro vzhodnik, nebo jasno, vlaga 40-odstotna, morje rahlo razgibano, temperatura morja 15,1 stopinje C. OKLICI: Gianfranco Antonaz in Elena Ma-glione, Carmine Landolfo in Loredana Maria Luigia Manni, Alessandro Carlesso in Caterina Peraino, Piero Giudici in Elena Margiore, Igor Glavina in Giulia Ce-rovaz, Giuseppe Cacciaguerra in Moni- ca Biliotti, Marco Grasso in Monica Sca-fa, Franco Brussi in Emilia Patriarca, Enrico Ulcigrai in Sonia Totagiancastro, Michele Angelo Marren in Silvia Martinel-li, Renato Valentinuzzi in Giovanna Mon-gello, Giorgio Cleva in Cristina Rosin, Danilo Morelli in Angela Cuppari, Daniele Garofano in Maurizia Eccel, Massimo Masserano in Daniela Grison, Francesco Juricic in Lyudmyla Uhrckhelidze, Piero Buda in Greta Sirca, Riccardo Coppola in Paola Scubogna, Leonardo Tomasi in Marina Cosliani, Luca Marchio in Daniela Morgera, Fabrizio Vigini in Francesca Gambara, Alessandro Dallagiacoma in Renata Ostruznjak, Domenico Giacomo Lazzaroni in Simona Dagnello, Gennaro Verde in Consilia Zacchia, Aronne Cra-glietto in Maria Teresa Di Vara, Floriano Scenta in Elena Bussetto, Alessio Sarti in Patricia Muñoz Lasa, Bruno Vidmar in Giuliana Fazarinz, Giovanni Gregoratti in Francesca Toresella, Menad Marianovic in Snezana Mandic, Andrea Buttol in Corinna Fontanive, Lorenzo Cossutta in Marzia Iuliano, William Bagnariol in Annamaria Grubissa, Justin A. Elbaz in Kinou Attanazio. [I] Lekarne Nedelja, 11. maja 2008 Lekarne odprte od 8.30 do 13.00 Korzo Italija 14, Oširek Vardabasso 1, Ul. Giulia 1, Žavlje - Ul. Flavia 39/C, Zgonik - Božje Polje 1. Lekarne odprte tudi od 13.00 do 16.00 Korzo Italija 14 (040 631661), Oširek Val-dabasso 1 (040 766643), Žavlje - Ul. Flavia 39/C (040 232253), Zgonik - Božje Polje 1 (040 225596) - samo s predhodnim telefonskim pozivom in nujnim receptom. Lekarne odprte od 16.00 do 20.30 Korzo Italija 14, Oširek Vardabasso 1, Ul. Giulia 1, Žavlje - Ul. Flavia 39/C, Zgonik - Božje Polje 1 - samo s predhodnim telefonskim pozivom in nujnim receptom. NOČNA SLUŽBA Lekarna odprta od 20.30 do 8.30 Ul. Giulia 1 (040 635368). Od ponedeljka, 12. do sobote, 17. maja 2008 Urnik lekarn: od 8.30 do 13.00 in od 16.00 do 19.30. Lekarne odprte tudi od 13.00 do 16.00 Borzni Trg 12 (040 367967), Ul. Ma-scagni 2 (040 820002), Opčine - Piaz-zale Monte Re 3/2 (040 211001) - samo s predhodnim telefonskim pozivom in nujnim receptom. Lekarne odprte tudi od 19.30 do 20.30 Borzni Trg 12, Ul. Mascagni 2, Ul. Ros-setti 33, Opčine - Piazzale Monte Re 3/2 (040 211001) - samo s predhodnim telefonskim pozivom in nujnim receptom. NOČNA SLUŽBA Lekarna odprta od 20.30 do 8.30 Ul. Rossetti 33 (040 633080). www.farmacistitrieste.it 118: hitra pomoč in dežurna zdravstvena služba (od 20. do 8. ure, pred-praznična od 14. do 20. ure in praznična od 8. do 20. ure) Za dostavljanje nujnih zdravil na dom, tel. 040 350505 - Televita. Telefonska centrala Zdravstvenega podjetja in bolnišnic: 040 399-1111. Informacije KZE, bolnišnic in otroške bolnišnice, tel. (zelena številka) 800 -991170, od ponedeljka do petka od 8. do 18. ure, ob sobotah od 8. do 14. ure. Nudi informacije o zdravstvenih storitvah, o združenih tržaških bolnišnicah in o otroški bolnišnici Burlo Ga-rofolo. U Kino limanice tudi za latinščino. Bilje uglajen, iz pipe je nekam važno puhal aromatičen dim, imel je skrbno pristrižene brčice, tako kot nekakšen španski Don Juan. Ni slučaj, da mu je uspelo omrežiti Korošico. Pri nas doma je bil visoko na rang lestvici in tudi po njegovi zaslugi se je v meni sprožilo zanimanje za novinarski poklic. Spominjam se glasnih zabav na terasi njihove hiše, ko sta slovensko pet'e in smeh odmevala po Borštiču pozno v poletne noči. Ko je odšel, ko so se potem v njihovo hišo vselili drugi ljudje, ulica ni bila več ista. Dovolj nostalgije. Gigi Abram je še vedno smelo na prizorišču. Morda bi lahko rekli, da spada v naše zaščitne znamke na Tržaškem, teh pa ni veliko. Z njim je tako, kot z dobrim vinom: z vsakim letom postaja žlahtnejše. Temu bo znal pritrditi vsakdo, ki ima količkaj opraviti z njim. Njemu v čast bomo danes spili kupo penečega; naj se iskri in naj mu bo v najboljše voščilo. Na mnoga leta, dragi louc-man! Dušan Udovič ALCIONE - 15.45, 17.30, 19.15, 21.00 »Juno«. AMBASCIATORI - 11.00, 15.45, 17.55, 20.05, 22.15 »Iron man«. ARISTON - Internacionalni festival dokumentarca »Nodo doc fest« 16.00 »All white in Barking«; 17.15 »Board control«; 17.50 »The Alpha Diaries«; 19.00 »Reporters«; 20.30 »?k? ?kai«; 21.10 »Nagrajevanje Audrius Sto-nys«; 21.30 »Le papier ne peut pas envelopper la braise«; 23.20 »Il futuro non e scritto«. CINECITY - 11.00, 15.00, 16.30, 17.25, 19.00, 19.50, 21.30, 22.10 »Speed Racer«; 10.50, 13.15, 15.20, 17.40, 20.00, 22.00 »Notte brava a Las Vegas«; 11.00, 15.00, 16.40, 17.25, 19.05, 19.50, 21.30, 22.10 »Iron Man«; 10.45, 12.45, 14.45, 16.40, 18.35, 20.30, 22.20 »Saw 4«; 13.00, 17.45, 22.00 »21«; 10.45, 15.20, 20.00 »U2-3D«; 10.50, 12.50, 14.45 »Ortone e il mondo dei Chi«; 10.45, 12.30, 14.50 »Al-la ricerca dell'isola di Nim«. EXCELSIOR - 17.00 »Racconti da Stoc-colma«; 21.00 »The Hunting Party«. EXCELSIOR AZZURRA - 16.00, 18.30, 21.00 »Mongol«. FELLINI - 16.10, 20.00 »Il cacciatore di acquiloni«; 18.10, 22.00 »I demoni di San Pietroburgo«. GIOTTO MULTISALA 1 - (Ulica Giotto 8) 15.40, 17.50, 20.00, 22.10 »Car-nera - The Walking Mountain«. GIOTTO MULTISALA 2 - 15.40 »Alla ricerca dell'isola di Nim«; 17.15, 18.50, 20.35, 22.20 »Il treno per Dar-jeeling«. KOPER - KOLOSEJ - 16.40, 19.10, 21.40 »21 - Razpad Las Vegasa«; 16.30, 19.00, 21.20 »Dokler naju Jackpot ne loči«; 17.00, 20.10 »Tekla bo kri«; 16.10 »SOS planet in morski psi«. NAZIONALE - Dvorana 1: 11.00, 14.30, 15.30, 17.45, 20.00 22.15 »Speed Racer«; Dvorana 2: 11.00 »Sopravvive-re con i lupi«; 15.30, 17.10, 18.50, 20.30, 22.15 »Notte brava la Las Vegas«; Dvorana 3: 11.00, 14.30 »Orto-ne e il mondo dei Chi«; 16.00, 17.30, 20.45, 22.15 »Saw IV«; 19.00 »Un amore senza tempo«; Dvorana 4: Loterija 10. maja 2008 Bari 44 88 15 48 33 Cagliari 56 73 12 10 83 Firence 1 65 2 77 73 Genova 50 44 73 21 81 Milan 82 87 33 75 4 Neapelj 25 51 34 20 75 Palermo 89 8 11 88 74 Rim 4 60 37 78 27 Turin 3 75 48 7 90 Benetke 23 33 25 48 58 Nazionale 50 73 33 87 57 Super Enalotto Št. 57 1 4 25 44 82 89 jolly23 Nagradni sklad 3.522.636,69 € Brez dobitnika s 6 točkami Jackpot 7.673.136,00 € Brez dobitnika s 5+1 točkami 0,00 € 20 dobitnikov s 5 točkami 35.226,37 € 2.067 dobitnikov s 4 točkami 340,84 € 73.009 dobitnikov s 3 točkami 9,64 € Superstar 50 Brez dobitnika s 6 točkami --€ Brez dobitnika s 5+1 točkami --€ Brez dobitnika s 5 točkami --€ 4 dobitniki s 4 točkami 34.084,00 € 234 dobitnikov s 3 točkami 964,00 € 3.367 dobitnikov z 2 točkama 100,00 € 20.516 dobitnikov z 1 točko 10,00 € 42.230 dobitnikov z 0 točkami 5,00 € 11.00, 14.30 »Alla ricerca dell'isola di Nim«; 16.40, 18.00, 20.50, 22.20 »3ciento - Chi l'ha duro..la vince«; 19.15 »La ragazza del lago«. SUPER - 16.30, 18.20 »Sopravvivere con i lupi«; 20.15, 22.15 »21«. TRŽIČ - KINEMAX - Dvorana 1: 15.20, 17.30, 19.50, 22.10 »Iron man«; Dvorana 2: 15.45, 17.45, 20.00, 22.00 »Notte brava a Las Vegas«; Dvorana 3: 15.00, 17.20, 19.50, 22.15 »Speed Racer«; Dvorana 4: 15.10, 17.40, 20.00, 22.15 »Carnera - The walking mountain«; Dvorana 5: 16.00, 18.00 »Saw 4«; 20.00, 22.00 »I cacciatori -The hunting party«. H Šolske vesti ZGODOVINSKA RAZSTAVA »BONO-MOVE POTI« Ob Trubarjevem letu in natečaju za šole FAI-Fondo per l'Ambiente Italiano, Vas dijaki in profesorji 1. klasičnega razreda liceja France Prešeren v Trstu vljudno vabimo na ogled zgodovinske razstave o škofu Petru Bonomu, Trubarjevemu učitelju. Razstava bo na ogled do 17. maja 2008, v Narodnem domu v Trstu, na Visoki šoli modernih jezikov, Ul. Filzi 14, s sledečimi urniki: od ponedeljka do petka, od 16. do 18. ure; v ponedeljek, torek in četrtek tudi od 10. do 12. ure; v soboto, 17. maja 2008, od 9. do 13. ure. Veseli bomo, če boste prišli. OB PRILIKI MAJENCE imamo malčki otroških vrtcev in učenci OŠ dolinskega didaktičnega ravnateljstva razstavo na temo »Voda, naše bogastvo« in sklepno predstavitev opravljenih dejavnosti v sklopu (projekta okoljske vzgoje Ekonavade iz) evropskega (čezmejnega) programa INTERREG, v sodelovanju z italijanskimi OŠ dolinske občine in s šolami partnericami iz Pirana, Škofij in Hrpelj. Obiščete nas lahko v Mladinskem krožku do 13. maja 2008, v popoldanskih in večernih urah. ZDRUŽENJE STARŠEV O. Š. FRAN MILČINSKI organizira naslednje POLETNE TABORE: naravoslovni ŽIVIJO KEKEC v Kranjski Gori od 8. do 14. junija 2008 (od 1. do 5. razreda); biološki MORSKA ZVEZDA v Piranu od 16. do 21. junija 2008 (od 4. razreda dalje); krasoslovni NETOPIR v Postojni od 22. do 27. junija 2008 (od 10. do 14. leta); jezikoslovni KRPANOVA KOBILA v Sevnem od 29. junija do 5. julija (od 10 do 15 leta) slovenščina in jahanje; Kemijski ČAROBNI NAPOJ v Ljubljani od 24. do 29. junija 2008 (od 5. razreda dalje); angleški JEZIKAJTE! v Postojni od 24. do 29. avgusta 2008 (od 8. do 15. leta); računalniško in šahovsko delavnico MIŠK@ v Trstu od 1. do 5. septembra 2008 (od 3. razreda dalje). Za dodatne informacije in prijave sem Vam na razpolago na tel. 040-567751, ali mobi: 320-2717508 (Tanja) in po e-pošti: franmilcinski@gmail.com. Kam po bencin Danes bodo na Tržaškem obratovale naslednje črpalke: OMV: Proseška postaja 35 AGIP: Furlanska cesta 5, Istrska ul. 155 SHELL: Ul. Locchi 3, Trg Duca de-gli Abruzzi 4 ESSO: Ul. Flavia 120/1, Sesljan center, Ul. Carnaro - državna cesta 202 - km 3+0,67 ČRPALKE ODPRTE 24 UR NA 24 AGIP: Devin (jug) - avtocesta A4 VETS, Valmaura - hitra cesta SS 202 km 36 TOTAL: Devin (sever) - avtocesta A4 TS-VE NOČNE ČRPALKE IN SELF SERVICE TAMOIL: Ul. F. Severo 2/3 AGIP: Istrska ulica 155, Naselje Sv. Sergija - Ul. Forti 2, Miramarski drev. 49, Ul. A. Valerio 1 (univerza), Ka-tinara - Ul. Forlanini, Furlanska cesta 5; Devin SS 14 ESSO: Ul. Flavia 120, Trg Foraggi 7, Zgonik - Državna cesta 202, Ul. Car-naro - Državna cesta 202 km 3+0,67, Opčine - križišče, Kraška pokrajinska cesta km 8+738 OMV: Proseška postaja 35 SHELL:Ul. Locchi 3, Fernetiči TOTAL:Ul. Brigata Casale, Sesljan RA km 27 V sodelovanju s FIGISC Trst. / TRST Nedelja, 11. maja 2008 9 □ Obvestila SKD FRANCE PREŠEREN - TELOVADBA obveščamo, da bo odslej vadba Pilatesa, Body tehnike in telovadbe za hrbet potekala po sledečem urniku: torek 19.00 - 20.00 PBT II., 20.00 - 21.00 telovadba; sreda 19.00 - 20.00 Pilates I.; petek 18.00 - 19.00 Pilates II., 19.00 - 20.00 telovadba, 20.00 - 21.00 Pilates II. SLOVENSKI INFORMATIVNI CENTER V NARODNEM DOMU V TRSTU (Ul. Filzi 14) vabi slovenske organizacije, ki bi rade posredovale informacije o svojih pobudah, da kontak-tirajo urad ob sledečih urnikih: ponedeljek, torek in četrtek od 10. do 12. ure, sreda in petek od 16. do 18. ure, na tel. št.: 040-3481248 ali e-mail: in-fo@narodnidom.eu. POZOR MLADI!!! Če si star/a od 18 do 28 let in te zanima enoletno služenje v obliki prostovoljne civilne službe, te vabimo, da se oglasiš na sedežu Zveze slovenskih kulturnih društev (Ul. San Francesco 20, Trst, tel. št. 040-635626), kjer boš dobil/a podrobnejše informacije. Civilna služba je enkratna priložnost za pridobivanje osebnih in profesionalnih izkušenj, namenjena tako študentom kot mladim iskalcem zaposlitve. Za prosto-voljce/ke je predvideno mesečno povračilo stroškov. KD IVAN GRBEC, Škedenjska ulica 124, vabi cenjene člane in članice na redni občni zbor, ki bo v ponedeljek, 12. maja 2008, ob 18.30 v prvem sklicanju in ob 19. uri v drugem sklicanju. Na delovnem redu so: predsedniško poročilo, blagajniško poročilo, poročilo nadzorniškega odbora, odobritev obračuna za leto 2007, odobritev obračuna za leto 2008, razno. PILATES-SKD IGO GRUDEN vabi na brezplačno vadbo, ki bo potekala vsak petek od 19. do 20. ure ali od 20. do 21. ure, v društvenih prostorih. Pojasnila na tel. št.: 040-200620 ali 3496483822 (Mileva). SKD JOŽE RAPOTEC iz Prebenega sporoča, da bo podiranje maja ob glasbi godbe iz Ribnice potekalo danes, 11. maja 2008, ob 14.30. DRUŠTVO SLOVENSKIH IZOBRAŽENCEV vabi v ponedeljek, 12. maja 2008, v Peterlinovo dvorano, Donizettijeva 3, na predavanje psi-hoterapevtke Sanje Rozman. Govorila bo o raznih oblikah zasvojenosti, ki vodijo v hude odvisnosti. Začetek ob 20.30. DTTZG Ž. ZOISA V TRSTU prireja v torek, 13. maja 2008, ob 17.30, v veliki predavalnici Liceja F. Prešerna na Vrdelski cesti, nadaljevanje predavanja dr. Bogdana Polajnerja na temo »Zdravi in škodljivi življenjski slogi -kako lahko šola in družina skupaj preprečujeta poseganje po alkoholu in drogah pri mladih«. Psiholog bo prikazal nujnost vzgojnega sodelovanja med starši in učitelji ter spregovoril o ukrepih, ki jih šola lahko uvede v primerih zlorabe drog in alkohola s strani dijakov. Srečanje je namenjeno staršem in profesorjem. TPPZ PINKO TOMAŽIČ sporoča, da bo v torek, 13. maja, ob 20.45 na sedežu na Padričah generalka za nastop na proslavi v Kozjanah , ki bo v soboto, 17. maja ob 11. uri. Odhod avtobusa iz Padrič bo ob 9. uri. DRUŠTVO PROMEMORIA sklicuje redni občni zbor v sredo, 14. maja, ob 19.30 v prvem in ob 20.30 v drugem sklicanju, v prostorih Ljudskega doma Zora Perello v Škednju. Na dnevnem redu bodo predsedniško, tajniško in blagajniško poročilo nadzornikov ter razprava. SLOMŠKOVO DRUŠTVO iz Svetega Križa pri Trstu vabi na zanimivo predavanje, ki ga bo imel v sredo, 14. maja 2008, ob 20.30, doktor Jožko Šavli na temo »Duhovna dediščina naših prednikov«. Toplo vabljeni od blizu in daleč. SVETOVALSKI SKUPINI Insieme -Skupaj in Komunistična prenova vabita na javno srečanje, o načrtu družbe Terna, za okrepitev elektro-vodov na našem območju v sredo, 14. maja, ob 18.30 v stavbi A. Škerk v Šempolaju. KD PRIMAVERA -POMLAD prireja predavanje na temo: »Homeodina-mično kmetijstvo: Kako obdelovati sušna področja z gojenjem življenja v zemlji«. Predavanje se bo vršilo v prostorih Dom Brdina na Opčinah v četrtek, 15. maja 2008, ob 20. uri. Predavanje bo vodil priznani kmetijski izvedenec in raziskovalec homeodina-mičnega kmetijstva pri društvu L'al-bero della vita iz Trsta gospod Enzo Nastati. Vpisovanje in podrobne informacije do 15. t.m. na tel. št.: 3474437922. Vljudno vabljeni. AŠD CHEERDANCE MILLENIUM ob priliki 5. obletnice ustanovitve društva vabi na priložnostno »Zaključno prireditev« v soboto, 17. maja 2008, ob 20.30, v športnem centru Ervatti pri Briščikih. Toplo vabljeni! V NEDELJO, 18. MAJA 2008 bo v Bar-kovljah, v cerkvi Sv. Jerneja prvo sveto obhajilo, med mašo od 11. ure. Devet prvoobhajancev bo stopilo prvič k obhajilni mizi, oblečeni bodo v nošah. Pel bo Mladinski zbor Kraški cvet, pod vodstvom sestre Karmen. JADRALNI KLUB ČUPA vabi vse člane in prijatelje na delovno akcijo v soboto, 24. maja 2008, od 8. ure dalje. Sledila bo tradicionalna špagetada. AŠD CHEERDANCE MILLENIUM organizira »Poletni intenzivni plesni teden« za otroke od letnika 1998 do letnika 2004, v telovadnici na Opčinah v dveh terminih: od 25. do 29. avgusta ter od 1. do 5. septembra. Vpisovanje je odprto do 31. maja 2008, na tel. št.: 040-226332 ali na info@che-erdancemillenium.com. ZSŠDI razpisuje likovni natečaj namenjen učencem osnovnih, ter literarni natečaj namenjen dijakom nižjih srednjih šol s slovenskim učnim jezikom na temo športa z naslovom Drobci iz športnega sveta 2008. Najboljši prispevki bodo objavljeni v letnem Zborniku slovenskega športa v Italiji, avtorji del in njihovi mentorji pa bodo ob predstavitvi Zbornika tudi nagrajeni. Rok za predstavitev prispevkov zapade 31. maja 2008. Podrobnejše informacije na www.zssdi.it. PEVSKI ZBOR I. GRUDEN praznuje letos 40-letnico delovanja. Obletnico podpri svoje gledališče s prispevkom davčna številka petih tisočink 80015350327 davka IRPEF bomo proslavili s koncertom 14. junija v Nabrežini in vabimo bivše pevke in pevce, da skupaj zapojemo dve pesmi. Vaje za to priliko bodo 6., 9. in 13. junija ob 20.30 v društvenih prostorih. Toplo vabljeni! JADRALNI KLUB ČUPA organizira v poletnih mesecih štiri 10-dnevne jadralne tečaje na jadrnicah tipa optimist. Tečaji so namenjeni otrokom, ki so rojeni od leta 1995 do 2001 in znajo plavati. Tečajniki imajo poskrbljeno jadrnico, rešilni jopič, kosilo, zavarovanje in vpis v F.I.V. Tečaji se odvijajo od ponedeljka do petka, od 9. do 17. ure. Prvi tečaj od 9. junija do 20. junija; drugi tečaj od 23. junija do 4. julija; tretji tečaj od 7. do 18. julija in četrti tečaj od 21. julija do 1. avgusta 2008. Za vpisovanja in informacije vam je na razpolago tajništvo ob ponedeljkih, sredah in petkih, od 9. do 11. ure in ob sobotah, od 16. do 18. ure, na našem sedežu v Sesljan-skem zalivu, oziroma na tel/fax: 040299858 ali e-mail: info@yccupa.org ter na spletni strani: www.yccupa.org. POLETNI CENTER PIKAPOLONICA slavi letos desetletnico. SC Melanie Klein in Slovenska prosveta obveščata, da bo potekal od 30. junija do 29. avgusta v otroškem vrtcu U. Vrabec v Bazovici. Vpisovanja so odprta do 14. junija. Podrobne informacije na www.melanieklein.org ali tel. 3284559414. JADRALNI KLUB ČUPA organizira v poletnih mesecih tečaje windsurfa za odrasle in otroke, ki so že dopolnili 11. leto starosti. Tečaji bodo celote-denski in ob vikendih. Vršili se bodo v sledečih izmenah: 1. tedenski od 23. do 27 junija od 10. do 16. ure; 2. tedenski od 21. do 25 julija, od 10. do 16. ure. Datumi tečajev ob vikendih: 1) 20., 21., 22., 28. in 29. junija; 2) 4., 5., 6., 12. in 13. julija; 3) 18., 19., 20., 26. in 27. julija. V petek zvečer teorija, sobota in nedelja na morju od 10. do 16. ure. V juliju so možne individualne ure windsurfa in po dogovoru organiziramo tečaje tudi v drugih terminih. Za vpisovanja in informacije vam je na razpolago tajništvo ob ponedeljkih, sredah in petkih, od 9. do 11. ure in ob sobotah od 16. do 18. ure na našem sedežu v Sesljanskem zalivu, oziroma na tel/fax: 040-299858 ali e-mail: info@yccupa.org ter na spletni strani: www.yccupa.org. SLOVENSKI DIJAŠKI DOM Srečko Kosovel iz Trsta organizira: Poletne centre za otroke od 1. do 12. leta starosti. Kolonijo v Domu Planinka (Pohorje) za otroke/mladostnike od 6. do 16. leta starosti. Kolonijo v Domu Špadici (Poreč) za otroke/mladostnike od 7. do 15. leta starosti. Vpisovanje je odprto do zasedbe razpoložljivih mest, na sedežu Združenja v Ul. Ginnastica 72 (Tel.: 040573141). TPK SIRENA organizira tudi letos tri poletne jadralne tečaje za otroke od 6. do 13. leta starosti. Pogoja za vpis sta dobro poznavanje plavanja in zdravniško spričevalo. Klub nudi tečajnikom vso opremo, vpis v Jadralno zvezo in spremstvo na plovbi. Urnik: od ponedeljka do petka od 8.30 do 17. ure. 1. tečaj - od 16. junija do 27. junija; 2. tečaj - od 30. junija do 11. julija; 3. tečaj - od 14. julija do 25. julija. Vpisovanje: najkasneje 7 dni pred začetkom vsakega tečaja. Podrobnejše informacije so na razpolago v tajništvu pomorskega sedeža, Miramarski drevored, 32, ob ponedeljkih in petkih od 18. do 20. ure ter ob sredah od 9. do 11. ali na tel. 040422696. ZVEZA SLOVENSKIH KULTURNIH DRUŠTEV IN JSKD prirejata 4. Mednarodni mladinski godbeniški laboratorij namenjen godbenikom od 9. do 20. leta starosti. Odvijal se bo v Dijaškem domu v Portorožu od 20. julija do 26. julija 2008. Dodatne informacije nudi ZSKD (tel. št. 040635626). ZVEZA SLOVENSKIH KULTURNIH DRUŠTEV obvešča, da se bodo Poletne ustvarjalne delavnice za osnovnošolce odvijale v Rakovem Škocjanu od 21. do 26. julija 2008. Dodatne informacije nudi ZSKD (tel. št.: 040635626, 0481-531495). MEDNARODNA LIKOVNA KOLONIJA v soorganizaciji Zveze slovenskih kulturnih društev za srednješolce se bo odvijala na Debelem Rtiču od 27. julija do 2. avgusta. Dodatne informacije nudi ZSKD (tel. št. 040635626, 0481-531495). ZAHVALA Walter Bullo Lidia Giugovaz por. Bullo Toplo se zahvaljujemo vsem, ki so počastili njun spomin in nam bili tako ljubeznivo ob strani v tej težki preizkušnji. Hvala tudi Kraškemu pogrebnemu podjetju Lipa za izkazano občutljivost. Svojci Kontovel, 11. maja 2008 Kraško pogrebno podjetje Lipa ZAHVALA Carlo Ražem Ob izgubi našega dragega se iskreno zahvaljujemo vsem, ki so na kakršenkoli način sočustvovali z nami in počastili njegov spomin. Svojci Bazovica, 11. maja 2008 Pogrebno podjetje Alabarda Opčine ZAHVALA Giorgio - Jurij Umari Zahvaljujemo se vsem, ki so na katerikoli način počastili spomin našega dragega. Posebna zahvala Lovskemu društvu in zboru Doberdob ter g. Jakominu in g. Krampaču za občutena obreda. Svojci Škedenj, 11. maja 2008 ZAHVALA Iskreno se zahvaljujemo vsem, ki so počastili spomin naše nepozabne žene, mame in neutrudne kulturne delavke Matejke Peterlin Maver Posebno se zahvaljujemo Radijskemu odru in govornikom na žalni seji, gospodu škofu, šolskim sestram, gospodoma Francu Vončini in Francu Pohajaču in vsem duhovnikom, ki so somaševali pri pogrebni maši, cerkvenim pevcem, ki so peli pri sv. maši in na pokopališču, zdravnikom, prijateljicam in prijateljem, ki so pokojnici lajšali trpljenje v njeni dolgi bolezni, ter vsem sorodnikom, znancem in prijateljem, ki so jo pospremili na zadnji poti in nam izrazili sožalje. Družine Maver, Peterlin, Susič in Petaros Sv. maša za pokojnico ob osmem dnevu bo v cerkvi sv. Jerneja na Opčinah v torek, 13. maja ob 18.30. ZAHVALA Ob slovesu od našega dragega Vladimira Gombaccija se prisrčno zahvaljujemo vsem, ki ste ga z nami pospremili na zadnje zemeljsko počivališče in na katerikoli način počastili njegov spomin. Svojci Opčine, 11. maja 2008 Kraško pogrebno podjetje Lipa t Zapustil nas je naš dragi Leopold Franco (Leuko) Žalostno vest sporočajo žena Judita, sin Robi in hči Tanja z družinama ter sestra Roži in svak Boris Datum in uro pogreba bomo sporočili naknadno. Iskrena hvala zdravnikom in osebju ge-riatričnega oddelka na Katinari in sa-natorija Pineta del Carso ter družinskemu zdravniku Carbucicchiu. Nabrežina, 11. maja 2008 Pogrebno podjetje Alabarda Opčine t Za vedno je zaspala naša draga nona, mama in tašča v Antonia Cok v vd. Cok (Marija Voucna) Žalujoči družina Poropat, sestra Jelka, svakinja Rozalija in vse ostalo sorodstvo Od pokojne se bomo poslovili v ponedeljek, 12. maja ob 13.00 iz ulice Co-stalunga v cerkev na Katinaro. Namesto cvetja darujte v dobrodelne Lonjer, 11. maja 2008 Kraško pogrebno podjetje Lipa Ob smrti Marije Cok izrekajo družini Poropat iskreno sožalje KK Adria, Zadruga Lonjer-Katinara, SKD in MZ Lonjer-Katinara S Silvanotom in družino sočustvujejo vsi pri Zarji Gaji t Zapustila nas je naša draga Elvira Furlan (Vera) Žalostno vest sporočajo sestre Miranda, Stana, Jelka s soprogi, nečakinje Marina, Nerina in Daniela z družinami ter ostalo sorodstvo Pogreb bo v torek, 13. maja ob 11.00 iz mrtvašnice v ulici Costalunga v cerkev v Mavhinjah. Mavhinje, 11. maja 2008 Pogrebno podjetje Alabarda Opčine 10 Nedelja, 11. maja 2008 TRST / Glasbena matica -šola M.Kogoj TRST vabi na KONCERT udeležencev delavnice za zabavno glasbo in jazz ob spremljavi Gorazd Pintar jazz tria danes, 11. maja, ob 18.30. v Marijinem domu v Rojanu, ul. Cordaroli 29 KD Ivan Grbec Škedenjska ulica 124 vabi cenjene člane in članice na REDNI OBČNI ZBOR jutri, 12. maja 2008 ob 18.30 v prvem sklicanju in ob 19.00 v drugem sklicanju Danes praznujeta zlato poroko Liliana in Miro Kalc Srčno jima čestitamo in želimo še veliko let srečnega skupnega življenja Katja, Marko s Sašo in Aljažem, bratje, sestra in vsi nečaki z družinami ¿1 Čestitke Jutri bo naš mladostni EDVINugasnil svojih prvih 60 svečk. Da bi mu bila še nadaljnja življenjska pot posuta s samimi cvetočimi majnicami, mu iz srca želi Klapa dobre pustolovščine. Včeraj je praznovala okrogla leta naša članica TJOOITINK MONIQUE. Še mnogo zdravih, plodnih in veselih let ji želi KD Ivan Grbec. Danes slavita zlato poroko LILIJA-NA in MIRO KALC. MePZ Fran Ventu-rini iz Domja jim čestita. Čestitkam se pridružuje tudi MePZ upokojencev iz Brega. Danes praznuje naša draga BARBARA okroglo obletnico. Vse najboljše ji iz srca želimo mama, sinček Marko in mož Ervin. Čestitkam se pridružujejo tudi vsi ostali sorodniki. Diegu in Maji ter malemu Mateju se je pridružila ANGENINA. Vse najboljše ter mirne noči jim želimo nono Pa-squale, nona Nadja, pranonota Marta in Lucio. Poljubček pošiljata tudi Sonja in Stojan. S.m.s.: Ljubljena ANAMARIJA! Čeprav v Barkovljah stanuješ, v rojstnem kraju v Cerovljah danes rojstni dan praznuješ. Naj ti sreča, zdravje, smeh in veselje uresničijo vse želje! Saj dobro veš, kdo ti to iz dna srca želijo, to smo mi, ki te imamo radi prav vsi!Poljubček... SLOVENSKO PLANINSKO DRUŠTVO TRST prireja v četrtek, 15. maja predavanje na temo TRIGLAVSKI LEDENIK IN KLIMATSKE SPREMEMBE Poltisočletno zgodovino ledenika bo prikazal univerzitetni, diplomirani geolog Borut Peršolja v razstavni dvorani Zadružne Kraške Banke na Opčinah ob 20.30 Te dni je slavil naš "kralj piščancev" Dario Bersenda 60. rojstni dan. Vse najboljše in še na mnoga leta mu želi KD F. Venturini Dragi EDVIN Minilo je nekaj let, odkar prijokal si na svet. Moral boš pač sprejeti, da si se rodil pred 60. leti. Še vedno mlad si in krepak, želiva ti, da ostaneš vedno tak! Tvoji Majna in Veronika S Izleti SKD FRANCE PREŠEREN - SKUPINA 3555 prireja danes, 11. maja 2008, pohod po Poti gradov - od Hrastovelj na kraški rob in do Črnega kala. Zbirališče ob 8.30 pred gledališčem France Prešeren v Boljuncu. Informacije na tel. št.: 333 3616411 - Sonja. Vabljeni. SKD IGO GRUDEN prireja danes, 11. maja 2008, izlet na Bistriško; obiskali bomo: Prem, staro mestno jedro Ilirske Bistrice, Hodnikov mlin, slap Sušec, grad Kalec (dom Miroslava Vilharja), in še marsikaj. Odhod iz Nabrežine ob 8.30, povratek okrog 19. ure. SKD TABOR obvešča, da je odhod na izlet v Castelfranco ter razstavo Gengis Khan in zakladi Mongolcev v Trevisu danes, 11.maja 2008, ob 8. uri, pred nepremičninsko agencijo na Dunajski cesti (bivši Central bar). Izletniki lahko parkirajo svoje avtomobile na dvorišču Prosvetnega doma. AŠD-SK BRDINA organizira v nedeljo, 25. maja 2008, avtobusni izlet v Gardaland. rok za Vpisovanja na sedežu društva, OBČINA REPENTABOR OBČINSKI PRAZNIK REPEN Danes, 11. maja 2008 - Obuditev praznika Binkošti 10.30 slovesna sv. maša na Tabru 16.00 v telovadnici v Repnu odbojkarska tekma med AŠZ Sloga in OK Logatec 17.00 odprtje kioskov 18.30 uradna otvoritev prenovljene telovadnice v Repnu sodeluje mažoretna skupina iz Logatca (SLO) 20.00 povorka repentabrskih fantov ob spremljavi Godbe na pihala iz Logatca (SLO) prihod povorke na trg in ples, ki ga otvori repentabrska mladina 20.30 - 00.00 ples z ansamblom Mi Vsak dan stalna razstava živali krajevnih kmetovalcev' možnost poskusa jezdenja konja Urnik razstave v galeriji Kraške hiše v Repnu od 9 do 18 maia: petek, 9.5.18.30-22.00 • sobota, 10.5.18.00-22.00 • nedelja, 11.5.11.00-12.30 in 15.00-22.00 sobota, 17. in nedelja, 18.5.11.00-12.30 in 15.00-17.00 Društvo slovenskih izobražencev prireja JUTRI srečanje s psihoterapevtko dr. Sanjo Rozman na temo "Zasvojenosti - rešitev, ki postane problem" Začetek ob 20.30 Peterlinova dvorana, ul. Donizetti 3 Repentaborska ul. št. 38, do 16. maja 2008, od 19.30 do 21. ure. Informacije lahko dobite na tel. št.: 347-5292058. Vljudno vabljeni. IZLET SPDT NA KUCELJ SPDT organizira v nedeljo, 18. maja 2008, avtomobilski izlet na rob Trnovskega gozda in sicer na Kucelj, najbolj razgleden vrh v grebenu Čavna. Naš pohod se bo Začel s Predmeje, vasice nad Ajdovščino. Predvidevamo 4 - 5 ur hoje. Izlet vodi Livio Semec. Odhod udeležencev bo ob 7.30 izpred spomenika v Križu. KRIŽKA SEKCIJA VZPI ANPI obvešča udeležence izleta v Jasenovac - Zagreb v nedeljo, 18. maja, da bo odhod avtobusa iz Križa pri spomeniku ob 6.30. Potrebna je veljavna osebna izkaznica. V PETEK, 30. MAJA 2008, ko praznujemo praznik Jezusovega presvetega srca, vabimo šolske sestre de Notre Dame na romanje na Trsat, na otok Krk ter na otok Cres. Stroški za avtobus, ladjo, vožnjo po Cresu in kosilo znašajo 50,00 evrov. Avtobus bo s Trga Oberdan odpeljal zjutraj ob 6. uri, s Sesljana ob 6.15, iz Nabrežine ob 6.20, iz Sv. Križa ob 6.25, s Proseka ob 6.30, iz Opčin ob 6.40. Vpišite se čimprej na tel. št.: 040220693 ali 347-9322123, kjer boste dobili podrobnejše informacije. MEPZ SLOVENEC-SLAVEC priredi, ob priliki nastopa na pevskem festivala »I castelli incantati«, od 3. do 7. julija 2008, avtobusni izlet v okolico Rima. Na razpolago je še nekaj mest. Za informacije lahko pokličete tel. št.: 338-6064971 (Sonja). Prireditve OBČINA REPENTABOR vabi na občinski praznik v Repen. Danes, 11. maja 2008, ples z ansamblom »Mi«. Delovali bodo dobro založeni kioski. GLASBENA MATICA Vas vljudno vabi na koncert udeležencev delavnice za zabavno glasbo in jazz, ki bo danes, 11. maja 2008, ob 18.30, v Marijinem domu v Rojanu, Ul. Cordaroli 29. Učenci bodo nastopili ob spremljavi Gorazd Pintar jazz tria. Informacije na tel. št.: 3475156982 (Andrejka Možina). SKD VIGRED vabi danes, 11. maja 2008, v Štalco v Šempolaju na razstavo »Kako so gledali v daljavo- 1914-1954« (razstava daljnogledov in drugih optičnih pripomočkov in še... dosti drugega). Urnik: od 16. do 20. ure. TPK SIRENA bo danes, 11. maja 2008, v sodelovanju s skupino »Il filo incanta-to«, pripravila razstavo ročnih del. Ogledate si jo lahko od 10. do 19. ure. Prisrčno vabljeni. SKD VIGRED vabi v sredo, 14. maja, ob 20.30 v Štalco v Šempolaju na koncert mešanega mladinskega pevskega zbora [TU Osmice Nikolaj Erdman komedija SAMOMORILEC Priredba Žanina Mirčevska Režiser EDUARD MILER vtnralr maia Trst, dir. Aleksandra Pertot in pevskega zbora Zavoda združenega sveta Devin. Dirigentki Sara Foster in Natasha Si-varajah. SLOVENSKO PLANINSKO DRUŠTVO TRST prireja v četrtek, 15. maja 2008, predavanje na temo »Triglavski ledenik in klimatske spremembe«. Poltisočlet-no zgodovino ledenika bo prikazal univerzitetni, diplomirani geolog Borut Peršolja, v razstavni dvorani Zadružne Kraške Banke na Opčinah, ob 20.30. DRUŠTVO NOE' v sodelovanju in s pokroviteljstvom občine Devin-Nabrežina organizira v petek, 16. maja 2008, ob 20.30, v Grudnovi hiši v Nabrežini, predstavitev knjige »Poesie Prime« Štefana Sacherja, z nekaj pesmimi v prevodu Alda Rupla. Knjigo in avtorja bo predstavil David Bandelj. Info: 3498419497. SKD BARKOVLJE Ul. Bonafata 6, vabi v petek, 16. maja, na Literarno srečanje z Miroslavom Košuto, ob izidu knjige »Teža sončnega« (odgovori, govori in zagovori). Z avtorjem se bo pogovarjala Tatjana Rojc. Glasbena kulisa Simona Slokar - Čelo. Začetek ob 20.30. SKD LONJER - KATINARA vabi na ogled gledališke predstave »Srčni mrk« v izvedbi dramske skupine KD Rovte - Ko-lonkovec, ki bo v soboto, 17. maja, ob 20.30 v ŠKC v Lonjerju. SLAVISTIČNO DRUŠTVO Trst - Gorica -Videm prireja v sodelovanju z visoko šolo modernih jezikov za tolmače in prevajalce »Simpozij ob 500-letnici rojstva Primoža Trubarja« v soboto, 17. maja, ob 9. uri v Narodnem domu v Trstu, Ul. Filzi 14. SLOVENSKO PROSVETNO DRUŠTVO MAČKOLJE vabi na praznik otroškega likovnega in glasbenega ustvarjanja »MALE USTVARJALNE ROKE«, v nedeljo, 18. maja 2008, ob 17. uri, v Mačkoljah, na prireditvenem prostoru »Na Metežici«. Na programu sta predstavitev in nagrajevanje izdelkov likovnega natečaja »Rdeče češnje, dar pomladi«, v glasbenem delu pa nastop učenk in učencev OŠ Livade iz Izole s spevoigro »Show strahov«. Kioski delujejo od 16. ure dalje. OBČINA DOLINA - ODBORNIŠTVO ZA KULTURO v sodelovanju s Tržaško Folklorno Skupino STU LEDI vabi v torek, 20. maja 2008, ob 20.30, v gledališče F. Prešeren v Boljuncu, na večer folklornih plesov iz Srbije »IGRAJ KOLO....«. Nastopa Folklorna skupina Gradimir iz Beograda. Vstop prost. OSMICO sta odprla Cvetko in Zmaga Col-ja v Samatorci št. 50, tel. na št.: 040229224. Vabljeni! SALOMON je v Rupi odprl osmico. 0 Mali oglasi PRODAM stanovanje v Rojanu v zelo dobrem stanju, sončno, s samostojnim ogrevanjem, 55 kv. m. Okvirna cena 118.000 evrov. Tel. 348-2711691. AVTOMOBILSKE GUME pirelli p6, 195/60r 15, zelo malo rabljene ugodno prodam. Tel.: 347-6786877. IŠČEM DELO kot hišna pomočnica 2 krat-3 krat tedensko. Telefonirati v večernih urah na tel. št.: 338-4360677. POTOVANJE V GRČIJO s Primorskim dnevnikom od 11. do 18. maja, za 2 osebi, oddam. Obrniti se na sedež Aurore Viaggi. POTOVANJE V GRČIJO s Primorskim dnevnikom od 18. do 25. maja za 2 osebi, oddam. Tel. 392-6166694. PRODAM gumijasti motorni čoln, solemar 25 offshore exclusive, letnik 2003, komplet s prikolico in motorjem mercury 250 verado, letnik 2005. Tel. 346-3081632 ali 338-7659177. PRODAM traktor Zetor 7245, letnik 1988, 1280 prevoženih ur, kabina 4x4, zračne zavore za prikolico Paterniani in traktor Zetor 6711, letnik 1978, obnovljen motor, 530 prevoženih ur, varnostni lok. Tel. 040-228932 ali 00386-040302044. V BOLJUNCU ob cestnem jarku smo našli žensko denarnico brez dokumentov. Zainteresirani naj pokličejo na tel. št.: 040-228382. S Poslovni oglasi NA KRIŽPOTU JE OSMICA. Silva nudi belo in črno vino ter domač prigrizek. Tel.040-231588 KMEČKI TURIZEM ŠVARA JE ODPRT v Trnovci ob četrtkih, petkih, sobotah in nedeljah do 18. maja. Tel. 040/200898 TRGOVINA JESTVIN IŠČE delavca/ko. 040/9220109 FRANC IN TOMAŽ FABEC sta v Mavhin-jah odprla osmico. Obiščite nas! Tel. 040299442. DRUŽINA PERTOT (Špj'lni) ima odprto osmico v Nabrežini, stara vas št. 10. Vabljeni. OSMICA SILVANO FERLUGA vabi na domačo kapljico. OSMICO je odprl Berto Škerk, Trnovca št. 4. OSMICO je odprl v Zgoniku Stanko Mi-lič. OSMICO je v Logu odprla kmetija Komar. Poleg namiznega belega in črnega vina toči ustekleničeno Vitovsko in Malvazi-jo letnik 2005. Za pod zob so na voljo prašičje dobrote in oljke Belica. Možen je nakup ekstradeviškega olja Belica. OSMICO sta odprla Paolo in Robi Ferfo-glia v Medjivasi št. 6. Toči belo in črno vino ter nudi domač prigrizek. IŠČEMO PRODAJALCA/PRODAJALKO, pogodba za določen čas. Naš e-mail: malalan@otticamalalan.it IŠČEM NATANČNO HIŠNO POMOČNICO na Opčinah. Tel. 040/212928 v popoldanskih urah. AGRITURIZEM V BREGU IŠČE za poletno sezono ob koncu tedna natakarico/ja z izkušnjami in pomočnico/ka. Tel. 333-3219372 V NABREŽINI PRODAMO STANOVANJE 98 kv.m. s parkirnim prostorom, balkonom in kletjo za 210.000€. Tel.: 340-2511388 Nedelja, 11. maja 2008 1 1 O w o Ulica Garibaldi 9 tel. 048 1 533382 fax 0481 532958 gorica@primorski.it APrimorski ~ dnevnik SOVODNJE - Danes slovesno odkritje obeležja pred vhodom v Rubijski grad Kip je znamenje, da je Trubar pustil na Goriškem trajno sled Graščina z bogato zgodovino je v slovenskih rokah - Govornik bo Miran Košuta, prepevali bodo zbori V Rubijah je novembra 1563 pridigal, zato bodo Primožu Trubarju pred vhodom v Rubijski grad danes odkrili doprsni kip, ki ga je po naročilu lastnika graščine, Venka Černica, izdelal romunski umetnik Dumit-ru - Ion Serban. Slovesnost se bo začela ob 11. uri. Govornik bo Miran Košuta, predsednik slavističnih društev Slovenije, zapeli bodo zbori iz sovodenjske občine, Trubarjeve besede bo prebiral gledališki igralec Radoš Bolčina, spored bo povezovala Karolina Černic. Dobrodošlico bo izrekel sovodenjski župan Igor Petejan, v imenu goriške pokrajine pa bo pozdravil predsednik Enrico Gherghetta. Ceste iz Gabrij, Zagraja in So-vodenj bodo zaprli eno uro pred začetkom prireditve. Grad neznanega izvora Današnje slovesnosti verjetno ne bi bilo, ko bi si v zadnjih desetletjih več domačinov ne prizadevalo za rešitev Rubijskega gradu pred razpadom. Grad je med najpomembnejšimi zanimivosti sovodenjske občine in ima kot vsi gradovi bogato in dolgo zgodovino. V obsežni knjigi Sovodnje skozi čas, ki jo je na naročilo sovodenjske občinske uprave pred devetimi leti napisal zgodovinar Marko Waltritsch, beremo, da ni podatkov, ki bi kazali, kdaj je bil zgrajen grad v Rubijah. Brez dvoma je bila tam utrdba zgrajena že v srednjem veku, če ne celo prej. V slovensko zgodovino je grad v Rubijah prišel s Primožem Trubarjem, v evropsko pa v času druge gra-diščanske vojne kot tudi v letih prve svetovne vojne. Nekateri italijanski in nemški preučevalci menijo, da je bila stavba, kakršno so Sovodenjci poznali pred prvo svetovno vojno, zgrajena v 15. stoletju na ruševinah stare srednjeveške utrdbe. Mnenja o tem, kdo je grad zgradil, so različna. Nekateri menijo, da so to bili grofje Coronini, grajska stavba je bila namreč zelo podobna tistima v Krom-berku in v furlanskem Susansu. Drugi pa menijo, da je graščino zgradila plemiška družina Thurn und Taxis, ki je imela grad v Devinu, in da so jo Coroninijevi odkupili od nje, leta 1872 pa prodali plemiški družini Bianchi di Casalanza, ki se je k nam priselila iz Veneta. Grad v slovenskih rokah Grad je bil od leta 1872 v lasti plemiške družine Bianchi di Casalanza. Baron Leonard, kasnejši župan v Sovodnjah, je bil spreten in daljnoviden gospodarstvenik. Tudi v Rubijah je dobro služil, predvsem z mostnino, bil pa je hkrati med tistimi, ki so v naših krajih videli možnost razvoja na turističnem področju, predvsem za takrat naravno (in še danes obetajoče) zaledje avstro-ogrskih pokrajin. Njemu gre delna zasluga za turistični razvoj Gradeža, kjer je na začetku prejšnjega stoletja zgradil tri prestižne vile. Podobne načrte je imel tudi v Gorici in ni izključeno, da si je kaj podobnega zamislil tudi za grad v Rubijah. Povezanost barona Leonarda s so-vodenjskim okoljem je bila tako trdna, da je v oporoko dal zapisati, da njegovi dediči ne smejo zapustiti Rubij. Temu se gre verjetno zahvaliti, da je danes Rubijski grad v slovenskih rokah. Bianchijeva rodbina je bila zvesta Avstro-ogrski in tudi njim fašistične oblasti po koncu prve svetovne vojne niso dodelile denarja za popravilo vojne škode. Nekdaj cvetoči Rubijski grad, ki je bil tarča številnih topovskih obstreljevanj predvsem v letu 1916, je počasi požirala goščava. Bianchi-jev rod je obdržal lastništvo do leta 1986. Takrat je skupina štirinajstih domačinov od Leo-nardovega potomca, barona Carla, odkupila grad in celotno posestvo, ki se je razprostiralo nad Rubijami do Vrha. Novi lastniki niso imeli enotne vizije razvoja gradu, zato so ga po dvanajstih letih prodali Venku Čer-nicu, domačemu podjetniku, ki se je že bil dogovarjal z Bianchijem o odkupu. Grad iz otroških spominov Venku Černicu se je bil grad globoko vtisnil v spomin že v otroških letih, ko je z mamo hodil mimo na poti v Sovodnje. Kot vse mulce so tudi njega grajske razvaline in njihove skrivnosti močno privlačevale ter spodbujale domišljijo. Mati je pomagala pri Bian-chijevih, tako da je imel še dodatno možnost Podstavek s pokritim kipom, ki bo danes slovesno odkrit; spodnjo upodobitev Rubij (detajl) je naslikal Oskar Vižintin, objavljena pa je bila v knjigi Marka Waltritscha foto pdk za ogled podrtega gradu. Kot nam je Černic povedal, je bil grad zanj skrita želja in, ko se je ponudila priložnost, je ni izpustil. Čez nekaj tednov bo minilo natanko deset let, odkar je prevzel v last veliko posestvo ter začel z načrti za prenovo gradu in preureditev celotnega vrhnjega ozemlja, na katerem sedaj uspeva kmetijsko posestvo Rubijski grad. Zadeva je bila seveda vse prej kot enostavna. Že od samega začetka si je Černic želel, da bi bil grad na razpolago javnosti, zato je ubral edino možno pot, ki bo zagotavljala redno vzdrževanje poslopja in parka: preureditev v sprejemno-turistično strukturo z visokokakovostno ponudbo po zgledu Anglije, Irske in Francije. Načrt in pripravo del je zaupal specializiranemu studiu arhi- tektov iz Furlanije, za prenovo je izbral solidne izvajalce in požrtvovalno iskal materiale, ki bi bili kar se da podobni, če že ne enaki originalnim. Spopadel se je seveda tudi z zakonskimi predpisi, vendar sta pomen in domet njegovega izziva in podviga takoj razumeli tako sovodenjska občinska uprava kot deželna vlada, ki je od samega začetka in s posebnim zagonom v času odbornika Roberta Antonaza spremljala in podpirala obnovo Rubijskega gradu. Delo napreduje, tako da bi ob skorajšnji desetletnici, konec junija, lahko praznovali prekritje gradu s streho in še nekatere novosti, ki jih ne gre še razkriti. Danes pa prepustimo sceno kipu najbolj slavnega Slovenca, ki je šel mimo Rubij. (aw) ODKRITJE DOPRSNEGA KIPA PRIMOŽA TRUBARJA Danes-nedelja n. maja 2008, ob li.uri pred vhodom v Rubijski grad (Sovodnje) Slavnostni govornik prof. MIRAN KOŠUTA -vablj eni- Sodelujejo: Kulturni dom Gorica, KC Lojze Bratuž, ZSKD in ZSKP Pokrovitelja: SKGZ in SSO TRUBAR NA GORIŠKEM Štirinajst pomembnih in odmevnih dni Trubarjevo bivanje na Goriškem je trajalo samo štirinajst dni, a je bilo pomembno in odmevno, pravi Lojzka Bratuž, ki je o poteh slovenskega reformatorja skozi naše kraje govorila ob koncu aprila v centru Bratuž. V nadaljevanju navajamo njene ugotovitve. Lutrov nauk se je v goriški grofiji začel širiti v prvi polovici 16. stoletja. Na Goriškem je bilo plemstvo razdeljeno: nemško se je navduševalo za novo vero, italijansko pa jo je po večini odklanjalo. V drugi polovici istega stoletja je prišla deželna oblast pod protestantski vpliv. Deželni glavar in svetokriški gospod Jurij Thurn je skupaj s plemičema Eckom in Attemsom leta 1563 povabil v Gorico tedanjega ljubljanskega superintendenta Primoža Trubarja. Po prvem umiku na Nemško se je namreč leta 1562 vrnil v Ljubljano. Gorica je tedaj štela nekaj tisoč prebivalcev slovenske, nemške in italijanske narodnosti. Trubarje bil prav gotovo edini slovenski protestant, ki je lahko pridigal v vseh treh jezikih. Med goriškimi plemiči mu je bil najbližji Hani-bal Eck iz starodavne rodbine Eck-Ungris-pach. Trubar je bil v G orici gost v hiši Ha-nibala Ecka na mestu, kjer se gornji del Raštela prevesi v trg za stolno cerkvijo. Po ljudskem izročilu naj bi bil pridigal z nekega balkona, vendar gre najbrž za pomoto, saj je hiša z balkonom na drugi strani ceste, kjer se začne vzpenjati pot na goriški grad, zgrajena pa je bila po Trubarjevem obisku in pridiganju v Gorici. O svojem potovanju po Goriškem poroča v pismu Hansu Ungnadu z dne 9. decembra 1563: »Pred 4 tedni me je poklical gospod Jurij, grof in baron s Thur-na jtd., v Gorico, jn sem tu 14 dni zapovrstjo pridigal nemško, slovensko in laško v hiši gospodov Eckov in na gradu v Rubijah, kajti duhovniki me na prošnjo niso pustili v cerkev. Obhajal sem večerjo v vseh treh jezikih in krstil sina gospodu Hanibalu Ecku. Zaradi tega so duhovniki in menihi kar noreli. In ko sem jahal nazaj na svojem osliču, sem v Križu pridigal neko nedeljo v cerkvi; zbrala se je vsa vipavska dolina in mnogo duhovnikov; nihče ni ugovaqal, celo duhovnikom je pridiga ugajala; to pridigo bom, ako Bog da, na kratko sestavil v omenjenih treh jezikih in jo poslal vaši milosti, da se natisne. Nekateri goriški duhovniki in menihi so s pomočjo in po nasvetu Maracca, pomožnega škofa in generalnega vikaj oglejskega patriarha v Vidmu, /in/ papeževega legata na Dunaju obdolžili boga-boječega pobožnega gospoda grofa Thur-na, njegovo milostno knežjo soprogo in mene pri rimsko cesarskem veličanstvu itd. ter tudi dosegli ukaze za gospoda upravitelja Dornbergej v Gorici in gospoda Lanthierija, naj me ulovijo in zaprejo, če še kdaj pridem v grofijo Goriško.« Konec oktobra je prišlo do izmenjave pisem med Benetkami, Rimom in Dunajem v zvezi z »novo kugo, ki jo širi oni heretik Primož«. V Gorici je bil njegov najhujši nasprotnik župnik Matej Marcina, doma z Lokev. Ko se je v mestu razširila novica o Trubaqevem prihodu, je Marcina pohitel v Videm k škofu Marac-cu in preko katolištvu zvestega plemiča Dornberga novico sporočil tudi cesaqu. Že po Trubaqevem odhodu iz Gorice je nuncij Delfino na Dunaju pisal kardinalu Borromeu, da se preko Gorice in Trsta kriva vera nevarno bliža Italiji. O Trubaqevem štirinajstdnevnem bivanju na Goriškem vemo v glavnem to, kar je napisal sam. Ne vemo, kolikokrat je govoril v Gorici in kolikokrat v Rubijah, saj pravi samo, da je pridigal štirinajst dni zapovrstjo »v hiši gospodov Eckov in na gradu v Rubijah«. Pozneje je svojim naslovom dodal še »pridigar grofije Goriške v Rubijah«, kar pomeni, da je bilo zanj pridiganje v teh krajih vredno omembe. «J« Ob 20. obletnici ustanovitve odbora za varstvo človekovih pravic Vas vljudno vabimo na srečanje z nekdanjim vodjo odbora IGORJEM BAVČARJEM Uvodoma bo spregovoril Boris Peric KULTURNI DOM GORICA (ul. I.Brass 20) četrtek, 15. maja 2008, ob 18. uri B icji iN 0 Zadružna Banka Doberdob in Sovodnje CllOo vL]udnt viblrcid nii n^lni obrni abor. ki ira v drugem hfclkii v ]M'UL, L Id. uuip ¿{H. 111 ob lfl.30 yri v KnlliiniHTj dom« 1 (.Lirki, ulica 1, Ura« SI. 20 h plrdctfim dnevnim rudoni; Naročila Lit odobrHov litlmica \lh I i: I ij 201)7: IJuludkV duplttfilri f.\L DUH i.Liim: IT1 ■ L1 .m".□ r 1."se 11 lin in pgniTSfE Nt amuvaj Kil u|jni\ lluljti Jn flud/omikii; VulilvL1 V rttcIhliUlL- MIŠJIM.: Upnvul Evrl PViJutipiHilNludiMiF^MijilJuhiffli CklhcJitlT.iiT^di^HMi- lMmiuiiiilfrtlilikur |.«r"J s^iriTi huiilr v friuuniah. I^nilrt ul JllAkiri iipil hulliiniro doma h tolti-k ijo. 12 Nedelja, 11. maja 2008 GORIŠKI PROSTOR / ŠTEVERJAN - Občni zbor goriške Kmečke zveze »Dežela ni upoštevala specifike Krasa in Brd« Radikon: Trend vinarskega sektorja pozitiven - Bukavec: Organizacijo bomo okrepili z novimi člani F°t°grafije';()redane P"™č •J J ' .J J i V kavarni {.anpleatro na korzu Italia v Go- Bomba na Majskih poljanah Na gradbišču Majskih poljan v Novi Gorici so v petek zjutraj našli 100-kilogramsko letalsko bombo iz druge svetovne vojne. Nevarno najdbo angleške izdelave je odstranila posebna policijska enota. Kot je znano, gradi ajdovsko Primorje na Majskih poljanah - območju za železnico v bližini meje z Italijo - velik trgovski kompleks Supernova in stanovanja. (km) Dežela Furlanija-Julijska krajina pri oblikovanju svoje kmetijske politike ni upoštevala značilnosti goriškega Krasa in Brd. Takšno prepričanje je izrazil predsednik Kmečke zveze za Goriško Stanko Radikon v poročilu, ki ga je imel na občnem zboru na Bukovju. Shoda so se ob goriških članih Kmečke zveze udeležili tudi nekateri gostje, in sicer goriški predsednik Sveta slovenskih organizacij Janez Povše, župan občine Brda Franc Mužič, deželni tajnik Kmečke zveze Edi Bukavec, tržaški predsednik Kmečke zveze Franc Fabec in števerjanski podžupan Marjan Humar, ki je zastopal občinsko upravo. »Res je, da mora biti deželna kmetijska politika izraz evropske, a pri tem ima dežela znatne prilagoditvene možnosti, ki jih je po naši oceni le deloma izkoristila. Če se omejimo na tisti del goriške pokrajine, na katere je vezano kmetijstvo naše narodne skupnosti, to se pravi goriški Kras in Brda, ocenjujemo, da dežela pri oblikovanju svoje kmetijske politike ni povsem dojela specifike omenjenih območij,« je poudaril Radikon in tako nadaljeval: »Ti vidiki pridejo do izraza v še večji meri pri načrtu za razvoj podeželja, ki je sicer v svojih namenih nedvomno pozitivno zasnovan, a bi lahko bil bolje prilagojen našim razmeram.« Predsednik Kmečke zveze za Gorico je izrazil zaskrbljenost še nad drugimi odločitvami deželne vlade, kot je bila vključitev velikega dela goriškega Krasa v tako imenovana območja evropskega pomena in območja posebne zaščite. Kot zgovoren primer neupoštevanja pravic lastnikov zemlje je Radikon navedel tudi zakon o trajnih travnatih površinah, ki je še najbolj prizadel sovodenjsko občino. Pri orisu splošnega položaja italijanskega kmetijstva je Radikon podčrtal zaskrbljujoč padec prihodkov italijanskih kmetov, pri gospodarski sliki goriškega območja pa se je zaustavil pri vinogradništvu in vinarstvu, ki sta stebra goriškega kmetijstva. »Z rahlim optimizmom lahko trdimo, daje bil v lanskem letu gospodarski trend našega sektorja na splošno pozitiven. Boljše je bilo stanje na področju belih vin, za katera je povpraševanje močnejše, kar nedvomno pozitivno vpliva na tržne cene,« je povedal Radikon in pristavil: »Pri trženju pa še ne prihaja do primernega vrednotenja izrednih organoleptičnih lastnosti briškega grozdja, ki po svoji kakovosti močno izstopa od ravninskega, ne glede na dejstvo, da so tudi pridelovalni stroški na našem območju veliko višji.« Stanko Radikon bumbaca Za Radikonom so na občnem zboru besedo prevzeli gostje in goriški odborniki Kmečke zveze. Števerjanski podžupan Humar je opozoril na škodo, ki jo goriškim kmetom povzročajo divji prašiči, in na pomanjkanje učinkovitih ukrepov z deželne strani, briški župan Mužič pa je izpostavil vprašanje dvolastnikov, Edi Bukavec bumbaca čezmejno sodelovanje in enovitost območja Brda-Collio. Mnenje, da so Brda in Collio enoten prostor, ki ga j e treba skupaj promovirati in tržiti, saj ima še izreden neizkoriščen potencial, je izrazil tudi Silvan Primosig, predsednik Kmečke zveze iz Trsta Fabec pa je svoj poseg osredotočil na pomanjkljivosti deželne kme- tijske politike. Povše je ocenil, da postaja v trenutku, ko je goriško gospodarstvo v resnih težavah, doprinos kmetijstva vedno bolj pomemben, Aleš Komjanc pa je opozoril na problem konzorcija za zaščito porekla Collio, v katerem imajo trgovci večji vpliv kot kmetje. »Med razpravo je prišla na dan potreba po okrepitvi Kmečke zveze. Danes, ko ni več nepremostljivih ideoloških pregrad, bi se morali njeni predstavniki zavzeti zato, da bi vanjo vstopili še tisti slovenski kmetje, ki trenutno niso člani organizacije. Pomembno je, da slovenske organizacije številčno okrepimo. Več članov pomeni več možnosti, da dosežemo zastavljene cilje,« je o poteku občnega zbora povedal deželni tajnik Kmečke zveze Edi Bukavec. Aleksija Ambrosi GORICA - Slovenske jasli Občina izbira načrtovalca Nov korak v postopku za uresničitev slovenskih jasli v ulici Rocca v Gorici. Tehnični uradi goriške občine bodo v prihodnjih dneh določili načrtovalca, ki mu bo uprava zaupala projekt za preureditev poslopja slovenskih jasli v ulici Rocca. V četrtek, 8. maja, je namreč zapadel rok za prijavo na razpis, ki so ga objavili na spletni strani občine Gorica. Za izvedbo dokončnega in izvršnega načrta bo goriška občina izbrala med kandidati najboljšega ponudnika, ki bo izpolnjeval predpisane rekvizite. Okvirna vrednost navedenih storitev znaša 63.626 evrov, uresničitev celotnega načrta z gradbenimi deli vred pa 360 tisoč evrov. Dober del stroškov za odprtje prvih slovenskih jasli v mestu, za katere se ob konzulti pri goriški občini in slovenskih predstavnikih v občinskem svetu zavzema celotna goriška slovenska narodna skupnost, bo krila dežela FJK. Le-ta je za uresničitev dolgo pričakovane ustanove, v kateri bi morali po besedah občinske odbornice Silvane Romano pridobiti trideset novih mest za goriške malčke, že lani zagotovila občini prispevek v višini 260 tisoč evrov. Pristojni deželni urad je v začetku januarja sporočil, da so bila sredstva za ureditev poslopja v Sve-togorski četrti potrjena, nakar je goriška občinska odbornica za šolstvo takoj pritisnila na funkcionarje, da bi čim prej sprožili postopek za dodelitev izvedbe dokončnega projekta. Za pridobitev preostalega denarja - približno 100 tisoč evrov -, ki bodo služili za ureditev notranjih prostorov poslopja v Svetogor-ski četrti, bo občina najela posojilo. Zaenkrat je še težko predvidevati, kdaj se bo začel gradbeni poseg, Romanova pa je večkrat zagotovila, da želi uprava čim prej predati namenu obnovljeno stavbo. Število prošenj za vpis v občinske jasli namreč vsako leto krepko presega število razpoložljivih mest, zato bo odprtje slovenske ustanove še kako dobrodošlo. (Ale) TRŽIČ - Finančna straža Zasegli kitajsko skladišče Goriško poveljstvo finančne straže je doseglo nov uspeh v boju proti prodaji ponarejenih blagovnih znamk in predmetov, ki ne ustrezajo varnostnim predpisom. Sile javnega reda so po preiskavi, ki se je začela pred enim mesecem, v prejšnjih dneh prijavili na sodišče kitajskega državljana, ki je vodil trgovino China Shop v ulici Grado v Tržiču. Finančna straža je v skladišču trgovine našla in zasegla 150 tisoč oblačil in očal, ki so bili vredni približno en milijon evrov, in ki niso bili v skladu z varnostnimi normami za zaščito potrošnika. Ob tem je večji del teh artiklov imel tudi ponarejeno blagovno znamko. Sile javnega reda so zasegle tudi veliko nevarnih vžigalnikov, ki niso ustrezali predpisom in bi lahko uporabnikom povzročili celo telesne poškodbe. Finančna straža je za pregled celotnega skladišča, ki meri več sto kvadratnih metrov, uporabila cel mesec. Temeljito si je morala ogledati na desetine razstavnih stojnic in na stotine škatel. Še pred tem so agenti poklicali osebje goriškega zdravstvenega podjetja, saj so takoj opazili, da so bile značilnosti prodajnega prostora oz. ogromnega skladišča neustrezne z vidika varnosti in higiene. Osebje zdravstvenega podjetja je zato preventivno zaseglo skladišče, nato pa so sile javnega reda začele s temeljitim pregledom. Vrednost oblačil, očal in drugih predmetov, ki jo je finančna straža izračunala na podlagi etiket, je približno en milijon evrov. Finančna straža je v zadnjih letih bistveno povišala število kontrol, ki so namenjene zaščiti gospodarstva, omejevanju nelojalne konkurence in boju proti ilegalnemu trgovanju. »Nadzor se je povišal predvsem po schengenski širitvi in posledični ukinitvi kontrol na mejnih prehodih,« so povedali pri finančni straži. V kavarni Cafie Teatro na korzu Italia v Gorici razstavlja svoje fotografske stvaritve Loredana Prinčič, članica fotokluba Skupina 75. V štiri navpične fotografije srednjega formata je strnila tesnobo staršev v pričakovanju na sinove, ki se vračajo z zabave v disku. Hoslerjeva knjiga »Slovenia« Založba Beit iz Trsta in Inštitut za srednjeevropska kulturna srečanja ICM iz Gorice prirejata predstavitev knjige z nalovom »Slovenia. Storia di una giovane identita eu-ropea« avtorja Joachima Hoslerja. Potekala bo jutri ob 18. uri v konferenčni dvorani državne knjižnice v ulici Mameli v Gorici. Govornika bosta zgodovinarja Fulvio Salimbeni in Branko Marušič. O razvojni usmeritvi regije Slovensko deželno gospodarsko združenje Gorica prireja informativno predavanje o razvojni usmeritvi Severnoprimorske regije; v goste bosta prišla Almira Pirih, predsednica podjetja Imprime, in David Bratož, direktor Razvojne agencije - ROD Ajdovščina. Potekalo bo v ponedeljek, 19. maja, ob 18.30 v Kulturnem domu v ulici Brass v Gorici; poskrbljeno bo za simultano prevajanje v italijanščino. Perspektive igralništva O tem, kakšne so perspektive turizma na Goriškem v luči igralništva in turistične de-stinacije Goriška, bodo jutri razpravljali univerzitetni profesor Maks Tajnikar, izvedenec v igralništvu Andrej Sluga, direktor strateškega razvoja v HIT-u Boris Nemec ter župana Mirko Brulc in Dragan Valenčič. Javno tribuno, ki bo jutri ob 18. uri v restavraciji hotela Lipa v Šempetru, prirejajo novogoriški Socialni demokrati. (km) Zbirka škafarskega orodja Prebivalci Lokev so bili nekdaj znani in cenjeni izdelovalci škafov, posebne vrste strešnikov in kuhinjske posode. Škafarstvo je postalo pomembna panoga lokvarskega gospodarstva, ki se je zvečine razvijalo kot zasebna obrt po domačijah in se je ohranilo še po drugi svetovni vojni vse do današnjih dni. Na Lokvah hranijo zbirko škafarskega orodja, danes ob 15. uri pa jo bodo na ogled postavili širši javnosti z odprtjem razstave v galeriji LO-KO. Pre-mierno bo prikazan tudi dokumentarec, sledil bo kulturni program, o zbirki pa bo spregovorila etnologinja Inga Miklavčič Brezigar. (km) NOVA GORICA - Izvršni odbor Evropske radiotelevizijske mreže Trg pritegnil direktorje Med gosti Cappon - Župana spraševali o življenju ljudi na obeh straneh meje in njihovem povezovanju V Novo Gorico je včeraj prišla delegacija članov Izvršnega odbora Evropske radiotelevizijske mreže (EBU), kije največja radio-televizijska unija na svetu. Na Trgu Evrope sta ju sprejela župana Mirko Brulc in župan Gorice Ettore Romoli. Brulc je gostom - med njimi je bil generalni direktor RAI Claudio Cappon - predstavil večletno dobro sodelovanje z Gorico, se pomudil pri zgodovini, ki je zaznamovala Novo Gorico, in poudaril nekaj znamenitosti, kakršnih ni nikjer druge v državi. Navezal se je tudi na trg Evrope, kjer je meja med Goricama padla še preden je Slovenija stopila v EU. Romoli je goste, ki so stali tik pred nevidno mejo na mozaiku, v šali povabil korak naprej in jih tako simbolno za nekaj trenutkov gostil v Gorici. V pogovoru z županoma jih je zanimalo predvsem življenje ljudi na obeh straneh meje in njihovo povezovanje. V spremstvu Brulca in direktorja Goriškega muzeja Andreja Malniča so si ogledali tudi muzej o meji v stavbi železniške postaje, obisk v mestu vrtnic pa so zaokrožili s svečano večerjo prav na temo vrtnic v hotelu Perla, ki jo je pripravila družba HIT. (km) Župana Romoli in Brulc z uglednimi gosti na trgu Evrope bumbaca GORICA - Predčasno zaprtje lokalov Godrnjajo Petkov večer je šel mimo brez velikih pretresov, kaj pa sinočnji? »Kam nocoj?« Tako so se včeraj spraševali in vzdihovali mnogi mladi Goriča-ni, ki so v petek opolnoči prvič preizkusli učinke občinskega ukrepa proti nočnemu hrupu. Nad protestnimi akcijami in vanda-lizmi, ki so jih nekateri napovedovali tudi za včeraj, je v noči med petkom in soboto prevladala vdanost. »Večer je minil brez velikih pretresov. Mnogi so seveda protestirali in glasno godrnjali, ko smo ob polnoči zaprli lokal, zgodilo pa se ni nič posebnega. Deset minut pred polnočjo so vsi tisti, ki so bili na cesti in pločniku, prišli k pultu, da bi naročili še zadnjo pijačo, nato pa so mirno stopili iz lokala,« je povedal uslužbenec bara Enigma v ulici Nizza in dodal: »Ob enih, ko smo bar zaprli, so gostje preprosto začeli odhajati.« Mnogi izmed tistih, ki so v prvem delu petkovega večera izbrali lokale na korzih, so ob enih odšli v lokal Vittoria na Travniku, domov ali pa v Novo Gorico. In ravno možnost, da bi se mladi odtujili mestu in začeli zahajati v nočne lokale v drugih krajih, najbolj skrbi upravitelje goriških barov na ožjem mestnem območju, kjer velja občinski ukrep. V petek pred lokalom v ulici Nizza / GORIŠKI PROSTOR Nedelja, 11. maja 2008 13 SOVODNJE - Slovenci v Demokratski stranki Z Majdo Bratina komponenta uspešna V ospredju volitve prihodnjega leta - Jutri deželna skupščina »Kaj bo jutri? Jutri bo to, kar bomo danes naredili!« To je bil moto goriške pokrajinske Slovenske komponente (SK) Demokratske stranke (DS), ki seje sestala v Sovod-njah. Prisotni so bili člani vodstev krožkov iz Doberdoba, Sovodenj, Gorice in predstavniki iz Števerjana. »Srečali smo se zato, da po analizi rezultatov na zadnjih volitvah začrtamo pot utrjevanja Slovenske komponente DS na goriškem. Ni naključje, da smo se sešli v Sovodnjah. V tej slovenski občini je DS zabeležila velik uspeh, saj se je skoraj podvojilo število naših volivcev,« je poudaril David Peterin, ki je vodil sejo ob udeležbi župana Igorja Petejana. Vsi člani so se strinjali, da ma-lodušja, ki je marsikoga prevzelo po porazu na deželnih in državnih volitvah, ne gre širiti, pač pa je potrebna trezna analiza vzrokov, saj jih ne gre zanemariti. »Nadvse spodbuden pa je volilni izid na Goriškem, kjer je Slovenska komponenta s kandidaturo Majde Bratina dosegla izreden uspeh, saj je med vsemi slovenskimi kandidati dobila največ preferenc (1.164),« so ocenili. »Analiza volitev je pokazala zanimivo sliko - so ugotavljali -, če jo primerjamo z izidi zadnjih deželnih volitev ob upoštevanju dejstva, da smo leta 2003 nastopali kot Levi demokrati, Slovenska skupnost (SSk) pa s simbolom Marjetice. V Doberdobu smo prešli s 30% na 40% (SSk s 27% na 21%), v Števerjanu s 14% na 23% (SSk z 51% na 43%), v Sovodnjah pa z 22% na 35% (SSk s 40% na 25%). V slovenskih rajonih pa tako: Podgo-ra z 19% na 30% (SSk z 21% na 7%), Pevma s 24% na 33% (SSk s 37% na 24%), Štandrež pa z 22% na 29% (SSk s 26% na 17%). Mimo vseh potrebnih dodatnih poglobitev in ob upoštevanju spremenjenega strankarskega scenarija so ti podatki nadvse pomenljivi in spodbudni. Predvsem pa kažejo, da je po ustanovitvi krožkov Slovenske komponente DS pred par meseci delo takoj steklo z velikim navdušenjem, dinamizmom in novimi protagonisti.« Analizi izidovje sledila razprava o volitvah prihodnjega leta v slovenskih občinah. Prisotni so soglašali, da bo potrebna čim večja usklajenost, zato da se najprej ustrezno definira volilna povezava tam, kjer je bila v vseh teh letih uspešna, in da se obenem na najboljši način ovrednotijo novi protagonisti upravno-političnega področja. Predvsem pa bo potrebno utrditi vez z občani v logiki najširšega političnega sodelovanja in udej-stvovanja. Ob zaključku seje Majda Bratina zahvalila vsem volivcem in članom Slovenske komponente, ki so z vsakdanjim delom odločilno pripomogli k njeni uveljavitvi: »Dejstvo, da sem med vsemi slovenskimi kandidati prejela največ preferenc, mi ob veliki odgovornosti vliva tudi še večje navdu- Majda Bratina (na levi), David Peterin (na desni) bumbaca šenje, v prepričanju, da bomo z dobro organizirano Slovensko komponento lahko izboljšali naš učinek na teritoriju, ob treznem upoštevanju velikih izzivov tega časa«. Na seji so tudi oblikovali ožje tajništvo Slovenske komponente DS s predstavniki iz vseh treh slovenskih občin in Gorice; skupina, ki jo bo vodil pokrajinski koordinator Da- vid Peterin, bo takoj začela z delom, ki bo konstruktivno, brez vsakršne nepotrebne agresivnosti in polemik, in bo usmerjeno izključno v utrjevanje politike razvoja. Spomnili so tudi, da bo jutri ob 20. uri v dvorani kulturnega društva Jezero v Doberdobu deželna skupščina Slovencev v Demokratski stranki. ŠTANDREŽ - Humarjevo priznanje Ivu Bolčini so se oddolžili za življenjsko delo Zaslužni in nagrajeni Ivo Bolčina bumbaca Petinsedemdesetletni prosvetni delavec, zborovodja, skladatelj in vzgojitelj, danes upokojeni učitelj Ivo Bolčina je letošnji prejemnik Humarjevega priznanja, ki ga Zveza slovenske katoliške prosvete, Kulturni center Lojze Bratuž in Združenje cerkvenih pevskih zborov že četrto leto zapored podeljujejo zaslužnim posameznikom ali GORICA - Policijska preiskava Zalotili Srba s kokainom Pri srbskem državljanu, 40-letnem N.K. z rednim bivališčem v Gorici, so agenti goriške policije zasegli preko sto gramov kokaina, ki so bili namenjeni krajevnim odvisnikom. Aretirali so ga in uvedli obširno preiskavo, da bi odkrili, od kod mamilo. Do aretacije je prišlo v začetku tedna, vendar v interesu preiskave, ki jo vodi državni tožilec Marco Panzeri, javnosti niso obvestili. Moškega so ustavili med redno policijsko kontrolo. Obnašal naj bi se čudno, zato pa so pregledali še avtomobil, v katerem so našli sto gramov kokaina. Med preiskavo njegovega doma na območju Tržaške ulice so zasegli dodatnih 25 gramov kokaina, ki jih je skrbno skril, ter snovi in naprave za pripravo mamila, dalje še štiri mobilne telefone in 950 evrov, izkupiček razpečevanja. Najdba je Srbu odprla vrata goriškega zapora v ulici Barzellini. V prihodnjih dneh ga bo ob prisotnosti odvetnikov Micheleja Tunija in Raffaeleja Maurija zaslišal tožilec Panzeri. JAMLJE - Posegli karabinjerji Alarm zaradi dima in smrada Karabinjerji so včeraj posegli v Jamljah. Nanje se je namreč obrnil župan Paolo Vizintin, potem ko so ga krajani obvestili, da na gradbišču v Poljski ulici sežigajo ostanke gradbenega materiala, morda tudi plastične vrečke in cevi, zaradi katerih naj bi nad bližnje hiše legel škodljiv dim, v zraku pa se je zadrževal smrad. V Poljski ulici namreč nastajata vrstni hiši, kiju gradi tržiško podjetje. Županje z alarmom seznanil tržiške karabinjerje, ki so na kraj poslali izvidnico. Karabinjerji so pregledali gradbišče, evidentirali prisotne, preverili, kaj so tam počenjali, in napisali zapisnik; pregledali so seveda predvsem kraj sežiganja. Po opravljenem pregledu so karabinjerji obvestili župana, da na osnovi prvih ocen naj ne bi šlo za sežiganje zdravju škodljivega materiala, vendar bodo vsekakor opravili dodatne analize. Predvidoma jutri se bo župan sestal s karabinjerji, ki ga bodo seznanili z dokončnimi ugotovitvami. skupinam, ki delujejo na Goriškem. Krajša, a lepo oblikovana slovesnost, ki so jo priredile omenjene organizacije ob sodelovanju prosvetnega društva Štandrež, je v petek potekala v župnijski dvorani Antona Gregorčiča v Štandrežu; omeniti gre, da je bil ravno dramski odsek društva pred tremi leti prvi dobitnik priznanja. Zlata nit kulturnega večera, ki sta se ga med drugimi udeležila deželni predsednik SSO Drago Štoka in ravnateljica goriškega didaktičnega ravnateljstva Mirka Braini, je bila slovenska pesem, ki ji je Bolčina posvečal svoje najboljše sile. Bilje gojenec Glasbene matice, dirigent mešanega pevskega zbora Lojze Bratuž, kasneje pa mu je bila poverjena skrb za cerkvene mladinske zbore na Goriškem. Štandreška kulturna delavka Majda Zavadlav je o njem poudarila, da si je vaški učitelj Ivo Bolčina, ki je od leta 1970 do 1994služboval v štandreški osnovni šoli, vedno prizadeval za sodelovanje šole s kulturnimi in drugimi krajevnimi društvi. O zaslugah pokojnega Kazimirja Humarja pa je prof. Lojzka Bratuž dejala: »S svojim življenjem in delom je globoko posegel v našo zamejsko, predvsem goriško stvarnost ter odločilno vplival na njen verski in kulturni razvoj skozi drugo polovico dvajsetega stoletja.« Župnijski otroški zbor pod vodstvom Alessandre Schettino in Daniele Puja je nagrajencu v čast zapel štandreško šolsko himno, ki jo je napisal in uglasbil sam Bolčina, nakar sta pergameno s priznanjem izročila Ivu Bolčini predsednica centra Bratuž Franka Žgavec in predsednica ZSKP Franka Padovan. (VaS) VIPAVA - Danes in jutri Zakladnica domačih dobrot Odkrivanje in vrednotenje domačih dobrot sodita med temeljne naloge vseh ustanov, ki skrbijo za razvoj posameznih področij. Vipavska dolina je že od nekdaj prava zakladnica okusov in pridelkov rodovitne in kakovostno radodarne zemlje. Samoumevno je, da se tudi javna razvojna agencija loti načrta, kot je festival vipavskih vin in kulinarike Okusi Vipavske. V skupni organizaciji Razvojne agencije ROD, revije Vino in Vipavskih vinogradnikov in vinarjev bo danes in jutri na dvorcu Zemono potekal vabljiv program. Prireditelji načrtujejo dvodnevno degustacijo preko sto vin Vipavske doline, ki jih proizvaja 33 različnih vinarjev, ter vin dveh priznanih kleti v Pi-emontu. Ob tem bo potekala tudi pokušnja nanoškega sira in vipavskega pršuta, revija Vino bo pripravila degustacijo penin Vipavske doline in predstavila monografijo Vipavska - barve, vonji, okusi. Predstavljeni bodo tudi kozarci za vino priznanega avstrijskega proizvajalca, danes popoldne ob 16. uri pa bo predstavitev združenja Okusi Vipavske doline. Gostilna Pri Lojzetu, ki domuje v dvorcu Zemono, in gostilna Majerija iz Slapa sta pripravili posebne degustacijske menije, zelo zanimiva pa bo tudi jutrišnja kulinarična razprava o polenti med tradicijo in ino-vativnostjo; zanimivosti o polenti bo ob 16. uri razkril sam vrh slovenske kulinarike. Spregovorili bodo umetniški vodja gostilne Pri Lojzetu Tomaž Kavčič, Joško Sirk iz Subide, Boris Ga-šparin iz restavracije Pikol v Rožni dolini, Ana Roš iz Hiše Franko pri Kobaridu ter Svetozar Raspopovic iz gostilne AS in Janez Bratovž iz JB Restavracije iz Ljubljane. (aw) GORICA - Gojenci Dijaškega doma in ludoteke v Kulturnem domu Razposajen Pomladni dan V torek bodo prikazali, koliko zanimivega, novega in navdušujočega so se naučili med šolskim letom V Dijaškem domu potekajo intenzivne priprave na Pomladni dan, tradicionalni praznik, ki bo v Kulturnem domu v torek, 13. maja, ob 18. uri. Na tem pomladanskem dogodku bodo gojenci in mali obiskovalci ludoteke Pikanogavička prikazali znanje in spretnosti, ki so jih pridobili med šolskim letom v številnih delavnicah (mizarska, likovna, glasbena, plesna, gledališka in oblikovna), kajti poleg opravljanja domačih nalog in učenja med prostim časom gojijo vrsto dodatnih rekreativnih dejavnosti. V prostorih Dijaškega doma gojenci že dalj časa redno vadijo točke letošnjega bogatega programa, ki so ga z velikim trudom pripravili vzgojitelji. Vesele pesmi, kot Slišala sem ptičko pet ali Kukaburra in Barve, bodo uvedle v večer ter popeljale publiko v praznično vzdušje. Vokalno skupino in Goriške vrabčke vodi Irena Pahor, spremlja pa jih Dina Slama. Malčki ludoteke Pikanogavička bodo - pod vodstvom glasbene pedagoginje Damjane Golavšek - peli in plesali na glasbo živahnih pesmi Ura, Miška, Škrati in Slončki. Sledila bo vrsta pesniških, gledaliških in plesnih točk, ki so jih gojenci pripravili pod mentorstvom vzgojiteljev Nataše, Sabrine, Nadje, Andreja in Roberta. V letošnjem programu je tudi novost, projekcija Domskega dnevnika, v katerem bodo petošolci prikazali, kako poteka življenje v Dijaškem domu. Večer se bo zaključil z nastopom plesne skupine fantov in deklet drugega in tretjega razreda nižje srednje šole, ki jo vodi Danjela Simčič iz plesne šole Urška. Čeprav je letošnja pomlad neodločen, otroškega veselja in radoživosti na Pomladnem dnevu ne bo zmanjkalo. Zato gojenci Dijaškega doma in mali obiskovalci Ludoteke Pikanogavička vabijo vse na torkov dogodek, kjer bodo pri- Lanski Pomladni dan kazali, koliko zanimivega in novega so se naučili med šolskim letom. 1 4 Nedelja, 11. maja 2008 GORIŠKI PROSTOR KZPMK GALEB-KD OTON ŽUPANČIČ-23KE vabijo osnovnošolske otroke "šeLJSnico ' ^V'B.00 « INFORMACIJE IN PRIJAVE najkasneje do četrtka 15.5. Butkovič Tamara (tel. 340-3447695) [13 Lekarne DEŽURNA LEKARNA V GORICI AL PONTE, ul. don Bosco 175, tel. 0481-32515. DEŽURNA LEKARNA V MOŠU MORETTI, ul. Olives 70, tel. 048180270. DEŽURNA LEKARNA V KRMINU BRAČAN (FARO), ul. XXIV Maggio 70, tel. 0481-60395. DEŽURNA LEKARNA V TRŽIČU RISMONDO, ul. E. Toti 52, tel. 0481410701. DEŽURNA LEKARNA V ŠTARANCANU SAN PIETRO E PAOLO, ul. Trieste 31, tel. 0481-481252. U Kino GORICA KINEMAX Dvorana 1: 15.50 - 17.50 -20.00 - 22.00 »Notte brava a Las Vegas«. Dvorana 2: 15.10 - 17.30 - 19.50 -22.10 »Carnera - The Walking Mountain«. Dvorana 3: 16.00 - 18.00 »Saw 4«; 20.00 - 22.00 »Il treno per il Darjee-ling«. CORSO Rdeča dvorana: 15.00 - 17.20 -19.50 - 22.15 »Speed Racer«. Modra dvorana: 15.20 - 17.45 - 20.00 - 22.15 »Mongol«. Rumena dvorana: 15.20 - 17.45 - 20.00 - 22.15 »Iron Man«. TRŽIČ KINEMAX Dvorana 1: 15.20 - 17.30 -19.50 - 22.10 »Iron Man«. Dvorana 2: 15.45 - 17.45 - 20.00 -22.00 »Notte brava a Las Vegas«. Dvorana 3: 15.00 - 17.20 - 19.50 -22.15 »Speed Racer«. H Kam po bencin Danes so na Goriškem dežurne naslednje bencinske črpalke: GORICA Q8 - Ul. Trieste 22 AGIP - Ul. Don Bosco 108 AGIP - Ul. Aquileia 60 TRŽIČ SHELL - Ul. Matteotti 23 ESSO - Ul. I Maggio 59 IP - Ul. Boito 57 OMV - Ul. Terme Romane 5 KRMIN API - Ul. Isonzo GRADIŠČE AGIP - Ul. Udine, na državni cesti 305 proti Marianu TURJAK AGIP - na pokrajinski cesti 1 (Fol-jan-Pieris) Ul. XXV Aprile 31 FOLJAN AGIP - Ul. Redipuglia 42 ROMANS API - Ul. XXV Maggio 3/A Dvorana 4: 15.10 - 17.40 - 20.00 -22.15 »Carnera - The Walking Mountain«. Dvorana 5: 16.00 - 18.00 »Saw 4«; 20.00 - 22.00 »I cacciatori - The Hunting Party«. Gledališče UNIVERZA ZA TRETJE ŽIVLJENJSKO OBDOBJE vabi v ponedeljek, 12. maja, ob 17. uri v deželni avditorij v ul. Roma v Gorici na zaključek akademskega leta 2007-08.; združenje Grado Teatro bo nastopilo s komedijo »El moroso de la nona«. V SLOVENSKEM NARODNEM GLEDALIŠČU v Novi Gorici bo danes, 11. maja, ob 19. uri in v četrtek, 15. maja, ob 20.30 gledališka predstava »V vlogi žrtve. Teater absurda v policijski izvedbi« (brata Presnjakov). Razstave ČEZMEJNA RAZSTAVA SLIKARJA FRANCETA SLANE je na ogled v galeriji Artes v Novi Gorici (ul. Grad-nikove brigade 6) in v galeriji Kulturnega doma v Gorici (ul. Brass 20); do 30. maja v galeriji Kulturnega doma od ponedeljka do petka od 10. do 13. in od 16. do 18. ure, v večernih urah med prireditvami; v galeriji Artes v Novi Gorici ob delavnikih od 9. ure do 12.30 in od 15. do 19. ure. ČIPKARSKA ŠOLA V GORICI vabi na odprtje razstave čipk ob 1. mednarodnem natečaju z naslovom Čipke v Gorici v soboto, 17. maja, ob 11.30 v samostanu uršulink v ul. Palladio 6 v Gorici. FOTOGRAFSKI KROŽEK BFI iz Gorice obvešča, da je v baru v ul. Petrarca v Gorici do 25. maja na ogled razstava člana Viktorja Selve z naslovom »Scalini«. LIONS KLUB NOVA GORICA vabi na odprtje dobrodelne razstave likovnih del na temo Nasmeh pomladi v četrtek, 15. maja, ob 19. uri v avli mestne občine Nova Gorica. Izkupiček prodaje umetnin bodo namenili slepim in slabovidnim. Dobrodelna razstava bo potekala do 24. maja. V MODRA'S GALERIJI je na ogled razstava slikarja Mirana Kordeža z naslovom Z vetrom; do 25. maja ob delavnikih med 17. in 19. uro, ob praznikih med 10. in 12. uro. V GALERIJI ARS na Travniku v Gorici je na ogled razstava grafik Sonje Makuc in male plastike Tee Curk; na ogled bo do 24. maja od torka do sobote po urniku Katoliške knjigarne. V GALERIJI DIMENZIJA NAPREDKA na Veliki poti 15 v Solkanu bo do 30. maja na ogled razstava Vladimirja Klanjščka z naslovom Obrobje. V GALERIJI FRNAŽA na Erjavčevi 4 v Novi Gorici bo do 15. maja na ogled razstava z naslovom Willy Darko. V GOSTILNI KORŠIČ V ŠTEVERJANU bo do 25. maja na ogled fotografska razstava z naslovom Pomlad 2008; razstavljajo Erika Makovc, Monika Zajšek, Elija Mužič, Fabijan Mužič, Evgen Komjanc, Toni Gomišček, Mihael Corsi in Marjetka Plesničar. V GOSTILNI SHERLOCK na Oslavju (pri Tildi) razstavlja svoje fotografije Marko Vogrič, član fotokluba Skupina 75. Dela v različnih tehnikah in formatih bodo na ogled do poletja. V KULTURNEM CENTRU LOJZE BRA-TUŽ v Gorici je na ogled razstava del Negovana Nemca; po domeni ali ob prireditvah do 30. junija; informacije na tel. 0481-531445. V MESTNI GALERIJI NOVA GORICA (trg E. Kardelja 5 v Novi Gorici) je na ogled razstava del Luja Vodopivca; do 30. maja od ponedeljka do petka od 9. do 13. ure in od 15. do 19. ure, ob sobotah od 9. do 12. ure, ob nedeljah in praznikih zaprto. V OBČINSKEM MUZEJU V PALAČI LOCATELLI V KRMINU je na ogled razstava slik Gustava Januša; do 2. junija ob četrtkih in petkih med 16. in 19. uro, ob sobotah in nedeljah med 10.30 in 12.30 ter 16. in 19. uro. V PAVILJONU POSLOVNEGA CENTRA HIT v Novi Gorici bo do 27. junija na ogled razstava Bogdana Vrčona. ~M Koncerti GLASBA Z VRTOV SV. FRANČIŠKA: 14. maja, ob 20. uri v samostanski cerkvi na Kostanjevici v Novi Gorici koncert tria Seraphin. SNOVANJA 2008 V ORGANIZACIJI SCGV EMIL KOMEL: 15. maja ob 20. uri v dvorani Pokrajinskih muzejev v grajskem naselju v Gorici koncert z naslovom »Muovete al mio bel suon« (renesančne in baročne pesmi in plese izvajajo mladi glasbeniki iz dežele FJK in Slovenije); vstop prost. V KULTURNEM DOMU V NOVI GORICI bo v ponedeljek, 12. maja, ob 20.15 nastopil ukrajinski pianist De-nys Masliuk; informacije na tel. 0030655-3354013, www.kulturni-dom-ng.si. H Šolske vesti GLASBENA MATICA GORICA obvešča, da v maju profesorji vseh oddelkov šole nudijo brezplačne poskusne individualne lekcije za otroke; prijave na tajništvu Glasbene matice v Gorici, korzo Verdi 51, tel. 0481531508, od ponedeljka do petka med 15. in 17. ure. S Izleti DRUŠTVO JADRO IN ŽENSKI PEVSKI ZBOR IZ RONK vabita na avtobusni izlet v Belo Krajino v nedeljo, 25. maja; informacije in vpisovanje na tel. 0481-482015. KRAJEVNE SKUPNOSTI Solkan, Pev-ma-Štmaver-Oslavje, Stražice in Sve-togorska-Placuta vabijo na 9. čezmejni Pohod treh mostov, ki bo v nedeljo, 18. maja. Zbirališče bo od 9. ure dalje pri bivši karavli v Solkanu, kjer bo tudi cilj; štart ob 9.30. Med potjo bosta delovali dve okrepčevalnici, v Štmavru in pri pevmskem mostu. K Čestitke Včeraj sta stopila na skupno življenjsko pot VANJA BATISTIČ iz Rupe in ERIK FERI iz Štmavra. Naj jima bo skupna pot posuta s srečo in cvetjem to jima želi klapa. I!3 Obvestila DRUŠTVO SABOTIN vabi v četrtek, 15. maja, ob 20. uri v prvem in ob 20.30 v drugem sklicu na redni občni zbor na sedežu društva v Štmavru. DRUŠTVO SLOVENSKIH LOVCEV FJK DOBERDOB prireja tekmovanje v streljanju na 100 m (tarčo) z lovsko, športno in risanico brez optike. Tekmovanje bo danes, 11. maja, s pričet-kom ob 8. uri v Ušjah pri Sovodnjah. Preizkusili se bodo tudi strelci iz Slovenije; nagrajevanje ob 17.30. KD OTON ŽUPANČIČ, KZPMK GALEB IN ZSKD vabijo osnovnošolske otroke na ustvarjalne delavnice, ki bodo potekale v domu A. Budala v Štan-drežu; prvo srečanje v soboto, 17. maja, od 15. do 18. ure pod mentorstvom Alenke Hrovatin in Jane Pečar; informacije in prijave do četrtka 15. maja na tel. 340-3447695 (Tamara Butko-vič) po 18. uri. POLETNO SREDIŠČE SLOVENSKEGA DIJAŠKEGA DOMA v Gorici bo delovalo od 9. junija do 18. julija in od 25. avgusta do 5. septembra, od ponedeljka do petka; vpisovanje in podrobnejše informacije daje uprava na tel. 0481-533495 ob delavnikih med 13. in 18. uro najkasneje do 23. maja. BALINARSKI KLUB MAK iz Štandreža prireja v soboto, 17. maja, z začetkom ob 8. uri na igriščih v Štandrežu in So-vodnjah (ob slabem vremenu v Gradišču) 6. mednarodni balinarski ženski turnir. Nastopalo bo dvanajst ekip iz naše dežele in Slovenije; informacije na tel. 0481-531611. GORIŠKO POKRAJINSKO TAJNIŠTVO SSK bo zasedalo v torek, 13. maja, ob 20.30na goriškem sedežu SSk na drevoredu 20. septembra 118. KMEČKA ZVEZA iz Gorice obvešča, da je na razpolago svojim članom in drugim interesentom za izpolnitev davčne prijave ob ponedeljkih, sredah in petkih med 8. in 13. uro; informacije na tel. 0481-82570. NATEČAJ SREČKO KOSOVEL: Tržiški kulturni konzorcij razpisuje tretji natečaj za prevode proznih in pesniških del iz slovenščine v italijanščino. Prvouvrščeni deli bosta objavljeni; dodeljeni bosta nagradi v skupni vrednosti 2.500 evrov. Strojno napisano besedilo prevoda v dveh izvodih in z izvodom literarnega dela v izvirnem jeziku je potrebno dostaviti po pošti ali izročiti osebno na sedežu Tržiške-ga kulturnega konzorcija, Vila Vicen-tini Minuissi, trg Unita 24, 34077 Ron-ke, do 12. ure 30. maja. OBČINSKA KNJIŽNICA V SOVOD-NJAH bo v ponedeljek, 12. maja, zaprta zaradi dopusta. ZDRUŽENJE CUORE AMICO bo opravljalo brezplačni pregled količine holesterola in glikemijske stopnje (tešči) v krvi ter krvnega pritiska od 9. do 11. ure v sredo, 14. maja, v občinski dvorani v Mošu. 0 Prireditve KULTURNI DOM GORICA IN SKGZ vabita ob 20. obletnici ustanovitve odbora za varstvo človekovih pravic na srečanje z nekdanjim vodjo odbora Igorjem Bavčarjem iz Ljubljane v četrtek, 15. maja, ob 18. uri v Kulturnem domu v Gorici. Uvodoma bo spregovoril Boris Peric. SCONFINANDO je naslov niza prireditev v organizaciji dežele FJK in občin Dobrovo, Krmin in Medea: danes, 11. maja, Praznik strašil v Medei. Na programu ob 9. uri shod starinskih avtomobilov; med 11. in 19. uro tržnica in cestni koncerti po ulicah in trgih; od 14. dalje ogled vasi strašil s konjih (zbirališče pred občino); ob 18. uri koncert godbe Banda Vecchia Trieste in nastop folklorne skupine Ob rojstvu malega Simona se z Liko, Sandijem in Erikom veselijo vsi pri ŠZ Olympia Danzerini Udinesi; ob 21. uri koncert skupine Deja-vu. SLOVENSKA KONZULTA PRI GORIŠKI POKRAJINI IN SINDIKAT SLOVENSKE ŠOLE prirejata posvet na temo Jezik, jeziki in šola v torek, 13. maja, ob 17.30 v pokrajinski dvorani v Gorici. Sodelovali bodo odbornik Marko Marinčič, Franco Fab-bro z Videmske univerze, učiteljica na mednarodni šoli v Trstu Carla Beltramini in psihologinja Suzana Pertot. SLOVENSKO DEŽELNO GOSPODARSKO ZDRUŽENJE GORICA prireja informativno predavanje na temo razvojne usmeritve Severnoprimorske regije; v goste bosta prišla Almira Pi-rih, predsednica podjetja Imprime, in David Bratož, direktor Razvojne agencije - ROD Ajdovščina. Potekalo bo v ponedeljek, 19. maja, ob 18.30 v prostorih Kulturnega doma v ulici Brass v Gorici. Poskrbljeno bo tudi za simultano prevajanje v italijanščino. Mali oglasi PRODAM ALFA ROMEO 155, letnik 1995, v odličnem stanju, cena 1.000 evrov; tel. 0481-539974, 349-8149391. Prispevki Namesto cvetja na grob Nadje Fajt darujejo družine Bregant, Vižintin in Pahor 150 evrov za KD Sovodnje. V spomin na Matejko Peterlin Maver daruje Marinka Terčon 50 evrov za ŠZ Sloga. Namesto cvetja na grob Danice Terpin por. Komjanc darujejo Anica, Mar-janka, Sandra in Mirjam 40 evrov za društvo krvodajalcev Sovodnje. Pogrebi JUTRI V GORICI: 11.30, Adriano Tre-viato iz splošne bolnišnice v cerkev v Ločniku in na glavno pokopališče. JUTRI V GRADIŠČU: 10.00, Luigi Spes-sot v cerkvi Sv. Duha in na pokopališču. ^ Zapustila nas je Iolanda Codermazzi vd. Cociancig Žalostno vest sporočajo hči Laura, sin Mauro z ženo Cinzio ter vnuki David, Aleksija, Nicola in Luca Pogreb bo v torek, 13. maja ob 10.30 v podgorski cerkvi. Podgora, 11. maja 2008 Ob izgubi drage mame in none Jo-lande Kocjančič r. Kodermac izrekata hčerki Lauri, sinu Mauru, vnukom Davidu, Aleksiji, Nikoli in Luki ter sestri Mariji iskreno sožalje Kulturni dom v Gorici in Športno združenje Dom (Gorica) ŠTANDREŽ - Pod mentorstvom Makovih balinarjev Šolarji na balinišču Pripravljajo se na zaključno šolsko prireditev, ki bo sovpadala z dvajsetletnico balinarskega društva Lepo pomladno vreme je končno dovolilo učencem štandreške osnovne šole Fran Erjavec, da so na balinarski stezi začeli z vadbo balinanja ter z urjenjem moči in oči s ciljanjem na balinčka pod mentorstvom svojih učiteljic in balinarjev društva Mak. Sprva ciljanje ni lahko, krogle zavijajo levo in desno, meti so predolgi ali prekratki, toda iz meta v met se stvari izboljšujejo. Vse bo v redu za nastop Štandreški otroci, vzgojiteljice in balinarski mentorji mak na zaključni šolski prireditvi, ki bo sovpadala z dvajsetletnico balinarskega društva Mak iz Štandreža in bo potekala v štandreški telovadnici v soboto, 7. junija, z začetkom ob 10.30. Sodeloval bo še pevski zbor Društva slovenskih upokojencev za Goriško pod taktirko Aleša Hobana, dirigent Bogdan Kralj pa bo vodil nastop vokalne skupine Sraka, ki tudi praznuje okroglo obletnico obstoja, in sicer deseto. EDELJSKE Nedelja, 11. maja 2008 1 5 APrimorski r dnevnik M Za razliko od leta 2001 je bil tokrat veliko bolj razmišljujoč in umirjen. Med volilno kampanjo si je sicer privoščil kar nekaj pustolovskih prijemov, kot v primeru letalskega prevoznika Alitalia, ko je onemogočil dogovor z družbo Air France, ali ob napovedovanju, da bodo vse državne ustanove, začenši s predsedstvom republike negativno razpoložene do njegove vlade. Po zma gi pa je ubral dru ga čen ton. Nobenega triumfalizma, ampak predvsem poudarjanje, da se bo morala nova vlada spoprijeti z zahtevnimi in težko rešljivimi problemi. In ob tem poskus, da bi s predsednikom države Giorgiom Napolitanom vzpostavil drugačen, nikakor ne konflikten odnos. Zasuk v nastopu Silvia Berlus-conija je bil za mnoge komentatorje precejšnje presenečenje, v poročilih množičnih medijev sta prav ta nov Berlusconijev videz in slog (ki ga dopolnjujejo prav tako umirjeni in nekonflitni nastopi gospodarskega ministra Giulia Tremon-tija) predmet razprav in ugibanj. Prevladujoča teza je, da se premier in njegovi sodelavci dobro zavedajo, kolikšna pričakovanja so vzbu di li med vo liv ci, ven dar se navdušena podpora lahko kaj kmalu spre me ni naj prej v kri ti ko in na -to v odkrito nasprotovanje, če vlada ne bo kos prob le mom in ne bo znala udejanjiti tega, kar so Berlusconi in njegovi zavezniki obljubljali med volilno kampanjo. Za razliko od petletja 2001-2006, ko je lahko del krivde za neuspehe zvrnil na ple ča sre din cev, ki naj bi nas to pa -li zaviralno, včasih pa kar odkrito boj ko ti ra li nje go vo po li ti ko, to krat Berlusconi tudi ne bo imel izgovorov, ne bo nobenih grešnih kozlov, na ka te re bi lah ko zvr nil kriv do za mo re bi ten ne us peh. Za ra di te ga je v izvajanju umirjen, takoj po prisegi med prvo sejo vlade pa je ministre presenetil z izjavo, da je »predsednik Napolitano za nas lahko kažipot«. Premier je baje pre pri čan, da bo des no sre din ska vlada, čeprav ima v obeh domovih par la men ta ze lo trd no ve či no, lah -ko kos prob le mom sa mo, če bo ime la opo ro v pred sed ni ku re pub -like. Zato naj bi podsekretarju pri predsedstvu vlade Gianniju Letti, ki je bil od nekdaj vez med voditeljem Ljudstva svobode in državnimi ustanovami, poveril sicer neformalno pooblastilo, da ohranja stalen in tvoren dialog s Kvirinalom, pa tudi z levosredinsko opozicijo. Zahtevnost problemov, s katerimi se mora spoprijeti, pa ni edi ni raz log za Ber lus co ni je vo umirjeno nastopanje. Po mnenju nekaterih komentatorjev se milanski me dij ski mo go tec kljub le tom tudi ni odpovedal ambiciji, da bi se v prihodnje lahko tudi sam povzpel na najvišji rimski grič. Odskočna des ka za pred sed stvo re pub li ke (man dat Na po li ta nu po te če čez pet let) pa je lahko samo državniški pristop v opravljanju premierskih dolžnosti in obenem vsaj zadovoljivo krmarjenje italijanske barke. Konec dober, vse dobro torej? Ali ob novi in morda nekoliko presenetljivi Berlusconijevi umirje-nos ti lah ko po za bi mo kar ta ko na način, kako je krmaril državo v ob-dob ju 2001 -2006, ko so bi le glav -na skrb pred vsem za šči ta nje go vih oseb nih in te re sov s ko pi co za ko -nov » ad per so nam« in s pos ku som, da bi vsilil ustavno reformo, ki bi nevarno načela pristojnosti države in tu di nje no de mo kra tič no os no -vo? Ali je mogoče pozabiti na pos- kus, da bi s komisijama o primeru srbskega Telekoma in Mitrohino-vega arhiva s pomočjo izmišljenih dokumentov oblatil in politično nevtraliziral voditelje opozicije? Ali je mogoče pozabiti, da je levo sredino ob njeni tesni zmagi na volitvah leta 2006 obtožil volilne goljufije in da je v tem vztrajal tudi med to krat no vo lil no kam pa njo, sa mo za to, da bi pri ka zal tek me ce v naj slab ši mož ni lu či? Ali je mo -go če po za bi ti, da je ta koj po za pri -se gi kot pred sed nik vla de si cer od -sto pil z mes ta pred sed ni ka no go -metne ga klu ba Mi lan, ven dar ima trdno v rokah televizijski koncern Me di a set in nič ne ka že, da bi ho -tel končno odpraviti konflikt interesov (resnici na ljubo je treba doda ti, da se tu di le va sre di na te ga prob le ma ni ho te la lo ti ti, če prav je bila to ena od programskih obvez Unije)? Humorist Altan je domnevni zasuk komentiral z jedko vinjeto. Novinarju, ki ga je vprašal, ali je spremenil svoj slog, je Berlusconi kot do kaz za svoj za suk po ka zal no vo meh ko si vo ba na no na mes to dosedanje kričeče rumene. Skratka vsebina ostaja ista, nekoliko se je spre me ni la sa mo em ba la ža. Mor da se bo Ber lus co ni res lotil problemov, ki težijo Italijo, z dru gač nim pris to pom kot le ta 2001, zelo verjetno ga res skrbi, da si ne bi z nepremišljenimi potezami zapravil zaupanja volivcev, ker bi mu to že a pri o ri pre pre či lo iz -volitev za predsednika države, vendar vseh tistih protislovij, zaradi katerih je The Economist pred leti oce nil, da ni pri me ren za pred -sed ni ka vla de, ne na me ra va re ši ti. O tem med drugim priča tudi sestava nove vlade: pravosodno ministrstvo je zaupal svojemu zveste- mu sodelavcu Angelinu Alfanu, kar pomeni, da bo dejanski pravosodni minister sam Berlusconi, Alfa-no pa bo, kot pred njim v prejšnji vla di des ne sre di ne pred stav nik li -ge Roberto Castelli, samo bolj ali manj ves ten in bolj ali manj pro do -ren izvrševalec premierjevih navodil. V novi vladi ni ministra za telekomunikacije, skrb za to področje bo prevzel eden od podsekretarjev, ki bodo imenovani jutri. Če bodo potrjene napovedi, da bo ta resor zaupan Paolu Romaniju, bo tudi t o dokaz, da na t em področju Berlusconi ne namerava spremeniti ničesar, kvečjemu samo še do dat no okre pi ti vpliv na me di -je in nadzor nad njimi. Eno od najbolj odmevnih gesel Ljudstva svobode in Severne lige v volilni kampanji je bila nedvomno varnost. Še posebej mediji, ki sodijo v idejni krog desne sredine, BERLUSCONI OPUSTIL BUČNE TONE VOLILNE KAMPANJE Ko je edini dokaz novega sloga banana v mehki sivi barvi Vojmir Tavčar so raz bob na li ne ka te re pri me re nasilja in so s tem prispevali, da se je še do dat no za ko re ni nil ob ču tek ogro že nos ti v mno gih slo jih pre bi -val stva, pa če prav sta tis ti ke ka že -jo, da število primerov nasilja ne narašča, italijanska mesta pa niso nič manj var na od dru gih za hod -no ev rop skih. Problem varnosti pa očitno ni bil samo uspešno in odmevno volilno geslo. Kot ugotavlja Aldo Schiavone, postajata »varnost« in »korenine« pomembni zastavi nove desnice, ki v teh dneh prevzema krmilo države. Čustva, ki jih ta dva pojma vzbujata v ljudeh, pa naj bi bila osnova za neko nov masovni »credo«, ki ga Schiavone definira kot »ideologijo zapiranja v lastno lu pi no«. Po eni stra ni gre za pos -kus razpihovanja občutkov začas-nos ti, ne go to vos ti, ogro že nos ti, ki so vidne v Italiji, ki s težavo dohaja izziv globalizacije in za katero je prihodnost prej grožnja kot pa upanje. Ljudstvo svobode in Liga sta znala dojeti to prestrašenost, ki je zaznavna v bolj ogroženih družbenih slojih, njihovo geslo o večji varnosti in zaščiti se je volilno obrestovalo in vse kaže (tudi dejstvo, da je bi lo no tra nje mi nis tr stvo za -upano ligašu Robertu Maroniju), da bo tu di v pri hod nje to eden od vzvodov, s katerim namerava sedanj a večina ohraniti konsenz. Skli ce va nje na »ko re ni ne« je dru ga plat te ga pris to pa, saj naj bi Italijani v svoji preteklosti in svojih običajih našli tisto gotovost in tisto samozavest, ki naj bi jih branila pred »drugimi«. Dovolj je, da vztrajajo v svojem italijanstvu, krščanstvu, evropejstvu itd in se ne pre mak ne jo, za ko re ni nje ni v teh svojih gotovostih - kot drevesa, ne pa kot ljudje. To poudarjanje problema varnosti in korenin se odraža tudi v ko re ni tem go spo dar sko-po li tič -nem za su ku, saj si le, ki so bi le v pr -vi po lo vi ci de vet de se tih let skraj -no liberistične, napovedujejo sedaj s Tremontijem dokaj ostre protek-cionistične prijeme. Nekdanji libe-ristično usmerjeni tolmači nove modernizacije se spreminjajo v kritične konservativce in tendenč-ne an ti mo der nis te, ker jim to jam -či vo lil ni kon senz. Če je ta sli ka os no va na - in mislim, daje, to nakazuje tudi pot, ki jo mora ubrati reformistična levica, če hoče vzpostaviti pogoje, da bi lah ko zo pet prev ze la ob last. Med volilno kampanjo je Waler Vel tro ni po za čet ni po te zi, ko je skle nil, da bo šla De mo krat ska stran ka sa ma na vo lit ve, do pus til, da mu je te me raz pra ve vsi lil Ber -lusconi. Reformistična levica je zlas ti v pri me ru var nos ti naj več -krat capljala za desnico, ni znala od go vo ri ti z dru gač nim do vo lj prepričljivim pristopom, premalo je vla ga la v zna nje in v kul tu ro. Vla da v sen ci, ki je bi la pred stav -ljena v petek, pa bo lahko učinkovit vzvod sa mo, če bo zna la zas no -va ti ino va ti ven, no vim ča som pri -meren kulturno-politični načrt. Kajti reformistična levica bo lahko premagala ideologijo zapiranja v lupino samo, če bo znala uveljavi ti zlas ti nov kul tur ni pris top, ki bo spodbudil državo k treznemu odpiranju, k sprejemanju izzivov mo der nos ti, k za dost ni tek mo val -nosti, politiki pa bo omogočil, da zopet nadene vajeti tistim brezvestnim gospodarskim prijemom, ki jih je eko no mist ka Lor et ta Na -po le o ni po i me no va la kot »eko no -mija kanalja«. 16 1 8 Nedelja, 11. maja 2008 NEDELJSKE TEME STUDIO ART / Šola gledališ V teh dneh se polagoma izteka drugo leto delovanja gledališke šole Studio Ar t, ki deluje v okviru Slovenskega stalnega gledališča v Trstu, Gorici in Špetru. Mladi se pod vodstvom mentorjev intenzivno pripravljajo na končno produkcijo, ki bo 21.5.2008. To je čas strastnih vaj, nenehnega poglabljanja in razmišljanja, razumljivo naraščajoče nervoze, intimnega pričakovanja in prijetne napetosti, čas energije, ki jo verjetno pozna vsako resno ustvarjalno in umetniško dejanje. Mladi, sicer z njim lastno različno intenziteto, iskreno verjamejo v gledališče in si ga neverjetno želijo, STUDIO ART pa verjame vanje. Kako predstaviti njihovo delo? Besedo smo enostavno prepustili njim. l.letnik tržaškega dela STUDIO ARTa pripravlja serijo dialogov italijanskega pisatelja Achilleja Campanileja, ki smo jih združili pod skupni naslov TRAGEDIJE V DVEH REPLIKAH. Mladi so letos spoznavali osnovne prvine dramske umetnosti in se približali zborni govorici ter se v drugem delu leta lotili tudi krajše gibalne improvizacije, ki jo bodo na produkciji tudi predstavili. V teku leta so bili njihovi mentorji Sergej Verč za dramsko igro, za jezik do decembra Ma-tejka Peterlin Maver, kasneje pa sicer le občasno Janez Dolinar in Minu Kjuder, Andres Valdes za pantomimo, Daša Gr-gič za izrazni ples, Milica Kravos za zgodovino gledališča in Maurizio Solda' za posamezne elemente dramske igre. Kaj jim je ta prvi stik z gledališčem pomenil? Osebno mi pomeni gledališka šola izziv. Začela sem nekoliko bolj za hec brez velikih ambicij, želja in pričakovanj. Čakalo pa me je presenečenje. Najprej me je presenetil potek lekcij, nisem si mislila, da bo toliko dramske igre, improvizacije in ob tem toliko smeha. Presenečenje je pa bila tudi skupina t.i. kolegov, s katerimi se res zelo dobro počutim, tako da lahko resnično rečem, da mi je to leto v Studio Ar-tu res ugajalo. Najlepši občutki so seveda vezani na lekcije dramske igre. Tu je vse en izziv: ali si boš upal spustiti se tudi v vlogo, ki ti je popolnoma tuja? Ali boš uspel s soigralcem ustvariti dober dialog in uprizoriti izviren prizor? Ob tem pa se tudi ustvari skupina, kar je verjetno tudi naj-lep še. Mateja Mezgec - * - Ko sem se vpisal, nisem vedel, na kaj bom sploh doletel. Predstavljal sem si tečaj za igralce amaterje, pričakoval sem si, da bo nekaj zabavnega. Po prvem mesecu pa sem užival v igranju, užival v skupnosti, v kateri smo se takoj vsi spoznali in spoprijateljili. Mislim, da je STUDIO ART nekaj več kot samo tečaj, da doseže visoko raven in da resnično pripravi osebo za bodočega igralca. Lekcije so vse zanimive in mentorji so izredno prijazni, pridni in potrpežljivi. Nasa koordinatorka Maja pa vlaga v ta projekt veliko truda in mislim, da se ji moramo res zahvaliti. Veliko energije in časa je od nas terjala priprava za končno produkcijo, a to ceno rade volje plačam, ker v ta projekt verjamem. Zahvalim se tu- di vsem tistim, ki so omogočili, da se je ta tečaj konkretiziral. Alex Jerman - * - Mislim da je čar igre v tem, da imaš možnost srečati se z najrazličnejšimi vlogami: z nekaterimi si se v vsakdanjem življenju že srečal, z nekaterimi se še boš, z nekaterimi pa se ne boš nikoli. Prav slednje, mislim, da so najbolj zanimive in igralcu največji izziv, saj lahko gledalcem pokažeš neko drugo plat samega sebe. Pri igri smo vsi postavljeni v enako izhodišče, saj smo lahko v danem trenutku kdorkoli, ne glede na to, kaj in kdo smo v vsakdanjem življenju. Prav to se mi zdi, da je tisto, kar v gledališču poveže ljudi različnih starosti, z različnimi pogledi na svet, a z eno skupno ljubeznijo-igro, v eno povezano ekipo, ki se dobro razume med seboj Vida Saksida - * - Letošnje leto je bilo resnično krasno in velika zahvala gre prav šoli Studio Art, kajti popolnoma mi je spremenila življenje. Nikoli si ne bi mislila, da bi mi nekaj lahko toliko pomenilo kot je sodelovanje v naši skupini. Brez Studio Arta ne bi nikoli spoznala tako krasnih ljudi, ne bi preživela vseh prijetnih trenutkov, ne bi poznala občutka, kako je biti na odru ter seveda ne bi imela priložnosti sodelovati z ljudmi, ki jim gledališče pomeni življenje - s pravimi profesionalci! Nobena beseda ne bi mogla opisati, koliko sem vam hvaležna!! Eva Kranjac - * - Ideja SSG-ja o takem tečaju, ki omogoča mladim in/ali nad tem navdušenim osebam, da imajo možnost, da se kulturno obogatijo in se naučijo igralske tehnike, je gotovo zmagovita. Taka pobuda seznanja osebe, da je slovenski kulturni prostor zelo aktiven tudi za privabljanje mladih. Poleg tega je tečaj zelo lep vir družabnosti, katerega se člani s težavo ločimo. Shirin Colla - * - 2. letnik gledališke šole v Gorici se je letos spoprijel z zahtevnim projektom - uprizoritvijo gledališkega teksta STE-PING OUT ameriškega avtorja Harriso-na. Gre za znano zgodbo o šoli stepa, ki pa je le metafora za šolo življenja, za spraševanje o vlogi žensk in končnega potrjevanja vere v smiselnost umetniškega ustvarjanja. Na tej nelahki poti so tečajnicam v Gorici sledili Sergej Verč pri dramski igri, Janez Dolinar pri iskanju dovršenega govora, Lisa Meriggioli kot mlada mentorica pri uvajanju stepa, Maja Lapornik ob dramaturški razčlembi in Barbara Podlogar kot pomoč pri kostumografiji. Kaj je ta šola stepa pomenila goriškim tečajnicam? Nestrpnost in radovednost sta bili lani zgodaj jeseni na višku, kajti stepanje je bilo zame se prava uganka. Bom sploh zmogla? Kako to pravzaprav zgleda? Studio Art je v Gorici prav kmalu zadobil vse poteze in lastnosti prave šole za step. Že od vsega začetka nam je šlo kar dobro od rok in gospod Verč je vztrajal in poskrbel, da smo se na odru vživele v svoje vloge. Kot se za pravo gledališko šolo spodobi, ni primanjkovalo govornih vaj, ki so nam, ob drugem, odprle pogled na obširen svet ozkih in širokih vokalov, s katerimi se na začetku nisem mogla sprijazniti. Šola za step, ki bo zaživela na odru, je čisto preprosta vadbena ura, ki pa hoče biti zrcalo pustih življenj tečajnic, v katerih čas prepočasi teče. Step je zanje pravo zdravilo proti samoti in dolgočasnosti, ki se ju sicer ne morejo in ne znajo znebiti. Irene Costariol - - Šola stepa je za vse tečajnice in edinega moškega tečajnika mirni otok sredi vsakdanjega vrveža, zapletov, dela, moških, skratka, sredi vseh njihovih problemov. Je svet zase, in njegovi prebivalci so različni, samosvoji, nad njimi pa »bedi« učiteljica stepa, vztrajna, umirjajoča voditeljica plesalcev skozi fizične in psihološke preizkušnje. Ravnotežja znotraj skupine so navidezno mirna, a večkrat nadvse krhka in se lahko porušijo v trenutku. Stvari pa se popravijo v luči skupnega cilja, t.j. plesne predstave. Plesna šola in naša gledališka šola sta v marsičem tekli na paralelnih tirnicah. Krize in problemi, lepi trenutki zdrave norosti in še marsikaj je karakteriziralo našo pot do odra. Ponujamo Vam sadove tega truda, v upanju, da boste v njih našli kaj nas. Kaj naših misli in duš, ki v vsaki vlogi zaživijo na drugačen način. Costanza Frandolič - - Kaj l e zame Studio Art? Zame l e to kraj, kjer se srečujemo mladi s skupnimi interesi in jih združeni tudi gojimo. V tej soli sem spoznala veliko novih ljudi, ne samo Goričanov... Letošnja Majina in Sergejeva ideja o soli stepa me je prav presenetila, na začetku sem se kar bala začeti tako težek projekt. Četudi s precejšnjimi težavami smo to predstavo speljali do konca. Sedaj sem kar ponosna, da sem del pole Studio Art. Maja, Sergej, tako naprej! Stefania Berretta - - Vsak izmed nas ima svojo strast, ki ga osrečuje v življenju: za nekatere je to glasba, za druge igranje....za nekatere pa je to step-ples, pri katerem je pomemben vsak naš gib, drža, mimika...ples je zelo zahteven, saj mora biti vsak udarec noge ob tla natančen,da proizvede določen zvok oz. ritem, ki ga hočemo ustvariti. Menim,da je plesanje stepa kljub temu, da je naporno, tudi zelo zabavno in poučno za življenje: naučimo se sodelovanja, usklajevanja, prilagajanja eden do drugega in sploh, naučimo se delati kot skupina. Enja Spacapan - * - Šola stepa je nekaj, kar je zelo zanimivega. Naučili smo se stepa in to je zelo zabavno. Vsi se imamo zelo lepo, med seboj se razumemo, se smejemo, malo poklepetamo, predvsem pa delamo. Skratka- pri plesu stepa res uživamo. Mislim, da je to nek sprostitveni dodatek k naši predstavi. Nikol Dorni / NEDELJSKE TEME Nedelja, 11. maja 2008 17 ča ali še kaj drugega? Prav tako zahteven je bil letos projekt za 2. letnik tržaške skupine Studio Arta - uprizoritev Ionescovega dela Jeux de Masscare, Zavratne igre. Na tej poti so tečajnike spremljali Boris Kobal za dramsko igro, Uršula Teržan za gib, Janez Dolinar za jezik in Maja Lapornik ob dramaturški razčlembi. Ponujamo vam nekaj odzivov! Oktober 2007... končno spet STUDIO ART... kakšni bodo letos izzivi, odnosi med dvema združenima skupinama v ponosni drugi letnik?... pa mentorji, program?...Pre-senečenje! V rokah imam pravi gledališki tekst... Eugene Ionesco... Zavratne Igre... malo poznam gledališke tekste in njihove avtorje, nisem se nikoli v to poglobila... super! imam internet, se lahko pozanimam in napolnim svoje luknje... absurdno gledališče... zanimivo, grozljivo, smešno, razmiš-ljujoče... nov izziv... nova prava vloga... Kako naj postavim na oder svojo »gospodinjo«? Kako naj izkoristim lanske obravnavane snovi?... misli gredo na celo lansko obdobje... improvizacije kje-kdo-kaj, pantomima, široki in ozki e-ji in o-ji, logatomske vaje, pačenje pred ogledalom v korist mikro-mimike obraza... vse to je treba ponoviti, poglobiti... in... zakaj ne? tudi vzdušje na skupnih intenzivnih vajah in predvsem ponos ter zadoščenje, ki smo ju občutili ob zaključku lanske končne produkcije, mi-nam bosta pomagali...prepričana sem, da nam bo še enkrat tako lepo uspelo!! Leila Bogatec - - Dragi Eugéne, na predstavi odvijam vlogo oblasti, ki s »pletenjem« sestavlja mrežo sistema, v katerem živijo meščani in meščanke. Sem torej govornik, politik, retorik, dirigent..., čigar vloga in odločitev omogočata nadob-last sistema, ki širi smrt. Fizična smrt je le zadnja bilka širšega projekta smrti: smrt svobodnega razmišljanja, izbiranja in odločanja. Vsi liki so torej stereotipi, ki natančno predstavljajo in zagovarjajo to, kar jim je sistem omogočil, da postanejo. Gre za svobodo posameznika. Čim manj svoboden si, tem bolj postajaš del sistema in tem višji predstavnik sistema si. Ali ne uvaja to k razmisleku o vojnah, terorizmu, priseljenstvu, medijih, znanosti, umetnosti,., ki označujejo današnji svet? Ali niso za vojne krive ideologije sistema, ki nas prepričujejo, da zagovarjamo boljšo in pravičnejšo stališče? Ali ni terorizem iluzija rib, ki skušajo z nasiljem pretrgati mrežo sistema, ne da bi se zavedale, da utrjujejo sistem sam? Ali ni nespoštovanje do priseljencev vzrok ekonomskega sistema, ki onemogoča tem in nam, da živimo v sožitju ali še bolje vsak na svoji rodni zemlji? Ali niso mediji tisti, ki širijo stereoti-pe in na tak način nezavestno vplivajo na človeško obnašanje in odločitev? Ali niso znanost monopolizirali strokovnjaki, ki v mnogih primerih zagovarjajo le delo svojega življenja ali pa interese firme, ki jim omogoča preživetje? Ali sistem izobraževanja ne spodbuja specializacije, oziroma zavrača možnos- ti, da vse izhaja iz Enega, do take mere, da se umetnost spremeni v znanstveno terapijo, znanost pa v umetniško občudovanje narave? Ali... Vsak sistem lahko obstaja, če omogoča nastanek dveh bregov, v katerem si eden nasprotuje drugemu, v katerem ena skupina, ekipa, posameznik, skuša prevladovati nad drugim. Ali ni to sistem na katerem, so osnovane delovne razmere, politika, ekonomija, šport, znanstveno tekmovanje,.? Ko neka skupina želi prevladovati nad drugo, se torej pletejo mreže sistema. Temu se lahko izognemo le, ko se osvobodimo kateregakoli občutka pripadništva, oziroma egoističnega utrjevanja samega sebe. Ker tako človeštvo predpostavlja propad sistema samega, je nujno potrebno, da uvaja te strategije, ki omejujejo svobodo razmišljanja, izbiranja ter odločanja. Sistem vzdržujejo torej ZAVRATNE IGRE, ki za zeleno mizo skušajo voditi usodo sveta tako, da uvajajo JEAUX DE MASSACRE, oziroma klanje nesvobodnega človeštva. Rešitev je torej v Ljubezni, ki kot plamen razkužuje človeško dušo nad prevladovanjem egoizma. Ni torej Svobode brez Ljubezni. Ali ni komično, da se matrica sistema pod vplivom Ljubezni sežge in pusti za seboj le smrad po dr. JOJ, OPROSTITE! Hvala za razmislek, Alen Kermac - - Zame je Ionesco fenomenalno zapleten vozel, osebno ga še nisem razvozlala... Helena Pertot - * - V gledališki šoli sem se pri 24.ih letih prvič aktivno soočila z Ionescom. Dela francosko-romunskega genija, kot so npr. Plešasta pevka, Učna ura in Nosorogi sem že prej poznala in si jih ogledala v več odrskih postavitvah. Tokrat pa sem Ionesco-ve Zavratne igre prvič vzela v roke in gledala nanje z različnega zornega kota, s strani amaterske igralke, ki se bo z njimi ubada la osem me secev. Ionesco mi je v številnih aspektih sli-čen; trdno je verjel v človekove pravice, bil je goreč nasprotnik politične tiranije. V svojih igrah je zarisal sliko človekovega boja za preživetje v družbi, ki ustvarja nepremostljive ovire med ljudmi, a je obenem strahotno uniformirana. Mentorji ne bi mogli izbrati aktualnejšega in primernejšega dela, čeprav je za drugi letnik katerekoli gledališke šole, predvsem pa naše, v kateri se srečujemo dvakrat tedensko, zelo zahtevno. Režiser Boris Kobal in mentorica za gib Uršula Teržan sta tragikomično dogajanje natančno vodila do absurda ter svojevrstno in zelo domiselno uporabila gibalne izraznosti vseh nas. Od tega študija sem veliko odnesla. Med vajami je prišlo včasih do kratkih stikov med nami gojenci, kajti nas je tekst silil v to, da smo se začeli spraševati o minljivosti človeškega bitja, o njegovi odvisnosti od višjih sil in zaradi tega smo izpostavili svojo ranljivost. Enkratna izkušnja. Mairim Cheber Izredno dejavna pa je tudi naša skupina iz Benečije, ki vadi v Špetru. Njihovo delo je tudi med samim šolskim letom pokazalo več lepih sadov: mladi so v začetku januarja uspešno sooblikovali produkcijo Beneškega gledališča ob Dnevu emigranta, februarja so pripravili Recital ljubezenske poezije, na končni produkciji pa bodo nastopili z nekaj odlomki iz Goldonijevih del in dialogom Achil-leja Campanileja. Skupini stoji ob strani nenadomestljiva Marina Cernetig, lekcije dramske igro vodi Marjan Bevk, skrb za jezik pa Alida Bevk. Nekaj srečanj je v Benečiji vodil tudi Maurizio Solda! Kaj je vse to pomenilo mladim v Benečiji? Letos sem se pridružila Studio Artu in sem bila zadovoljna s to izkušnjo. Lepo je bilo, saj sem tu srečala tudi sošolce in prijatelje, s katerimi letos nismo delili šolskih klopi. Ta izkušnja mi je pomenila zabavo, utrdila je prijateljstva, predvsem pa je bila to nova izkušnja, s katero sem lahko preverila samo sebe. Sara Simoncig - - Z gledališčem se ukvarjam že veliko let. To me zabava, še več, jaz gledališče enostavno potrebujem. Srečanja z režiserjem Sol-dajem so bila odrešujoča, mentor Marjan Bevk pa je zame kot drugi oče, saj že veliko let delam pod njegovim mentorstvom. Med nama zadostuje le pogled, pa že vem, kako in kaj. Skratka, če ne bi obstajalo gledališče, ne vem, kaj bi se zgodilo z menoj. Cecilia Blasutig - - Letos mi je bilo pri Studio Artu še bolj všeč, ker naj je bilo več. Spoznali smo stvari, o katerih prej nismo veliko vedeli. Tudi srečanja z režiserjem Soldajem so bila v tem smislu zanimiva. Andrea Trusgnach - - Letošnja zame prva izkušnja pri Studio Art je bila lepa in prijetna. Vesela sem, da lahko tudi preko tega ohranjam slovenski jezik, ki ga na višj i šoli ne morem več. Zelo zanimivo je bilo tudi spoznati ljudi, ki niso iz našega prostora. Režiserja Marjana Bevka pa sem poznala že od prej, saj z njim že dolgo in dobro sodelujemo. Martina Canalaz - - Smo vam uspeli vsaj deloma posredovati utrip naše šole? Če smo, potem lahko upamo, da boste tudi vi med gledalci naše produkcije in morda v naslednjem letu celo z nami pri Studio Art. Naj pa to priliko izrabimo za iskreno zahvalo vsem, ki so omogočili izpeljavo letošnjega leta: Slovenskemu stalnemu gledališču, Slovenski kulturno-gospodarski zvezi, Svetu slovenskih organizacij, Zvezi slovenskih kulturnih društev Trst-Go-rica-Videm, Slovenski prosveti iz Trsta in Zvezi slovenske katoliške prosvete iz Gorice ter Uradu Vlade RS za Slovence v zamejstvu in po svetu. Stran je pripravila koordinatorka tečaja MAJA LAPORNIK, slikovno gradivo je prispeval ALEN KERMAC 1 8 Nedelja, 11. maja 2008 NEDELJSKE TEME / OB 30-LETNICI UMORA ALDA MORA Zagonetna skrivnost Palominih robčkov Od ugrabitve in umora Alda Mora je minilo 30 let. Njegovo truplo so našli v prtljažniku rdeče katrce v ulici Caetani, na robu rimskega židovskega geta, na pol poti med sedežem komunistične partije v Ulici Botteghe Oscure in sedežem krščanske demokracije na trgu del Gesu'. Javnost je tedaj razumela sporočilo, da je bil Moro ubit, ker je pristal in vodil zbližanje med demokri-stjani in komunisti v svetu, ki je bil dramatično razdeljen med seboj (hladno) vojskujočima se velesilama in njunima blokoma. Kakor svoj čas umor Johna Ken-nedyja, tudi ugrabitev in umor Alda Mora po treh desetletjih nista bila razčiščena. Pravzaprav je zagonetk več kot gotovosti, procesi so si sledili drug za drugim, resnica pa še ni prišla na dan in kdove, ali bo sploh kdaj na razpolago javnosti. Prodijeva vlada je tik pred padcem sklenila, da ob preteku 30 let odpravi vsakršno oznako državne tajnosti na dokumentarno gradivo o Morovi ugrabitvi in smrti, kar pomeni, da je sedaj že na razpolago raziskovalcem in zgodovinarjem, ki bodo še leta pisali in ugibali o pravem ozadju tega srhljivega političnega zločina. O Moru, Rdečih brigadah, ki so ga ugrabile in ubile, je bilo napisano na desetine knjig. Zadevo je raziskovala tudi posebna parlamentarna komisija. Zapisniki zasliševanj raznih protagonistov tistega časa so sedaj že na spletnih straneh interneta. Ker se mladi bralci Primorskega dnevnika tedaj niti rodili niso, naj na kratko obnovim dogodke. Spomladi 1978 sta se Aldo Moro in Enrico Berlinguer dogovorila o oblikovanju vlade narodne enotnosti in koalicije, v kateri bi sodelovali KD in KPI. Znano je, da je to naletelo na ostro nasprotovanje v Moskvi in Wa-shingtonu, saj bi taka vlada s svojo politiko gotovo porušila ravnotežja na evropski celini, dogovorjena tik pred koncem druge svetovne vojne v Jalti. V Washingtonu je bil Henry Kissinger v svojih grožnjah tako grob, da je Alda Mora obšla slabost in je ob po-vratku v Rim začel razmišljati o umiku iz aktivne politike. Berlinguerja za las ni ubil podivjan tovornjak, ko se je iz bolgarske prestolnice Sofije vračal na letališče. Tistega jutra, 6.marca, ko bi Giulio Andreotti moral v parlamentu predstaviti svojo vlado, je skupina »rdečih brigadistov« v ulici Fani ugrabila Alda Mora in pobila pet agentov njegove osebne straže. Izginili so neznanokam. Začela se je agonija, ki je trajala 55 dni, v katero so se vpletle velesile, tajne službe, framazonstvo, cerkev in še marsikdo. Nekateri so delali za Morovo rešitev, drugi za njegovo smrt. Ameriški specialist Steve Pieczienik, ki ga je tedanji notranji minister Francesco Cossiga poklical v poseben operativni štab, je te dni iskreno priznal, da so računali z Mo-rovo smrtjo, češ da bi živ bil politično škodljiv. Moro je namreč predstavljal politično opcijo, ki je bila prijateljsko razpoložena a ne podrejena ZDA, v Sredozemlju pa je igrala neodvisno vlogo, predvsem v odnosu do arabskih držav in Palestincev, kar še posebej ni bilo po godu Izraelu. Obdobje teh 55 dni je posejano z zagonetkami in skrivnostmi, kot je naprimer spiritistično zasedanje 2.aprila nekje v emilijanskih hribih, s katerega je Romano Prodi sporočil v Rim, da se Moro bržkone nahaja v vasici Gradoli. Policija je vdrla v to apeninsko vasico, jo prečesala, a o Mo-ru ni bilo ne duha ne sluha. V resnici pa je baza Rdečih brigad bila v rimski ulici Gradoli, v stolpnici, ki je bila last italijanskih tajnih služb. Tu je živel vodja RB Mario Moretti, ki je pravočasno ušel. Kako je mogoče, da policijske oblasti niso pomislile na rimsko ulico? Rdeče brigade so v poldrugem mesecu poslale javnosti več dolgih sporočil s svojimi analizami in zahtevami. Vse so bile napisane na stroju, ki je bil prej last italijanske tajne službe SID. V afero se je vmešala tudi mafijska združba »tolpe iz Magliane«, ki je - očitno po naročilu -poslala lažno sporočilo RB, v katerem je najavila Morovo smrt v globinah zaledenelega gorskega jezera Du-chessa. Sporočilo naj bi RB razumele kot ukaz, naj Mora ubijejo. Čigav ukaz? V poskuse reševanja Alda Mora so bili vpleteni malodane vsi. Njegov osebni prijatelj Giobatta Montini, papež Pavel VI, je rotil »može iz Na fotografiji levo, Aldo Moro kot ujetnik Rdečih brigad, desno odkritje Morovega trupla v rimski ulici Caetani rdečih brigad«, naj Mora izpustijo »brez pogojev«. V resnici je Vatikan preko posrednikov ponudil Rdečim brigadam veliko vsoto denarja (15 milijard lir) in možnost pobega preko omrežja cerkvenih samostanov. Teroristi so pobudo zavrnili. Hoteli so politično priznanje, v resnici pa je ožji vrh RB sklenil, da Mora ubijejo, čeprav bi se jim politično splačala njegova osvoboditev, ki bi italijansko sceno povsem destabilizirala, kakor tudi objava zapisnikov Morovih zasliševanj v »ljudskem zaporu« v ulici Montalcini. RB so namreč obljubile objavo vseh Morovih priznanj, kar pa se ni zgodilo. Zapisnike je nekaj let pozneje našel general Carlo Alberto Dalla Chiesa prav v omenjenem stanovanju, jih prebral in nato umrl v mafijskem atentatu sredi Palerma. Da bi rešili Alda Mora je italijanski premier Andreotti iskal tudi pomoč pri zaveznikih in prijateljih. Tudi pri jugoslovanskem predsedniku Titu, ki ga je prosil, naj posreduje pri prijateljskih državah iz gibanja neuvrščenih, predvsem na Bližnjem vzhodu. Sam vodja italijanske vojaške obveščevalne službe za Sredozemlje, admiral Franco Martini, v svojem pričevanju pred parlamentarno komisijo ve povedati, da so ga poslali v Jugoslavijo, da zasliši skupino nemških teroristov skupine Baader Meinhof, a mu to ni uspelo, ker je prav tedaj prispela vest o Morovi smrti. Posredovanje ni uspelo. V tem javnem pričevanju Franco Martini ni omenjal podrobnosti, ki jih je napisal malo pred smrtjo 14.fe-bruarja 2003. Imel sem priložnost prebrati izvleček spomenice, v kateri je skoraj neverjetna zgodba. Admiral Martini je bil po rodu Istran, rojen v Trstu. Dobro je poznal razmere v Jugoslaviji, občasno tudi sodeloval z jugoslovanskimi tajnimi službami, vojaškimi in civilnimi. Njegova zveza naj bi bil neki »Janez«, h kateremu je pohitel, ko so mu v Rimu naročili, naj poizve o usodi članov skupine Baader Meinhof, ki naj bi jih Jugoslovani prijeli, ko so se iz Bolgarije vračali domov. Beograd naj bi nemškemu kanclerju Helmudtu Schmidtu ponudil zamenjavo za skupino osmih ustaških teroristov, ki so bili v nemškem priporu. Italija pa je upala, da bo Tito pristal, da se nemške teroriste zamenja za Alda Mora. Izdelali naj bi zapleten načrt. Mora naj bi njegovi ugrabitelji spravili v prtljažnik rdeče katrce in ga odpeljali na letališče Ciampino, kjer je predel, ki ga upravljajo tajne službe. Brigadisti bi se s talcem vkrcali v letalo brez oznak, ki bi odletelo v Jugoslavijo, točneje v Portorož. Tu sta - bilo je 9.maja 1978 - čakala admiral Martini in njegov jugoslovanski sodelavec. Vsi skupaj bi odleteli v Zagreb ali Beograd, kjer bi zamenjali letalo, na katerem bi že čakali teroristi skupine Baader Meinhof. Aldo Moro bi medtem bil še vedno talec oboroženih Rdečih brigadistov. Jugoslovansko letalo bi odletelo v jemensko prestolnico Saano, kjer bi ga pričakal vodja PLO Jaser Arafat. Rdeči brigadisti in člani skupine Baader Meinhof bi se predali Palestincem, ki bi jih preusmerili v eno izmed zbirnih taborišč na Bližnjem vzhodu, medtem ko bi Arafat z jugoslovanskim letalom odletel v Rim, kamor bi odpeljal osvobojenega Alda Mora. Admiral Martini v svoji spomenici trdi, da ga je vest o smrti Alda Mora dosegla v Portorožu in da se je nemudoma vrnil v Rim. Nesporno drži, da je Moro bil prepričan, da ga bodo v zadnjem trenutku osvobodili, čeprav je družini napisal srhljivo poslovilno pismo, v katerem pravi, da se bo s svojo družino »srečal v onostranstvu in če bo tam svetloba, bo vse zelo lepo.« Zato si je za domnevno osvoboditev oblekel temno pražnjo obleko, ki jo je nosil, ko je bil pred ugrabitvijo namenjen v parlament. Ni se bril že nekaj dni, ker naj bi mu rekli, da je bolje, če ga ljudje na ulici ne spoznajo takoj. Imel pa je lepo čisto belo srajco. Tudi v prtljažnik rdeče katrce se je rade volje ulegel in pustil, da ga pokrijejo z odejo. Očitno ni slutil, da bo Mario Moretti vzel v roke brzostrelko skorpion in iz nje izstrelil smrtni rafal. Morovo truplo so odpeljali skozi rimski prometni vrvež v samo zgodovinsko središče. Da bi iz prtljažnika ne curljala kri, ki bi jo na semaforju lahko opazili, so morilci rane zadelali v stotino robčkov znamke »Paloma«... Te znamke jugoslovanskih robčkov v Rimu niso prodajali, zato je njihova prisotnost ostala zagonet-ka in domneva, da so morilci hoteli pustiti skrivno sporočilo. Na primer, da so vedeli za poskus reševanja preko Jugoslavije in da so ga v zadnjem trenutku odbili, talca pa umorili. Kdo je torej vplival na nenadno spremembo odločitve Rdečih brigad? Vemo, da sta umoru nasprotovala Valerio Morucci in Adriana Fa-randa, ki sta se oblastem predala s posredovanjem agenta KGB »Daria« Confronta, potem ko sta se zatekla v stanovanje njegove hčerke Giuliane. Vemo tudi, da bi Morova osvoboditev s triumfalnim prihodom Jaserja Arafata v Rim močno motila izraelski Mossad, za katerega sumijo, da je imel v vrhu RB svoje agente ali da je nanj tako ali drugače vplival, saj jim je celo ponujal orožje. Iz SZ so obtožili ameriško vohunsko agencijo CIA, češ da je izvajala le Kissingerjeve ukaze, zato so preko svojih zvez izvedli dezinfor-macijsko akcijo Šfora (Ostroga). Kakorkoli že, pisani spomini zaprtih rdečih brigadistov so polni sumov o resničnih zvezah Maria Mo-rettija, človeka, ki je prihajal iz vrst desnice in stopil h krmilu teroristične organizacije, potem ko so orožniki s pomočjo vrinjenca Patra Girottija zajeli v zasedi ustanovitelja RB Renata Curcia. V avtu bi bil moral sedeti tudi Moretti, a se je zadnji trenutek premislil. Curciovo ženo Maro Cagol so ubili v strelnem spopadu. Odtlej so rdeče brigade začele moriti vsevprek, za seboj so pustile desetletno krvavo sled in stotine trupel. Prav nekaj dni pred Morovo smrtjo je mladina preplavila rimske ulice na demonstraciji proti terorizmu. Da bi izpričali enotnost demokratičnih sil so na manifestaciji spregovorili tedanji voditelji komunistične mladine Massimo DAlema, de-mokrščanske mladine Pierferdinando Casini in socialistične mladine Enrico Boselli. Da črnim in rdečim teroristom ni uspelo zrušiti ustavne države in sprožiti mehanizmov državnega udara po grškem vzorcu je gotovo zasluga množic, ki so stopile na ulice in opozorile zarotnike v civilnih in vojaških oblačilih, da republika, porojena v odporu, temelji na enotnosti demokratičnih sil. Stojan Spetič / NEDELJSKE TEME Nedelja, 11. maja 2008 19 MANJŠINE - Trmasto vztrajanje pri odklanjanju jezikovne različnosti Francija ne bo ratificirala listine o manjšinskih jezikih Francoski predsednik Sarkozyje obljubljal modernizacijo Francije, zavrača pa priznanje regionalnih ali manjšinskih jezikov ansa Francoska vlada je v sredo, 7. maja zavrnila predlog, da francoskemu parlamentu predlaga ratifikacijo Evropske listine za regionalne ali manjšinske jezike oziroma da predlaga spremembo ustave, ki bi omogočila priznanje manjšinskih jezikov v povezavi z ozemlji, kjer te jezike govorijo. Za priznanje regionalnih jezikov so pred la ga li nov za kon, ven dar v zve zi s tem niso sprejeli nobenega sklepa, še zlasti pa ni soglasja glede uradne rabe manjšinskih jezikov v javnosti. Vsekakor bi se Francija lahko znašla v težavah, ko bo začela valjati Lizbonska pogodba; francoski parlament je pogodbo že ra ti fi ci ral, v nje nem be se di lu pa je tudi določilo, da morajo države članice spoštovati jezikovno različnost, poleg prepovedi diskriminacije glede na je zik in gle de na pri pad nost na rod -nim manj ši nam. Kljub prizadevanjem skupine bre ton skih po slan cev, ki sta jo vo di la Marc le Fur in Marylise Lebranchu, ter poslancev iz Baskovske dežele, Severna Katalonije, Korzike in Alzacije je francoska vlada, ki jo je na zasedanju zastopala ministrica za kulturo Christine Albanel, ostala pri ostri liniji in zavrnila kakršnokoli formalno priznanje regionalnih jezikov. Kot razlog za to je navedla, da bi bil tak ukrep kršitev francoske centralistične ideje iz 18. stoletja o enem jeziku in eni državi, katere osnovni namen je bil združiti regije in dežele, kijih je Francija prevzela pred francosko revolucijo in po njej. Ministrica je zavrnila kakršnokoli omenjanje regionalnih jezikov oziroma priznanje njihovega uradnega statusa , da o javni rabi sploh ne govorimo, in pojasnila, da Francija ne namerava ratificirati Evropske listine o regionalnih ali manjšinskih jezikih. Poudarila je, da je ta listina »proti našim načelom«, ker »vključuje ... neodtujljivo pravico do rabe regionalnih jezikov, posebno v javnih zadevah« ter da bi bila ratifikacija »proti temeljnim ustavnim načelom nedeljivosti repub-li ke, ena kos ti pred za ko nom in enot -nosti francoskega ljudstva«. Kljub temu pa j e, ob vztrajnih pritiskih številnih poslancev vseh strank ministrica Albanelova ponudila v zameno kanček upanja z obljubo, da bo pripravila novo zakonsko besedilo, »referenčni okvir«, ki bi bil v skladu z obstoječo francosko zakonodajo. Pred posegom ministrice je predsednik bretonske deželne vlade Jean BELGIJA Premieru se že majejo tla pod nogami Belgijska vlada je po najdaljši krizi v zgodovini te države vendarle prejela zaupnico, vendar se je že majejo tla pod nogami. Razlog je, kot sicer vedno, spor med franko-fonsko in flamsko skupnostjo. Ko je v noči s četrtka na petek premieru Ivesu Letermu končno uspelo prepričati parlament, da je izglasoval zaupnico vladi, je prav njegova stranka, flamski krščanski demokrati, vložila resolucijo, s katero naj bi, na osnovi določil belgijske ustave, preprečili franko-fonskim prebivalcem predmestij Bruslja, da glasujejo za poslance frankofonske skupnosti. O resoluciji bodo razpravljali v kratkem, razen če ne bo Leterme prepričal frankofonov, naj se odpovedo svoji zahtevi. Ampak stanje je zelo napeto, saj so Flamci med drugim po-mazali veliko dvojezičnih napisov, vrata županstva kraja Linkebeek pa so zazidali, ker so Frankofoni na sejah govorili v francoščini. Okolica Bruslja sodi namreč v flamsko območje, ker se je mesto širilo pa so se ram naselile številne frankofon-ske družine. Problem volitev pa temelji na dejstvu, da bi se v parlamentu spremenilo razmerje med frankofonskimi in flamskimi poslanci, če bi na flamskem ozemlju lahko kandidirali in bili izvoljeni frankofonski kandidati. Yves le Drian opozoril na »pravico do eksperimentiranja«, ki naj bi pripadla deželni vladi z namenom, da na tej osnovi lahko dežela zagotovi primerne jezikovne ukrepe za bretonščino in ustrezno jezikovno načrtovanje. Poslanka Marylise Lebranchu iz bretonskega mesta Finistere pa je posvarila pred sprejemom novega zakona, ne da bi pred tem spremenili ustavo. »Dejala sem, da je ustavni svet (francosko ustavno sodišče, op. pis.) zavrnilo zakon, ki je omogočal izobraževanje v dvojezičnih šolah, predvsem v bretonskih šolah organizacije Diwan. Žaljivo in ponižujoče bi bilo, če bi bil ka kr šen ko li nov za kon o re -gionalnih jezikih vnaprej obsojen. Pre-vid ni mo ra mo bi ti, ker po ni ža nje vo -di k nasilju. Potrebujemo torej revizijo ustave in jasne zakone. Brez tega bi se lahko izkazalo, da bi lahko bilo v nasprotju z ustavo tudi eksperimentiranje, ki ga sedaj predlaga bretonska dežel na vla da.« Sicer pa so številni komentatorji opozorili, da je Francija nesposobna, da bi se so o ča la z mo der no stvar -nostjo, ki temelji na večjezičnosti, in to navkljub izjavam predsednika Sar-kozyja, da se mora Francija modernizirati, če želi biti kos globalizaciji. Z zanikanjem najosnovnejših jezikovnih pravic za državljane, ki govorijo regionalne jezike, vladna politika spodkopava kredibilnost Francije v Evropi in v svetu; ironično je, da se to dogaja prav v evropskem letu medkulturnega dialoga. Jeziki, kot na primer bre-tonščina, se že dolga leta borijo za obstoj, čeprav jih država skoraj nič ne podpira ter jih seveda ne priznava; tudi seznam ogroženih jezikov, ki ga je izdelal UNESCO, potrjuje, da je bre-tonščina v resni nevarnosti. Ob tem pa Francija izgublja vsakršno verodostojnost tudi pri svoji večkrat poudarjeni zavzetosti, da je treba po vsem svetu pro mo vi ra ti fran co šči no kot pro ti -utež naraščajoči prevladi angleščine. Ob kon cu pa se bo do mo ra li tis -ti, ki se zavzemajo za promocijo regio nal nih je zi kov, opre ti še na eno dej -stvo: Francija se bo srečevala z novim prob le mom, ker se vztraj no iz ogi ba osvajanju evropskih standardov o zaščiti regionalnih jezikov. Gre namreč za kontradikcijo ker je Francija ratificirala Lizbonsko pogodbo. Ta pogodba, ki bo začela veljati, ko jo bodo ratificirale vse države članice, vsebuje tudi določilo o spoštovanju kulturne in jezikovne različnosti, priložena Listina o temeljnih pravicah pa v 21. členu prepoveduje diskriminacijo glede na jezik, etnijo ali pripadnost narodni manj ši ni. Dawyth Hicks EUROLANG INŠTITUT ZA NARODNOSTNA VPRAŠANJA - Razprave in gradivo 52 Mednarodna, ustavna, pravna in politična ureditev etničnega pluralizma in etničnih odnosov 4. Dr. Agneza Božič Roberson objavlja prispevek The Role of Rhetoric in the Po-liticization of Ethnicity : Milosevic and the Yugoslav Ethnopolitical Conflict (Vloga retorike v politizaciji etničnosti: Milosevic in jugoslovanski etno-poli-tični konflikt). Avtorica v prispevku ugotavlja, da je bil Slobodan Miloševic prvi aktualni predsednik neke države, ki so ga obtožili in mu sodili na Mednarodnem sodišču zaradi resnih kršitev mednarodnega humanitarnega prava ter genocida. Bil je srbski voditelj in potem predsednik ostanka Jugoslavije v devetdesetih letih, med najbolj krvavimi vojnami v Evropi po drugi svetovni vojni, ko so bili stotisoči ljudi ubiti in razseljeni zaradi vojn na Hrvaškem, v Bosni in na Kosovu. Čeprav je bil Miloševic predmet mnogih analiz zaradi svojih političnih in vojnih zločinov, avtorica ugotavlja, da ne smemo pozabiti, da se je uveljavil kot populistični srbski vodja zaradi svojih govornih sposobnosti, s katerimi si je pridobil oblast. Analiza njego- vih govorov bi nam morala pomagati razumeti moč njegove retorike, ki je vplivala na in oblikovala dogodke, ki so prispevali k začetku etno-političnih konfliktov na jugoslovanskem ozemlju. Namen tega članka je dvojen. Prvič postavlja teoretični okvir za analizo retorike v politični areni, s poudarkom na procesu politizacije etničnosti. Drugič pa na primeru (case study) avtorica razišče tri od Miloševicevih govorov, ki predstavljajo pomemben del širše kampanje za Kosovo. Ta raziskava bo analizirala tri od Miloševicevih glavnih govorov. Prvi javni govor z dne 24.4. 1987 na Kosovem polju je bil namenjen Srbom na Kosovu, z Albanci naseljeni pokrajini v Republiki Srbiji. Ta dogodek je zaznamoval javni začetek Miloševiceve populistične vodstvene strategije. Drugi je govor z dne 19.11.1988, ki ga je imel na Mitingu bratstva in enotnosti v Beogradu. V tem govoru je odkrito pozval Srbe k borbi za ustanovitev srbske države. Tretji je govor z dne 28.6.1989 na Gazimestanu, ki je bil del spominske slovesnosti ob šeststoti obletnici Bitke na Kosovu in srbskega poraza od Tur- kov. Avtorica v prispevku ugotavlja, da je bil ta govor najbolj očitno obujanje kosovskega mita in čaščenje srbske enotnosti in je predstavljal največjo Miloševicevo grožnjo jugoslovanski federaciji. Dr. Robert K. Schaeffer objavlja prispevek Laws of Return and Ethnic Cleansing : The Case of Eritrea and Ethiopia (Zakoni o vrnitvi in etnično čiščenje: primer Eritreje in Etiopije). Leta 1992 je začasna vlada Eritreje objavila Razglas o narodnosti, ki je ponudil državljanstvo rojakom, živečim v dia-spori. Ta zakon, kakor tudi 'Zakoni o vrnitvi', ki so jih sprejele druge države (Estonija, Latvija, Litva, Izrael in Nemčija) je bil zasnovan z namenom vzpodbujati imi-gracijo, torej legitimnim namenom. Toda ker so ti zakoni hkrati odrekali prebivalcem države, ki so bili drugih narodnosti, enake pravice, kakor so jih ponujali imi-grantom in so vzpodbujali emigracijo ali izselitev državljanov drugih narodnosti, so bili diskriminatorni, kar je prispevalo k nejevolji in konfliktom med etničnimi skup- nostmi v Eritreji in tudi v Etiopiji. Ko je leta 1998 izbruhnila vojna med Eritrejo in Etiopijo, je razglasitev eritrejskega Razglasa o narodnosti služila vladama obeh držav, da sta uresničili nezakonit izgon državljanov drugih narodnosti, jim odvzeli njihove pravice in jih deportirali v neprostovoljno izgnanstvo. Avtor ugotavlja, da je tako ta zakon postal vojno orožje, zakonito sredstvo etničnega čiščenja v režimih tako Eritreje kot Etiopije. Avtor v članku primerja zakone o vrnitvi iz različnih držav in raziskuje, kako so jih uporabljali za upravljanje etničnih odnosov in urejanje migracij, posebno pozornost pa posveča primeru Eritreje in Etiopije. Prof. dr. Peter Lavskis objavlja prispevek The Rethoric of Australian Reconciliation (Retorika avstralske sprave). Avtor v članku dokazuje, da je nepremišljena in neizvedljiva obljuba avstralskega premiera, da bo v naslednjih dveh letih sklenil sporazum med vlado in Abori-gini, imela za posledico desetleten proces, poln razpravljanja, ki je nadomestil oblju- bljeni sporazum s procesom sprave. Sklep je, da ta zgrešeni postopek ni prav nič prispeval k dosegu postavljenega cilja, tako da je bila končno celo zamisel sama na novo opredeljena kot »praktična sprava«, kateri naj bi bilo pripisano vsakršno izboljšanje v življenju Aboriginov. Glavnina tega članka se ukvarja s poskusi staroselskih organov in vladnega sveta, da bi potegnili vsaj nekaj prednosti iz procesa, ki je bil uzakonjen in finančno podprt, a je bil njegov bistveni pomen nejasen, razen glede tega, da bo videti, da je njegov rezultat izboljšal položaj Aboriginov. Avtor ugotavlja, da je zgodba tega spravnega procesa presenetljivo podobna neki drugi desetletni kampanji za izboljšanje prihodnosti avstralskih Aboriginov: sprememba avstralske ustave je ukinila prepoved izdajanja zakonov o Aboriginih. Desetletna javna kampanja je dala vladi nova pooblastila, ki jih niso uporabili več kot dvajset let in so jih potem uporabili v nasprotju z interesi staroselcev. Nada Vilhar (Ko ne c) 20 1 8 Nedelja, 11. maja 2008 NEDELJSKE TEME / OKOLIŠČINE, V KATERIH JE PRED 60 LETI NASTALA ŽIDOVSKA DRŽAVA Rojstvo Izraela Obdobje med prvo in drugo svetovno vojno Leta 1922 so si evropske velesile in obenem zmagovalke v prvi svetovni vojni porazdelile arabsko območje poraženega otomanskega imperija. Tako je prišla Palestina, kjer je živelo 750 tisoč palestinskih Arabcev in skoraj 90 tisoč Židov, večinoma od leta 1880 priseljenih iz Evrope, pod britanski mandat. Proti koncu tridesetih let dvajsetega stoletja se je med židovsko in pa-lestinsko-arabsko skupnostjo zaostril spor glede uporabe svetih krajev. Ta se je spre-vrgel v krvave spopade, ki so za sabo pustili na stotine mrtvih. Leta 1930 je palestin-sko-arabska delegacija v Londonu prosila britansko vlado, naj zaustavi židovsko priseljevanje in dodeljevanje državnih posesti novim priseljencem ter naj v Palestini ustanovi demokratično vlado, v kateri naj bi bili proporčno zastopani tako predstavniki pa-lestinsko-arabske kot židovske skupnosti. Delegacija je v Londonu naletela na gluha ušesa in od takrat dalje se je palestinsko-arabska skupnost čedalje bolj oddaljevala od političnega dogajanja. Po Hitlerjevem vzponu, sredi tridesetih let 20. stoletja, se je preselilo v Palestino nad dvesto tisoč Židov, večinoma iz Nemčije in Poljske, ki so s seboj prinesli znatna bogastva. S prilivom novega kapitala se je v Palestini obogatil židovski industrijski in bančni sektor. Napetost med židovsko in pa-lestinsko-arabsko skupnostjo je čedalje bolj naraščala. Palestinsko-arabski upor in Komisija Peel 1936-1939 Aprila 1936je predsednik palestinsko-arabskega odbora mufti (najvišji duhovnik in versko-pravni izvedenec pri muslimanih) El-Hussein z iraško pomočjo in denarno podporo nacistične Nemčije proglasil splošno stavko z namenom, da se zaustavi židovsko priseljevanje. Britanska oblast je takoj razglasila palestinsko-arabska združenja za nezakonita. El-Hussein se je zatekel v Berlin, kjer je osnoval svoj generalštab in postal kasneje celo esesovski general. Aretacije palestinsko-arabskih voditeljev niso zaustavile upora, ki se je kmalu razširil po vsej Palestini. Gverilske skupine so skupaj s prostovoljci iz sosednjih držav napadale britansko vojsko in Žide, ki so se prav tako organizirali v oborožene enote (Hagana in Ir-gun). Leta 1937 je vlada v Londonu poslala v Palestino novoustanovljeno Kraljevo komisijo, bolje poznano kot Komisijo Peel, da preuči razmere. Rezultat njenega poročila je bil predlog, da se Palestino razdeli na židovsko državo, ki bi zajemala 20% palestinskega ozemlja, ostali del pa bi bil priključen Transjordaniji, Jeruzalemsko in Be-tlehemsko območje, sveti kraji židov, kristjanov in muslimanov, pa bi ostali pod britansko upravo. Židje so načelo delitve sprejeli, niso pa se strinjali z mejami, ki jih je komisija predlagala, palestinski Arabci pa so predlog odločno zavrnili. Medtem se je palestinsko-arabski upor nadaljeval. O njem je treba povedati, da ni bil enoten, starodavna nasprotja med klani oziroma vplivnimi družinami, med meščani in kmeti, so botrovala, da se je nasilje večkrat usmerilo proti privilegiranim slojem palestinsko-arabske družbe. Proti upornikom je britanska oblast uporabila 20 tisoč vojakov, letalstvo in tanke. Medtem ko se je Evropa pripravljala na vojno, je Velika Britanija (VB) skušala urediti razmere v Palestini, kjer si ni smela več privoščiti sovražnosti Arabcev. Zato je maja 1939 sprejela dokument, tako imenovano Belo knjigo, v katerem je palestinskim Arabcem obljubila, da bo v teku desetih let Palestina postala neodvisna država, v kateri bodo Arabci in Židje sodelovali v vladi in da bodo ohranjene pravice vsake skupnosti. Poleg tega se je vlada v Londonu obvezala, da bo močno omejila židovsko priseljevanje, tako da židovska skupnost v Palestini ne bo presegla tretjine celotnega prebivalstva. Šele po objavi tega dokumenta so se razmere umirile: triletni palestinsko-arab-ski upor, ki je terjal življenja več kot tri tisoč palestinskih Arabcev in tristo Židov, se je za- ključil. VB pa je v pričakovanju vojne začela svoje vojaške sile iz Palestine nameščati na nove frontne položaje. Medtem se je začela nacistična »dokončna rešitev« židovskega problema. Mnoge države, med temi Francija, Nizozemska in Švica so vrata svojih veleposlaništev zaprle pred begunci. Sionistični kongres, ki je avgusta 1939 zasedal v Švici, je obsodil Belo knjigo kot »prelomitev dane besede«. V vihri druge svetovne vojne Izbruh vojne je zamrznil probleme v seljevanje, ustanovljene v dvajsetih letih 20. stoletja, da organizira beg preživelih Židov iz Evrope v Palestino. Za Žide je sedaj postal problem London. Oktobra 1945 je Ben Gurion pozval k oboroženemu boju: židovska vojaška organizacije Hagana, ki je štela kakih 70 tisoč borcev, in Irgun, desničarska vojaška organizacija, ki jo je vodil Menachem Begin, sta začeli organizirati atentate predvsem na predstavnike britanskih oblasti in sabotaže na urade za priseljevanje in policijske postaje. Proti njima je od junija 1946 začeala vojna oblasti so jo zavrnile in vrniti se je morala proti Nemčiji. Septembra je komisija predstavila javnosti svoje zaključno poročilo z dvema predlogoma. Prvo poročilo, ki ga je sprejela večina - 7 članic in je torej obveljalo, je predlagalo: konec britanskega mandata nad Palestino, datum britanskega odhoda naj bi bil izvršen pred 1. avgustom 1948, razdelitev Palestine na dve neodvisni in suvereni državi, arabsko (46% ozemlja) in židovsko (54% ozemlja) vključeni v enotno gospodarsko zvezo, Jeruzalem naj bi bil pod mednarod- NAČRT OZN 1947 HodKn TEL AVIV jo&fl M JERUZALEM Gau inj^mi-HT H^.^ MRTVO MORJE EGIPT OBMOČJE POD NADZOROM OZN • AI.'Aí^bfl IZRAEL 1949 LIBANON JORDANIJA (od leta 1950) DEMILITARIZIRANO OBMOČJE fiff OBMOČJE POD JORDANSKO KONTROLO OBMOČJE POD EGIPTOVSKO KONTROLO Palestini. Židje so se pridružili zaveznikom v boju proti nacifašizmu, ilegalna priseljevanja Židov pa so se nadaljevala. Leta 1942 je židovski politik, David Ben Gurion, izjavil: »Borili se bomo na strani VB, kot če bi Bela knjiga ne obstajala, obenem pa se bomo borili proti njej, kot če bi vojna ne obstajala.« Obdržati Arabce dobre in pustiti nafto, da teče Spomladi 1945 se je vojna v Evropi končala. Življenje je izgubilo šest milijonov Židov. V Palestini je tedaj živelo okrog 1.25 milijon palestinskih Arabcev in 560 tisoč Židov. V ZDA so pripravili dokument, poznan kot Poročilo Harrison, kjer beremo: »Tri mesece po zmagi v Evropi številne osebe židovskega porekla (okrog enega milijona ljudi) še živijo pod nadzorom za bodečo žico v taboriščih, ki so jih zgradili Nemci. Skoraj vsi želijo v Palestino in bilo bi politično in moralno nesprejemljivo jim tega ne dopustiti.« Arabska Liga, ki je bila na pobudo VB ustanovljena marca 1945, je odločno nasprotovala takim priporočilom in obvestila ZDA o tveganjih, ki jih imajo njeni interesi na Bližnjem vzhodu. Po tem so ZDA smatrale, da je »bolje obdržati Arabce dobre in pustiti nafto, da teče«. Medtem so se nadaljevali napori Mo-sada, židovske ustanove za vzporedno pri- operacije VB, ki je imela v Palestini nameščenih 100 tisoč vojakov. Usodna odločitev OZN Resolucija št. 181 Za Žide v Palestini (590 tisoč, v njihovih rokah je bilo 6% palestinske zemlje) je bila razdelitev Palestine neodpovedljiv cilj, za palestinske Arabce (1.3 milijon, 94% palestinske zemlje) je bila neodvisnost celotne Palestine, z vlado, osnovano na principu večine, prav tako neodpovedljiv cilj. Aprila 1947 je vlada v Londonu, ki v Palestini ni bila več sposobna ohranjati miru, na pritisk ZDA prepustila zadevo Organizaciji Združenih narodov (OZN). Prvega maja 1947 je plenum OZN odbil arabski predlog, naj se Palestino proglasi za neodvisno, češ da se je britanski mandat nad njo iztekel. Sprejel pa je britanski predlog, da se pri OZN ustanovi posebna komisija za Palestino. Tako je prišlo do UNSCOPa (Una-ted Nations Special Committee for Palestine), ki so ga sestavljali predstavniki 11 držav: Avstralije, Kanade, Češkoslovaške, Gvatemale, Jugoslavije, Indije, Irana, Nizozemske, Peruja, Švedske in Urugvaja, z nalogo, da preuči razmere v Palestini. Medtem je julija 1947 ladja Exodus, na kateri je bilo 4500 evropskih Židov, ki so preživeli nacistična taborišča, pristala pred palestinskim pristaniščem Haifo. Britanske no upravo OZN, ki bi ščitila verski (židovski, muslimanski in krščanski) značaj mesta. S predlogom sta se strinjali ZDA (z rojstvom židovske države bi na Bližnjem vzhodu zra-stel branik Zahoda) in SZ (novonastali državi bi pomenili oddaljitev VB). Tudi Židje so bili naklonjeni načrtu, palestinsko-arabski odbor pa je predlog odločno zavrnil. Oktobra se je Arabska liga odločila za akcijo, če v Palestini bi ne prišlo do neodvisne enotne države. Drugo poročilo, ki so ga predlagale Jugoslavija, Indija in Iran, pa je predvidevalo arabsko-židovsko federalno državo. Avstralija se je vzdržala. Le malo dni pred glasovanjem resolucije v Generalni skupščini je nekaj držav napovedalo svoj nasprotni glas. Pritisk ZDA (grožnja z gospodarskimi sankcijami) je nato odločilno vplival, da je bila 29. novembra 1947 resolucija št. 181 o delitvi Palestine na dve državi sprejeta (33 glasov je bilo za, 13 proti, 10 pa vzdržanih). V besedilu so bile določene meje, vladama je bila poverjena zaščita manjšin (na ozemlju bodoče židovske države je živelo okrog 400 tisoč palestinskih Arabcev). Sionisti in njihovi zavezniki so bili zadovoljni, predstavniki arabskih držav pa so izjavili, da resolucija nima nobene veljave in da bo vsakršen poskus njenega uveljavljenja sprožil vojno. Le nekaj dni za tem so se začeli v Pa- lestini, večinoma na ozemlju, ki je bilo dodeljeno židovski državi, spopadi med dvema etničnima skupinama. Okrog 200 mest in vasic palestinskih Arabcev so židovske sile zasedle. Začelo se je masovno izseljevanje domorodnega prebivalstva. V tem času je židovska skupnost dobila iz ZDA velike vsote denarja, ki so ji služile, da je od Češkoslovaške in Francije kupila orožje. Medtem pa so ZDA, VB in Francija ukinile dobavo vojaške opreme arabskim državam na Bližnjem vzhodu. Nakba, 14. maj 1948 Medtem ko so še zadnji britanski vojaški oddelki zapuščali Palestino, je 14. maja 1948 popoldne v telavivskem muzeju, Ben Gurion prebral razglas o neodvisnosti, ki ga je zaključil z besedami: »Država Izrael se je rodila! Zborovanje je končano.« Za palestinske Arabce (odslej Palestinci) se je začela katastrofa - Nakba. Izraelsko-arabska vojna 1948-1949 V noči med 14. in 15. majem 1948 so Sirija, Transjordanija, Irak, Egipt in Libanon, katerim se je pridružilo nekaj oddelkov Saudske Arabije, Jemena in nekaterih drugih arabskih držav, napadle Izrael. 35 tisoč dobro oboroženih in organiziranih ter močno motiviranih židovskih vojakov je kljubovalo številnejšim vendar slabo oboroženim in predvsem slabo koordiniranim, tako na političnem kot na vojaškem področju, arabskim vojskam. Vojna se je končala 25. januarja 1949 z zmago Izraela, ki je imel okrog 6 tisoč mrtvih, arabska stran pa okrog osem tisoč. Transjordanija je zasedla Cisjordani-jo in vzhodni del Jeruzalema (staro mesto), ki ju je priključila kraljevini Jordaniji, kot se je leta 1949 preimenovala Transjordanija. Egipt pa je zasedel Gazo. Arabska liga temu ni osporavala. Izrael je premaknil svoje meje preko ozemelj, ki mu jih je določila OZN in črto premirja iz leta 1949 spremenil v mejo z Egiptom in Jordanijo (to je danes črta, ki ga ločuje od Cisjordanije in Gaze, imenovana Zelena črta) ter si priključil zahodni del Jeruzalema, ki ga je kmalu nato proglasil za glavno mesto Izraela. S tem je židovska država nadzorovala dobre tri četrtine Palestine, kjer so bila najplodnejša zemljišča. Palestinski begunci Avgusta 1948 je izraelski ministrski predsednik, Ben Gurion, ki je bil »za obvezno preselitev Arabcev, v kateri ni videl prav nič nemoralnega«, razglasil prepoved povratka beguncev, ki so zapustili svoje domove na ozemlju, ki ga je Izrael dobil oziroma zasedel. Da bi pregnala Palestince iz njihovih domov, je izraelska vojska v Galileji udejanila 25 pokolov. 160 tisoč Palestincev pa se ni izselilo in še danes s potomci predstavljajo zgodovinsko jedro Palestincev z izraelskim državljanstvom. Okrog 750 tisoč Palestincev, ki je živelo na ozemlju pod izraelskim nadzorom, to je dobra polovica vseh Palestincev, pa je zapustilo oziroma bilo pregnanih iz okrog 450 mest in vasi ter se zateklo v različna taborišča v Cisjordanijo in Gazo, ozemlji v Palestini, ki ju Izrael takrat še ni zasedel, ali v sosednje arabske države. Od takrat so ta taborišča postala simbol tragedije palestinskega naroda. OZN je decembra 1948 izglasovala Resolucijo št. 194, po kateri imajo begunci pravico, da se vrnejo na svoje domove in da jim je poravnana tudi škoda. Izrael se zanjo ni menil. Zanj so bili begunci enostavno »grožnja miru«. Na palestinskih posestih so začela nastajati nova izraelska naselja in novi židovski priseljenci, katerih število je po vojni vrtoglavo naraščalo, skoraj 700 tisoč do leta 1951, so okrepili židovsko skupnost v Izraelu in na zasedenih palestinskih ozemljih. Z rojstvom Izraela je manjšina, večinoma priseljenih Židov, pregnala večino avtohtonega prebivalstva po premišljenem načrtu, ki so ga tako finančno kot politično podprle ZDA in ga Izrael z isto čvrstostjo in istim zaveznikom še danes po šestdesetih letih uveljavlja. Katja Kjuder im matica1"13 glasb eni utrip Lil J Petnajstdnevnik Glasbene matice Trst St. 12 Glasbena matica in SSG za tržaške šole Glasbena matica in Slovensko stalno gledališče sta realizirala letos skupni program za abonente osnovnih, srednjih in višjih šol. Zabaven koncert za anekdoto in klavir "Od tišine do glasbe" v duhoviti in virtuozistični izvedbi Jureta Iva-nušiča je popeljal gledalce višješolskega abonmaja Baraku-da skozi zgodovino glasbe, od kamene dobe do Rolling Sto-nesov. Srednješolci abonmaja Morski pes so poleg tega tematsko in žanrsko bogatega prikaza imeli še dodatni koncert svetovno priznanih glasbenikov Saše Dejanoviča in Zorana Madžirova, na katerem so spoznali neverjetni potencial edinstvenega glasbila kot je »Flašofon«. Osnovnošolci abonmaja Zlata ribica pa so si ogledali baletno predstavo, oz. poučno predstavitev plesne umetnosti in njenih različnih stilov v produkciji Srednje glasbene in baletne šole Ljubljana »Ples v glasbi«. S Slovenskim stalnim gledališčem sodelujemo že več let pri prirejanju koncertne sezone, letos pa prvič na šolskem področju. Z vodstvom gledališča smo takoj našli skupno govorico, da smo s svojimi predlogi prispevali k programu abonmajev za osnovnošolsko, srednje in višješolsko stopnjo. Upal sem na pozitiven odziv šol, ki so po tradiciji imele izključno gledališki abonma, saj je bil naš cilj opozarjati na pomen glasbene vzgoje, ki je žal zelo zanemarjena v šolskih programih. Vesel sem, da smo z vsemi ponudbami pokazali kvaliteto, na profesionalnem nivoju v primeru predstave Jureta Ivanušiča in dua Madžirov-Dejanovic, obenem z dodatnim, vzgojnim namenom v primeru nastopa učencev Srednje glasbene in baletne šole iz Ljubljane s prikazom različnih stopenj baletnega študija in stilov. Smo poskrbeli za tri posebne, neobičajne glasbene dogodke, ki bi lahko zadovoljili tudi odraslo publiko. Na osnovi te izkušnje želimo graditi tudi naprej. Prepričan sem, da nam je uspelo približati mladim svet glasbe in jih morda usmeriti v iskanje drugih glasbenih spodbud. Zdaj, ko ob koncu sezone potegnemo črto, lahko rečem, da je bil sprejem zelo dober bodisi s strani dijakov kot njihovih profesorjev. Žal se nekatere šole niso udeležile teh predstav. Zadovoljstvo mnogih prisotnih pa nas spodbuja k nadaljevanju, zato pričakujemo uradne odzive šolskih ustanov in morebitne sugestije za nadaljno načrtovanje. Bogdan Kralj, ravnatelj Glasbene matice Do tega sodelovanja je prišlo, ko je Bogdan Kralj namignil, da bi Glasbena matica nameravala prirediti svoj abonma za šole, pri katerem bi gledališče ponudilo logistično pomoč na osnovi že vpeljane in dobro razvite sezone za šole. Slovensko stalno gledališče že nekaj let namenja specifične abonmajske ponudbe vsem slovenskim šolarjem tržaške pokrajine, od vrtcev do višjih šol. Zato se je spontano pojavila zamisel, da bi združili moči in obogatili gledališko ponudbo z glasbenim delom v režiji Glasbene matice. Sprejem je bil sprva nekoliko skeptičen, na koncu pa je rezultat prepričal dijake in profesorje. V prihodnjih sezonah bomo pobudo nadgradili in razvili, saj gre za širši vzgojni projekt, ki v tem primeru simbolično dopolnjuje veliko pomanjkljivost na področju glasbenega pouka na šolah. Tomaž Ban, ravnatelj Slovenskega stalnega gledališča 30-letnica Glasbene matice v Kanalski dolini Prisotnost Glasbene matice v Kanalski dolini sega v december leta 1978. Podružnica glasbene matice je najprej dobila svoje prostore v župnijšču v Ukvah, pozneje v učilnicah krajevne osnovne šole. Leta 1989 se je šola namestila v hiši slovenskih šolskih sester v Žabnicah; v zadnjih petih letih ponovno domuje v Uk-vah. Leta 1994 so podružnico poimenovali po Tomažu Holmarju, znanem or-ganistu, skladatelju in zborovodji ter ne-govalcu slovenskega petja, ki je v začetku dvajsetega stoletja deloval v Žabnicah v Kanalski dolini. Dolga leta so mentorij in učitelji enkrat ali dvakrat tedensko prihajali iz Kranja in okolice. Od samega začetka je delokrog glasbene šole bila Kanalska dolina. Gojenci prihajajo iz Ukev, Ovčje vasi, Žabnic in Trbiža, zadnja leta tudi iz Naborjeta. Šola od vsega začetka ponuja glasbeno vzgojo v slovenskem jeziku, kar je v danih okoliščinah zelo pomembno. Izmenjave na šolskem področju Glasbena matica se je letos tesneje povezala z glasbenim laboratorijem Nižje srednje šole sv.Cirila in Metoda v Trstu v znamenju skupnega prizadevanja za glasbeno izobraževanje mladih. Komisija, ki so jo sestavljali trije profesorji šole Marij Kogoj, je izbrala na letošnji Glasbeni reviji tržaške srednje šole posebno nadarjene nastopajoče, ki so oblikovali nagradni koncert na sedežu glasbene šole v Rojanu. Že nekajkrat v letošnjem šolskem letu pa je izmenjava potekala na nivoju internih nastopov, ko so učenci labo- ratorija igrali na Glasbeni matici, učenci glasbene šole pa so nastopili v okviru svetoivanske šole z glasbili, ki ne spadajo v pouk laboratorija. V ponedeljek in v torek bosta na sporedu zadnji dve srečanji tega sklopa, ki bosta tokrat vključili tudi kratko predstavitev delovanja Glasbene matice za tretješolce. Profesorji glasbene šole, ki poučujejo na oddelkih za klavir, kitaro, harmoniko in flavto bodo oblikovali prikaz za učence laboratorija, ki letos zaključujejo študij in bi želeli nadaljevati z glasbenim poukom. Sedaj šola deluje z mentorji, ki prihajajo iz naše dežele in ponuja pouk klavirja in harmonike. Najboljši učenci šole redno nastopajo na vsakoletnih srečanjih Glasbenih šol Gorenjske in zamejstva, na slovenskih kulturnih prireditvah in ob priliki vsakoletnega zaključnega nastopa šole in božičnice. Žal šola trenutno ne ponuja pouka teorije, v spomladanskem času pa prireja glasbeno delavnico, ki je namemje-na učencem. Z naslednjim šolskim letom šola načrtuje okrepitev učiteljskega kadra in ponudbo dodatnega inštrumenta ter skupinski pouk teorije. V petek 23. maja ob 18.30 bo Glasbena matica obeležila tridesetletno prisotnost v Kanalski dolini. V prostorih trbiškega kulturnega centra se bo odvijalo srečanje učencev iz vseh sedežev Glasbene matice, ki bo hkrati priložnost, da se nastopajoči med sabo spoznajo in pokažejo svoje znanje. Za učence Glasbene matice-šole Tomaža Holmarja bo ta tudi zaključni nastop ob iztekajočem se šolskem letu. Seveda tečaji se bodo nadaljevali do junija meseca in takoj nato bosta na vrsti glasbena delavnica in izpiti. Praznovanje tridesetletnice se bo nadaljevalo v poletnem času, ko bo na sporedu jubilejni koncert. V naslednjih tednih bo Glasbena matica šola Tomaža Holmarja skupaj z drugimi ustanovami izdala Cd s starimi pesmi, ki so bile posnete v Ukvah med letoma 1968 in 1972. Cd naj bi bil prispevek šole k ohranjevanju pevske in kulturne dediščine v Kanalski dolini. NAPOVEDNIK V sodobnem svetu večina najstnikov zapolnjuje svoj prosti čas s poslušanjem dinamičnih glasbenih ritmov. Preko glasbenih občutij torej mladostniki razrahljajo težke oklepe vsakdana in se tako lažje prebijejo skozi dnevne obveznosti. Iz tega razloga se mi je zdela letošnja zamisel, da srednješolci v okviru gledališkega abonmaja prisluhnejo koncertu, povsem inovativna in spodbudna. Dijaki so tako v prejšnjih dneh poslušali izvajalca, ki sta z igranjem na kitaro in s potrkavanjem po steklenicah obogatila mlade gledalce z enkratnim glasbenim doživetjem. Nenazadnje glasba ni daleč od poezije, zvok ni daleč od besede. Kdor glasbo estetsko doživlja, se lažje približa tudi blagoglasju besed. Vilma Purič, profesorica in referentka za gledališče na srednji šoli Sv. Cirila in Metoda BREZPLAČNE GLASBENE URICE TUDI V GORICI Tudi goriška Glasbena matica sodeluje pri posebni pobudi brezplačnih glasbenih uric, ki bo omogočila zainteresiranim, da se lahko prosto soočijo s študijem glasbe. Tudi na tej šoli bodo profesorji vseh oddelkov na razpolago v mesecu maju za brezplačne, poskusne lekcije. Predhodna rezervacija je obvezna na tel. št. 0481 531508 vsak dan od ponedeljka do petka od 15. do 17.ure. TRST Danes, ll.maja ob 18.30 v Marijinem domu v Rojanu Zaključni nastop udeležencev delavnice za jazz in zabavno glasbo (prof.Andrejka Možina) V sredo, 21.maja ob 14.30 v Veliki dvorani liceja Dante Alighieri Glasbeno tekmovanje liceja Dante Alighieri (sodelujejo učenci Glasbene matice) TRBIŽ V petek, 23. maja ob 18.30 v Kulturnem centru v Trbižu Koncert ob 30-letnici Glasbene matice-šole Tomaža Holmarja v Kanalski dolini rifJ glasbena 11 matica GLASBENA MATICA TRST SOLA MARIJ KOGOJ Ulica Montorsino 2 tel. 040-418605 fax 040-44182 www.glasbenamatica.com e-mail: trst@glasbenamatica.com GLASBENA MATICA GORICA Korzo Verdi 51 tel. 0481-531508 fax:0481-548018 e-mail: gorica@glasbenamatica.com GLASBENA MATICA ŠPETER Ulica Alpe Adria 69 tel/fax. 0432 727332 e-mail: speter@glasbenamatica.com GLASBENA MATICA KANALSKA DOLINA ŠOLA TOMAŽ HOLMAR, UKVE ul. Pontebbana 28 tel./fax +39 0428-60266 e-mail: info@planika.it KULTURNI KAM NA USTVARJALNI POLETNI ODDIH... Bliža se naše skupno ustvarjanje v poletnih delavnicah, ki bodo tudi letos namenjene spoznavanju različnih zvrsti umetnosti s posebnim poudarkom na razvijanju domišljije in na odkrivanju ustvarjalnih načinov komunikacije in izražanja. Delavnice namenjene osnovnošolcem, ki potekajo v okviru ZSKD že več kot deset let, navdušujejo otroke za razne vrste ustvarjanja. Interes se iz leta v leto veča, saj združuje otroke iz Tržaškega, Goriškega in Videmskega. POLETNE USTVARJALNE DELAVNICE CENTER ŠOLSKIH IN OBŠOLSKIH DEJAVNOSTI RAKOV ŠKOCJAN 21. - 26.07.2008 K sodelovanju ZSKD poziva zainteresirane vzgojitelje-spremljevalce, ki bi spremljali otroke in si pridobili enotedensko izkušnjo v naših kolonijah. Za morebitne dodatne informacije in prijave: ZSKD, tel.: 040 635 626-Trst, 0481 531 495-Gorica. Rok prijave zapade v petek, 6. junija 2008. Otroci se bodo s spremljevalci in mentorji v objemu čudovite narave na zabaven način učili in nabirali nove izkušnje. V spremstvu mentorjev in vzgojiteljev bodo preživeli svoje ustvarjalne počitnice v prostorih Centra šolskih in obšolskih dejavnosti v Rakovem Škocjanu, naravnem parku, ki se nahaja v trikotniku med Postojno, Rakom in Cerknico. V prostem času bodo spoznavali kraški svet ponikalnic, apnenčastih mostov in drugih naravnih čudes. TUDI STARŠI NA SKUPNI DRUŽABNOSTI Zadnji dan delavnice bo namenjen zaključni predstavi, kjer bodo udeleženci staršem predstavili, kako so preživeli ustvarjalne dni v koloniji. Za odhod je predviden avtobusni prevoz. NOVIM DOŽIVETJEM NAPROTI Glavna vodja delavnic je Jana Pečar, ki razpolaga z bogatimi izkušnjami in znanjem, saj je svojo kariero začela že pred leti kot mlada ani-matorka. Na sporedu bodo letos delavnice s področja fotografije ter gledališkega in lutkovnega ustvarjanja. Fotografsko delavnico bo vodil Robi Jakomin, pedagog, ki se ukvarja tudi s fotografijo. Lutkovno delavnico bo vodila Irena Zubalic, igralka v ljubljanskem Lutkovnem gledališču, gle-dališko-glasbeno delavnico pa bo vodila Alenka Hrovatin, večletna mentorica otroških delavnic, dejavna na gledališkem in glasbenem področju. iz o C i v o C i agenda - agenda - agenda - agenda - agenda - agenda KREATIVNO PREŽIVLJANJE POČITNIC u PÖLETWE U5TYARJAUC DELAVNICE m torožu od nedelje, 20.7 do sobote, 26.7.2008. ROK PRIJAV ZA PADE V TOREK, 3. JUNIJA 2 O O 8 . • Poletne ustvarjalne delavnice Zveze slovenskih kulturnih društev za osnovnošolce se bodo odvijale v Rakovem Škocjanu od 21. do 26. julija 2008. POZOR MLADI!!! • ZSKD išče vzgojitelje-spremljevalce za poletne delavnice in kolonije. Zainteresirani pokličite! • Če si star/a od 18 do 28 let in te zanima enoletno služenje v obliki prostovol- • 4. mednarodni mladinski glasbeni laboratorij »INTERCAMPUS« namenjen godbenikom od 9. do 20. leta starosti se bo odvijal v Dijaškem domu v Por- Zveza slovenskih kulturnih društev sklicuje 42. redni občni zbor in 5. kongres, ki bosta potekala v soboto, 24. maja 2008 ob 16.30 v prvem in ob 17. uri v drugem sklicanju na sedežu SKRD Kremenjak v Jamljah, Prvomajska ulica 11 (GO) jne civilne službe, te vabimo, da se oglasiš na sedežu Zveze slovenskih kulturnih društev (Ul. San Francesco 20, Trst, tel. št. 040 635 626), kjer boš dobil/a podrobnejše informacije. Civilna služba je enkratna priložnost za pridobivanje osebnih in profesionalnih izkušenj, namenjena tako študentom kot mladim iskalcem zaposlitve. Za prostovoljce/ke je predvideno mesečno povračilo stroškov. Uradi ZSKD so na voljo za vse informacije Trst: tel. 040 635 626, e-pošta trst@zskd.org Gorica: tel. 0481 531495, e-pošta gorica@zskd.org Čedad: tel. 0432 731386, e-pošta cedad@zskd.org Solbica: tel. 0433 53428, e-pošta rezija@zskd.org Ime in priimek: Edwin Bukavec Kraj in datum rojstva: Trst, 20. 7. 1980 Zodiakalno znamenje: rak Kraj bivanja: Prosek E-mail: edo_bkv@yahoo.it Stan: samski Poklic: socialni operater Najboljša in najslabša lastnost: prijaznost in trma Nikoli ne bom pozabil...: kolesarskega izleta s skavti na Plitvička jezera Hobiji: petje, kolesarstvo, nogomet Knjiga na nočni omarici: Boris Pahor: Mesto v zalivu Najljubša risanka: Olly and Ben-gy Najljubši filmski igralec: Denzel Washington Najljubša glasbena skupina: Queen Kulturnik/osebnost stoletja: Boris Pahor Ko bom velik, bom.: tega še ne vem Moje društvo: Zbor Jacobus Gallus, Oktet Odmevi, SZSO Trst, ŠC Melanie Klein Moja vloga v njem: pri prvih pevec in odbornik, pri tretjem vaditelj, pri četrtem tajnik Svojemu društvu želim: obilo uspehov in čimveč novih članov Moj življenjski moto: najprej dolžnost, potem zabava Moje sporočilo svetu: Mir in sožitje / DNEVNE NOVICE Nedelja, 11. maja 2008 2 3 MJANMAR - V predelih, ki jih ni prizadel katastrofalni tropski ciklon Nargis Hunta izvedla referendum o novi ustavi kljub naravni ujmi Prenehala pa je ovirati dostavo humanitarne pomoči - Žrtev bi lahko bilo okrog 100 tisoč YANGON - Prebivalci Mjanmara so na sobotnem referendumu o novi ustavi, ki je v večjem delu države potekal kljub razdejanju po divjanju ciklona Nargis, po navedbah neuradnih virov z veliko večino potrdili osnutek nove ustave. Priče sicer opozarjajo na številne primere ustrahovanja volivcev. V državo je medtem začela prihajati pomoč prizadetim v ciklonu. Po navedbah prič in predstavnikov lokalnih oblasti, ki so spremljali preštevanje glasov, je za osnutek ustave glasovalo med 80 in 90 odstotkov volilnih upravičencev. Osnutek ustave bo sprejet, če ga bo podprla več kot polovica volilnih upravičencev. Priče so ob tem povedale tudi, da so na več volilnih mestih po državi opazile primere zastraševanja volivcev. Med drugim naj bi jim ukazali, da morajo na volilne lističe dati prstne odtise. Rezultate referenduma bodo najverjetneje razglasili po glasovanju 24. maja. Takrat bodo referendum izvedli še v 40 od 45 mestnih četrtih v Yangonu in v sedmih četrtih na območju delte Ira-vadija, ki so bile po divjanju ciklona najbolj prizadete. Država je brez ustave od leta 1988, ko je sedanja vojaška hunta prevzela oblast z nasilnim zatrtjem množičnih prodemokratičnih protestov. Da namerava vojaška hunta z novo ustavo samo okrepiti svojo oblast, med dr-rugim kaže dej stvo, da so predlog ustave 14 let pripravljali ljudje, ki jih je izbrala hunta in da v njeno oblikovanje ni bila vključena opozicija. To dokazuje tudi vrsta določil, med drugim tisto, da je četrtina sedežev v obeh domovih parlamenta rezervirana za vojaške častnike, ki jih bo imenoval načelnik general-štaba vojske. Režim se je za organizacijo referenduma odločil, čeprav ga je te dni več držav, pa tudi generalni sekretar ZN Ban Ki Moon, pozvalo, naj ga raje preložijo in se osredotočijo na pomoč prizadetemu prebivalstvu. K temu je pozvala tudi glavna mjanmarska opozicijska Nacionalna liga za demokracijo (NLD) Nobelove nagrajenke za mir Aung San Suu Kyi, ki je hunto obtožila, da želi razmere izkoristiti za utišanje nasprotnikov v času, ko veliko volivcev ne bo moglo na volišča. Mjanmarska hunta je včeraj prenehala ovirati dostavo pomoči na najbolj prizadeta območja, tako da so tisti, ki so v ujmi izgubili streho nad glavo, začeli dobivati hrano, šotore in odeje. Režim v Yangonu je tako dovolil, da ameriško tovorno letalo v državo pripelje pomoč, pri čemer pa je ameriškim delavcem za pomoč prizadetim vstop v državo še vedno onemogočen. Tudi britanske dobrodelne organizacije so sporočile, da je prišlo do majhnega napredka pri razdeljevanju pomoči. Prvo letalo s 35 tonami pomoči je v Mjanmar že poslal tudi Mednarodni odbor Rdečega križa (ICRC), v državo pa naj bi prispela tudi že prva pomoč iz Rusije. Zaradi ciklona je po zadnjih podatkih izgubilo življenje več kot 23.300 ljudi, več kot 37.000 pa jih še pogrešajo. Številni se bojijo, da bi število smrtnih žrtev lahko preseglo 100.000, še posebej če 1,5 milijona pomoči potrebnih ljudi ne bo kmalu dobilo hrane, pitne vode in zdravil. V šestih dneh po divjanju ciklona naj bi pomoč dobila le desetina ljudi, ki so ostali brez doma, so poškodovani ali ogroženi zaradi bolezni in lakote. Mednarodne humanitarne organizacije svarijo pred izbruhi epidemij davice, kolere in malarije v "apokaliptičnih razsežnostih", če ljudje ne bodo dobili zdravil, hrane, vode in drugih virov pomoči in če bo dostop izurjenemu osebju onemogočen. Po nekaterih navedbah naj bi na območju delte Iravadija že izbruhnile epidemije kolere ali tifusa, vendar pa so v uradu Evropske komisije za humanitarno pomoč (Echo) in Skladu ZN za otroke (Unicef) to zanikali. ZN želijo s pomočjo držav donatork zbrati 187 milijonov ameriških dolarjev (120,97 milijona evrov) in tako pomagati preživelim v Mjanmaru. Doslej naj bi se države že zavezale k 77 milijonov ameriških dolarjev pomoči. (STA) Volilni upravičenci na volišču ANSA TURIN Sprevod po mestnih ulicah se je končal brez incidentov Na tisoče ljudi demonstriralo proti okupaciji Palestine TURIN - Demonstracija proti izraelski okupaciji Palestine, ki je bila včeraj na turinskih ulicah blizu knjižnega sejma, se je zaključila umirjeno in brez incidentov. Organizatorji so protestirali, ker je bil Izrael ob 60. obletnici ustanovitve častni gost sejma, v sprevodu po mestnih ulicah pa so se udeleženci z gesli v prid Intifadi zavzemali za svobodno Palestino. Sprevod so od daleč nadzirale sile javnega reda, do hujših izgredov pa, kot rečeno, ni prišlo. Manifestacije v prid palestinskemu narodu so se udeležili zastopniki okrog sto organizaciji in je bilo po mnenju pobudnikov v sprevodu 10 tisoč ljudi. Kvestura je bila drugačnega mnenja in jih je preštela dva tisoč. Prvič so se »uradno« prikazale zastave Komunistične stranke delavcev Marca Ferranda. Prisoten je bil tudi bivši senator SKP Franco Turigliatto. Poleg mladih iz socialnih centrov in številnih Palestincev so protestirali tudi nekateri Židje, člani organizacije »Židje proti okupaciji«. Docent na milanski univerzi Giorgio Forti je v njihovem imenu poudaril, da je ustanovitev Izraela sovpadala s pregonom 750.000 Palestincev. Protest so priredili ljudje, ki predstavljajo 0,00% Italijanov, je ocenil premier Silvio Berlusconi in dodal, da je italijanski narod najbližji Izraelu. Na sprevodu so nosili tudi veliko palestinsko zastavo LIBANON - Potem ko so pripadniki Hezbollaha zasedli bel Bejruta in druga mesta Premier Siniora pozval vojsko, naj znova vzpostavi red v državi BEJRUT - Libanonski premier Fuad Siniora je libanonsko vojsko včeraj pozval, naj v Libanonu znova vzpostavi red in mir in z ulic "odstrani" oborožene upornike. Skrajno šiitsko gibanje Hezbolah pa je obtožil poskusa oboroženega državnega udara. Medtem se v državi nadaljuje nasilje, v katerem je bilo danes ubitih 14 ljudi. V prvem odzivu na zavzetje zahodnega dela Bejruta s strani Hezbolaha je Siniora ravnanje šiitskega gibanja označil kot "strupen pik" za demokracijo in zatrdil, da se Libanon ne bo predal. Je pa Siniora tudi nekoliko omilil stališča vlade, ki so bila povod za izbruh najhujših spopadov po državljanski vojni v Libanonu, in ponudil kompromis, ki pa ga Hezbolah najverjetneje ne bo sprejel. Že več kot leto dni trajajoča politična kriza v državi se je v nasilje sprevrgla, ko je vlada nameravala uničiti komunikacijsko omrežje šiitske milice. Vodja Hezbolaha šejk Hasan Nasralah je vladni ukrep razumel kot vojno napoved. Siniora je zatrdil, da vlada Hezbolahu ni napovedala vojne in da bo odločitev o komunikacijskem omrežju sprejela vojska. V televizijskem nagovoru je Siniora je še dejal, da Libanon ne more več tolerirati dejstva, da ima Hezbolah orožje. Na severu Libanona so medtem potekali hudi spopadi med pripad- Redna libanonska niki Sirske socialne nacionalistične stranke in privrženci vla- vojska skuša znova de, v katerih je bilo po zadnjih podatkih francoske tiskovne agen- prevzeti nadzor cije AFP, ki se sklicuje na libanonske varnostne sile, ubitih 14 nad Bejrutom ljudi. O spopadih tako poročajo iz regije Akar in iz Tripolija. (STA) ANSA V Srbiji danes pomembne parlamentarne volitve BEOGRAD - V Srbiji bodo danes predčasne parlamentarne volitve, izid katerih je še negotov, osem let po padcu režima Slobodana Miloševiča pa se kaže možnost zmage evroskeptičnih nacionalistov, ki bi lahko državo odmaknili od njene evropske poti. Proevrop-sko usmerjeni predsednik Boris Tadič je volitve že označil kot referendum o članstvu v EU. Na sporedu bodo tudi lokalne volitve. Srbske oblasti jih skušajo izvesti tudi v Kosovu, vsaj v predelih z večinskim srbskim prebivalstvom. V Teksasu poroka Busheve hčerke Jenne AUSTIN - Hčerka ameriškega predsednika Georgea Busha, 26-letna Jen-na Bush je včeraj stopila v zakonsko zvezo s 30-letnim Henryjem Hagerjem iz Virginije. Poroka je potekala za zaprto ograjo Bushevega ranča v Crawfordu. Predsednik Bush je poroko izkoristil, da je že v četrtek zapustil Belo hišo in se podal na ranč, kjer naj bi sodeloval v pripravah na veseli dogodek, ki se ga bo udeležilo le nekaj več kot 200 družinskih članov in prijateljev. Tiskovni predstavnik Bele hiše Gordon Johndroe je medije opozoril, naj ne pričakujejo niti izjave za javnost, ampak bodo morda danes dobili kakšno fotografijo. Za ljubitelje rumenega tiska je na voljo novica, da bo nevesta nosila poročno obleko oblikovalca Oscarja de la Rente. Jenna Bush se je odločila, da bo njena poroka zasebna zadeva in se je zato tudi odpravila na očetov ranč, kjer je do najbližjega hotela okrog 30 kilometrov. Jenna Bush je ena od 22 otrok predsednikov ZDA, ki se niso odločili za poroko v Beli hiši. V Beli hiši se je doslej poročilo devet predsedniških otrok, nazadnje Tricia Nixon leta 1971. Benetke se želijo znebiti beračev RIM - Benetke so napovedale vojno beračem na ulicah. Občinski svet je tako nedavno sprejel predpis, ki prepoveduje beračenje na ulicah mesta na vodi. Za kršitev predpisa je prepovedana denarna kazen v višini do 500 evrov. Beneški svetniki so se za omenjeni korak odločili, da bi na milijone turistov, ki obiščejo mesto, obvarovali pred profesionalnimi skupinami beračev. Te izkoriščajo dobrosrčnost ljudi in na ulice kot berače pošiljajo invalide in otroke. (STA) 24 Nedelja, 11. maja 2008 APrimorski r dnevnik Ulica dei Montecchi 6 tel. 040 7786300 fax 040 772418 sport@primorski.it NOGOMET - V predzadnjem krogu A-lige V Milanu vse nared za veliko slavje Inter pa mora premagati Sieno - Udinese po uvrstitvi v pokal UEFA še razmišlja o Ligi prvakov VIDEM/RIM - »Najprej bo treba premagati Cagliari. V zadnjem krogu pa bi se lahko v Milanu (proti Milanu) še potegovali za uvrstitev v ligo prvakov. Seveda mora Milan izgubiti v Neaplju.« Tak razplet bi bil idealen za Udineseje-vega trenerja Pasqualeja Marina, ki je velik optimist. Do konca prvenstva manjka še 180 minut in Udinese, hvala uvrstitvi Rome in Interja v finale državnega pokala, sije že zagotovil nastop v pokalu Uefa. »Cagliari pa bo vse prej kot lahek nasprotnik. V zadnjih krogih igrajo zelo dobro. Jutri (danes op. ur.) in prihodnjo nedeljo bomo videli, če smo zreli za velike podvige. Želim si, da bi se fantje borili vse do konca.« Slovenski vratar Samir Handanovič ta teden zaradi bolečin v hrbtu ni redno treniral. Kljub temu bo jutri začel od prve minute. Odsotni pa bodo poškodovani Isla, Obodo, Asamoah in Felipe. Danes bo najbrž znan državni prvak za sezono 2007-08. Inter bo osvojil šestnajsti naslov, če bo premagal Sieno, ki si je že izborila obstanek v ligi. Roma pa lahko postane prvak le, če bo Inter dvakrat izgubil. Skratka, v Milanu je vse pripravljeno za veliko slavje. Juventus, ki je že matematično drugi, bo gostil Ca-tanio. Milan, ki se poteguje za zadnje mesto v ligi prvakov, pa bo gostoval v Neaplju. Bolj zanimivo bo na dnu lestvice. V 37. krogu sta na sporedu dva pomembna dvoboja za obstanek: Reggina - Empoli in Livorno - Torino. Za obstanek se namreč poleg omenjenih ekip borijo še Catania, Parma in Cagliari. DANES (15.00): Fiorentina - Parma, Genoa - Lazio, Inter - Siena, Juventus - Catania, Livorno - Torino, Napo-li - Milan, Palermo - Sampdoria, Reggina - Empoli, Roma - Atalanta, Udinese - Cagliari. VRSTNI RED: Inter 81, Roma 78, Juventus 70, Milan 61, Fiorentina 60, Udinese 57, Sampdoria 56, Genoa 48, Napoli 47, Palermo 46, Atalanta 45, Siena 42, Lazio 40, Cagliari 38, Torino 37, Reggina 36, Catania 35, Parma 34, Em-poli 33, Livorno 30. Bo Mancinijev Inter danes osvojil 16. naslov državnega prvaka? ANSA NOGOMET Prašnikarju v Nemčiji uspel »čudež« COTTBUS - Nemški nogometni prvoligaš Energie Cottbus, ki ga trenira slovenski trener Bojan Prašnikar, si je po zmagi proti Hamburgu z 2:0 zagotovil obstanek v Bundesligi. Nekdanji slovenski selektor, ki je k nemškemu moštvu Energie iz Cottbusa prišel lani jeseni z eno samo nalogo, rešiti klub izpada iz prve lige, je zaupanje delodajalca izpolnil, kar je po mnenju mnogih enako čudežu. 1. SLOVENSKA LIGA - Izidi 33. kroga: Koper - Mik CM Celje 2:0, Livar - Interblock 2:2, Domžale - Primorje 3:2, Maribor - Nafta 3:1, Hit Gorica - Drava 1:0. Vrstni red:Domžale 67, Koper 61, Hit Gorica 51, Interblock 49, Maribor 48, Nafta 44, Mik CM Celje 42, Primorje 39, Drava 38, Livar 17. PRVAK - Galatasaray je 17. v zgodovini kluba osvojil turško nogometno prvenstvo. Moštvo iz Carigrada je v 34 krogih zbralo 79 točk, šest več od drugouvrščene-ga mestnega tekmeca Fener-bahčeja. Oba kluba bosta v prihodnji sezoni branila turške barve v evropski ligi prvakov. NOGOMET - Navijači izžvižgali Triestino in Piacenzo Uspavanka na Roccu Naključni gol Minellija, »nespretno« igranje z roko Pesaresija in izenačenje Slovenca Dediča z bele točke Triestina - Piacenza 1:1 (0:0) STRELEC: Milani v 35. dp, Dedič v 42. dp iz 11m. TRIESTINA (4-4-2): Dei; Kyriazis 5,5, Lima 6, Minelli 5,5, Rizzi 6; Tabbiani 5,5 (36. Milani 6), Allegretti 6, Gorgone 5,5, Da Dalt 5,5 (20.dp Pesaresi 2); Granoche (7. Šedivec 5,5), Sgrigna 5. Trener: Maran. PIACENZA (4-3-2-1): Cassano; Nef, Zammuto, Olivi (38. Bini), Gemiti; Bian-chi, Riccio (40. dp Aspas), Patrascu; Sera-fini, Guzman (25. dp Wolf); Dedič. Trener: Somma. SODNIK: Scoditti iz Bologne 5,5; OPOMINI: Rizzi, Allegretti, Serafini, Minelli, Pesaresi; IZKLJUČITEV: Bianchi v 25.dp; GLEDALCEV: 4000. Da je bila včerajšnja tekma nepomembna je dokazal Maran s svojimi izbirami. Presenetljivi sta bili zlasti dve: za obrambo je trener Triestine izbral Limo, na klop za rezerve pa je sedel Petras, v vezni vrsti pa je zaupal levi pas mlademu Da Daltu, medtem ko mu je hrbet branil Riz-zi. Granocheju je v napadu tako pomagal Sgrigna za sistem, ki je bil na meji med 44-2 in 4-4-1-1. Poletna vročina je dala slutiti, da bo ritem tekme na dokaj nizki ravni in po vsej verjetnosti bi bila včerajšnja tekma bolje obiskana, ko bi jo odigrali na barkovljanskem nabrežju in bi bil navijačem omogočen skok v vodo med polčasoma. Žal se tekma za Triestino ni začela najbolje, saj si je po samih štirih minutah igre poškodoval gleženj Pablo Granoche. Urugvajski napadalec je poskušal stisniti zobe, a dve minuti kasneje se je sklonjene glave približal klopi Triestine in menjava je bila neizbežna. Zaradi odsotnosti Della Rocce (poškodba ali še kaj drugega?) je moral Maran poslati v igrišče Šedive-ca, tako da je Triestina paktično igrala brez pravih napadalcev. Kar se je v nadaljevanju srečanja zelo poznalo, ko ni bilo nikogar, ki bi zadrževal žogo, saj imata tako Sgri-gna kot Šedivec drugačne značilnosti. Le minuto po vstopu na igrišče je Šedivec že zaposlil Cassana, ki se je moral raztegniti, da je uspel zadržati strel s šestnjastih metrov domače številke 18. Tudi s taktičnega vidika je bilo opazno, da gre za tekmo konca sezone. Obrambe so puščale več prostora kot običajno nasprotnikovim napadalcem in tudi pazljivost igralcev ni bila vedno na najvišji ravni. Na drugi stra- ni je Koprčan Dedič imel v prvih petnajstih minutah dve priložnosti za gol. V prvi je poskušal sam zaključiti akcijo, ki bi se s podajo soigralcu nedvomno bolj učinkovito razpletla, vdrugič pa ga je za sto-tinko sekunde prehitel Minelli in žogo preusmeril v kot. Prav zaradi manj ostrih obramb je bila tekma v prvih dvajsetih minutah dopadljiva, zlasti aktivni pa so bili tisti igalci, ki med sezono niso imeli veliko priložnosti, da bi se izkazali. In mislimo zlasti na Da Dalta in Šediveca. Trie-stina je pretežno napadala ravno po levi strani z Da Daltom, ravno ta pas (za njih desni) so privilegirali tudi gostje iz Emilije, tako da se je porajal sum, ali je do take izbire prišlo, ker je bila ta polovica igrišča, z razliko od druge, v senci. V nadaljevanju je postala tekma vse bolj nezanimiva, saj nihče ni imel pravih motivacij. Po 36 minutah je moral z igrišča še Tabbiani, kateremu se je pridružil dve minuti kasneje v vrstah gostov Olivi. Tri poškodbe in tri menjave v manj kot štiridesetih minutah igre bi lahko kazale na grobo igro, a daleč od tega, saj se je trojica v bistvu B-LIGA IZIDI 37. KROGA Albinoleffe - Lecce 0:4, Bari - Treviso 0:1 Brescia - Ascoli 0:4, Cesena - Avellino 1:0, Grosseto - Bologna 3:0, Mantova - Chievo 1:0, Messina Spezia 0:0, Modena Ravenna 1:2, Pisa - Rimini 0:2, Triestina - Piacenza1:' , Vicenza - Frosinone 2:1 Chievo 39 23 11 5 72:39 80 Lecce 39 21 14 4 65:26 77 Albinoleffe 39 23 8 8 63:39 77 Bologna 39 21 12 6 53:29 75 Brescia 39 20 10 9 55:35 70 Pisa 39 17 14 8 56:42 65 Rimini 39 17 9 13 59:45 60 Mantova 39 15 11 13 52:45 56 Ascoli 39 14 14 11 57:44 56 Frosinone 39 15 9 15 57:59 54 Triestina 39 13 11 15 52:61 50 Messina 39 13 10 16 37:53 49 Bari 39 11 15 13 45:52 48 Grosseto 38 10 16 12 42:48 46 Piacenza 39 13 5 21 37:53 44 Vicenza 39 9 15 15 41:57 42 Modena 39 8 15 16 50:61 39 Treviso 38 8 11 19 35:49 35 Avellino 39 8 10 21 39:60 34 Ravenna 39 8 10 21 47:70 34 Spezia (-1) 39 6 15 18 43:62 32 Cesena 39 5 15 19 34:62 30 PRIHODNJI KROG (17.5. ob 16.00)Ascoli - AlbinoLeffe, Avellino - Triestina, Bologna - Messina, Chievo - Vicenza, Frosinone - Modena, Lecce - Bari, Piacenza - Grosseto, Ravenna - Pisa, Rimini - 3rescia, Spezia - Mantova, Treviso - Cesena poškodovala brez »pomoči« nasprotnikov. Številnih napak nobena od ekip ni znala (ali hotela?) izkoristiti, tako da sta bili ekipi prikovani na ničlo cel prvi polčas, čeprav bi si Allegretti zaslužil gol s prostim strelom v 45. minuti, ki se je po lažjem dotiku vratarja odbil od prečke. A najpomembnejši gol proti Piacenzi je Allegret-ti že dosegel v lanskem prvenstvu, ko je prav on v zadnjem krogu rešil Triestino, kateri je pretilo igranje v končnici za obstanek. Drugi polčas bi bil za osebe, ki imajo težave s spanjem, bolj učinkovita kot kapljice Valiuma o katerih je med drugim pred leti prepeval tudi Vasco Rossi, tekmo pa je poskušal nekoliko razživeti igralec gostov Tommaso Bianchi, ki je z nepotrebnim in grobim prekrškom nad Al-legrettijem prisilil sodnika, da mu je pokazal rdeč karton. In na taki tekmi je tudi gol moral nujno biti slučajen. Milani je na desni strani, približno deset metrov od gol-avta poskušal podati proti sredini, a zgrešil in poslal žogo točno v zgornji desni kot Cassanovih vrat po neuspešnem posredovanju vratarja samega. A Piacen-zi je sedem minut kasneje priskočil na pomoč kdo drug kot Pesaresi, ki je na 16 metrih igral z roko in prisilil sodnika, da je do-sodil 11-metrovko, ki jo je Dedič hladnokrvno izvedel. Težko je o teh stvareh govoriti, ko se nima dokazov, a sum, da se je srečanje moralo zaključiti z delitvijo točk, je včeraj lebdel nad Roccom. In prav zaradi tega so navijači na koncu tekme igralcem žvižgali. Top: Tokrat zaslužijo pohvalo vsi tisti navijači, ki so zdržali vse do konca tekme. Kdor je včeraj predčasno zapustil Roc-co je namreč popolnoma opravičen. Igralci niso ničesar naredili, da bi pritegnili pozornost gledalcev in jih zaržali na tribunah. Flop: Z odhodom z igrišča Grno-cheja je za večino tekma postala povsem nezanimiva, saj, odkrito povedano, je ostal dvoboj Granoche-Godeas za lestvico strelcev edini pravi motiv v letošnjem prvenstvu Triestine. Marsikateri igralec (v vrstah obeh ekip) pa je potihoma že prepeval pesem »I'm going to Ibiza« - španski otok je med najbolj priljubljenimi med nogometaši - saj je že mislil na bližajoče se poletje. Iztok Furlanič Massa na VN Turčije s prvega mesta ISTANBUL - Brazilca Felipeja Masso (na sliki) so poznavalci že postavljali v senco Kimija Raikkonena, na današnji VN Turčij v Istanbulu pa bo startal s prvega mesta, medtem ko je bil njegov moštveni tovariš na kvalifikacijah šele četrti. Slaba novica za Ferrari je forma McLarna. Heikke Kovalainen je naravnost z bolniške postelje pristal v prvi vrsti na 2. mestu, Lewis Hamilton pa je kljub izbiri trdih gum dosegel tretji najboljši čas. Za Masso je bil včerajšnji že 11. pole position, Brazilec pa je spet dokazal, da se zelo dobro znajde na dirkališču, po katerem, kot samo še v Interlagosu, vozijo v nasprotni smeri urinega kazalca. ROKOMET Cimos Koper že najmanj v Ligi prvakov KOPER - Rokometaši koprskega Ci-mosa so v 9. krogu drugega dela rokometne lige premagali velenjsko Gorenje z 29:25 (21:12). Koprčani so si s to zanesljivo zmago v odločilnem dvoboju za uvrstitev v ligo prvakov že zagotovili vsaj drugo mesto, z zmago v zadnjem krogu v Celju pa si lahko priborijo celo naslov državnih prvakov. PALLANUOTO TS - V tekmi vaterpolske B-lige so Tržačani z zmago v Ca-gliariju s 14:6 obdržali drugo mesto. Peter Planinšek je dosegel 4 zadetke. HITRA HOJA - Na svetovnem pokalu v Čeboksariju je na razdalji 20 km zmagal Španec Francisco Fernandez (1.18:15), najboljši Italijan, olimpijski prvak iz Aten, Ivano Brugnetti, je bil šele 16. (1.21:19). TENIS - Finalista turnirja v Rimu sta Švicar Wawrinka in Srb Djokovič. Polfina-la sta bila za gledalce »tragična«. Nasprotnik Wawrinke Roddick je odstopil pri izidi 0:3, Čeh Stepanek pa se je predal po izidu 0:6, 0:1! HOKEJ NA LEDU Slovenija praktično brez možnosti HALIFAX - Boj za obstanek med elito svetovnega hokeja se je za slovensko reprezentanco slabo začel. V prvi tekmi v seriji na dve zmagi so Slovenci s Slovaško iz-gubi-i z 1:5 (0:1, 1:4, 0:0). Druga tekma -e bila na sporedu že ponoči. Letos je Mednarodna hokejska zveza prvič po nekaj letih spremenila sistem tekmovanja v boju za obstanek med elito. Po starem bi Slovenija, kot vselej na dosedanjih nastopih na SP, padla v skupino za obstanek, kjer bi po sistemu vsak z vsakim igrala tri tekme ter upala na uvrstitev na eno od rešilnih dveh mest. Zdaj je zgodba povsem drugačna, o obstanku odloča neposredni dvoboj med dvema tekmecema. Slovenija je nedvomno dobila najbolj neugodnega tekmeca, Slovaško, ki se je prvič znašla v položaju, ko se mora reševati izpada, za nameček pa Slovenci še nikoli niso premagali nasprotnikov iz te hokejsko mnogo bolj razvite države. Drugi par za obstanek Italija - Francija Izidi prve tekme 2:3), je objektivno mnogo lažji. / ŠPORT Nedelja, ll. maja 2008 25 KOLESARSTVO - Na Giru za uvod moštveni kronometer Roza majico prvič po 20 letih oblekel Američan Moštvo Slipstream zagovornik boja proti dopingu - Od »slovenskih moštev« najboljše Golčerjevo PALERMO - V Palermu se je s 23,6 kilometra dolgim moštvenim kronomet-rom začela 91. kolesarska dirka po Italiji. Prvo dejanje je pripadlo ameriškemu moštvu Slipstream, ki je ciljno črto prekolesa-rilo po 26 minutah in 32 sekundah in je bilo za šest sekund hitrejše od danske ekipe CSC, kolesarji nemškega Higha Roada pa so zaostali še sekundo več. Rožnato majico je tako prevzel tekmovalec Slipstreama Američan Christian VandeVelde. S tem je postal prvi Američan po letu 1988 in An-dyju Hampstenu, ki bo nosil majico vodilnega. »Zmage je posledica složne vožnje vseh v ekipi. Ponosen sem, da mi je pripadla čast, da vodim v skupnem seštevku, čeprav bi si to lahko zaslužil tudi kdo drug,« je na cilju dejal Vande Velde, tudi nekdanji pomočnik slovitega Lancea Armstronga. Prav Američan naj bi bil eden skritih favoritov letošnje dirke. Od ekip, ki imajo na dirki v svojih vrstah slovenske kolesarje, so se najbolj odrezali kolesarji moštva LPR Brakes, za katerega vozi Jure Golčer in tudi favorita, lanski zmagovalec Danilo Di Luca in dvakratni šampion Gira Paolo Savoldelli. Zasedli so šesto mesto, za najboljšimi so zaostali 28 sekund. Lampre Simona Špilaka je bil deseti (+0:45), AG2r Tadeja Valjavca pa 17. (+1:05). Moštvo ameriškega zmagovalca Slipstream se v svetu kolesarstva postavlja kot zagovornik »čistega« kolesarstva in vsi upajo, daje njegova zmaga znanilka poštene dirke. Vrstni red moštvenega kronome-tra (23,6 km): 1. Slipstream-Chipotle 26:32 s povprečno hitrostjo. 53,366 km na uro; 2. Team Csc + 0:06; 3. High Road + 0:07; 4. Liquigas 00:09; 5. Barloworld 0:14; 6. Lpr Brakes-Ballan 0:28; 7. Astana 0:29; 8. Tinkoff Credit Systems 0:33; 9. Quick Step 0;42; 10. Lampre 0:45; 11. Team Mil-ram 0:45; 12. S. Diquigiovanni-Androni G. 0:51: 13. Gerolsteiner 0:54; 14. Caisse d'Epargne 0:54; 15. Saunier Duval-Scott 1:02; 16. Rabobank 01:04; 17. Ag2r La Mondiale 1:05; 18. Cofidis, Le Credit P. Telephone 1:05; 19. Csf Group-Navigare 1:15; 20. Euskaltel-Euskadi 1:17; 21. Silence-Lotto 1:18; 22. Francaise des Jeux 1:26. PO FJK - Hrvat Hrvoje Miholjevič (KB Loborika) je na vrhu Matajurja (1.320 m) slavil zmago v 4. etapi 46. dirke po Fur-lan iji obenem pa oblekel belo majico vodilnega, saj je na vrh rpsipel z 21 sekundami prednosti pred Italijanom Luco Ga-sparinijem, tretji pa je bil z zaostankok 38 sekund Slovenec Robert Vrečer (Radenska), ki je zdaj na skupni lestvici drugi. Danes bo zadnja etapa od Trasaghisa do Tablje. Američan Christian VandeVelde vodi karavano svojega moštva Slipstreama pred ciljem moštvenega kronometra v Palermu. Današnja etapa od Cefaluja do Agrigenta meri 207 km ANSA KOŠARKA - A1 Četrtfinale: zmagi Siene in Montegranara SIENA - V prvi tekmi četrtfinala končnice košarkarske A1-lige je Montepa-schi Siena z 91.72 premagal bolonjski Upim, Premiata Montegranaro pa je s 73:69 odpravila milanski Armani. Danes: Lottomatica Rim - Cantu'; Avellino - Capo d'Orlando. NBA - Ekipa Utah Jazz je v polfina-lu na zahodnem delu lige premagala Los Angeles Lakers s 104:99 in znižala izid v zmagah na 1:2. Slovenski košarkar Saša Vujačič ni dosegel točke (met iz igre 0:3), imel je dva skoka in podajo v 11 minutah za Los Angeles Lakers. Prvo ime dvoboja je bil Carlos Boozer s 27 točkami in 20 sko-ki.New Na spletnih straneh slovite ameriške športne revije Sports Illustrated pa je zapisano, da je trener Mike DAntoni sprejel 24 milijonov dolarjev težko pogodbo, ki mu je za štiriletno zvestobo ponudilo moštvo New York Knicks. VINČEC - Koprčan Gašper Vinčec je na odprtem evropskem prvenstvu (EP) v jadralnem razredu finn, ki se je končalo v morju pred italijanskim Scarlinom, v zadnji, deveti regati za medalje zasedel četrto mesto in skupno ter tudi v konkurenci EP končal kot četrti (59 točk).Zmagal je petkratni svetovni prvak Ben Ainslie, ki bo v Pekingu branil olimpijsko zlato, pred Hrvatom Ivanom Kljakovicem Gašpicem in Francozom Guillaumeom Florentom. KOŠARKA - Začetek niza odločilnih tekem AcegasaAps za obstanek v ligi P. Sosič: »Bassano močnejši od Gorice, menim pa, da bomo obstanek dosegli mi« Peter Sosič je zaradi pogostih poškodb igral letos malo, kljub temu je zbral povprečje 12,7 minute in 4,5 točk na tekmo, proti Oderzu pa je na tekmi rednega dela dosegel 20 točk KROMA Izpad v C1-ligo bi bil za tržaški AcegasAps blamaža, od katere bi si klub težko opomogel, saj je danes v italijanski košarki zelo težko celo odkupiti ligo. Ideja, da bi morala prva tržaška ekipa prihodnje leto meriti moči z Borom Radensko in tudi z Jadranom, pa bi za marsikoga predstavljala pravo nočno moro. Zato lahko zapišemo, da je niz odločilnih srečanj za obstanek z Bassanom, ki se pričenja danes v športni palači Palatrieste (ob 18. uri), za tržaški klub zgodovinska preizkušnja, ki jim pre pro sto ne sme spodle teti. Nasprotnik, ki je lani zmagal v C1-ligi, pred letošnjo sezono pa najel le dva nova igralca, je redni del prvenstva končal pri dnu lestvice, slovenski igralec Acegasa Aps Peter Sosič pa meni, da je celo bolj ši od go riš ke ga Nuo -va Pallacanestro Gorizia, ki je Tržača-ne odpravil v prvem krogu play-outa. »Mislim, da je po igralskem kadru Bassano boljši od Gorice. Carniato, Sane si in Stop pi gli a so vse ga spo što vanja vredni igralci, kljub temu pa menim, da NA KOROŠKEM - Uspeh slovenskega moštva KOŠ Celovec drugič koroški prvak! V tretji tekmi finala zmaga 97:84 proti Piratom z Vrbskega jezera - Dolgoročni cilj je prva avstrijska liga CELOVEC - Slovenski košarkarski klub KOŠ Celovc j e drugič v šele desetletni zgodovini kluba osvojil naslov koroškega deželnega prvaka v košarki. Varovanci trenerja Štefana Hribarja so v četrtek zvečer v domači dvorani Mladinskega doma SŠD v Celovcu v tretji in odločilni tekmi serije best of 3 premagali Pirate z Vrbskega jezera (WOP) s 97:84 (50:47) in si tako drugič po letu 2006 osvojili lovoriko. Set zlatih kolajn in listino o prvaku je novim prvakom izročil predsednik koroške košarkarske zveze Robert Striessnig, igralcem in športnemu vodstvu uspešne eki pe pa sta mdr. čes ti tala tudi mestni svetnik za šport v Celovcu Peter Steinkellner in v imenu Slovenske športne zveze (SŠZ), krovne športne organizacije koroških Slovencev, njen tajnik Ivan Lukan. V nabito polni telovadnici MD SŠD v Mikschallee so navijači KOŠ-a poskrbeli med vso tekmo za neverjetno vzdušje in bili moč na podpora eki pi v odli čil nih tre -nutkih finalne tekme. Kajti KOŠ-evci Košarkarji KOŠ so drugič po letu 2006 postali koroški deželni prvaki! PEPE KUESS so na začetku imeli z motiviranimi mladimi igralci prvoligaša WOP velike težave. Tudi v drugi četrtini slovenski košarkaji dolgo časa niso našli učinkovitega recepta proti agresivnemu nasprotniku in tudi sodnika sta včasih odločala nerazumljivo in s tem hromi- la potek igre. To je sicer veljalo za obe eki pi. Toda ob pol času je KOŠ le vo dil s 50:47, ko je Nenad Videka tik pred sireno izsi lil tri pro ste me te in jih tudi rea li ziral. Po odmo ru so se KOŠ-evci nato takoj priigrali prednost enajstih točk, ki so jo ob vedno bolj neučinko- vitem nasprotniku rutinirano in s hitrimi pro ti na padi ob držali vse do kon -ca. Navijanje se je sprevrglo v prav slavje, ko je bi lo v zad njih dveh mi nutah srečanja jasno, da KOŠ-u naslova prvaka ni moč več odvzeti. Uspešen trener koroškega prvaka Štefan Hribar je po tekmi dejal, da je ekipa izpolnila pričakovanja in zasluženo končala prvenstvo na prvem mestu. Z osvojitvijo naslova koroškega prvaka in uspešno pre-miero v drugi zvezni ligi pa sta se mu uresničila tudi osebna cilja za sezono 2007/2008. Predsednik KOŠ-a Danilo Pruš nik je bil po tek mi izjem no zado -voljen nad sezono. Cilj da je bil priti v finale koroške lige in v drugi zvezni ligi nabirati izkušnje. Bera pa je presegla vsa pri čako vanja - bro nu v dru gi zvezni ligi je za priboljšek še sledil naslov koroškega prvaka. Cilji za prihodnost pa da so kontinuirano napredovanje, izboljšanje infrastrukture, dolgoročno pa seveda - prva avstrijska zvezna liga! Ivan Lukan jih lahko premagamo,« pred tekmo razmišlja Sosič, ki zaradi poškodbe na kolenu že dva meseca in pol spremlja soigralce s tribune. »Ta čas vadim v fit-nesu in bazenu, pravkar pa sem končal terapijo v Čedadu. Kot kaže, operacija ne bo potrebna, če bo šlo vse po sreči, bom sredi julija spet lahko pričel vaditi z žogo,« je še povedal Sosič. Seznam poškodovanih igralcev je pri tr žaš kem moš tvu tudi si cer ze lo dolg. Na današnji prvi tekmi zagotovo ne bosta igrala Pilat in Guerra, medtem ko bo masivni Lo Savio stisnil zobe, saj brez nje ga pod ko šema pre pro sto ne mo rejo. »Bassano, kot vsi v tej ligi, igra zelo gro bo, zato je LoSavio nuj no potre -ben. Naša naloga ne bo lahka, kljub temu pa ra čunam, da bomo zma gali na obeh prvih dveh tekmah v Trstu. Na drugi (v četrtek, ob 20.30, op.ur.) bosta Pi lat in Gu er ra lah ko igra la, čeprav seveda ne bosta optimalno pripravljena. Pilat je končal terapijo, z Guerro-vim gležnjem pa je iz dneva v dan boljše,« je pojas nil Sosič. AcegasAPS je v povratnem delu red ne ga de la zma gal v Bas sa nu, ključ -ni mož pa je bil takrat Pi gato. »Mis lim, da bi lahko bil odločilen tudi jutri (danes, op.ur.), dober nastop pričakujem tudi od Godi ne, ki bo začel v naj bolj ši peterki in je igralec, ki bi tako in tako zaslužil večjo minutažo,« pravi Sosič. Kljub ne posre čeni sezo ni, je po nje go -vem mnenju ozračje v ekipi dobro, So-sič pa zelo ceni tudi trenerja Pasinija (»kot človeka in strokovnjaka«). Upati je, da je njegov optimizem na mestu, saj se je tržaško moštvo letos že večkrat uš telo, poškod be zad njih ted nov pa so tudi zaustavile tempo ekipe, ki je bil proti koncu sezone vendarle nekoliko živahnejši. Za obstanek mora Acega-sAPS trikrat premagati Bassano. Tretja tekma bo prihodnjo nedeljo v Bas-sanu, morebitna četrta 22. maja spet v Bassanu, morebitna peta pa v nedeljo, 25. maja v Trstu. Niz tekem za ob sta nek pro ti Oder zu začenja tudi Bu di nov tr žiš ki Falconstar. Prvo tekmo bo igral danes doma ob 18. uri. Sosič meni, da je Falconstar absolutni favorit. »Zmagal bo s 3:0 ali 3:1«, je dejal borovec, ki še ne ve, kje bo igral v pri -hod nji sezo ni. »AcegasAps ima prednost pri odkupu moje izpisnice, sam bi pod določenimi pogoji rad igral zanj, vendar ni še nič določenega,« je povedal Sosič. (ak) 26 Nedelja, 11. maja 2008 ŠPORT / SMUČANJE - Nagrajevanje na Kaliču Primorski pokal naj ostane množični praznik Upešen zaključek sezone, a z nizko udeležbo - Kufersin:»Cilj je 1000 sodelujočih Glasba, sonce, bogata kulinarična ponudba in očarljiva gorata lokacija ob vznožju smučarskih prog (ki so bile za številne otroke pravi raj) so bile idealna kulisa za sklepni del letošnje smučarske sezone. V smučarskem centru Kalič so včeraj priredili nagrajevanje letošnjega 3. Primorskega smučarskega pokala in 4. pokala Alternativa sport. Letos so na Pokalu prvič tekmovali skupaj člani naših smučarskih klubov in člani klubov iz Slovenije, ki so vključeni v notranjsko-primor-sko regijo. Uvodnim pozdravom predsednika smučarske komisije Ennia Bogatza, predsednika kluba Kalič-Postojna (klub je poskrbel za organizacijski del prireditve) Petra Čigona, predsednika notranjsko-pri-morske regije Franka Sadeja in predsednika ZSŠDI-ja Jureta Kufersina je sledilo nagrajevanje. Podelili so 22 kompletov medalj, vsi sodelujoči v kategorijah super bab-yjev in babyjev so prejeli spominsko kolajno, vsakemu društvu pa so podelili pla-ke to. ODZIVI ORGANIZATORJEV - Predsednik smučarske komisije Ennio Bogatez je bil nad včerajšnjo sklepno prireditvijo navdušen: »Nasploh bi pozitivno ocenil potek celotnega nagrajevanja in smučarskega praznika. Pričakoval pa sem, da bodo prisotni vsi predstavniki klubov, da bo več otrok in nasploh več tekmovalcev, ki so sodelovali na Pokalu,« je opomnil na drugo plat medalje Bogatez, ki se je obenem iskreno zahvalil vsem, ki so na katerikoli način pripomogli k uspehu projekta, tudi glavnima pokroviteljema, in sicer trgovini Alternativa sport in Zadružni kraški banki. Predsednik ZSŠDI-ja Jure Kufersin si je zaželel, da bi se pobuda, ki je združila tekmovalce iz te in one strani meje, še nadaljevala: »Cilj, ki bi si ga lahko zadali v naslednjih izvedbah, je 1000 sodelujočih. V projekt bi najbrž lahko vključili tudi koroške Slovence. Nenazadnje bi s večjim številom tekmovalcev celotno tekmovanje napredovalo tudi s tehnične ravni.« OCENA SODELUJOČIH - Naši sogovorniki so nasploh ocenili letošnjo prenovljeno formulo Primorskega smučarskega pokala zelo pozitivno. Vsak je iz svojega zornega kota omenil pozitivne in kdaj pa kdaj tudi negativne plati. Alessio Sibilla, zmagovalec v kategoriji mladincev, sicer pa trener predtek-movalne skupine pri SK Devin je poudaril, da je bil Pokal predvsem za otroke zanimiva izkušnja: »Spoznali so ostale tekmovalce, s katerimi so že navezali prijateljske stike.« Enakega mnenja je bil tudi Marko Bucik, predsednik SK Gorica (klub je bil prvi na društveni lestvici) in dodal: »Mislim, da je naš uspeh posledica tega, da smo bili prisotni vedno v vseh starostnih kategorijah. Ko se uradne tekme niso prekrivale, pa je bila prisotna tudi naša tekmovalna skupina,« je pojasnil Bucik in predlagal, da bi bilo v naslednji sezoni najbrž potrebno, da bi na vsaki tekmi pripravili dve progi. »S tehničnega vidika je bil nivo srednji. Za višji tehnični nivo ne vidim potrebe, saj bi s tem množičnost projekta upadla,« je še zaključil Bucik. Tudi odbornica SPDG-ja Marta Vižintin je potrdila Bucikove ugotovitve: »Menim, da mora pokal obdržati rekreacijski pečat, da bo lahko še naprej združeval maso. Prav je, da se tudi tisti, ki se tekmovalno ukvarjajo s smučanjem pridružijo, ampak mislim, da mora imeti prednost masa. Boljša konkurenca in višji nivo bi najbrž negativno vplivali na udeležbo članov društev, ki se ukvarjajo samo z rekreacijo. Važno je, da ne izgubimo lastnih članov,« je povedala Vižintinova in nadaljevala: »Za otroke našega kluba, ki se ne ukvarjajo s tekmovalno dejavnostjo, je tekma motivacija, ne pa cilj. Vprašljivo pa je, ali bodo še radi nastopali, če bodo tekmovali proti tekmovalcem in državnim prvakom.« Za Andreja Dona, vodjo tečajev pri SK Brdini, je Pokal predstavljal popestritev zimskega programa: »Mlajši tekmovalci so bili zadovoljni. Večjo konkurenco so sprejeli pozitivno,« je povedal Don Na društveni lestvici je prvo mesto pripadlo SK Gorica, drugo SK Kalič Postojna, tretje pa SK Devin. SK Brdina je bila peta, SPDG sedmi, Mladina dvanajsta, SPDT pa petnajsta na osemnajst sodelujočih društev. Na sliki desno: nagrajevanje društev, spodaj: devinovci na Kaliču L. PRINČIČ ROKOMET Slovaška premagala »azzurre« LATISANA - Na drugi tekmi kvalifikacij za nastop na evropskem mladinskem rokometnem prvenstvu, ki bo od 8. do 17. avgusta na Češkem, je italijanska reprezentanca, za katero igra tudi slovenski član tržaškega moštva Pallamano Trieste Ivan Kerpan, klonila pred Slovaško s končnim izidom 37:28. Mladi »azzurri« so se močnejšemu nasprotniku na začetku tekme dobro upirali, nato so popustili, zaostanka (največ je znašal 12 golov) pa niso mogli več v celoti nadoknaditi. Kerpan je včeraj dosegel tri zadetke. Italijani, ki so v petkovi prvi tekmi premagali Armenijo s 50:9, se bodo danes ob 12. uri pomerili še z Madžarsko, ki je prvi dan Slo vaš ko že pre ma ga la s 34:31, včeraj pa je odpravila Armenijo z zgovornim 71:6. Za uvrstitev v sklepno fazo (napredujeta dve ekipi) bi morali »azzur-ri«pod vodstvom trenerske dvojice Schmidt in Trapani poskrbeti danes za pravi podvig in Madžarsko visoko premagati, kar bo ze lo tež ko. in pojasnil, da ga je izenačen nivo tekmovalcev prijetno presenetil. SPDT je sodeloval samo na tradicionalnih Zimskih športnih igrah, saj klub ni tekmovalno usmerjen. Katja Starec, odbornica SPDT-ja, je omenila, da je za izpeljavo takega projekta potreben večji organizacijski stroj, to pa je včasih težko izvedljivo, saj je število odbornikov omejeno. NAGRAJENCI - Na Kaliču so našim smučarjem podelili 21 kolajn, šest najžlah-tejših, ki so jih prejeli: Alessio Sibilla, Elisa Košuta in Blaž Klinec (Devin) in Katrin Don (Brdina) Med mladinkami je bila najboljša Mateja Nanut (SPDG), ki je pozitivno ocenila novo formulo: »Gre za zanimivo prireditev, tudi z rekreacijskega vidika. Šlo je predvsem za sprostitev,« je povedala Goričanka. Med superveterani B pa je zlato osvojil Srečko Lepajne (Devin): »Tekmovanja so me posebno razveselila, saj sem lahko istočasno tekmoval s svojim vnukom,« je povedal Lepajne , sicer dedek Blaža Klinec in vsestranski športnik, ki se je s smučanjem začel ukvarjati pri 33 letih. Veronika Sossa NOGOMET - Nonis ni več trener Zarje Gaje Upam, da se bom vrnil v slovensko okolje Po štirih sezonah miljski trener Moreno Nonis zapušča vzhodno-kraško Zarjo Gajo. »Pri Zarji Gaji sem preživel štiri prekrasne sezone. Iz tretje amaterske lige smo napredovali v drugo in dvakrat se nismo za las uvrstili v play-off. Zahvalil bi se vsem odbornikom, vsem tistim, ki so pomagali in nazadnje tudi navijačem, ki so nam zvesto sledili in za nas navijali. Še posebno bi izpostavil prijateljstvo s predsednikom Robertom Kalcem, s katerim sva preživela veliko lepih in tudi manj lepih trenutkov,« je ganjeno povedal trener Nonis in še dodal: »Obenem bi rad še omenil vse slovenske nogometaše Zarje Gaje, ki so zelo navezani na društvo in za dres, za katerega igrajo in se borijo. Po osmih letih pri kriški Vesni in štirih sezonah pri Zarji Gaji lahko le še dodam, da sem se zelo navezal na slovenska nogometna društva. Resnično upam, da se bom nekega dne tudi vrnil. Mogoče ne kot trener, ampak kot športni vodj a. Zakaj ne, vse j e možno.« Trener Moreno Nonis je že dobil nekaj ponudb (Chiarbola, Muglia in še nekaj Moreno Nonis KROMA društev tudi v višjih ligah). Predsednik Robert Kalc nam je povedal, da bo ime novega trenerja znano že v kratkem. »Z Nonisom smo zaključili še kar uspešen cikel. Razšli smo se prijateljsko,« je še dodal Kalc. ELITNA LIGA - Včeraj popoldne so odigrali še dodatno tekmo za obstanek v elitni ligi. Če bo iz D-lige izpadel še San-vitese (play-out), se bo morala iz elitne lige posloviti še četrta ekipe. To bo Palmanova, ki je na včerajšnji dodatni tekmi proti z 2:0 (strelca Furlan in Favero) izgubila proti Fincantieriju. SKLAD MITJA ČUK - Košarka Naši gojenci drugi v Codroipu Dobra igra na obeh tekmah - Stojan Jelenič najboljši strelec turnirja Na košarkarskem troboju, ki ga je v krasni športni dvorani priredilo društvo Il Mosaico iz Codroipa, je VZS Sklad Mitja Čuk osvojil drugo mesto in tako potrdil uvrstitev iz lanskega turnirja v Trstu. Takrat je troboj organiziral Special Team, ki je tokrat v Codroipu zasedel tretje mesto. Košarkarji VZS so se v prvem srečanju spoprijeli s tržaškim Special Teamom. Po izenačenem prvem polčasu so v drugem delu tekme prevzeli pobudo v svoje roke ter zanesljivo zmagali s 24:11. Najboljši strelec na tej tekmi je bil Stojan Jelenič, ki je dal 14 točk. Na drugi tekmi proti domačemu Il Mosaicu so se naši košarkarji sicer trdoživo upirali, bili pa so netočni pri metu na koš in so na koncu izgubili s 4:18. Vse štiri točke je za VZS dal Patrik Rebula. Za dobro igro na obeh tekmah si vsa ekipa zasdluži pohvalo, še posebno pa Stojan Jelenič, kije prejel tudi priznanje za najboljšega strelca turnirja (14 točk). Izidi VZS Sklad Mitja Čuk - Special Te- am 24:11 (Jelenič 14, Fragiacomo 8, Rebula 2) Il Mosaico - VZS Sklad Mitja Čuk 18:4 (Rebula 4) Il Mosaico - Special Team 18:8 VRSTNI RED: 1. Il Mosaico Codri-po 4 točke; 2. VZS Sklad Mitja Čuk 2; Special Team Trst 0. Postava VZS Sklad Mitja Čuk: Scre-gna, Corbelli, Timacco, Maurel, Rebula, Fragiacomo, Jelenič, Tence, Brandolin; trenerji: Stefančič, Radetič in Iori. (lako) Domači šport Danes, nedelja, 11. maja 2008 KOŠARKA MOŠKA C2-LIGA - 18.30 pri Briščikih, Ervatti: Jadran CBU Videm (play-off) TENIS MOŠKA B-LIGA - 9.00 v Albineii: Albinea - Gaja ŽENSKA C-LIGA - 9.00 na Padričah, igrišča TCT: TC Triestino - Gaja MOŠKA D1 IN D2 LIGA - 9.00 na Padričah; Gaja -Fiume Veneto in Gaja - TC Cormons CICIBANI V Štandrežu turnir Vito in Daniele Danielis Ta teden se je v Štandrežu začel 7. mednarodni turnir Daniele in Vito Danielis za starostno kategorijo cicibanov, ki ga organizira Juven-tina. Na turnirju nastopa enajst ekip: Pomlad, Kras, Juventina, Hit Nova Gorica, Bilje, Adrija Miren, Piedi-monte, Staranzano, Pro Romans, Pro Gorizia in Azzurra. Igrati bi morala tudi Vipava, ki pa je v zadnjem trenutku odpovedala svoj nastop. Turnir se bo zaključil prihodnji teden. Repenski Kras je igral proti Staran-zanu in zmagal s 3:2 (gol so dali Koc-man, Udovič in Kosovel). V torek bo Kras igral proti Biljam. TURNIR IL GIULIA - Na sve-toivanskem igrišču se je včeraj začel turnir Il Giulia, ki ga vsako leto organizira društvo San Giovanni. Na-raščajniki in najmlajši Pomladi so v prvem krogu izgubili proti Ponziani (prvi z 2:0, drugi pa, ki so se na igrišču predstavili le z desetimi nogometaši, neopravičene odsotnosti, s 4:0). MLADINCI Juventina prva na turnirju na Stražicah Mladinci štandreške Juventine so na turnirju Azzurre Politecnico CSP v Gorici osvojili prvo mesto. Na prvi tekmi so nogometaši štandreškega društva zmagali proti Azzurri z 1:0 (strelec Contin). Na drugem srečanju so igrali neodločeno 2:2 proti Serenissimi (Contin 2 gola), na tretji tekmi pa so premagali Esperio s 4:0 (Paziente 2, Contin in avtogol). CICIBANI Aris San Polo - Mladost 2:0 (1:0, 0:0, 1:0) MLADOST: Gergolet, Danielis, Peric, Furlan, Devivo, Terpin, Fajdiga, Ko-sič, Čaudek, Petejan. Mladost B - Cormons 4:3 (1:1, 2:1, 1:1) MLADOST: Zanier, Gergolet, Tre-visan, Fajdiga, Juren (4 gole), Podveršič, G. Zužič, S. Zužič. Cgs A - Kras 5:3 (2:1, 3:0, 0:2) KRAS: Gregori, Perelli, Bor in Rok Samsa, Leghissa, Cherin, Kosovel (1 gol), Kocman (1), Udovič (1), Suppani. Montebello - Breg B 6:1 (2:0, 2:1, 2:0) BREG: Antinozzi, Smotlak, Bandi, Lončar, Tul (1 gol), Gruden, Ducci, Sed-mak, Giacca, Sigoni. / ŠPORT Nedelja, ll. maja 2008 27 KOŠARKA - Četrtfinale končnice moške D-lige Brežanom na prvi tekmi ni uspel podvig Odločilno prednost je videmski NBU dosegel takoj po glavnem odmoru - V četrtek v Dolini GSA Nuovo basket Udine - Breg 81:74 (17:15, 36:29, 57:47) BREG: Cerne (-, 0:2,-), Sila 12 (4:5, 1:4, 2:6), Jevnikar 3 (1:2, 1:2, 0:1), Laudano 18 (1:2, 4:5, 3:6), Lorenzi 14 (4:4, 2:6, 2:8); Widmann 18 (-, 3:5, 4:7), Grazioso, Škorja 4 (0:3, 2:2, -), Oblak, Križman 5 (-, 1:1, 1:5), TRENER: Pregare. Brežani so v prvi četrtfinalni tekmi končnice za napredovanje izgubili na gostovanju v Remanzaeeu pri Vidmu proti izkušeni ekipi GSA Nuovo basket Udine. V prvi četrtini so bili domačini zelo živčni, obe ekipi pa sta veliko grešili. Po treh minutah igre je bil izid še vedno 2:2, za tem pa so Dolinčani s trojko Lorenzija dosegli najvišje vodstvo 3 točk. Sila in Jevnikar sta odlično zaustavljala strelca Pullaro in Cloe-ehiattia. Domačini so se kmalu zdramili in s trojkami poskrbeli za prvi preobrat (10:5 v 7. minuti). Takoj po dvominutnem odmoru so Pregarčevi varovanci s trojko Widmanna za kratek čas spet prevzeli vodstvo (17:18). Tudi druga četrtina je bila dalj časa izenačena, proti koncu pa so domačini s protinapadi povečali prednost na 8 pik. Takoj po glavnem odmoru so Brežani doživeli pravi polom. Vi-demčani so v pičlih treh minutah dosegli 11 točk, gostje pa nobene, tako, da je razlika med ekipama nenadoma narasla na 18 pik. S trojkami razpoloženih Widmanna in Laudana je Breg kmalu razpolovil zaostanek. Conska obramba domačinov je nato spet spravila v škripce Jevnikarja in soigralce, ki so prepogosto metali iz neizdelanih položajev. Prednost gostiteljev je vseskozi nihala med 7 in 12 pikami. V zadnjem delu pa je stopil v ospredje Borut Sila, ki je z osmimi zaporednimi točkami ponudil svoji ekipi še zadnjo priložnost za zmago (73:67 dve minuti pred končno sireno). Žal pa so nekateri starejšim Pregarčevim varovancem pošle moči. Trener domačinov, bivši A ligaš Lorenzon, pa je bolje upravljal svoje soigralce, ki so v odločilnih trenutkih obdržali mirno kri in zasluženo slavili. Druga tekma bo v sredo, 14. ob 20.30 v Dolini, morebitna tretja pa pi-hodnjo soboto spet v Remanzaccu. (M.O.) Ostali izidi: Pallaeanestro Mon-faleone - Tareento 72:62, San Vito -Tolmezzo 77:59, UBC Videm - Per-teole 82:89. Borut Sila je pred koncem z osmimi zaporednimi točkami obudil upanja Brežanov, vendar zaman KROMA MOŠKA C2-LIGA Jadran Mark danes doma ob 18.30 Jadranovi košarkarji bodo danes začeli svojo pot v četrtfina-lu končnice za napredovanje v državno C1-ligo. V Večnamenskem centru pri Briščikih se bodo, spri-četkom ob 18.30, pomerili z vi-demskim moštvom CBU. V rednem delu prvenstva so tega sicer izkušenega nasprotnika obakrat premagali. Druga tekma bo prihodnji četrtek (ob 20.45) v Vidmu. Včerajšnji izid: Muggia Ve-nezia Giulia - Cormons 77:60. Danes še: Ronchi - CUS Udine, Santos Basket - Ardita. Play-out: ACLI Fanin - Latisana 54:49. KOŠARKA - Dom sklenil nastope v promocijski ligi Napredovanje jim ni uspelo, a sezona ni bila negativna ŠPORTEL - Jutri Marko Civardi o snemanju in potapljaštvu Gost jutrišnjega Športela (na TV Koper-Capodistria ob 22.30) bo tržaški potapljač Marko Civardi, kije s svojo kamero posnel najlepše svetovne morske globine. Civardi bo povedal kako zanimivo zgodbo o raznih tekmovanjih, ki jim je sledil kot snemalec. Pred pogovorom z gostom bodo na vrsti prispevki od tečaja nogometnih trenerjev v Dolini, o odprtju prenovljene telovadnice v Repnu, nagrajevanju smučarjev na Kaliču ter o Jadranovi košarkarski play-off tekmi. Zadnje minute bodo namenili še nagradni igri, ki si jo tokrat izrecno poimenovali Poglej me v... usta. Intermuggia - Dom 76:67 (20:18, 39:38, 61:56) DOM: Voncina 18, Bresciani, Cej 10, Belli 10, Franco 22, Kristan-cic, Faganel 6, Kojanec 1, Pahor, Za-vadlav. SON: 28; PON: Belli, 3T: Voncina 3, Belli in Cej 2. Domovci so sklenili prvenstvo s porazom proti Intermuggi, ki je že v prejšnjem kolu napredovala v D ligo. Čepravo so domovci nastopili v okrnjeni postavi in jih je trener Bru-men lahko vodil le iz tribun zaradi izključitve iz prejšnjega kola, so tekmo začeli solidno. Po zaslugi Vonci-ne in predvsem izvrstnega Franca so tako sklenili prvo četrtino v rahlem zaostanku. V drugi četrtini so celo povedli po zaslugi šestnajstih zaporednih točk dvojice Belli - Franco. V tretji četrtini pa so se razigrali nasprotniki, tako da so ravno pred zvokom sirene dosegli pet točk prednosti. V zadnji četrtini so gostje popustili na celi črti, zmanjkalo jim je namreč motivacij. Nabrali so si tako ODBOJKA - Končnica 1. moške divizije na Goriškem Olympia finalist V tretji odločilni polfinalni tekmi je šele po petih setih strla odpor požrtvovalne Soče, Naš prapor pa je klonil pred Mosso V finalu končnice za napredovanje v 1. moški odbojkarski diviziji na Goriškem se bosta pomerila Olympia in Mos- Soča Lokanda Devetak - Olympia 2:3 (16:25, 25:21, 18:25, 25:22, 12:15) SOČA LOKANDA DEVETAK: Butkovič 2, A. Černic 16, G. Černic 2, M. Devetak 5, R. Devetak 5, Juren 14, Škor-janc 17, I. Devetak (L). OLYMPIA: Fajt 13, Polesel 1, Muc-ci 20, Komjanc 13, Terpin 10, P. Brotto 1, L. Brotto 6, Dorni 1, Frandoli (L). Kot se za pomemben derbi spodobi, je (druga) polfinalna tekma končnice 1. divizije trajala pet setov, na koncu pa se je v finale za napredovanje uvrstila Olympia, ki je na prvi tekmi zmagala s 3:0. Gostje so boljše začeli in v prvem setu prepirčljivo prevladali, zlasti je bil na centru učinkovit Robert Mucci. V drugem setu je pobudo prevzela Soča in na začetku pridobljeno prednost obdržala do konca z dobrim napadom. Tretji set je bil fotokopija prvega, pri Olympii je zlasti bi- lo manj napak, obramba pa je bila vedno na mestu. Kazalo je, da se bo tekma končala po štirih setih, saj je Olympia na začetku povedla s 6:1, a je Soča z dobro igro prvič izenačila pri 13. točki, po novem vodstvu Olympie (20:18) pa spet tudi v končnici, ki ji je prepričljivo pripadla. Izenačen je bil tudi tie-break. Ob menjavi igrišča je bilo 8:6 za Sočo, v drugem delu seta pa je bolj izkušena Olympia igrala bolj zagrizeno in tako slavila končno zmago. Tekma je bila doživeta tudi na tribunah, na katerih se je zbralo veliko število navijačev obeh ekip, poleg zmagovalcev pa zaslužijo pohvalo tudi v povprečju mlajši sočani, ki so do zadnjega verjeli v svoje možnosti. Mossa - Naš Prapor 3:1 (25:21, 14:25, 25:22, 25:17) NAŠ PRAPOR: Bajt, Boschini, Boškin, Braione, Feri, Juretič, Nanut, Per-soglia. Trener: Sandro Leghissa. Upanja Bricev na finale za napredovanje so se razblinila v tretji odločilni tekmi proti izkušeni Mossi. Brici so tek- mo začeli odločno in povedli v prvem se-tu z 9:2. Nato pa je sledila serija zaporednih zapravljenih napadov, Mossa je prešla v vodstvo in razmeroma zlahka osvojila set. To pa ni potrlo varovancev trenerja Leghisse. Po izenačenem začetku drugega niza, so Brici lepo povedli z delnim izidom 10:3 in nadigrali nasprotnike. Tretji set je bil izredno izenačen. Ekipi sta se namreč stalno izmenjavali v vodstvu tja do rezultata 16:14 v prid Mosse. Nato so preraztreseni Brici popustili in omogočili nasprotnikom osvojitev niza. Toda Naš Prapor se še ni predal. V četrtem setu je s požrtvovalno igro takoj povedel in vodil s tremi točkami razlike. Sledile pa so nekatere naivne napake in izvrstna obramba Mosse, ki je zabranila večino napadov nasprotnikov. Pri rezultatu 20:16 v prid gostiteljev so se Brici nazadnje predali in Mossa je tako slavila uvrstitev v finale za napredovanje. Vsekakor so lahko Brici zelo zadovoljni z letošnjo sezono. Veliko mladih je zraslo s pomočjo treningov trenerja Leghisse in velikim prispevkom in požrtvo- □ Obvestila večji zaostanek in že takoj ni bilo več dvomov o končnem zmagovalcu. Po tekmi je sledilo slavje domačih, saj bodo v naslednji sezoni zasluženo igrali v višji ligi. V obrazih domovcev pa je bilo nedvomno videti nekaj žalosti in grenkobe, saj se vsi zavedajo, da bi z večjo zbranostjo v pravih trenutkih lahko sami napredovali. Vsekakor ne moremo oceniti letošnje sezone za negativo. Domovci so namreč dali veliko priložnosti mladim, ki so napredovali, trenirali so resneje ter si privoščili skalp vseh ekip z izjemo ekipe iz Milj. Poleg tega so soigralci ustvarili lepo vzdušje in "klapo". In prav iz te supine bo treba štartati v snovanju programov za naslednjo sezono, ki bo imela morda sladkejši priokus od minule. Nepopolen končni vrstni red: Intermuggia 10, Villesse in Skyscrapers 6, Dom in Scoglietto 4, Grado 2. Albert Voncina valnostjo Valentina Juretiča, Walterja Miklusa ter izkušnejših igralcev. Treba bo ohraniti to skupino, ki bo nedvomno drugo leto lahko ciljala na napredovanje. (Albert Voncina) UNDER16 ŽENSKE Tolažilna skupina Bor Kinemax - Sokol 3:0 (25:12, 25:17, 25:14) BOR KINEMAX: Gleria Sossi, Grasso, Kneipp, Viviani, Nadlišek, Rabak, Steinbach, Visintini, Žerjal. Trener: Betty Nacinovi SOKOL: Cesari, Cibic, Collovati, De Franceschi, Ghezzo, Škerl, Škerlavaj, Vi-doni, Von Egitz. Trener: Lajris Žerjal V zaostali tekmi prvega kroga so brez večjih težav slavile domačinke. Obe ekipi sta igrali v okrnjeni postavi in imeli največ težav v sprejemu servisa. Soko-lovke so bile v vseh treh setih na začetku enakovredne borovkam, ki pa so nato v nadaljevanju zaigrale bolj agresivno in tako brez večjih težav osvojile vse tri točke. (T.G.) BALINARSKI KLUB MAK iz Stan-dreža prireja v soboto, 17. maja, z začetkom ob 8. uri na igriščih v Štandrežu in So-vodnjah (ob slabem vremenu v Gradišču) 6. mednarodni balinarski ženski turnir. Nastopalo bo dvanajst ekip iz naše dežele in Slovenije; informacije na tel. 0481-531611. TENIŠKA SEKCIJA AŠZ GAJE na Padričah organizira od 9. junija 2008 začet-niški in nadaljevalni tečaj za osnovnošolce. Informacije in prijave na tel. št.: 3898003486 (Mara). JADRALNI KLUB ČUPA vabi vse člane in prijatelje na delovno akcijo v soboto, 24. maja 2008, od 8. ure dalje. Sledila bo tradicionalna špagetada. JADRALNI KLUB ČUPA organizira v poletnih mesecih tečaje windsurfa za odrasle in otroke, ki so že dopolnili 11. leto starosti. Tečaji bodo celotedenski in ob vikendih. Vršili se bodo v sledečih izmenah: 1. tedenski od 23. do 27 junija od 10. do 16. ure; 2. tedenski od 21. do 25 julija, od 10. do 16. ure. Datumi tečajev ob vikendih: 1. 20., 21., 22., 28. in 29. junija; 2. 4., 5., 6., 12. in 13. julija; 3. 18., 19., 20., 26. in 27. julija. V juliju so možne individualne ure windsurfa in po dogovoru organiziramo tečaje tudi v drugih terminih. Za vpisovanja in informacije vam je na razpolago tajništvo ob ponedeljkih, sredah in petkih, od 9. do 11. ure in ob sobotah od 16. do 18. ure na našem sedežu v Sesljan-skem zalivu, oziroma na tel/fax: 040299858 ali e-mail: info@yccupa.org ter na spletni strani: www.yccupa.org. JADRALNI KLUB ČUPA organizira v poletnih mesecih štiri 10-dnevne jadralne tečaje na jadrnicah tipa optimist. Tečaji so namenjeni otrokom, ki so rojeni od leta 1995 do 2001 in znajo plavati. Tečaji se odvijajo od ponedeljka do petka, od 9. do 17. ure. Prvi tečaj od 9. junija do 20. junija; drugi tečaj od 23. junija do 4. julija; tretji tečaj od 7. do 18. julija in četrti tečaj od 21. julija do 1. avgusta 2008. Za vpisovanja in informacije vam je na razpolago tajništvo ob ponedeljkih, sredah in petkih, od 9. do 11. ure in ob sobotah, od 16. do 18. ure, na našem sedežu v Se-sljanskem zalivu, oziroma na tel/fax: 040299858 ali e-mail: info@yccupa.org ter na spletni strani: www.yccupa.org. AŠD CHEERDANCE MILLENIUM organizira »Poletni intenzivni plesni teden« za otroke od letnika 1998 do letnika 2004, v telovadnici na Opčinah v dveh terminih: od 25. do 29. avgusta ter od 1. do 5. septembra. Vpisovanje je odprto do 31. maja 2008, na tel. št.: 040-226332 ali na info@cheerdancemillenium.com. AŠD CHEERDANCE MILLENIUM ob priliki 5. obletnice ustanovitve društva vabi na priložnostno »Zaključno prireditev« v soboto, 17. maja 2008, ob 20.30, v športnem centru Ervatti pri Briščikih. Toplo vabljeni! TPK SIRENA organizira tudi letos tri poletne jadralne tečaje za otroke od 6. do 13. leta starosti. Nudimo teorične in praktične tečaje tečaje v razredu »Optimist«. Potrebna pogoja za vpis sta dobro poznavanje plavanja in zdravniško spričevalo. Klub nudi tečajnikom vso opremo, vpis v Jadralno zvezo in spremstvo na plovbi. Urnik: od ponedeljka do petka od 8.30 do 17. ure. 1. tečaj - od 16. junija do 27. junija; 2. tečaj - od 30. junija do 11. julija; 3. tečaj - od 14. julija do 25. julija. Vpisovanje: najkasneje 7 dni pred začetkom vsakega tečaja. Podrobnejše informacije so na razpolago v tajništvu sedeža, Miramarski drevored, 32, ob ponedeljkih in petkih od 18. do 20. ure ter ob sredah od 9. do 11. ali na tel. 040-422696. AŠD-SK BRDINA organizira v nedeljo, 25. maja avtobusni izlet v Gardaland. Vpisovanje bo na sedežu, Repentaborska ul. na št. 38, v torek od 19.30 do 21. ure. Informacije lahko dobite na tel. 3475292058. Rok za vpis zapade 16. maja 2008. AŠD BREG organizira v nedeljo, 18. maja tekmo med bivšimi Bregovimi nogometaši. Za podrobnejše informacije in prijavo lahko pokličete v večernih urah naslednje številke: Giuliano 3291258112, Sandy 3356186336 in Paolo 3488833730. ZSŠDI razpisuje likovni natečaj namenjen učencem osnovnih, ter literarni natečaj namenjen dijakom nižjih srednjih šol s slovenskim učnim jezikom na temo športa z naslovom Drobci iz športnega sveta 2008. Najboljši prispevki bodo objavljeni v letnem Zborniku slovenskega športa v Italiji, avtorji del in njihovi mentorji pa bodo ob predstavitvi Zbornika tudi nagrajeni. Rok za predstavitev prispevkov zapade 31. maja 2008. Podrobnejše informacije na www.zssdi.it. 28 + Nedelja, ll. maja 2008 RADIO IN TV SPORED ZA DANES / Rai Tre SLOVENSKI PROGRAM Za Trst: na kanalu 40 (Ferlugi) in 64 (Milje) Za Gorico: na kanalu 69 (Vrh Sv. Mihaela) Teletekst: str. 316 - 342 - 343 20.25 Lov na znanost 20.30 Deželni TV dnevnik 20.50 Mikser 23.00 Čezmejna TV: Dnevnik Slovenija 1 ^ Rai Uno 6.30 Aktualno: Sabato & Domenica - La Tv che fa bene alla salute 9.30 Dok.: Stella del Sud 10.00 Aktualno: Linea verde orizzonti 10.30 Aktualno: A sua immagine 10.55 Sveta maša 12.00 Recitacija Regina Coeli 12.20 Aktualno: Linea verde in diretta dalla natura 13.30 Dnevnik 13.40 Šport: Pole position 14.00 Avtomobilizem: Formula 1 - GP -Turčija 16.30 Dnevnik, vremenska napoved 16.30 Variete: Domenica in 20.00 Dnevnik in športne vesti 20.40 Kviz: Affari tuoi 21.30 Nan.: Il Commissario De Luca (It., '07, i. A. Preziosi) 23.40 Nočni dnevnik 23.45 Aktualno: Dnevnik - Speciale TG1 0.35 Aktualno: Oltremoda V^ Rai Due 6.20 Aktualno: Nella profondita di Psi-che 6.45 Variete: Mattina in famiglia (vodita Adriana Volpe in Tiberio Tim-peri), vmes dnevnik 10.00 Avtomobilizem: GP2 - Istanbul 11.30 Evangeličansko binkoštno bogoslužje 12.30 Variete: Mezzogiorno in famiglia 13.00 Dnevnik 13.25 Dnevnik - Motori 13.45 Variete: Quelli che... aspettano 15.15 Variete: Quelli che il calcio e... 17.05 Variete: Quelli che... terzo tempo 17.30 Šport: Numero uno 18.00 Dnevnik, Dossier, Eat Parade 19.10 Šport: Domenica Sprint 19.50 Risanke 20.30 Dnevnik 21.00 Nan.: Criminal Minds 22.35 Šport: La domenica sportiva 1.00 Nočni dnevnik V" Rai Tre 6.00 Aktualno: Fuori orario 7.00 Variete: Aspettando E' domenica papa 7.40 Variete: E' domenica papa 8.55 Variete: Screensaver 9.30 Aktualno: Tgr Speciale 81" Aduna- ta degli Alpini 11.15 Aktualno: Tg Buongiorno Europa, Tg RegionEuropa 12.00 Dnevnik, šport in vremenska napoved 12.15 Aktualno: Telecamere 12.40 Šport: Si gira 13.20 Aktualno: Passepartout 14.00 Dnevnik - Deželne vesti in vremenska napoved 14.30 Aktualno: In 1/2 h 15.00 Kolesarjenje: 91° Giro d'Italia 18.00 Kviz: Per un pugno di libri 19.00 Dnevnik, deželne vesti in vremenska napoved 20.00 Variete: Blob 20.10 Variete: Che tempo che fa 21.30 Aktualno: Report 23.20 Deželni dnevnik 23.40 Aktualno: Tatami 0.40 Nočni dnevnik in vremenska napoved 0.50 Aktualno: Telecamere 12.10 Aktualno: Melaverde 13.30 Dnevnik in vremenska napoved 14.00 Nan.: Le comiche di Stanlio e Ol-lio 15.30 Film: Cimarron (western, ZDA '60, i. G. Ford) 18.20 Nan.: Casa Vianello 18.55 Dnevnik 19.35 Nan.: Il ritorno di Colombo 21.30 Film: The Missing (western, ZDA '03, i. T. Lee Jones) 0.10 Film: Easy rider (dram., ZDA '69, i. P. Fonda) 5 Canale 5 6.00 Dnevnik - Prima pagina 7.55 Dnevnik, prometne informacije, vremenska napoved 8.00 Jutranji dnevnik 8.50 Aktualno: Le frontiere dello spiri-to (vodita mons. Gianfranco Rava-si in Maria Cecilia Sangiorgi) 9.40 Aktualno: Nonsolomoda 25... (pon.) 10.10 Aktualno: Verissimo - Tutti i colori della cronaca (pon.) 13.00 Dnevnik, vremenska napoved / Okus 13.35 Variete: Buona Domenica 18.50 Kviz: 50 - 50 (vodi Gerry Scotti) 20.00 Dnevnik, vremenska napoved 20.40 Nan.: Dr. House - Medical Division (i. H. Laurie, J. Moloney) 21.35 Nad.: Aldo Moro - Il Presidente (i. M. Placido, M. Foschi) 23.30 Aktualno: Terra 0.35 Nočni dnevnik O Italia 1 7.00 Nan.: Eddie, il cane parlante 7.40 Risanke 11.20 Nan.: Willy, il principe di Bel Air 11.50 Šport: Grand Prix 12.25 Dnevnik, vremenska napoved 13.00 Šport: Guida al Campionato 14.00 Mr. Bean 14.30 Tenis: finale (moški) 16.45 Šport: Domenica stadio 17.50 Dnevnik in vremenska napoved 18.15 19.50, 22.45, 23.15 Šport: Contro-campo 20.00 Variete: Finchè c'è Ditta c'è spe-ranza 20.25 Film: Vacanze di Natale '91 (kom., It, '91, r.E. Oldoini, i. C. De Sica, M. Boldi) 1.15 Nočni dnevnik in vremenska napoved LA 6.00 7.00 9.20 9.55 11.20 12.55 13.30 La 7 R t Rete 4 15.30 17.00 6.50 Dnevnik: Pregled tiska 17.55 7.20 Film: Il caso Dominici (dram., Fr. '03, i. M. Serrault) 9.30 Aktualno: La fabbrica del sorriso 20.00 9.40 Dok.: La savana: la terra del corag- 20.30 10.00 gio Sveta maša 21.30 11.00 Aktualno: Pianeta mare 23.40 11.30 Dnevnik, prometne informacije 0.40 Dnevnik, vremenska napoved, horoskop in prometne vesti Aktualno: Omnibus Weekend Aktualno: Cognome & nome Dok.: Gli straordinari viaggi di Trippi Motociklizem: Superbike Dnevnik in športne vesti Film: L'Uomo che sapeva troppo (groz., ZDA, '56, r. A. Hitchcock, i. J. Stewart) Motociklizem: Superbike Aktualno: La valigia dei sogni Film: Notorius -L'amante perduta (krim., ZDA, '46, r. A. Hitchcock, i. I. Bergman)) Dnevnik in športne vesti Resničnostni šov: Chef per un giorno Variete: Crozza Italia Aktualno: Reality Dnevnik in športne vesti 1.35 Film: Un cuore in inverno (dram., Fr., '92, r. C. Sautet, i. D. Auteuil) ^ Tele 4 6.45 17.30 Risanke 8.00 Aktualno: Buongiorno con Tele-quattro 2008 - Svetnik dneva, horoskop, pregovor 8.30 13.35 Dok. o naravi 9.30 Glasba: Voci dal ghetto - Cesar Stroscio in Trio Esquina 12.00 Sveta maša 12.25 Aktualno: Eventi in Provincia 13.05 Questa settimana vi parlo di... 13.20 Musica, che passione! 14.05 Camper magazine 14.30 Inf. odd.: Campagna amica 15.05 Trofeo Internazionale di Danza regione FVG 2008 16.00 Pari opportunita' in provincia 16.25 Aktualno: Automobilissima.com 19.05 Expo 19.30 Il notiziario della domenica 19.45 Inf. oddaja: ... e domani e lunedi! 23.00 Osservatorio idustriale (t Slovenija 1 7.00 9.25 10.20 10.50 11.20 11.25 12.00 13.00 13.10 14.25 14.55 15.30 15.35 15.45 16.10 16.15 16.30 17.00 17.20 17.45 18.25 18.40 19.00 19.55 21.25 22.15 22.35 23.00 1.05 1.30 1.50 Koper 13.45 Dnevni program 14.00 Čezmejna TV - TG R FJK - Deželne vesti 14.10 Euronews 14.20 Glasbena odd.: In Orbita 14.50 Trendovska odd.: Q 15.35 Odmev 16.05 Glasbena oddaja 16.55 City Folk 17.25 Potopisi 18.00 Prijatelji, ostanimo prijatelji (program v slov. jeziku) 19.00 22.00, 0.00 Vsedanes - TV dnevnik 19.25 Il disfatto 19.35 Tednik 20.05 Vesolje je... 20.35 Istra in... 21.05 Dok. odd.: Charles De Gaulle 22.15 Nedeljski športni dnevnik 22.30 Hokej na ledu (SP v Halifaxu) Ris. nan.: Živ žav Umko, najboljša zabava za umne glave Žogarija - ko igra se in ustvarja mu-larija Prisluhnimo tišini Ozare (pon.) Obzorja duha Ljudje in zemlja Poročila, vremenska napoved in športne vesti Na zdravje! (pon.) Hum. nad.: Fina gospa Hum. nad.: Samo bedaki in konji 17.15 Razvedrilna oddaja: NLP Nedeljsko oko z Marjanom Jermanom Glasbeni dvoboj Človeški faktor Šport z Gregorjem Hum. dok. oddaja: Oglasni blok z Roryjem McGrathom Poročila, športne vesti in vremenska napoved Družabna Fokus Žrebanje lota Risanke Dnevnik, vremenska napoved in športne vesti, zrcalo tedna Zvezde pojejo Dok. portret: Ivan Oman - kmet iz Minca Ars 360 Dnevnik, vremenska napoved in športne vesti Film: Mandžurski kandidat 50 let televizije Dnevnik (pon.) Dnevnik zamejske TV 0.15 Čezmejna TV - TV dnevnik v slovenskem jeziku Tv Primorka 11.00 23.30 Videostrani 17.00 Duhovna misel (pon.) 17.15 Polka in majolka (pon.) 18.15 Kultura: Dan med pesniki in pisatelji 18.45 Iskanje zaklada 8. del 19.15 Rally magazin 19.45 21.45 Ne prezrite 19.50 Kulturni utrinek (pon.) 19.55 Epp 20.00 Razgledovanja (pon.) 20.30 Spoznajmo jih 21.30 Tedenski pregled (pon.) 22.00 Prijatelji, ostanimo prijatelji (t* Slovenija 2 6.30 Zabavni infokanal 8.05 Skozi čas 8.15 50 let televizije 8.40 Globus (pon.) 9.10 Pomagajmo si (pon.) 9.40 Z glasbo in plesom (pon.) 10.10 Zapojte z nami: Anton Foerster, Viktor Parma, Risto Savin 10.30 München: SP v veslanju 11.35 Angl. poljudnozn. od.: Življenje s kiti 12.00 Alpe-Donava-Jadran, podobe iz srednje Evrope ( pon.) 12.30 Tekma (pon.) 13.25 Zdaj!oddaja za razgibano življenje 13.55 Lozana: EP v gimnastiki - orodja 17.55 EP v kajakih in kanujih na divjih vodah 18.45 München: SP v veslanju 19.00 Koncert ob podelitvi Nobelove nagrade za mir 2007 (pon.) 20.00 Dok.: Vrtoglavi Dubaj 20.55 Poljska lit. nad.: Kmetje 21.50 Š- Športna oddaja 22.35 Reli Saturnus, reportaža 22.55 Nad.: Sopranovi 23.45 Zlata resna glasba in balet TvS RADIO TRST A 8.00, 13.00, 19.00 Dnevnik; 8.20 Koledar; 8.30 Kmetijski tednik; 9.00 Maša iz Rojana; 9.45 Pregled slov. tiska; 10.00 Nedeljski mix; 10.30 Vabilo v kino; 10.55 Soft jazz; 11.15 Nabožna glasba (pripr. Ivan Florjanc); 11.40 Vera in naš čas; 12.00 Koroški obzornik; sledi Napovednik; 13.20 Glasba po željah; 14.00 Poročila in deželna kronika; 14.10 Za smeh in dobro voljo, sledi Pridi z nami na koncert; 15.00 Iz studia D; 15.30 Z goriške scene; 16.00 Šport in glasba, vmes kratka poročila; 17.30 Z naših prireditev: Predstavitev knjige »Slovenski begunci v Avstriji«, sledi Nedeljski oddih; 19.20 Napovednik, sledi Večerni list; 19.35 Zaključek oddaj. RADIO KOPER (SLOVENSKI PROGRAM) 7.45 Kmetijska oddaja; 8.10 Gremo plesat; 8.30 Jutranjik, osmrtnice; 9.00 Kronika; 9.15 Pregled prireditev; 9.30 Nedelja z mladimi; 11.00 Primorski kraji in ljudje; 11.30 Torklja; 12.00 Glasba po željah; 12.30 Primorski dnevnik; 14.00 Du jes; 14.30-19.00 Nedelja na športnih igriščih; 20.00 Večer večnozelenih; 22.30 Easy come... easy go... RADIO KOPER (ITALIJANSKI PROGRAM) 7.15, 10.30, 13.30, 17.30 Poročila; 8.30, 12.30, 19.30 Dnevnik; 6.00 Almanah; 6.45 Drobci zgodovine; 7.40 Proza; 8.05 Horoskop; 10.00 Moje mnenje; 10.40 New entry; 11.00 7 dni; 13.00 Radio z vami; 14.00 Ple-soči arhitekt; 14-30-18.00 Nedeljsko popoldne; 15.00-17.30 Ferry sport; 18.00 Album charts; 19.00 Atlantično pristanišče; 20.00 Večerni pr. RK; 20.45 Pesem tedna; 21.00 Moje mnenje; 21.15 Extra extra extra; 22.00 Dosje; 22.45 Sigla single; 23.00 Hot hits, 0.00 Prenos RS. SLOVENIJA 1 5.00, 6.00, 8.00, 9.00, 10.00, 11.00, 12.00, 14.00, 17.00, 18.00, 23.00, 0.00 Poročila; 19.00 Dnevnik; 6.50 Duhovna misel; 7.00 Jutranja kronika; 8.05 Igra za otroke; 8.45 Glasba za otroke; 9.30 Labirinti sveta; 10.10 Sledi časa; 10.40 Zborovska glasba; 11.05 Pozdravi in čestitke; 12.05 Na današnji dan; 13.10 Osmrtnice in obvestila; 13.35 Slovenski zvoki; 14.10 Za kmetovalce; 15.30 DIO; 16.30 Reportaža; 17.05 Veseli tobogan; 19.30 Obvestila; 19.45 Lahko noč, otroci; 20.00 V nedeljo zvečer; 22.00 Zrcalo dneva; 22.30 Informativna odd.; 22.40 Minute z ansamblom... ; 23.05 Literarni nokturno; 23.15 Za prijeten konec dneva. SLOVENIJA 2 5.00, 6.00, 8.30, 9.30, 10.30, 11.30, 12.30, 13.00, 14.30, 17.30, 0.00 Poročila; 7.00 Kronika; 8.15 Dobro jutro; 8.20 Vremenska napoved; 8.45 Koledar prireditev; 8.50 Napoved sporeda; 9.15 Šport; 9.35 Popevki ted- na; 10.00 Nedeljski izlet; 10.45 Gost; 12.00 Centrifuga; 13.10 Pregled novic; 14.35 Športnik izbira glasbo; 15.30 DIO; 16.05 Popevki tedna; 18.00 Morda niste vedeli; 18.35 Pregled športnih dogodkov; 18.40 Črna kronika; 19.00 Dnevnik; 19.30 Valodrom; 22.00 Zrcalo dneva; 22.30 Glasba za prave moške; 22.55 Drugi val. SLOVENIJA 3 11.00, 13.00, 14.00, 22.00, 0.00 Poročila; 7.00 Kronika; 7.22 Dobro jutro; 8.00 Lirični utrinek; 10.00 Prenos maše; 11.05 Evroradijski koncert; 13.05 Arsove spominčice; 14.05 Humoreska; 14.35 Operno popoldne; 15.30 DIO; 16.05 Glasba naša ljubezen; 18.05 Spomini, pisma, potopisi; 18.25 Serenade; 18.40 Sedmi dan; 19.00 Obiski kraljice; 20.00 Nove operne plošče; 22.05 Literarni portret; 22.30 Slovenski koncert. RADIO KOROŠKA 6.08-7.00 Dobro jutro, Koroška!-Guten Morgen, Kärnten- Duhovna misel; 18.00-19.00 Glasbena; - Radio Agora: dnevno 10.0014.00/18.00-2.00; Radio Korotan: dnevno 2.00-10.00/14.00-18.00.- 13.30 ORF 2 HOROSKOP_ & OVEN 21.3.-20.4.: Polni ustvarjalne energije boste težko zdržali brez dela. Vsaka prosta minuta vam bo odveč. Ljubezen: tudi partnerja boste spravili na noge. Skupaj preživet čas bo poln in dinamičen. m^l BIK 21.4.-20.5.: Vplivi zvezd bodo prebujali vašo ustvarjalnost. Pri delu boste našli rešitve, na katere se drugi ne bodo niti spomnili. Sodelavci bodo vaše prispevke znali ceniti bolj kot vi. jtjLf DVOJČKA 21.5.-21.6.: Plavati proti toku res ni mačji kašelj, zato ni nič čudnega, da vas to utruja. Sprostite se in premislite, kako bi lahko lažje prišli do cilja. Pogovor s partnerjem vam bo odprl nova obzorja. RAK 22.6.-22.7.: Radi bi bili «« spontani in sproščeni. Dokler boste to hoteli doseči zaradi drugih ljudi, vam gotovo nebo uspevalo. Namesto da si nadevate maske, raje naredite nekaj za svoje bližnje. LEV 23.7.-23.8.: Na delov-(^^r nem mestu si boste z odločnim nastopom pridobili nekaj več časa in prostora za tisto delo, ki bi ga radi dobro opravili in ste prepričani, da ste zanj odgovorni. DEVICA 24.8.-22.9.: Energijo ^^ boste črpali od novega in še neodkritega, kar vstopa v vaše življenje in vam ga polni z novimi barvnimi odtenki. Pri rutinskih opravilih vam bo zmanjkalo motivacije. VTV TEHTNICA 23.9.-22.10.: Vaše ^ ^ počutje bo nihalo. Največkrat vas bo spravila v slabo voljo služba, a se boste že v naslednjem hipu lahko z vsem srcem spet lotili dela. Prisluhnite svojemu notranjemu občutku. ŠKORPJON 23.10.-22.11.: Čeprav ste zadnje čase upravičeno zadovoljni s seboj, za dober počutek potrebujete potrditev od drugih. Tokrat ga boste iskali med prijatelji. Partnerja boste razvaljali. Av STRELEC 23.11.-21.12.: Fizično zdaj niste najbolj odporni, zato poskušajte preprečiti prehlad, še preden vas ujame. Ne vsiljujte partnerju svojih navad. Sprijaznite se s tem, da smo ljudje pač različni. KOZOROG 22.12.-20.1.: Veliko lepega boste doživeli v prihodnjem tednu. Ker boste polni optimizma, vam bo šlo vse kot po maslu. Če ste samski, vam ne bo težko navezati novih stikov. f « VODNAR 21.1.-19.2.: Manjkalo vam bo odločnosti. Ne predlagajte odgovornosti za svoja dejanja na druge ljudi. Na delovnem mestu vam bo naklonjenost enega od sodelavcev zelo koristila. RIBI 20.2.-20.3.: Vse moči ste K» usmerili v uresničevanje svojih vizij, zato vas vsaka ovira na poti toliko bolj potare. Vsakdanji sprehodi po naravi in družabno življenje vam bodo pomagali ohranjati vedrino duha. / RADIO IN TV SPORED ZA JUTRI Nedelja, ll. maja 2008 29 Rai Tre SLOVENSKI PROGRAM Za Trst: na kanalu 40 (Ferlugi) in 64 (Milje) Za Gorico: na kanalu 69 (Vrh Sv. Mihaela) Teletekst: str. 316 - 342 - 343 18.40 Čezmejna Tv: Primorska kronika 20.25 Videofleš 20.30 Deželni TV dnevnik 23.00 Čezmejna TV: Dnevnik Slovenija 1 ^ Rai Uno 6.10 Nan.: Io sto con lei 6.30 Dnevnik 6.45 Aktualno: Unomattina (vodita Lu- ca Giurato in Eleonora Daniele) 10.40 Aktualno: Dieci minuti di ... pro- grammi dell'accesso 11.00 Aktualno: Occhio alla spesa 11.25 Vremenska napoved in dnevnik 12.00 Variete: La prova del cuoco (vodi Antonella Clerici) 13.30 Dnevnik - Gospodarstvo 14.10 Variete: Festa italiana Storie (vodi Caterina Balivo) 14.45 Nan.: Incantesimo (i. S. Aquino) 15.50 Variete: Festa italiana 16.15 Aktualno: La vita in diretta 16.50 Aktualno: Parlament, dnevnik, vremenska napoved 18.50 Kviz: Alta tensione (vodi Carlo Conti) 20.00 Dnevnik 20.30 Kviz: Affari tuoi 21.10 Nogomet: Nazionale cantanti - Unica 23.25 Dnevnik 23.30 Aktualno: Porta a porta 1.05 Nočni dnevnik Rai Due 6.00 Variete: Scanzonatissima 6.15 Tg2 - Eat parade 6.25 17.20, 19.50, 0.35 Resničnostni šov: X Factor 6.55 Aktualno: Quasi le sette 7.00 Variete: Random, risanke 9.30 Aktualno: Protestantesimo 10.00 Aktualno: Tg2 punto.it 11.00 Variete: Piazza Grande (vodita Giancarlo Magalli in Monica Leo-freddi) 13.00 Dnevnik 13.30 Dnevnik - Costume e società, sledi Salute 14.00 Variete: L'Italia sul 2 15.50 Aktualno: Ricomincio da qui 18.05 Športne vesti 18.30 Dnevnik - kratke vesti in vremenska napoved 19.00 Nan.: Squadra speciale Cobra 11 20.30 Dnevnik 21.05 Dok.: Voyager 23.05 Nočni dnevnik, sledi Punto di vista 23.20 Dok.: La linea d'ombra 1.05 Parlament ^ Rai Tre 6.00 8.05 9.05 9.15 12.00 Dnevnik - Rai News 24 vmes II caf-fe di Corradino Mineo, Italia, istru-zioni per l'uso Aktualno: La storia siamo noi Aktualno: Verba volant Aktualno: Cominciamo bene Dnevnik, športne vesti in vremenska napoved 12.25 12.45 13.10 14.00 15.15 18.10 19.00 20.10 20.30 21.05 23.10 23.45 0.35 6.20 6.25 7.30 8.30 9.30 10.30 11.30 11.40 12.00 12.30 13.30 14.00 15.35 16.35 18.40 18.55 20.20 21.10 23.10 Šport: Si gira Aktualno: Le storie - Diario italiano Nan.: Wind at My Back Deželne vesti, vremenska napoved in rubrike Kolesarstvo: 91° giro d' Italia Aktualno: Cose dell'altro Geo, sledi Geo & Geo Deželne vesti, vremenska napoved in športne vesti Variete: Blob Nad.: Un posto al sole Aktualno: Chi l'ha visto? Dnevnik - krajevne in glavne vesti ter Primo Piano Dok.: Correva l'anno Nočni dnevnik - kratke vesti in vremenska napoved ; Rete 4 Aktualno: Peste e corna e gocce di storia Nan.: Kojak Nan.: Magnum P.I. Nan.: Nash Bridges Nad.: Hunter Nad.: Sentieri Dnevnik, prometne vesti Nad.: Febbre d'amore Nad.: Vivere Nan.: Bianca Dnevnik, vremenska napoved Aktualno: Sessione pomeridiana: Il tribunale di Forum Nan.: Detective Monk Film: Incompreso - L'ultimo sole d'estate (dram., '83, r. J. Schatzberg, i. G. Hackman) Nad.: Tempesta d'amore Dnevnik in vremenska napoved Nan.: Walker Texas Ranger Nan.: Il commissario Navarro Film: Contact (fant., ZDA, '97, r. R. Zemeckis, i. J: Foster) Canale S 8.00 8.50 10.00 11.00 13.00 13.40 14.10 14.45 16.15 17.00 18.50 20.00 20.30 21.10 23.30 1.20 Dnevnik - Prima pagina Dnevnik - Prometne vesti, vremenska napoved, borza in denar Dnevnik Aktualno: Mattino cinque Dnevnik in vremenska napoved Aktualno: Forum Dnevnik, okus, vremenska napoved Nad.: Beautiful Nad.: Cento Vetrine Aktualno: Uomini e donne Resničnostni šov: L'album di Ami-ci Film: Brindisi d'amore (kom., Nem., '06, r. H. Metzeger, i. K. Weitzen-bock, T. Riefenstein) Kviz: 50 - 50 (vodi Gerry Scotti) Dnevnik, vremenska napoved Variete: Striscia la notizia - La voce della persistenza Nan.: Mogli a pezzi Variete: Zelig Off Nočni dnevnik, vremenska napoved C/ Italia 1 6.35 Risanke 9.05 Nan.: Happy Days 10.00 Nan.: Dharma & Greg 10.30 Nan.: Hope & Faith 11.00 Nan.: A casa con i tuoi 11.25 Nan.: Will & Grace 12.15 Aktualno: Secondo voi 12.25 Dnevnik: Studio aperto, vremenska napoved, Studio sport 13.35 Kviz: Moto Gp 13.40 17.15 Risanke 14.30 Risanke: Simpsonovi 15.00 Nan.: The O. C. 15.55 Nan.: H2O 16.25 Nan.: Zoey 101 16.50 Nan.: Lizzie McGuire 18.30 Dnevnik, vremenska napoved 19.05 Variete: Candid Camera 19.35 Nan.: Belli dentro 20.05 Nan.: Love Bugs 20.30 Aktualno: RTV - La tv della realta 21.10 Variete: le Iene Show 0.15 Variete: Pokermania 1.20 Studio Sport ^ Tele 4 7.00 8.35, 12.00, 13.10, 16.40, 19.30, 20.30, 0.17 Dnevnik 7.20 17.00 Risanke 8.00 Aktualno: Buongiorno con Tele-quattro 2008 - Svetnik dneva, horoskop, pregovor 8.10 Storie tra le righe 8.50 Novecento contro luce 10.35 Trofeo Internazionale di Danza Regione FVG 2008 11.30 Camper magazine 12.40 Expo' 13.30 ...Dopo il Tg - Animali amici miei 14.00 La TV delle liberta 15.00 Automobilissima.com 16.05 Dok. o naravi 18.35 Super calcio - Udinese calcio 19.00 Super calcio - Triestina calcio 20.15 Tržaška univerza 20.55 Stoa' 22.30 Triestina vs. Piacenza LA 7.00 9.15 9.30 10.30 11.30 12.30 13.00 14.00 16.00 18.00 19.00 20.00 20.30 21.10 23.35 0.35 La 7 Aktualno: Omnibus Aktualno: Due minuti un libro Nan.: Matlock Nan: Il tocco di un angelo Aktualno: Le vite degli altri 20.00, 1.05 Dnevnik Nan.: Alla conquista del West Film: I complessi (com., It, '65, r. D. Risi, i. N. Manfredi) Dok.: Atlantide - Storie di uomini e di mondi Nan.: Due South - Due poliziotti a Chicago Nan.: Stargate SG-1 1.05 Dnevnik 1.30 Aktualno: Otto e mezzo Aktualno: Exit - Uscita di sicurez-za Aktualno: Victory Aktualno: Cognome & nome Jr Slovenija 1 6.30 Utrip (pon.) 6.40 Zrcalo tedna (pon.) 7.00 8.00, 9.00, 15.00 Poročila 7.05 8.05 Dobro jutro 9.10 Žogarija: Ko igra se in ustvarja mu- larija (pon.) 9.35 Iz popotne torbe: Turisti obiščejo ovce (pon.) 9.55 Nan.: Volkovi, čarovnice in velikani (pon.) 10.15 Umko, najboljša zabava za umne glave (pon.) 11.10 Angl. dok. odd.: Atene - rojstvo demokracije (pon.) 12.00 Ljudje in zemlja 13.00 Poročila, vremenska napoved in športne vesti 13.25 Zvezde pojejo (pon.) 15.10 Dober dan, Koroška 15.40 Risana nanizanka 16.10 Dok. nanizanka: Koža, dlaka, perje 16.15 Lutkovno-igrana nan.: Bine 16.35 Igrana nan.: Kako sem videl svet izpod mize: veliko in malo 17.00 Novice, slovenska kronika, športne vesti, vremenska napoved 17.35 01.15 Angl. dok. odd.. Temna stran šimpanzov 18.30 Žrebanje 3x3 18.40 Risanke 18.55 Vremenska napoved, dnevnik in športne vesti 19.55 Vroči stol 21.00 Nad.: Rožmarinka in Timijanka 22.00 Odmevi, kultura, športne vesti in vremenska napoved 23.00 Opus 23.30 Glasbeni večer 0.50 50 let televizije 2.05 Dnevnik (pon.) 2.40 Dnevnik zamejske tv (t Slovenija 2 6.30 9.00, 0.40 Zabavni Infokanal 7.00 Infokanal 10.15 Sobotno popoldne 13.05 Polnočni klub: Naše gore list (pon.) 14.15 Kaj govoriš?= So vakeres? (pon.) 14.30 Slovenski utrinki (pon.) 15.15 Š-Športna oddaja (pon.) 16.00 50 let televizije 16.20 Osmi dan (pon.) 16.55 ARS 360 (pon.) 17.10 Alpe - Donava - Jadran, podobe iz srednje Evrope (pon.) 17.40 Evropa.si (pon.) 18.00 Slovenija danes - Regionalni programi 18.25 Kronika osrednje Slovenije 18.35 Primorska kronika 18.55 19.20 Nan.: Berlin, Berlin 20.00 Glasbeni spomini z Borisom Kopitarjem 21.00 Studio city 21.55 Knjiga mene briga - Isabel Allende 22.15 City Folk - Ljudje evropskih mest 22.45 Film: Johnny Zobotrebec (pon.) 13.45 Dnevni program 14.00 0.00 Čezmejna TV - TG R FJK - Deželne vesti 14.20 Euronews 14.30 22.15 Vzhod - zahod 14.45 Alter Eco 15.15 Alpe Jadran 15.45 Resna glasba 16.15 Tednik 16.45 Vesolje je... 17.15 Istra in ... 17.45 Il disfatto 18.00 Športna mreža (program v slovenskem jeziku) 18.35 Vremenska napoved 18.40 Primorska kronika 19.00 Vsedanes - TV Dnevnik, vremenska napoved, športne vesti 19.30 Mladinska oddaja: Fanzine 20.00 Sredozemlje 20.30 Kulturni magazin: Artevisione 21.00 Aktualna tema: Meridiani 22.00 Vsedanes - TV dnevnik 22.30 Športel (program v slovenskem jeziku) 23.00 Primorska kronika 23.20 Športna mreža 23.55 Vremenska napoved, čezmejna TV (dnevnik v slovenskem jeziku) Tv Primorka 11.00 23.30 Videostrani 17.00 Unicef 17.30 Klepet na kvadrat - Boris Kobal (pon.) 18.30 Slovenska vojska (pon.) 18.40 Večer z Ano (pon.) 20.00 23.00 Dnevnik in vremenska napoved 20.20 Kultura 20.30 Športni ponedeljek 21.30 Futsal: končnica DP 23.00 Dnevnik, vreme, kultura RADIO TRST A 7.00, 13.00, 19.00 Dnevnik; 7.20 Dobro jutro, vmes koledar, pravljica in napovednik; 8.00 Poročila in krajevna kronika; 8.10 Začnimo skupaj; 9.00 Radioaktivni val z Borisom Devetakom in Markom Sancinom; 10.00 Poročila; 10.10 3x3 je deset; 10.20 Odprta knjiga: CiriL Kosmač - Pomladni dan (3. nad.); 10.40 Najnovejši hiti; 11.00 Studio D; sledi Napovednik; 13.30 Kmetijski tednik; 14.00 Poročila in deželna kronika; 14.10 Koroški obzornik; 15.00 Mladi val; 17.00 Poročila in kulturna kronika; 17.10 Glasbeni slovarček; 18.00 Hevreka - iz sveta znanosti; 18.40 Vera in naš čas; 19.20 Napoved-nik, sledi Večerni list, nato Zaključek oddaj. RADIO KOPER (SLOVENSKI PROGRAM) 6.30, 8.30, 9.30, 10.30, 13.30, 14.30 Poročila; 6.00-9.00 Jutro na RK, kronika, OKC obveščajo; 6.20 Utrinek iz revije Primorska poje; 7.00 Jutranjik; 9.00-12.00 Dopoldan in pol; 10.00 Pod drevesom; 12.30 Opoldnevnik; 14.00 Oddaja o morju in pomorščakih; 16.15 Glasba po željah; 17.30 Primorski dnevnik; 18.30 Glasbena razglednica; 20.00 Sotočja; 22.30 Študentska oddaja: Radio Kažin. RADIO KOPER (ITALIJANSKI PROGRAM) 6.15, 7.15, 8.30, 9.30, 10.30, 11.30, 13.30, 14.30, 16.30, 17.30, 18.30 Poročila; 7.15, 12.30, 15.30,19.30 Dnevnik; 6.00 Almanah; 6.25 Drobci zgodovine; 8.05 Horoskop; 8.25 Pregovor; 8.33 Pesem tedna; 8.40 Govorimo o... ; 9.00 Leto šole; 9.33 Zgodbe dvonožcev; 10.33 Ameriška duša; 11.00 Odprti prostor; 12.15 Sigla single; 12.30 Vreme, promet, novice, šport; 13.00 Chia-chieradio; 14.00 Proza; 14.45 Reggae in pillole; 16.00 Ob 16-ih; 18.00 In orbita; 19.00 Glasbena lestvica; 20.00 Giulianine note; 21.00 Odprti prostor; 22.00 Zgodbe dvo-nožcev in ne; 22.30 Leto šole; 23.00 The magic bus; 0.00 RS SLOVENIJA 1 5.00, 6.00, 6.30, 8.00, 9.00, 10.00, 11.00, 12.00, 14.00, 18.00, 21.00, 23.00, 0.00 Poročila; 7.00 Kronika; 8.05 Svetovalni servis; 9.10 Ali že veste?; 9.30 Junaki našega časa; 10.10 Med štirimi stenami; 11.45 Pregled tujega tiska; 12.10 Ura slov. glasbe; 12.30 Kmetijski nasveti; 13.00 Danes do 13.ih; 13.20 Osmrtnice in obvestila; 14.30 Eppur si muo-ve; 15.00 Radio danes, jutri; 15.30 DIO; 16.30 Evropska postaja; 17.00 Studio ob 17-ih; 19.00 Dnevnik; 19.45 Lahko noč, otroci; 20.00 Sotočja; 21.05 Naše poti; 22.00 Zrcalo dneva; 22.40 Etnofonija; 23.05 Literarni nokturno; 23.15 Za prijeten konec dneva. SLOVENIJA 2 5.00, 6.00, 6.30, 8.30, 9.30, 10.30, 11.30, 12.30, 14.30, 17.30, 0.00 Poročila; 7.00 Kronika; 8.15 Dobro jutro; 8.45 Koledar prireditev; 9.15 Na val na šport; 9.35 Popevki tedna; 9.50 Avtomobilsko prometne minute; 10.10 Teren; 11.00 Ime tedna; 11.35 Obvestila; 13.00 Danes do 13-ih; 14.00 Kulturne zanimivosti; 14.20 Obvestila; 14.45 Uganka; 15.10 RS napoveduje; 15.30 DIO; 16.05 Popevki tedna; 16.30 Telstar; 17.45 Šport; 18.10 Hip hop; 18.45 Črna kronika; 19.00 Dnevnik; 19.30 Ne zamudite; 20.00 Cederama; 20.00 Top albumov; 21.00 Poslanci; 22.00 Zrcalo dneva; 22.30 V soju žarometov. SLOVENIJA 3 9.00, 10.00, 11.00, 12.00, 13.00, 14.00, 22.00, 0.00 Poročila; 7.00 Kronika; 7.25 Glasbena jutranjica; 8.00 Lirični utrinek; 10.05 Iz sveta kulture; 10.20 Skladatelj tedna; 11.05 Mojstri samospeva; 11.30 Intermezzo; 12.05 Arsove spominčice; 13.05 Pogledi na sodobno znanost; 13.30 Pihalne godbe; 14.05 Ars humana; 15.00 Divertimento; 15.30 DIO; 16.15 Kulturni dnevnik; 16.30 S knjižnega trga; 17.00 Iz slovenske glasbene ustvarjalnosti; 18.00 Kulturni globus; 18.20 Nove glasbene generacije; 19.00 Dnevnik; 19.30 Mali koncert; 20.00 Koncert Evroradia; 22.05 Igra; 23.00 Jazz avenija. RADIO KOROŠKA 18.10-19.00 Kratki stik; 10.00-14.00/18.002.00; Radio Korotan dnevno 2.0010.00/14.00-18.00 (105,5 MHZ) Dober dan, Koroška! ORF 2 4.10; TV SLO 1 15.10 Primorski r dnevnik Lastnik: Zadruga Primorski dnevnik d.z. - Trst Izdajatelj: Družba za založniške pobude DZP doo z enim družabnikom PRAE srl con unico socio Trst, Ul. dei Montecchi 6, tel. 040 7786380, fax 040 7786381 Tisk: EDIGRAF srl, Trst Odgovorni urednik: DUŠAN UDOVIČ Redakciji: Trst, Ul. dei Montecchi 6, tel. 040 7786300, fax 040 772418 email: trst@primorski.it Gorica, Ul. Garibaldi 9, tel. 0481 533382, fax 0481 532958 email: gorica@primorski.it Dopisništva: Čedad, Ul. Ristori 28, tel. 0432 731190, fax 0432 730462 Celovec, Wulfengasse 10/H, tel. 0463 318510, fax 0463 318506 Internet: http//www.primorski.it/ Naročniško - prodajna služba Trst, Ul. Montecchi 6, tel. 040 7786300, fax 040 772418 Gorica, Ul. Garibaldi 9, tel. 0481 535723 fax 0481 532958 Cena: 1,00 € Naročnina za Italijo 280,00 € Poštni t.r. PRAE DZP št. 11943347 Cena za Slovenijo: 0,80 € (191,71 SIT) Letna naročnina za Slovenijo 170 € plačljiva preko DISTRIEST doo, Partizanska 75, Sežana, tel. 05-7342147, fax. 05-7300480 transakcijski račun pri banki SKB D.D. v Sežani, št. 03179-1009112643 Primorski dnevnik prejema neposredne državne prispevke po zakonu 250 z dne 9. avgusta 1990 OGLAŠEVANJE Oglaševalska agencija Tmedia s.r.l. www.tmedia.it GORICA, ul. Malta 6 TRST, ul. Montecchi 6 KOMERCIALNI OGLASI advertising@tmedia.it Brezplačna tel. št. 800129452 Iz tujine +39.0481.32879 Fax +39.0481.32844 Cene oglasov: 1 oglasni modul (širina 1 stolpec, višina 29,2 mm) 35,00 €, finančni in legalni 92,00 €, ob praznikih povišek 20% NEKOMERCIALNI OGLASI oglasi@tmedia.it Brezplačna tel.št. 800912775 Fax +39.0481.32844 Cene oglasov: mali oglasi 20,00 € + 0,50 € na besedo; nekomercialni oglasi, osmrtnice, sožalja, cestitke in zahvale po formatu. DDV - IVA 20% Registriran na sodišču v Trstu št. 14 z dne 6. 12. 1948 Član italijanske zveze časopisnih založnikov FIEG Primorski dnevnik je včlanjen v Evropsko zvezo manjšinskih dnevnikov MIDAS Izdajanje Primorskega dnevnika podpira tudi Urad Vlade Republike Slovenije za Slovence v zamejstvu in po svetu. Tekstov, fotografij in drugega gradiva, ki je bilo v kakršnikoli obliki poslano uredništvu, ne vračamo. Dostavljeno gradivo ne obvezuje uredništva oziroma založnika za objavo ali drugačno uporabo; za objavo člankov, ki jih posredujejo uredništvu, imajo avtorji pravico do morebitnega honorarja samo po predhodnem dogovoru z založnikom. 30 Nedelja, 11. maja 2008 V REME, ZAN IMIV O S TI jasno zmerno oblačno oblačno ó rahel dež a A zmeren ÜÜ dež óVr nevihte veter megla VREMENSKA SLIKA 1030 A 1020 S 1010 HELSINKI 0 N fr- KM 9K2aBENHAVN ■ MOSKVA 6/14 0 1020 AMSTERDAM < .i.'' <■> 12/26Í BERLIN 10/22 O VARŠAVA O 6/17 OBRUSELJ O PARIZ 12/26 14/24 ŽENEVA 12/2^ O milan ^^ o 15/25 O KIJEV 6/16 DUNAJ 5/21 O LJUBLJANA 0 9/23 BONA ko 12/19 BEOGRAD o 8/21 O SOFIJA 7/17 Temperature zraka so bile izmerjene včeraj ob 7 in 13 uri. SPLIT ' .¿14/24 RIM —5/21je ° rn<-10/24 /Ci - ^ *• \.ATENE - ~ -S,» V Proti nam pritekajo severovzhodni tokovi, ki bodo danes nekoliko hladnejši in v višinah bolj vlažni. Jutri bo ozračje stanovitno. Nad zahodnim Sredozemljem je ciklonsko območje, nad preostalo Evropo pa prevladuje območje visokega zračnega pritiska. Od vzhoda bo dotekal nad naše kraje razmeroma suh in nekoliko hladnejši zrak. DOLŽINA DNEVA Sonce vzide ob 5.39 in zatone ob 20.25. Dolžina dneva 14.46. r LUNINE MENE ^ Luna vzide ob 11.26 in zatone ob 1.51. BIOPROGNOZA Danes bo vremenski vpliv ugoden in v krajih s sončnim vremenom vzpodbuden. PLIMOVANJE Danes: ob 1.26 najvišje 7 cm, ob 9.01 najnižje -30 cm, ob 17.15 najvišje 31 cm. Jutri: ob 1.02 najnižje -6 cm, ob 5.07 najvišje 2 cm, ob 11.32 najnižje -28 cm, ob 18.55 najvišje 37 cm. TEMPERATURE V GORAH OC 500 m...........17 2000 m . 1000 m.......... 10 2500 m . 1500 m............6 2864 m . . .2 . -1 . -3 UV INDEKS Ob jasnem vremenu bo UV indeks sredi dneva v gorah dosegel 7 in pol, po nižinah pa 6 in pol. Vremenska napoved Hidrometeorološkega zavoda R. Slovenije in deželne meteorološke opazovalnice ARPA OSMER rahel sneg z sneg mm sneg topla fronta hladna fronta okluzija izobara , sredisče a sredisče ' ciklona ^anticiklona O GRADEC M. SOBOTA O 7/20 (^NAPOVED ZA DANES Zmerno oblačno bo do spremenljivo. V popoldanskih urah bodo lahko nastale krajevne plohe ali nevihte, ki bodo verjetnejše v gorah. Ob morju bo dopoldne pihala zmerna burja, ki bo čez dan oslabela. Danes bo sončno, čez dan bo ponekod občasno več oblačnosti. Predvsem zjutraj bo na Primorskem pihala šibka do zmerna burja. Najnižje jutranje temperature bodo od 4 do 9, na Primorskem okoli 11, najvišje dnevne od 16 do 20, na Primorskem do 23 stopinj C. O < GRADEC 7/22 CELOVEC O 7/21 TOLMEČ O 7/21 VIDEM O 8/24 O PORDENON 9/23 TRBIŽ O 4/18 ČEDAD O 9/23 /a^ O 3/18 KRANJSKA G. O 6/21 S. GRADEC O N. GORICA K TRŽIČ 5/21 O ^ KRANJ O LJUBLJANA V 8/22 /POSTOJNA O 6/18 KOČEVJE REKA 12/23 CELJE 5/22 O MARIBOR O 6/21 PTUJ M. SOBOTA O 5/21 N. MESTO 7/21 O ZAGREB 7/22 O (NAPOVED ZAJUTRI Pretežno jasno bo ali zmerno oblačno, v popoldanskih urah bo v gorah več oblačnosti in bodo lahko nastale posamezne krajevne plohe. Ob morju bo zjutraj pihala šibka burja, čez dan šibki krajevni vetrovi. Jutri in v torek bo sončno z občasno povečano oblačnostjo. Na Primorskem bo zjutraj še pihala šibka do zmerna burja. DOPIS IZ PARIZA - Theatre de la Ville Buto skupina Sankai Juku, se pravi Študij morja in gora V Theatru de la Ville gostuje skupina Sankai Juku, ena najbolj poznanih buto skupin. Sankai Juku že skoraj trideset let polni gledališke dvorane, kljub temu, da buto ni ravno poznana oziroma priljubljena plesna tehnika. Skupino je ustanovil Ushio Amagatsu leta 1975, leta 1980 so jo povabili v Francijo na mednarodni festival v Nancy, sledila je turneja po Evropi, nato v ZDA, Kanadi, Hong Kongu, Tajvanu, Koreji, Indoneziji, leta 1998 v Rusiji in drugih vzhodnih državah itd. Od leta 1982 je skupina stalni gost The-atrea de la Ville, ki ji je naročil že 11 predstav. Od kod ta uspeh? In kaj je pravzaprav buto? Buto karakterizirajo počasni gibi, gola belo napudrana telesa, toda to je le zunanji opis, ki ne zajema bistva buta. Bu - plesati, elegantno gibati zgornji del telesa; to - teptati, gibati noge. Buto: dialog gibanja nog in rok, miru in nasilja, telesa in duše. Buto je telesna tehnika, ki se je razvila na Japonskem v šestdesetih kot kritika, kot odgovor povojne generacije na otrplost japonske družbe in na invazijo zahodne kulture. Na eni strani fosil preteklosti (tradicionalna kabuki in no teater, stari način življenja), na drugi razdejanje sedajnosti (posledica atomske voj ne in vdor Za ho da). Na sta la je po tre ba, da se izrazijo čustva, da se ponovno poišče bistvo človeka in življenja. Začetnika buta sta bila Tatsumi Hijakata in Kazuo Ohno, sicer pa tu ni šlo za plesno tehniko, kot jo pojmujemo na Zahodu, vsak koreograf ali plesalec je razvil in razvija svoj buto. V butu plesalec ne podreja telo volji, ampak mu prisluhne in skuša odkriti, kar je v njem. Telo je del narave in kot naravo ga človek ne bo ni ko li imel po pol no ma pod kon tro lo. Počasni gibi kot samokontrola in odkrivanje, telesno mirovanje kot notranje gibanje; telo plesalca je v stalni napetosti, okoli plesalca se ustvari nevidni prostor. Telo se spremeni v žalost, veselje, kamen, tigra itd. Buto: bolj kot za novo plesno tehniko gre za raziskovanje človeka, življenja, bitij in stvari. Tudi Ushio Amagatsu je razvil svoj buto. Po Ama gat su je bu to je zik te le sa, v ka te rem vsak -do doprinese svojo zgodbo, svoj način izražanja; Sankai Juku pomeni »študij morja in gora«. V prvih letih se je posvetil osebnim temam, od osemdesetih dalje pa raziskuje bolj univerzalne: abstraktna vizija neskončnega, evolucijski gib, predvsem pa odnos med telesom in težnostjo, med težnostjo in okoljem, med telesom in zemljo, med horizontalo in vertikalo. Posebnost Amagatsujevih predstav je uporaba kostumov, luči, glasbe; tradicionalni buto je brez katerikoli dekoracije. Zaradi tega nekateri menijo, da tu ne gre za »pravi« buto. Kot omenjeno, bistvo te telesne tehnike ni v gibih ali belo napudranih telesih: Amagatsu je ostal zvest svojemu raziskovanju, Sankai Juku ni edina skupina, ki uporablja »dodatke« in verjetno je prav ta »spektaku-larni« vidik približal buto širši publiki. Letos se je Sankai Juku v Theatreu de la Ville predstavil z novo kreacijo Tobari. Tobari je tančica, ki ločuje prostor, je pa tudi prehod dneva v noč. Predstavo sestavlja 7 slik: Prišel iz niča brez meja, Sence v sanjah, Zrcaliti se drug v drugem, Sanje navpične bodočnosti, Plava noč, V neskončnem toku, Proti niču brez meja. Go-loglavi plesalci; belo napudrana mišičasta telesa, z bogatimi ali minimalnimi kostumi; lučna magija; gibi počasni, valoviti, krčeviti, rezki; napeta, magična atmosfera. Jana Radovič Nudimo tehnično in pravno pomoč pri nakupu in prodaji ter možnost kredita z dogovorjenimi bankami. / PRIREDITVE Nedelja, ll. maja 2008 31 GLEDALIŠČE FURLANIJA - JULIJSKA KRAJINA TRST Slovensko stalno gledališče V četrtek, 15. maja, ob 10.30 / v mali dvorani Marko Sosič: »Tubotubatube-tubitu«, abonma zlata ribica. Gledališče Rossetti Andrea Camilleri: »La concessione del telefono« / režija: Giuseppe Dipasquale; igrajo: Francesco Paolantoni, Tuccio Mu-sumeci, Pippo Pattavina, Marcello Per-racchio; produkcija: Teatro Stabile di Catania. Danes, 11. maja, ob 16.00. Gledališče Rossetti - Dvorana Bartoli Nicola Fano: »Lillipupa« / režija: Antonio Calenda; igrajo: Angela Pagano, Ivan Schiavi, Agostino Oliviero -violina, Pierangelo Fevola - tambu-rica, Massimo Biclungo - kitara. Danes, 11. maja, ob 17.00, od torka, 13., do sobote, 17. maja, ob 21.00 ter v nedeljo, 18. maja, ob 17.00. Gledališče La Contrada Italo Svevo: »Inferiorita« / igrajo Adriano Giraldi, Maurizio Zacchigna, Manuel Fanni Canelles in Lorenzo Zuffi. Danes, 11. maja, ob 16.30. Marcello D'Orta: »Io speriamo che me la cavo« / režija: Domenico M. Corrado; igra: Maurizio Casagrande. V petek, 16. in v soboto, 17. maja, ob 20.30, v nedeljo, 18., in v torek, 20. maja, ob 16.30, od srede, 21., do sobote, 24. maja, ob 20.30 ter v nedeljo, 25. maja, ob 16.30. GORICA Kulturni dom V soboto, 17. maja, ob 20.30 / komedija-musical »Quel vizietto« v izvedbi gledališke skupine Gruppo Qaos iz Forlija. _SLOVENIJA_ NOVA GORICA Slovensko narodno gledališče Brata Presnjakov: »V vlogi žrtve« / danes, 11. maja, ob 19.00 in v četrtek, 15. maja, ob 20.30. LJUBLJANA SNG Drama Ljubljana Veliki oder Jutri, 12. maja, ob 19.30 / Ivan Cankar: »Romantične duše«. V torek, 13. maja, ob 18.00 / William Shakespeare: »Tit Andronik«. V sredo, 14. maja, ob 19.30 / Tennessee Williams: »Orfej se spušča«. V četrtek, 15. maja, ob 19.30 in v petek, 16. maja, ob 11.00 in ob 19.30 / Henrik Ibsen: »Strahovi«. V soboto, 17. maja, ob 19.30 / Pier Paolo Pasolini: »Svinjak«. Mala drama Jutri, 12. maja, ob 20.00 / Yasmina Reza: »Bog masakra«. V torek, 13. maja, ob 20.00 / Julian Barnes: »Prerekanja«. V sredo, 14. maja, ob 20.00 / Yasmina Reza: »Art«. V četrtek, 15. maja, ob 20.00 / Barbara Novakovič Kolenc: »Molière«. V petek, 16. maja, ob 20.00 / Yukio Mi-shima: »Markiza de Sade«. Mestno gledališče ljubljansko Jutri, 12. maja, ob 20.00 / Vladimir Nabokov: »Lolita«. V torek, 13. maja, ob 20.00 / Drago Jančar: »Lahka konjenica«. V sredo, 14. maja, ob 20.00 / Gerges Feydeau: »Bolha v ušesu ali kaplja čez rob«. V četrtek, 15. maja, ob 20.00 / Peter Nichols: »En dan v smrti Jožce Rožce«. V petek, 16. maja, ob 11.00 / Carlo Gol-doni: »Beneška dvojčka«. V petek, 16. maja, ob 19.30 / Heiner Muller: »Kvartet«. V soboto, 17. maja, ob 20.00 / Joe Masteroff, John Kander, Fred Ebb: »Kabaret«. Mala scena MGL V torek, 13. maja, ob 20.00 / Jose San-chis Sinisterra: »Carmela in Paulino, variete na fino«. V sredo, 14. maja, ob 20.00 / Miro Ga-vran: »Vse o ženskah«. V četrtek, 15. maja, ob 17.00 / Sergi Belbel: »Mobilec«. V petek, 16. maja, ob 20.00 / Tom Stoppard: »Roženkranc in Gildenstern sta mrtva«. V soboto, 17. maja, ob 19.30 / Marjana Krajač, Selma Banich Sodaberg: »Stvarajuci Eve«. Šentjakobsko gledališče L. Prenner, D. Spasic: »Kdo je umoril Anico L.?« / (kriminalka), režija Gojmir Lešnjak Gojc; jutri, 12. maja, ob 19.30. Mladinsko gledališče Danes, 11. maja, ob 21.00 / Nigel Williams: »Razredni sovražnik« - gostovanje East West Theatre Copany iz Sarajeva. Danes, 11. maja, ob 19.00 / gostovanje gledališča Archa in Archa.lab iz Prage z igro: »Klepetalnica - nevarno lahko razmerje«. Jutri, 12. maja ob 20.00 in v torek, 13. maja, ob 20.30 / Ivan Cankar - Silvan Omerzu: »Hiša Marije Pomočnice«. V torek, 13. maja, ob 16. uri / Mark Ravenhill: »Kok ti men zdej dol visiš«, režija Vito Taufer. V četrtek, 15. maja, ob 20. uri / »Somrak bogov«, režija Diego de Brea. V petek, 16. maja, ob 19.00 / Tena Štivčic: »Fragile«, režija Matjaž Pograjc. GLASBA FURLANIJA - JULIJSKA KRAJINA TRST Gledališče Verdi Gaetano Donizetti: »Roberto Deve-reux« / v torek, 13., v sredo, 14., in v četrtek, 15., ob 20.30 v soboto, 17. maja, ob 17.00, v nedeljo, 18. maja ob 16.00 ter v torek, 20. maja ob 20.30. Gledališče Rossetti Disney: »High School Musical« / priredila Compagnia della Rancia, v režiji Sa-veria Marconija. V torek, 13., in v sredo, 14. maja, ob 20.30, v četrtek, 15. maja, ob 16.00 in ob 20.30, v petek, 16. maja, ob 20.30, v soboto, 17. maja, ob 16.00 in ob 20.30 ter v nedeljo, 18. maja, ob 16.00. Gledališče Miela Danes, 11. maja, ob 21.15 / »Sorriso della pietra« - performance solo baleta Eleonore Zenero. V sredo, 14. maja, ob 21.15 / »Tabu« -koncert tria Remo Anzovino - klavir, Gianni Fassetta - harmonika in Marco Anzovino - kitare. V četrtek, 15. maja, ob 21.15 / koncert Alessandre Celletti (klavir) ob spremljavi Marcella Piccininija (bobni, tolkala). TRŽIČ Občinsko gledališče V torek, 13. maja, ob 20.45 / nastopa Estonian Philharmonic Chamber Choir pod vodstvom Paula Hillierja. VIDEM Teatro Nuovo Giovanni da Udine Danes, 11. maja, ob 20.45 / nastopata John McLaughlin (kitara) in skupina The 4th Dimension. _SLOVENIJA_ PORTOROŽ Avditorij Danes, 11. maja, ob 20.00 / koncert Mladinskega pihalnega orkestra Piran. NOVA GORICA Kulturni dom Jutri, 12. maja, ob 20.15 / koncert De-nysa Masliuka, klavir. KOSTANJEVICA Samostanska cerkev Gospodovega oznanjenja V sredo, 14. maja, ob 20.00 / koncert Tria Seraphim; igrajo: Marta Močnik Pirc -sopran, Jure Gradišnik - trobenta in Klemen Karlin - orgle. LJUBLJANA Cankarjev dom V četrtek, 15. maja, ob 20.30 / »Sera-ta artistica giovanile« - nova predstava koreografinje Maje Delak. Danes, 11., in jutri, 12. maja, ob 20. uri / v Linhartovi dvorani: Peeping Tom »Le salon«, sodobni ples (Bruselj, Belgija). Od torka, 13., do petka, 16. maja, ob 19.30 / v Dvorani Slovenske filharmonije »Noč, sanje, molitev« - koncertni teden s klarinetistom Matetom Bekavcem. V torek, 13. maja, ob 20.30 / v Klubu CD koncert »Veter indijskega oceana« - nastopata Nawal (Komori) in Deba-shish Bhattacharya (Indija). Križanke V četrtek, 15. maja, ob 19.00 / koncert Davorja Radolfija. Mediapark Cvetličarna V četrtek, 15. maja, ob 21.00 / koncert Janeza Bončine - Benča. RAZSTAVE FURLANIJA - JULIJSKA KRAJINA TRST Slovensko stalno gledališče: do 23. maja bo na ogled razstava Fotokrožka Trst 80 »Človek in čas«. Narodna in študijska knjižnica (Ul. sv. Frančiška 20), na ogled je likovna razstava Emme Malina Marinelli. 4. pomol: na vodnem žerjavu Ursus bo še danes, 11. maja, na ogled razstava sodobne umetnostni. 30 umetnikov predstavlja 60 izdelkov, od platen do fotografij, od kolažev do instalacij in vi- SLOVENSKO STALNO GLEDALIŠČE - V torek, 13. t. m., ob 11. uri Izredna ponovitev Erdmanovega Samomorilca m A Janko Petrovec v glavni vlogi TRST - V prihodnjih dneh bo Slovensko stalno gledališče uprizorilo nekaj izrednih ponovitev letošnjih produkcij. Ponovno bosta na sporedu komedija Samomorilec Nikolaja Erdmana v režiji Eduarda Milerja (13.maja ob 11.uri) in Maraton v New Yorku Edoarda Erbe (15.maja ob 16.uri), obenem se bo vrnila v Malo dvorano SSG-ja najnovejša otroška predstava Tubotubatubetubitu Marka Sosiča (15. maja ob 10.30), ki v teh dneh gostuje po tržaških šolah in vrtcih. Predstave bo v omenjenih dneh posnel Slovenski televizijski program RAI. Dopoldanska ponovitev pred-sta ve Sa mo mo ri lec, ki je us peš no od -prla letošnjo sezono, bo na sporedu v veliki dvorani Kulturnega doma. Pred-sta va je od pr ta tu di za pu bli ko, ki si ni še ogledala uprizoritve redkega in kon tro ver zne ga tek sta rus ke dra ma ti -ke. Aktualna družbena farsa iz leta 1928 je doživela ostro, za življenje in delo avtorja usodno cenzuro. Čeprav sta se za upri zo ri tev an ga ži ra li oseb -nosti kot Mejerhold in Stanislavski, je tekst doživel krstno uprizoritev komaj leta 1969. Satirična komedija moskovskega dramatika ima emblematično zgodbo, je parabola o določenem času in družbi, o zgodovini države, o položaju umetnikov in o odnosu politike do angažirane umetniške govorice, ki jo je režiser Eduard Mi-ler postavil na oder z vso pronicljivostjo svoje gledališke estetike. Predstava »Samomorilec« je zaživela na slovenskih odrih leta 1971 v prevodu Mileta Klopči-ča, katerega se je ob priredbi Jožeta Faga-nela držala tudi nova produkcija SSG-ja. Nositelj glavne vloge anonimnega človeka brez vrlin Semjona Semjonovi-ča Podsekalnikova, ki ga neutemeljen sum o domnevnem samomorilskem poskusu paradoksalno postavi v središče družbene pozornosti, je igralec umetniškega jedra SSG Janko Petrovec. V ostalih vlogah igrajo Nikla Petruška Pani-zon, Maja Blagovič, Vladimir Jurc, Sto-jan Colja, Primož Forte, Lara Komar in Romeo Grebenšek ter gosta Ivo Barišič in Massimiliano Borghesi. deoarta. Urnik: od 10.00 do 12.30 in od 19.00 do 20.00. V gledališču Miela bo danes, 11. maja, ob 20. uri odprtje razstave »L'inutile in-dispensabile«. Svoje izdelke razstavlja 110 umetnikov. V gradu pri sv. Justu: sta na ogled razstavi »Van Leo. Un fotografo armeno al Cairo« in »Armeni a Trieste tra Set-tecento e Novecento«. Urnik: do 25. maja od 9. do 19. ure. Zaprto ob ponedeljkih. V Trgovinski zbornici je na ogled razstava slik o Somaliji. Na tržaški fakulteti za ekonomijo bo do 31. julija razstavljal svoje slike Adriano Valuzzi. V kavarni San Marco bo do 18. maja na ogled razstava Niccie Quarto »La vo-lutta e il sogno«. Spazio comunicarte (Ul. S. Nicolo 29) / do 24. maja bo na ogled razstava »Stefano Valvasori - +«. Urnik: od ponedeljka do petka od 9. do 13. in od 16. do 19. ure, ob sobotah od 16. do 19. ure. OPČINE V galeriji Milka Bambiča (Proseška ul. 131) bo do 16. maja na ogled slikarska razstava »Naturalistična estetika« društva likovnih dejavnosti Pozejdon-ka iz Kopra. Urnik: od ponedeljka do petka od 10. do 12. in od 17. do 19. ure. REPEN Muzej Kraška hiša je odprt ob nedeljah in praznikih, do konca oktobra, z urnikom: od 11.00 do 12.30 in od 15.00 do 17.00. Za večje skupine je možen ogled v drugačnih terminih s predhodno najavo na tel. št. 040-327240 ali po elektronski pošti na naslovu: in-fo@kraskahisa.com. NABREŽINA V dvorani Iga Grudna bodo do 18. maja na ogled slike Klavdija Palčiča. Urnik: ob sobotah, od 17. do 19. ure, ob nedeljah, od 10. do 12. in od 17. do 19. ure. V kavarni Gruden so na ogled akvareli Tanje Kralj in Flavie Laurenti. Urnik kavarne, ob sredah zaprto. DEVIN Na Devinskem gradu bo do 2. novembra na ogled razstava »Torbe in torbice na gradu«. GORICA ČEZMEJNA RAZSTAVA slikarja Franceta Slaneta v organizaciji Kulturnega doma v Gorici in galerije Artes iz Nove Gorice bo na ogled do 30. maja v galeriji Artes v Novi Gorici (Ul. Gradnikove brigade 6) in v Galeriji Kulturnega doma v Gorici (Ul. I. Brass 20). Urnik: v Galeriji Kulturnega doma od ponedeljka do petka od 10. do 13. in od 16. do 18. ure, v večernih urah med raznimi kulturnimi prireditvami; v galeriji Artes v Novi Gorici pa ob delavnikih od 9. do 12.30 in od 15. do 19. ure. Kulturni center Lojze Bratuž: / do, 30. junija, bo ob prireditvah ali po domeni na ogled razstava z naslovom »Negovan Nemec, 20 let pozneje«. Palača Attems-Petzenstein / do 30. avgusta bo na ogled razstava »Josef Maria Auchentaller (1865-1949) - Un secessio-nista ai confini dell'Impero«. Urnik: od 9. do 19. ure, zaprto ob ponedeljkih. V dvorani deželnih stanov goriškega gradu je na ogled razstava dragocenih tiskovin 18. stoletja z naslovom Gorica in Furlanija med Benetkami in Dunajem; do 31. avgusta med 9.30 in 13. ter med 15. in 19.30, razen ponedeljka. V Fundaciji Goriške hranilnice v Ul. Carducci 2 je na ogled razstava z naslovom Lepote Benetk - Slike iz osemnajstega stoletja iz zasebnih zbirk; do 27. julija od torka do nedelje med 10. in 19. uro, ob ponedeljkih zaprto; informacije na tel. 422-410886. V Državni posoški knjižnici bo 31. maja na ogled razstava »I sogni di Arturo Nathan« (izbrana dela od 1922 do 1943). DOBERDOB V Modra's galeriji bo do 25. maja, na ogled razstava slikarja Mirana Kordeža z naslovom »Z vetrom«. Urnik: ob delavnikih med 17. in 19. uro, ob praznikih med 10. in 12. uro. ŠTEVERJAN V gostilni Koršič bo do 25. maja na ogled fotografska razstava z naslovom Pomlad 2008; razstavljajo Erika Ma-kovc, Monika Zajšek, Elija Mužič, Fa-bijan Mužič, Evgen Komjanc, Toni Gomišček, Mihael Corsi in Marjetka Plesničar. TRŽIČ Palazzetto Veneto / do 15. junija bo na ogled razstava »I Cosulich. Una storia per immagini«. Urnik: od torka do petka od 16. do 19. ure, ob sobotah in praznikih od 10. do 13. in od 16. do 19. ure. V ladjedelnici Fincantieri bo do 30. junija na ogled razstava »100 let ladij v Tržiču«. CODROIPO (VIDEM) V Vili Manin bo do 2. junija na ogled razstava Ericha Hartmanna: »Il Silenzio dei Campi«. Urnik: od torka do petka od 15. do 18. ure, ob sobotah in nedeljah od 11. do 19. ure, v ponedeljkih zaprto. V Vili Manin bo do 28. septembra na ogled razstava: »Good & Goods - Spiritualita e confusione di Massa«. Urnik: od torka do petka od 9. do 18. ure, ob sobotah in nedeljah od 10. do 20. ure. _SLOVENIJA_ PIRAN Galerija Herman Pečarič / do 15. maja bo na ogled razstava ob 100-letnici rojstva slikarja Viktorja Birse. V Mestni galeriji Piran bo do 16. maja na ogled razstava Edvarda Zajca z naslovom: »Umetnik in računalnik«. Urnik: od torka do sobote med 11. in 17. uro ter v nedeljah med 11. in 13. uro. KOPER Sedež Banke Koper: do konca maja bo razstavljal slike Zvest Apollonio. TOMAJ Kosovelova domačija in soba Srečka Kosovela: ogled je možen vsako nedeljo med 14. in 16. uro ali po predhodnem dogovoru. Informacije: Dragica Sosič (05/7346425). VIPAVA Vojašnica Janka Premrla Vojka: vojaški muzej, orožje, oprema, dokumenti, osebni predmeti vojakov s soške fronte, stalna razstava. NOVA GORICA Muzejske zbirke Goriškega muzeja: Grad Kromberk od ponedeljka do petka od 8. do 19. ure, ob sobotah zaprta, ob nedeljah in praznikih pa od 13. do 19. ure; Sv. gora ob sobotah, nedeljah in praznikih od 10. do 18. ure; Grad Dobrovo v ponedeljek zaprta, od torka do petka od 8. do 16. ure, ob sobotah, nedeljah in praznikih pa od 13. do 17. ure; Kolodvor od ponedeljka do petka po urniku Turistične agencije Lastovka, ob sobotah od 12. do 19. ure, ob nedeljah pa od 10. do 19. ure. Najavljene skupine si lahko zbirke ogledajo tudi izven urnika (tel. 003865-3359811). V Mestni galeriji Nova Gorica (Trg E. Kardelja 5) bo do 30. maja na ogled razstava z naslovom Lujo Vodopivec Skul-pture. Od ponedeljka do petka od 9. do 13. ure in od 15. do 19. ure, ob sobotah od 9. do 12. ure, ob nedeljah in praznikih zaprto. V paviljonu poslovnega centra HIT, Delpinova 7a v Novi Gorici bo do 27. junija na ogled razstava Bogdana Vrčona. SOLKAN V Galeriji Tir v KC Mostovni bo do konca maja na ogled razstava akademskega slikarja Janeza Zalaznika »Sladke laži in druge nečednosti«. Urnik: od ponedeljka do petka, od 11. do 15. ure. V Galeriji Dimenzija napredka, na Veliki poti 15, bo do 30. maja, na ogled razstava slikarja Vladimirja Klanjščka z naslovom »Obrobje«. IDRIJA Mestni muzej: odprto vsak dan od 9.00 do 18.00, Turistično informacijski center Idrija odprt od 8.00 do 16.00, ob sobotah od 9.00 do 12.00. KOBARID Kobariški muzej: na ogled je stalna muzejska zbirka »Soška fronta 1915-1918«. Urnik: vsak dan od 9.00 do 18.00. LOKAVEC Kovaški muzej: Orodje in oprema, stalna razstava. LJUBLJANA Galerija Cankarjevega doma / do 20. julija bo na ogled razstava »Faraonska renesansa - Arhaizem in pomen zgodovine v starem Egiptu«. Na ogled 140 del iz desetih evropskih muzejev. Urnik: ob ponedeljkih od 10. do 15. ure, od torka do sobote od 10. do 20. ure ter ob nedeljah od 11. do 19. ure. TRENTA Trentarski muzej: razstava o Triglavskem narodnem parku in etnološka zbirka, stalni razstavi. Urnik: vsak dan od 10.00 do 18.00. NAŠA SLIKOVNA KRI2ANKA REŠITEV (10. 5. 2008) Vodoravno: Topollno, skepsa, Italijan, Ararat, tolovaj, raketa, omot, regrat, PAL, gas, mlaj, Nana, R. N., spin, tenor, akoliti, vinar, Dakar, Naso, Stokes, ikebana, P. E., komunist, Ren, J. O., Orson, Biserka, Ural, Lidia, Stradivari, Ba-visela, D. D., Soričani, Ita Rina, prel udij, depo, no, Anan, Kalc, E. D., acta; na sliki: Emidij Susič. ft JConzorcij ss» obrtnikov i>olina Sij ram želi veselo Majenco 2008 Obrtna Cona Dolina, 507/3 - 3401B Dolina (TS) - TeL 040 228537 - www.zoneart.sdgz-ures.it ^I^PtAlI COMECPUSrSrf Otfflm C.V>i Golu« ■ J40lSMinj M: W0 JJTOJ4 ■ ftx: HO 2270« M.E.C. 541£ Obrln.i Goni Odir.i - 3401S fldin.n l±l O« SlilfflH - Fds. HO Si tC ft i ¿.M INGOTU MIHGOTirl (Jtrlna CSfO Wir« ■ MfttS Mina T4LCM0&27IZ7 ' f.:t 3hS 777C37 B^ndi Bom a C. ini B.fl di H.mrti Burili Cg. Sne DLi Iii.i Gtti Wim ■ 3401 3 EfeJnU TrtrOUnt») teOtOKai» btid Hjr JI k h? . icTi BETONIH ifK di Ci OLi m.i C™ Hirj - JJO" S Trt: 040 iirara ■ HJflH ■ fSIL- iwO E-mail: biia^Ooiit- beroči m. otm BREG di Kujm* Suvmnu 0{>f1m Con» Coiinj 340i30oJinj M; W0 JJi^i? ■ Fin; ¡¡9563 CCHEC A Smodila» Dl:iIn.i fou bolir.i 340LSfldin,i Trt: DW 22TOM - FVtl MO 227095 FOFUUS iiK lT> fHtiui P j i C. W>rlrLi Gm Dtfr« J45LSWing lil WOSU»10 '.K HO 8325CI0 t-irjil" F-lfri}iri4r nn*1 ■ W.vt [«aili i| BffOnMH LLT0H11 ENA G.ftG. hUTOF F:C IMA G.S, G. di Crippari hI OLmu Ceni DkAm - 34Qt8 Mmj Oftraphart M MARIOVIDAK&C. ML. J. OTACAB di D.ivid K C. Jnr v*iEWff Ccrj Dtli,hi ■m 1B D<>|"M Irt; P M. L. OES5 §~rSisLJ fin Živec GflAPkMT 5rl ntHirid CiiiiPc£.W ■ j-1(JIBCWinj T*t: (MO SiJitnS ■ Pis: 0640353 IMPRfVft fflS TRUilONI Gnm. IDLETUL 4 C. Sn: Uhnn.i Cc^j Ctf.nj . jMQIB CWin,i Trt:C40 3l£Ul -FlfcOfl B18M1 E-rail: impfCMtuHhiit MAHI n VID*K K t. in; Obrtna £5™ Dolina - 2401 B Dolina TlLl HO Z27M2 - F4i 0*02.17032 OTAiC. di&ta HarknfiC-fjTA rtr t CtHHihSCirtd Milki ■ JJD10 [Kilnhi trt: H02S1»-ffcc H02HI» i-mjil: ■tfoVdLjimpidnli.iC -imw.Ma-TTVirfli.il OTr. M. &?igh SutdOU C.11I& Solina ■ J-illl fl IJnlinn rti.: W0 ] ■ Fda: D40 i -moil- it ■ i*AW.ntii< F.P.l.t. Sas di [401 6 Ivi Kiiinuncic a C. Otonaftjlin? ■ JJO^IWiiii Tel.: DJO 22S»I - F«CC MGEJKtf) I-mail pml6pnJ-b«nn ■ nftm pmi-b OOm ULVJ irr di ilavcc Rcbctla □ Adnan OlHTM Dvli:iJ ■ MG 13 DtilllU E mijiI UlviiiKdinEcrirci.n SIS It iiiHnn L »jr-L-i Suc ObrtnaipM Urlin.i. Dglinn tcL HO >235 ? T - fta Mi H f milil- (Tdifffiiiliil Wi'Hijl VtP-CAH di Sjncin Dami.in Osi'.'* Dohna - MOia DoIiim Tri.iHOiiHH .VIL r.'A sd OtmnsCom Mina ■ XOia [Jolinj W.: HO 22M30- Fas: UQ E-mjil ^jndtnj ^ilmjtfh&co.H 2ERIAL Sne di 2et|^l L A f igli OhrnaCuu Ddina - JJD1B Dahiu ¡iWEi di ¡im OhruCbU Dolina ■ MDIB D0I1U r?l' HU ■ Hja: f-Tiiil^rmincOi-bcfGjt