Največji alorauld ▼ Združenih državah Vetja za ts« leto . . • $6.00 leta leto • • • $6j • • • • • $3. Za York celo leto Za inozemstvo celo leto 00 00 .00 GLAS NARODA * List slovenskih delavcev y Ameriki, The largest the TJmtffd States* lasned every day except Sundays and legal Holidays. 75,000 Readers. TELEFON: CHelsea 3—3878 Entered as Second Class Matter September 21, 1903, at the Post Office at New York, N. Y., under Act of Congress of March 3, 1879. TELEFON: CHelsea 3—3878 NO. 186. — STEV. 186. NEW YORK, SATURDAY, AUGUST 10, 1935. — SOBOTA, 10. AVGUSTA 1935. VOLUME XI.TTT, — LETNIK ZLIH. MANEVRI LAŠKE ARMADE: POL MILIJONA VOJAKOV VSE KAR KUPI ITALIJANSKA VLADA V ZDRUŽENIH DRŽAVAH MORA PLAČATI V GOTOVINI O mane virih vlada stroga tajnost. — Tujim časnikarjem dostop ni dovoljen. — Italijanski časnikarji morajo pustiti svinčnike doma. — Sedem oseb ubitih z aeroplanom v Eritreji. — Laško -abesinskega spora ne bo mogoče mirno uravnati. RIM, Italija, 9. avgusta.—Velike italijanske manevre, ki se letos vrše v bližini Brennerskega prelaza, obdaja na Mussolinijevo povelje stroga tajnost. Vsled tega se splošno domneva, da hoče italijanska vojska preiskusiti najnovejše napadalno orožje. Na velikanskih manevrih v bližini avstrijske meje je vdeležnih 500,000 vojakov. Inozemskim časnikarskim poročevalcem ni dovoljeno opazovati manevrov. Kolikor pa je pripuščenih italijanskih poročevalcev, ne smejo imeti pri sebi svinčnikov, da ne bi mogli narisati novega orožja. Z ozirom na Mussolinijevo pustolovščino v Abe-siniji zavezniške države vidijo v' tem nevarnost za neodvisnost Avstrije, ker bi Italija poslala v Afri-ko preveč vojaštva in bi bila doma armada oslabljena. Mussolini pa hoče pokazati, da ima doma še dovolj močno vojsko, četudi je precejšnjo armado poslal v Afriko. Sedem divizij, ki so bile poslane v Afriko, je že nadomeščenih z rezervnimi divizijami. Poleg tega pa bo postavljenih še šest novih fašističnih divizij, tako da bo imela Italija do oktobra en miljon vojakov pod orožjem. RIM, Italija, 9. avgusta. — Sedem Italijanov, med njimi en minister in en slaven raziskovalec, je bilo ubitih, ko se je razbil aeroplan v egiptovski puščavi, ko je bil na nadzornem poletu v Eritrejo. Pri nesreči so bili ubiti trije potniki in štirje možje posadke trgovskega aeroplana. Med ubitimi je minister za javna dela Luigi Raz-za in raziskovalec baron Raimondo Franchetti. — Razzo je bil star 43 let, Franchetti pa 46 let. Ker aeroplan ni dospel ob pravem času v Mas-sawo v Eritreji, so angleški letalci pričeli iskati in slednjč so areoplan našli. Razza je šel v Eritrejo v namenu, da vstanovi trgovsko zračno zvezo med Italijo in njenimi afriškimi kolonijami. WASHINGTON, D. C., 9. avgusta. — Objavljeno je bilo uradno naznanilo, da Export - Import Bank zaradi 'splošno neporavnanih razmer" ne bo vpoštevala prošenj ameriških izvoznih tvrdk za kredit, s katerim bi bilo mogoče financirati poši-ljatve bombaža v Italijo. Italija običajno kupi v Ameriki na leto 500,000 do 600,000 bal bombaža za tekstilno industrijo. Do sedaj je mogla kupovati na kredit, sedaj pa mora vsako naročilo plačati v gotovini ali pa s svojim kreditom. ADDIS ABABA, Abesinija, 9. avgusta. — Kei so zapadne države Abesiinji odklenile prodajati municijo, se bo cesar Halei Selassie najbrže obrnil na orijent. Bivši uradnik zunanjega urada Daba Birru bo v kratkem poslan na tajno misijo na Japonsko ter bo najbrže skušal dobiti kredit za municijo in živež, da bo mogla Abesinija voditi vojno. Kolikor je imelo vojno ministrstvo orožja, je že pred dvema tednoma bilo razdeljeno med vojaštvo. Druge čete pa so zbrane okoli glavnega mesta in cesar in njegovi svetovalci iščejo po celem svetu kredit in municijo. Vsled pošiljanja italijanskega vojaštva v Vzhodno Afriko izginja upanje na mirno poravnavo. Navzlic temu pa cesar Haile Selassie še upaf da bo Hrvatje časte spomin Stjepana Radiča VLADNA PREDLOGA _ ODOBRENA Poslanska zbornica je sprejela spremenje n o socijalno predlogo. — Predloga je v vseh ozi-rih po predsednikovih željah. Washington, D. C., J), avgusta. — Ko je konferenčni odbor obeli zbornic kongresa, ki je imel nalogo izenačiti razliko mod sklepi obeh zbornic glede socijalne predloge, prišel do ko-nečnega zaključka, je poslanska zbornica sprejela predlogo v sedanji obliki. Upati je, da bo tudi senat sledil temu zgledu in bo predlogo sprejel ter jo izročil predsedniku v podpis. Več tednov ie konferenčni odbor razpravljal v prvi vrsti o vprašanju, ako naj bi bili pokojninski skladi v nekaterih podjetjih še naprej obdržani, ko bi bil postavljen zvezni pokojninski sklad. Senator Olark je hotel pokojninske sklade takih podjetij obdržati, ne da bi jih bilo treba izročiti zveznemu pokojninskemu skladu. Poslanska zbornica je z veliko večino glasovala proti Markovemu načrtu. V konferenčnem odboru so zastopniki senata v tem popustili in tedaj odpade Clarkov dodatek k predlogi. Da bo predsednik še tekom nekaj dni predlogo podpisal, ni nikakega dvoma, ker je to najvažnejša socijalno-politična zadeva in popolnoma odgovarja njegovim željam. Senator Clark pa je naznanil, da bo v senatni zbornici še enkrat govoril v prilog svojega načrta. TOČAJ MORA Bin STAR 21 LET Harrisburg, Pa., 9. avgusta. — Ralph AF. Basliore, tajnik za delo in industrijo, je danes določil, da morajo biti v salonih in restavracijah točaji ter natakarice in natakarji stari 21 let. Mlajšim ni dovoljeno servi-rati pijače. BIVŠI MINISTER STROGO KAZNOVAN Atene, Grško, 9. avgusta. — Vojno sodišče je obsodilo danes na devetintrideset mesecev zapora bivšega finančnega ministra Geo. Marisa, ker se je uder ležil revolucije meseca marca. Zaplenjeno mu je bilo tudi vse privatno premoženje. G0VERNER HOČE REŠITI AMER. USTAVO Možganski trust dela iz naroda; berače. — Talmadge se poteguje za predsedniško nominaci- jo- _ Jolly Street, S. C., 9. avgusta. — Governer države Georgia, Eugen Talmadge, je zopet pričel napadati možganski trust v Wasli i ngt on u. Mozga n skemu trustu je očital, da sc poslužuje lakote, pomanjkanja in beračenja, da bi podrl vse meje ujs-tave. Talmadge se je na nekem političnem zborovanju sestal z bivšim senatorjem Blease iz So. Caroline. Med drugim je Talmadge 2000 poslušalcem, ki so se zbrali v šolskem poslopju, rekel: — ('lani možganskega trusta trdijo, da je ameriški narod na narodno ustavo tako navezan, da ne more več samostojno misliti. Vsled tega se poslužujejo stiske, da uničijo ustavo. Tod? vsemogoči Bog gleda na t > norčijo. Možganski trust že občuti meč maščevanja. Možje v Wa-shingtonu vedo; da krčijo božje in naravne postave in ^la so milijone ljudi v tej deželi ponižali na stališče beračev. Talmadge, čegar ostri napadi na New Deal kažejo, da sc poteguje za predsed. nominacijo leta 1936, posebno graja predelovalni davek za farmerske pridelke. Zagovarjal je izplačilo vojaškega bonusa in izplačila farmerjem po pogodbah dolžno vsoto iz sklada $4,880,000,000, ki je določen za delavsko pomoč. Rekel je, da bi ta izplačila zmanjšala vsoto, ki bo 1.1936 izdana v politične namene. Nato ]ia je še denial: — Greh je, :la bi kdo porabljal denar davkoplačevalcev, da bi obdržal kakega moža v uradu, ali pa bi mu pomagal do kakega urada. Nato pa je prišel z zatrjevanjem. da je "kruta politika" omejitve izdelovanja blaga in predelovalni davek prisilila milijone ljudi, da so se poslužili javne podpore. Talmadge je že pred kratkim organiziral vojno proti Rooseveltu, da prihodnje leto ne bi bil več nominiran za predsedniškega kandidata. ROOSEVELT RIBARI Washington, D. C., 9. avgusta. — Predsednik Roosevelt se je podal danes s svojimi tovariši na jahti "Sequoia" v Chesapeake Bay, kjer bo par dni ribaril. Liga narodov mogoče zadnji trenutek obvarovala njegovo deželo pred mečem. Cesar je prepovedal vojakom zbirati se v bližini Adowe, kjer so bili Italijani pred 40 leti poraženi, dasi pričakuje, da bodo Italijani najprej vdarili na Adowo. Pač pa zbira močno armado ob meji Somalije, kjer ni mnogo italijanskih vojakov ter bo ' v slučaju, da Italijani vpadejo v deželo iz Eritreje/ STAVKARSKI NEMIRI NA FRANCOSKEM V Toulunu je bilo aretiranih nad petdeset o-seb. — Odplutje parni-ka "Champlain" je bi-lo zakasnjeno. Pariz, Francija, 9. avgusta. — Pet oseb je bilo ubitih in 200 ranjenih v nemirih v Toulonu. Izgredi niso ponehali prej, dokler niso policisti in orožniki zaprli vse ulice, ki vodijo iz mesta. Nemiri so bili posledica stavke mornarjev v protest proti znižanim plačam. Parniki, ki so namenjeni čez Atlantik, morajo vsled stavke mornarjev ostati v pristaniščih. Stavkajoči mornarji so vprizo-rili veliko korakanje v Havre in drugih pristaniščih. Kot pravi neko poročilo, vodi stavkujoče mornarje neka ženska v rdeči obleki. Močni vojaški in mornariški oddelki v Toulonu, ki je glavno vojno pristanišče ob Sredozemskem morju, so bili pripravljeni, da preprečijo nove nemire in ko se je po ulicah pričelo streljanje, je iz Draguignana odpotovalo v Toulon 200 vojakov. Nad 50 oseb je bilo aretiranih. Stavka v Havre na francoskih parnikih je zakasnila odhod parnika Champlain in še sedaj ni poravnana. Stavkarji so zanikali vladno trditev, da so obljubili, da se vrnejo na parnik. Champlain bi imel v četrtek odpluti z 800 potniki. Stavkujoči mornarji v Clier-bourgu so priredili parado po mestu, pristaniški delavci v Brestu pa so s svojimi ženami in otroci molče korakali-za krsto svojega mrtvega'tovariša, ki je bil ubit v nemirih v torek. EKSPLOZIJA ALKOHOLA Philadelphia, Pa., 4. avgusta. — V tovarni Pennsylvania Sugar Company je eksplodiral tank, v katerem je bilo 2000 ga-lon alkohola. Poškodovan je bil samo en delavec. KOMUNISTI SO ZASEDLI CERKEV NA KRETI Atene, Grško, 8. avgusta. — Danes je zasedlo 200 komunistov cerkev v Kaneji na otoku Kreta. Takoj nato so pričeli zvoniti ter z zvonenjem pozivati prebivalstvo k vstaji. GRŠKO MESTO V PLAMENIH Atene, Grška, 9. avgusta. — Požar v Edesi v Mačeti oni j i grozi, da vpepeli celo mesto. Do sedaj so izpod razvalin izvlekli samo še eno truplo, toda boje se, da je mnogo človeških žrtev. Zgorelo je že sto hiš. Iz Aten je bil poslan pomožni vlak. ŠTIRIDESET TISOČ LJUDI SE JE ZBRALO 0BRADIČEVEM GROBU .ZAGREB, Jugoslavija, 9. avgusta. — Skoro v vsakem mestu, trgu in vasi se je zbiral hrvatski narod v spomin na smrt poslanca Štefana Radiča, ki je bil pred 7 leti ustreljen v narodni skupščini. Po hišah v Zagrebu, razun na vladnih poslopjih so bile razobešene hrvatske zastave. Celo vozovi poulične železnice in avtomobili so bili o-krašeni z zastavami. ODLAŠANJE S KONFERENCO Razprava se bo vršila v okviru pogodbe iz leta 1906. — Angleški in italijanski poslanik pri Lavalu. Pariz, Francija, 8. avgusta. — E*o zadnjih poročilih se posvetovanja med Anglijo, Francijo in Italijo o abesinskih zadevah ne bodo pričela pred 16. avgustom. Francoski krogi že skušajo pojasniti, da to ne bo konferenca, temveč samo diplomatsko posvetovanje, ki nc nalaga strankam takih obveznosti kot konferenca. Razpravljali bodo o položaju v okvirju pogodbe iz leta 190G. Po tej pogodbi je bilo dogovorjeno, da si te tri države razde-le Abesinijo na gospodarske sfere vpliva, država pa ostane politično neodvisna. Prvi načrt za ta posvetovanja je bil izdelan, ko je ministrski predsednik Pierre Laval sprejel angleškega in italijanskega poslanika. Laval je imel tudi dolg razgovor z bivšim grškim poslanikom Nikolajem Politis, vsled česar je mogoče domnevati, da bo Politis naprošen, da postane peti član razsodilne komisije. Ženeva, Švica, 8. avgusta. — V Liginili krogih je bilo imenovano ime profesorja na Harvard vseučilišču Manlev O. Hudsona, ki bo morebitni peti član komisije, ki bo preiskovala abesinsko-italijanski spor. Njegovo ime je bilo priporočano, ker Italija morebiti ne bi hotela kot petega člana komisije sprejeti Politisa. Policija je v ta namen izdala posebne odredbe, toda ni prišlo do nikakih izgredov. Hrvatje so se vklonili naročilu dr. Vla-dimirja Mačka, da obhajajo dan v dostojnem žalovanju. Zagrebška katedrala ni bila dovolj velika za veliko množico ljudstva, ki je prišlo zjutraj k črni maši. Okoli 10.000 ljudi je stalo na velikem trgu pred katedralo. Po maši zadušnici je korakalo okoli 40.000 ljudi mimo Ra-dičevega groba in ga pokrilo s cvetjem. V sprevodu je bilo mnogo kmetov v slikovitih narodnih nošah. Na Rad i če vem grobu je imel dr. Maček govor, v katerem jo slavil Radičevo rodoljubje in delo za narod ter je pozival navzoče, da nadaljujejo svojo borbo za svobodo. BOLIVIJA ZAHTEVA DOSTOP DO MORJA Santiago, Čile, 9. avgusta. — Čilenski krogi, ki so v ozkem stiku z mirovnimi pogajanji glede Chaeo ,poročajo, da se mirovni delegati trudijo najti pot, da bi Bolivija dobila izhod na morje saj za svoj petrolej. Južna Amerika posebno gleda v tem ozira na Argentino in Čile, da bi dosegli tako poravnavo, ker obvladujete morska pristanišča. Bolivija, ki je zaprta proti morja, polaga največjo važnost za svoj izvoz na kako pristanišče ob Pacifiku. 180 LET ZA DVE MORILKI Chicago, HI., 9. avgusta. — Sodnik Cornelius J. Harrington je Mrs. Blanche Dunkel in Mrs. Evelyn Smith zaradi umora zeta Dunklove, 28 let starega Ervina J. Lang, obsodil na zaporno kazen 180 let. Po sodni jsk i dvorani je šel kot vzdih olajšanja, ko je bila prebrana obsodba. Državni pravdnik je za obe ženi zahteval smrt na električnem stolu. Sodnik Harrington pa je tudi odredil, da morate obe ženi vsako leto 6. julija, ob obletnici svojega ostudnega zločina, preživeti v samotnih celicah in da ne smete biti po-miloščeni in izpuščeni na svobodo, dokler ni Mrs. Smith stara 160 let, Mrs. Dunkel pa 104 leta. Sodnik je povdarjal, da ste obe ženi brezbrižno gledali nasproti smrti na električnem stolu ter se je obmil na obe z besedami: — Taka smrt bi bila srečna smrt. za obe. Na vsak način bi bila prijetnejša kazen, kakor pa jo bom jaz določil. Kajti po moji kazni boste doživele živo smrt. Mrs. Dunkel se je skoro onesvestila. Med neprestanimi solzami in s tresočimi usti se je vedno brisala z robcem in se je komaj upala dvigniti glavo. Mrs. Smith pa je ljudem drzno zrla v obraz in se je fotografom smejala. Štirje policisti so odpeljali obtoženki v zapor. NAROČITE SE NA "GLAS NAHODA1', NAJVEČJI SLOVENSKI DNEVNIK V ZDR, DRŽAVAH. LJMmbi u a L WA 8 WrA R O D A " HEW YQ&g, SATURDAY, AUGUST 10,1935. T TIE LARGEST SLOVENE DAILY IN U. 8. X C «« Glas Naroda" Frank Sakser. President Owaid and PnbUdnd SLOVENIC PUBLISHING COMPANY iA Corporation) L. Benedik, Treat. HI W. ism Street. If tte wmwatlwi end ad Boromfa of of above officers: New York City, N. X. "GLAS NASODA (¥eiee et Um Peeple) '»nff Day Except Saadtye and Holiday" lete velja at la pol leta ........... $340 4e* četrt leta Ea New lor* aa celo leto ft.Otf 2a pol lata ...........................|Ut Za Inn—»efre aa eelo lato ..«« $7.00 8a pol leta |U0 Subscription Yearly «6.00 Advertisement oa _*Qlae Naroda" HmJs vsaki dan levsem« nedelj la praraikor.__ frepisl brea podplaa la osebnosti ee ne prioMajeJo. Denar naj ee biagoTatt foiiljau po Money Order. Pri spremembi kraja naročnikov, prosimo, da ee ftidl prajiaje bivalUge naananl. da hitreje najdeno naslovnika. "GLAS NARODA", 21« W. 18tb Street, New Xevk, N. t i: CHelasa t—«874 STAVKE V FRANCIJI 3t Pierre Laval je poskušal finančni položaj Francije izboljšati -s tem, da je »delavcem in uradnikom skrčil mezde in plače za deset odstotkov. Ta odredba je j>o v«ej Franoiji izzvala silno ogorčenje. Po me sitih so izbruhnili štrajki. Delavci prirejajo demonstracije. Promet v francoskih pristaniščih je lista vi jen. Parni ki imajo zamude, nekateri pa sploh odpluti ne bodo mogli, če ne Ik> vlada preklicala svojih drastičnih odiW'b. Potniki, ki so hoteli odpotovati ts francoskimi par-niki, se bodo poslužili drugih pardbrodnih družb. Z "denarjem, ki ga bo izgubila Francoska črta, bi bilo mogoče več mesecev plačaiti vladni m uslužbencem stare plače. Toda ministrskemu predsedniku Lavalu, ki je velik bogataš, gre v prvi vrsti za princip. . Noče in noče popustiti ter je prepričan, da je mogoče zavoženo finančno gospodarstvo rešiti edinole s splošnem skrčenjem plač- Laval je sklenil izvesti svoj program, v kolikor se tiče francoskega delavstva. In če ne bo drugače, bo pozval vojaštvo na pomoč, ki bo z orožjem prisililo delavce k pokorščini. Ko je izbruhnil strajk v državnih ladjedelnicah v Toulunu in Brestu, je Laval odgovoril s tem, da je dal vse naprave zapreti. Delavstvo je nekaj časa izvajalo pasivno resisten-co, to se pravi, da so prihajali »delavci na delo, niso pa hoteli prijeti z orodje. Zatvorjenje tovarn se je mimo vršilo, toda pozneje je prišlo na cesti do nemirov, v katerih je bil en delavec usmrčen, več pa ranjenih. Policija je nato zatsedla najvažnejše prometne točke v mestu ter odredila, da morajo bilti ob desetih zvečer zaprti vsi javni lokali. Delavstvo je vprizorilo ogromne demonstracije. Položaj je izredno napet- Vsak dan lahko prinese nova presenečenja. Meščansko časopisje zvrača vso krivdo na komuniste, ki so bili baje naščuvani iz Moskve. Res pa je, da je francosko delavstvo ogorčeno vsled odredb, s katerimi je vlada znižala svojim delavcem in uslužbencem plače, »da bi privatni industriji ugladila pot za splošno skrčenje plač. Za delavsjfrvom stoji francoska strokovna zveza, ki nikakor ni pod vplivom komunistov. Važno za potovanje. 'i t ! "1 i'' " <' Kdor ie namen j šn potavati v -tiari kraj ali dobiti loga od tam, jo potratno, da je poufan v vtth »tvareh. Vtlad maša dolgoletna skušnja Vam tamoremo dati najboljša tpoj—nila m tudi vti. potrebno preskrbeti, da je potovanje -ndobno in hitro. Zato ee $aupno obrnite na na* ea vsa pojasni!*. Mi preskrbimo vso, bodiH prošnje ta potratna dovoljenja, potno listi, viteje in sploh vse, bar je oo potoaaajo potrebno v najhitrejšem času, in kar jefflavne.aa najmanjše otroške. tt. 0 Nedršmvljani naj na odlašajo do eadnjega tron*t1oa,*or prodno eo dobi to Washingtona povratno dovoljenje, BE-EN-T BY PXHM1T, trpi najmanj en mesee. Pišite taroj takoj ea breoplatna navadita to mmMomlja-mo Vam, da boste poceni t« udobne potovak. SLOVENK PUBLISHING CO. (TRAVEL BUREAU 2»6.Wat ISthSfcreet New Vort^T. Brooklyn, N. F. Po več kot triletni službi pri mestni upravi v New Yorku, se mi je posrečilo dobiti teden dni dopusta. Ugibal sem, kako naj ibi ga kolikor najbolje po-labil, posetono v tej še vedno nesnosni depresiji. — Na farme jo ibomo mahnili, — sem si; dejal, — k našim znanim rojakom. Kako to izvesti, ker žal za enkrat še nimam kare! — Imam več prijateljev, ki so bolj srečni, pa so vedno zaposleni s transporti svojih družin, posebno za "week-ends''. — Ej, sem si mislil, s takimi, ki imajo svoje družine, že ne ne bo nič. V istem hipu pa se spomnim mojega dobrega prijatelja, kateri še uživa zlato svobodo samskega stanu (sicer ne vem za koliko časa jo še bo) in to je znani rojak Pavel Kovač. Ko se sestanem ž njimi in mu razložim moj načrt in željo, mi takoj reče: — J a, tja hi pa tudi mene veselilo,' čeravno je precej daleč iz New Yorka. . Dogovorila sva se, da odrinemo zgodaj zjutraj. Naš cilj je bil farma rojaka John Kov-sca, R. F. D. 3, Jefferson, N. Y. Tja dospemo zgodaj popoldne. Lahko bi bili že poprej, ali dirkati nismo hoteli, ker prvič ni preveč priporočljivo, drugič pa videli ne bi ničesar. Bila je to krasna vožnja, katere ne bom nikdar pozabil. Posebno ob reki Hudson s'3 Vam nudijo krasni razgledi. Seveda sem to priliko, kolikor, je bilo mogoče, izkoristil s tem, da sem posnel nekaj slik m spomin. Na farmi pri "Kovšcovih** so nas zelo prijazno sprejeli. Vzorna in pridna gospodinja Frances (sestrična mojega o-četa) je imela v par minutah po našem prihodu tako obloženo mizo z okusnimi jedili, ka-. kršne je mogoče dobiti samo na farmah, da se je kar miza šibila. Ko vprašam za moža Johna, mi reče: Seno nalagajo na senožeti; on, sinček Harold in služabnik Frank. Oez nekaj minut že pripelje velik voz sena s prav krasnim parom konj. Ko se pozdravimo, sem opazil da nekaj ni v redu žnjim. Dasi vedno veselega in smehljajočega se obraza, se mi je zdelo, da je nekam potrt. Ko ga vprašam, kaj je temu vzrok, mi ni dal nikakega odgovora, nego mi samo pomigne, naj mu sledim. Ko prideva v klet, sem videl celo vrsto sodov. Nato me ukaže: — Sedaj pa potrkaj od prvega do zadnjega, pa boš videl, čemu ni več tistega smehljaja na mojem obraza kot je bil še par tednov nazaj. Prepričal sem se takoj, da je sedaj tudi njem tisti kritični čas kot ga je zadnjič moj prijatelj Zgaga v svoji koloni o-menil. Potolažil sem ga, da za prvo silo sem že na to doma pred odhodom preskrbel. Ko prinesem iz kare sem zapet zagledal običajni smehljaj na njegovih licih. Zares pristna kapljica je bila, katero mi je 'podaril moj sorodnik Legiša, v New Yorku, ki -je pravi mojster v tej stroki. Pogovarjali smo se o družinskih in gospodarskih razmerah. Uvidel sem, da posebno v teh časih še najbolje obstoji farmar, ter sem takoj u-ganil, čemu se tako pridno selijo na farme naši brooklynski in newyorski rojaki, posebno zadnje čase. Bes je tudi odvisno, kakšne farme so, ampak naši rojaki, kakor sem imel priliko opazovati za časa mojega bivanja med-njimi, tudi iz slabih in zapuščenih farm napravijo zelo rodovitne. , «• To sem opazil posebno na farmi rojaka John Kov.šea, in sem se kar čudil kako in kaj vse lahko store pridne roke naših rojakov. V dobi kratkih trdi let, ko jo je kupil, je se-uaj razlika kot noč in dan. Videl sem to tudi drugi dan ko smo obiskali več drugi it naših rojakov, kako se razlikujejo njihove farme od farmarjev družili narodnosti. Obiskali smo sledeče družine znanih naših rojakov: družino Frank Korena, kateri so nas prav dobro postregli z iz-borno kapljico; družino Rus, kateri so nas tudi dobro po-siregli; družino Franka Pir-iiata (Trzinea), kateri se i«» šele pred par tedni za stalno-t.ia priselili. Imajo prav lično farmo. Sprejeli so nas prav prijazno. Vprašal sem za mojega osebnega prijatelja Baltazarja Derganc, ter se je takoj tudi moj prijatelj in sope-vee rojak Pirnat, ponudil da nam pokaže pot. Ko pridemo tja, >o Dili ravno pri prigrizku. Naš vedno veseli Drgane, nas takoj povabi v sobo, ker pa je bil precej vroč dan, smo ostali rajši zunaj pod košato lipo. Prinesel nam je seveda takoj prav dobrega domačega sadjevca, s katerim smo si pridno gasili žejo. Nato nam je razkazal .-vojo farmo. Zelo prijazno posestvo ima, posebno se mi j«' dopadel "kurnik", ki ga jc? prav strokovnjaško in moderno uredil. Redi večje število lepih kokoši, ima tudi nekaj glav goveje živine in par konj. Bile so doma tudi njegove poročene hčerke: Mrs. Urek, i mož njenin je sin dobro znanega rojaka Mike Ureka, raz-)>ošiljatelja priljubnega dnevnika "Glas Naroda"), druge pa si žal nisem imena zapomnil. Omeniti moram, da se je Drganc v kratki dobi .-premeril v pravega farmerja, tako da mesto mu popolnoma nič n« diši. Well, Drganc, želim Ti najboljšo srečo v vseh ozirih. Nazaj grede smo obiskali i udi družino rojaka Jolm Strukelja. Bili smo tudi tam prav prijazno sprejeti, da ni manjkalo žlahtne kapljice, mi niti omenjati ni treba zakar je takoj preskrbela njegova skrbna ženica, katera je prav vesele in prikupljive narave. Tudi ta rojak ima lepo urejeno farmo tik glavne ceste, na ze*.o prijaznem kraju. Otroke ima dobro vzgojene in pridne. Vsa čast taki družini. Farme vseh omenjenih rojakov se nahajajo v Worcester, N. Y. V pondeljek pa smo šli obiskat. družino Johna Lebenič-nika (Lebenik) na R. D. 2, New Berlin, N. Y., kar je pa čisto \ drugo stran od Jeffersona-m orcestra. Rojak Lebenič-nik in njegova žena Mary roj. Česen, imata prav lično farmo, na zelo lepem kraju, večinoma, na ravnini, edino gozd je malo v dolini. Prišedsi tja smo dobili doma samo gospodinjo ter -štiri krepke otroke. Gospodinja -Mary je bila zelo vesela našega obiska. Kmalu je ne bi bili apoznali, tako se je pre-drugačila v kratki dobi treh let, od kar so se preselili iz New Yorka. Izgledala je kakor kakšna vrtnica. Mislil sem si takoj, koliko pripomore k •zdravju svež in čisti zrak. Vprašali smo za moža Johna, ter nam ga je pokazala daleč tam na hriibu, kjer je s strojem travo kosil. Šla sva ga takoj s Pavletom Kovačem poklical Možak kar ni mogel' verjeti, da smo mi iz daljnega Yorka. Takoj je prenehal z delom ter odrinil proti domu. On je tudi pristen farmer, zagorelega Obraza in s čikom fcv tistih. • Sioer mi je Tekel, da je cikal že >v nam "glas naroda" pošiljamo v staro domovino. Kdor ga hoče naročiti za tvoje sorodnike ali prijatelje, to lahko stori. — Naročnina za stari kraj stane $7. — V Italijo lista ne pošiljamo. reč 44 samo pri delu. "Njegova žena je pa rekla: — Saj je či-kal, še ko je bil 4'ledig". 0e bi fcila vedela, pa ga ne hi vzela. Seveda to je bilo samo šala, za-les je pa drugače mislila. Kaj ne, Marv! Zelo sla oba pridna. Želimo dobrega napredka ter zdravja Varna in otrokom. Seveda smo bili tudi pri njih prav dobro postreženi ^ vseh ozirih. Tem potom se prav lepo za hvaljujemo vsem omenjenim družinam za imenitno postrež bo. Kadar nas bo pot zanesla v Jefferson, Worcester in New Berlin, se bomo prav radevo-Ije zopet oglasili. Želimo vam, oa bi vedno imeii dobre letii da hi vedno pridelali vsega izobilju, da hi bilo tako vsaj ma poplačano delo Vaši I pridnih rok. Anthony, Josephine Svet, in Pavel Kovač. Forest City, Pa. Velika nesreča je zadela družino Jerneja Nagode iz sosedne naselbine Browndale. V nedeljo 28. julija Jim je pri vožnji po jezera utonil 'Jli-let-ni sin Charles. Njegovo tova-rišico Marto Nograsek so rešili iz vode živo, dočim so njegovo truplo nasi i šele v sredo, kar je žalost še toliko povečalo. Pokoj>an je bil v petek s s-v. mašo na slovenskem pokopal išču sv. Jožefa. Pokojni zapušča poleg žalujočih starišev tudi tri brate in tri sestre. S težko prizadeto družino eela okolica sočustvuje, in jim izrekamo globoko sožalje. Da hi ne poročal vedno samo žalostne novice hočem tudi ob t! priliki poročati, da bo društvo "Zvezda" SN P J. priredilo na nedeljo 18. avgusta izlet oziroma piknik k Lowe l.ake. Tam so novi prostori in dovolj veliki tudi če dežuje. Zato ste prav uljudno vabljeni vsi. Ker pa menda dopis ne bi •bil popolen, ako bi ne omenil delavskih razmer, naj omenim, da so slabe kakor povsod, če ne še slabše. Kateri delajo delajo, samo nekaj dni, potem pa zopet več časa nič, doeim jiu je še več, ki ne morejo dobiti dela. Poročevalec. S pota. Nahajam se v gozdu poleg 1-iolgega jezera (Long Lakei. Ker sem oddaljen osem milj od mesta, mi gospodinja, pri kateri običajno stanujem, pripelje pošt«)—mnogo časopisov in pisem. Iz Clevelanda mi piše dr. Kern: — Pridi! Sta*i znanci te žele videti. — Isto-tako me vabi sestra pokojnega pesnika in pisatelja K e v4 Smrekarja. Toda kako naj se odpravim, ker še vedno poma-lem ma rod i rani. Krog mene skačejo malim o-picam podobne veverice, nad vodnjakom eivkajo mali palčki, ipri oknu pa hranijo lastavicc svoje mladiče. Moja dva vedno' tu živeča prijatelja kosita travo, zvečer pa krmita kokoši iu živino. Jaz sem ožgan od sobica kot kakšen Indijanec. Pi-M-m pri pee i na prostem, kjer kuham južino. V liišj bi bilo prevroče. Prijatelj Frank Trohu \r Barhertonu naj mi torej ie* zameri, če nimam dovolj časa za pisanje. Poleg kuhe je tre-=ba pripraviti drva, kar ni malenkost, če ima človek skrhano sekiro. Ce me kdo obišče, se me ustraši, kajti obleko imam primitivno, namreč Adamovega kioja, in ker se ne brijem, sem sličen pravcatemu gozdnemu možu. Ko sem se nekega večera kopal v jezeru, se mi je vsesala v otekajočo nogo pijavka. Ne vem, če je domišljija ali les, oteklina je izginila, in noga je dobila pravo barvo. Sedaj sem v tem samotnem kraju že nad štirinajst dni, iu moja znanca, ki živita tukaj, me vabita, naj kar čez zimo o=> stanem, češ, da vesta za lepe srnjake in da bo dovolj življenja, kadar »bo lov odprt. V Glasil Naroda sem zopet čital dopis vestnega dopisnika A. B. iz Poljanske doline. Krasni so spomini na on> kraje, kjer sem bil precej časa leta 1908 kot spremljevalec pokojnega Buha ob njegovi p«'T-oesetletniei svečeuištva. Ko so praznovali na Kl>\ Minil., dvajsetletnico ustanovitve Jugoslovanskega Doma, je priredil tam razstavo naš slovenski slikar Pemšek. Na Elv je bilo meseca juliji. zbirališče starih naseljencev. Pozdrav! Peter Zgaga PIŠEJO MI... Matija Pogorele. ■mttmfflMinim^^ DENARNE POŠILJATVE | Denarna nakazila izvršujemo točno in zaneslji- | vo po dnevnem kurzu. § W JUGOSLAVIJO Za $ 2.75______________Din. 10« $ 5.25 ___________Din. 2M 9 7.50 ________________ »lii. 300 $11.75 _______________ Din. SM (SMI_________Din. 1*M $4?.M__________Din. 20M ▼ ITALIJO f 9.35 .......... Lir 1— S1&25 _____________ Ur 288 $44.48______________________ Ur 508 $88j* .......... Lir 1888 $178.— .......... Ur 2888 IMS.— .............. Ur S088 KERBS CENE BEDAJ HIT BO MENJAJO SO NAY k DE NX CENE PODVRŽENE 8PBEMEMSI HOB1 ALI DOLI ^eSJlh sMkOT kot sgoraj navedeno, bodisi v dinarjih ali Urah dovoljujemo ie bolje pogoje. f i.— Marate paalall $18.— IIS.— » . . . r . a Xa pisma, ki jih dobivam, če je le mogoee odgovorim, so p*.i med njimi tndi taka, da sem z odgovorom v veliki zadregi. Ker pa nočem, da bi utonila v pozabi jen ju, naj navedem na tem mestu iz njih par odstavkov. Privatno pa tndi zato ne morem odgovarjati, ker so brez podpisa in že zaraditega sodijo v koš. Ker mu pa veekrat baše za materijal (tako naprimer tudi danes), jih torej objavljam rojakom za kratek čas in v prijazno razsojo. — Prav proviš. Zgaga, — mi piše neka brooklvnska rojakinja, — da je pritisnila huda vročina. Strašno malo oli-lt ke imam na sebi, pa se mi >e ta vsa oprijemlje telesa. Kako je torej mogoče, da je v tej hudi vročini kar nenadoma zmrznil 44newvorški pahef-kar"? ★ — Mi, kar nis je ljudi, — 1'gotavlja neznanec iz Down-towna, — se na piknikih lepo zabavamo in ležemo v seneo, ee nam je prevroče, dočim -o -nekateri zoologični »oimeiijaki z« vročino strašno dovzetni. ( emu nisi ničesar poročal! O preteči vojni meni Italijo in Abesinijo nučečkaš cele kolone, o vročekrvnosti našii: rojakov pa kar lapo molčiš. Ali si podkupljen od te aH one strani, ali oil obeli ★ Neznanka v Roseboon hoe* vedeti, ktlaj bo prišel v moji koloni moj drugi spremljevalec na vrsto, ki se pri pijači ni nič manj nazaj nagibal kot se j( Pavle. ★ Z Eveigreen Ave., v Brok-lvnu me nekdo vabi: — Pri prvi priliki se oglasi pri meni. Peljal te bom par blokov daleč, da boš poku-il pristno kalifornijsko kapljico, napravljeno iz vodnih melon. ★ - Iz r\)opersto\vna me vprašujejo : — Ali prideš prihodnje poletje zopet semDo takrat se pa dobro informiraj in kakšnega izkušenega farme r j a vprušaj, koliko zob ima tri leta stara krava v gornji čeljusti, tla zopet ne boš tako neumno odgovoril kot si zadnji'"*. * Iz Little Falls, N. Y., mi je nektlo takole podkuril: — Še t lanes ne vemo, kaj si ?kuhal takrat v Masletovi kuhinji: golaž ali a j moli t? Za ajmoht je bilo pregosto, za golaž pa premalo papricirano in rdeče. Ti, Zgaga, kar lepo pri ižlikrofih ostani (ki jih še Hu-dales noče jesti, če mu jih žena skuha), druge jedi pa pusti našim kuharicam. Ko si '4golaž" kuhal, so se ti v pest smejale, danes se pa na glas krohočejo tvoji kuharski 44u-nosti.M ★ Povsem drugačnega mneDji ie pa rojakinja iz Jlartwicka, ' I pravi: — Ja, čaj pa znaš kuhati, oziroma znal si ga. Vsa east ti! IC8L* T 8MMM8IIB DOUUII | 1.71 ..S18J8 '.'Atiz .. 8S1J8 Prejemnik dobi t starem krajo IspiaCUo ▼ dolarjih. Najna SLOVENIC PUBLISHING COMPXNY NtTt)d*" tt« «191 lMb'NMfcV NSW I08K, N. Z. pa do- Njena prijateljica stavlja: — Vse, kar imam, bi drag?-volja dala, — via bi te enkrat videla pred bikom bežati. it Pisem s tako in podobno vsebino je še nešt&to. Kaj pravite, ali bi se izplačalo odgovarjati? Rekel bi, da ne. V dokaz, da se ne bojim resnice, sem pa vseeno objavil par odstavkov. " G L rA S NARODA " NEW YORK; SATURDAY, AUGUST THE LARGEST SLOVENE DAILY IN U. S. X PU FAJEVA SKRIVNOST Parnik "Queen Mary", lična laxvjica, ki je Linela le prvi razred in medkrovje, je stala v Ainoyu. Sto milj za Hoiig-kongom so se ji bili pokvarili -»troji. Dva dneva sta sla v nič. Kapitan Thomas je klel. Do Slianghaja ne l»o mogel prid«)-hiti zamujenega časa. Sto vragov. In kar večno so popravljali. Slednjič vendar, po šestih ui ali, so vse [»opravili. Prav pietlen je ladja odplula, so jirisli še potniki, dva .laponea, :»eki dolžin, Anglež in Kitajci. Seveda ne vsi za v prvi razred. Tega je zasedel le neki obilni, prijazno se smehlja -joči gospod, ki je potoval v Ning-Po. Vpisal so je kot go->pod Pu Faj, veletrgovec. VV-1 i čast no je racal v dvojnato ka-bino prvega razreda, sledil rim je sluga s štirimi kovčegi. Radostno so mu oči mežikale zt. roženimi naočniki. I % "(£ueen Mary" je začela fiuliati in se oddaljevati iz pristaniška. Sonce jc viselo kot ognjena žoga nad morjem. — Strahovito je bilo soparno. Sluge so razpostavile stole za U zanje po krovu. Pri kosilu m bilo skoraj nikogar v jedilnici. Nihče ni imel teka. Za mizo so bili samo dolgi Anglež, neka Nizozemki in neki am?-liški misijonar. Seveda tudi se prijazni Pu Faj. Brisal si je pot s čela in vneto brkljal po skledah. Klavrno so padale b?-sede, saj v tej vročini ni bilo mogoče kaj pametnega povedati. Govorili so o tem in o-nein, o riževih cenah, o zadnji povodnji, o raziskovanju morja. Le gospod Pu Faj se je vljudno smehljal in zdaj pa zdaj izrekel kako besedo. Go voril je krasno angleščino, da sc je kolonijalni uradnik kar otajal. — Kevneje so ležali na stolih in zdehali. Spredaj so i-^>1 ali tenis. Dve brhki Američanki sta s prvim častnikom stavili za nekakšen rekord. — fJ os poda Pu Faja je njegov sluga pahljal, on pa se je potil. Parnik se je leno motovilil dalje, morje se je lesketalo in je bilo gladko ko zrcalo. Zvečer so sloneli na ograji. Kar tako slučajno je Nizozemka omenila, da so v Kitajskem morju zmeraj morski roparji. Besede so nemilo dirnile potnike. Pa kar niso mogli o čem drugem govoriti. Američanki sta zaječali: "Strašno!" — Častnik ju je pomiril, češ, ladja je na varnem ko kaka 'banka. Le Pu Fuj je prijazno mežikal skozi naočnike. "Kar poročajo časopisi, je zmeraj pretirano," je menil v krasni angleščini. In se je priklonil in izginil; sluga, ki ga je venomer pahljal, pa je hitel za njim. Drugo dan popoldne se je nekaj neprijetnega zgodilo. — Frouv vou Backers, Nizozemka, je pogrešala dragoceno zapestnico. Pristni dragulji! V prvem razredu so bili vsi razburjeni. Kapitan Thomas je robantil. Kaj takega, pa prav na njegovi ladji! Ali je bil t t trapasti detektiv slep.' Morda je pa zapestnico kam založila! Nizozemka je vsa bleda vse preiskala. Nič! Potniki so ji pomagali, še gospod Pu Faj -e je osebno potrudil i s i je navzlic svoji obilnosti zlezel v vse kole. Zapestnice ni in ni bilo. Angleški kolonijalni uradnik >< je zbadljivo smehljal. Zakaj so pa govorili o morskih roparjih, prismode! Ko je točno po treh urah sporočil Japonec, profesor iz Tokija, da mu je izginila z dc-manti okrašena verižica za liro, je bil ogenj v strehi! Po krovu so frčale razburjene besede. Prvi častnik se je zaman trudil s pomirjenjem. Slednjič .i' kapitan Thomas zbobnal vse potnike skupaj. "Zal, preiskati moramo kabine," je dejal čim najbolj skromno. "Seveda, le radi lepšega!" Vsi so ugovarjali, a kapitan je bil trmast. Predpis je predpis! Preiskali so kabine, odprli kovčege, tudi pri gospodu Pu Faju. Seveda tudi on ni i-mel verižice — ko drugi ne, V njegovi kabini ni bilo drugega ko kovčegi s svilo in zaloga praznih steklenic za slatino. Preiskava ni dognala ničesar. Toda — na ladji ni bilo več prijetno. Gospod Williams, ladijski detektiv, je slehernega potnika vzel na piko. Seveda zaman. Sedeli so na gugalni-kih, se liudovali na te nerazumljive čase in sumljivo opazovali drug drugega. Gospod P;i Faj S(l .1> nalival s slatino. — Svetle potne kaplje so mu curljale po rojenih licih. Ta vro- čina, puh! Stroji so sopihali. Dvanajst vozlov na uro. Nadinornar O'Kenzie je v kamrici dremal. Nič dela. — Vstal je, debelo pljunil v vodo in se globoko sklonil Čez o-grajo. Nenadoma se je zdrznil. Nekakšna steklenica je priplavala. Počasi se je bližala. Brž po žico! Iztegnil se je in lovil steklenico. Izurjen je bil v tem. Plen je kmalu varno visel v zanki. O'Kenzie je steklenici odbil vrat. Brz dvoma sporočilo kake ponesrečene ladje. — Napeto je pogledal v odprtino. Tedaj je ostrine!. Sapra-miš! Ves nor je oddivjal h kapitanu... Že spet dvoje novic: ena izmed Američank 'ni našla vrč verižice za krog vratu in kolo-j-ijalni uradnik je pogrešal iglo s topazom. Vsa 4Queen Mary' s o je vznemirila. Prvi častnik j< v zadregi pokašljeval, Ame-l ičanka je besno ihtela. Gospod I'u Faj je iz modrim smehljajem zmajeval z glavo in se nalival slatino: — "Čudovite stvari, prav začarane skrivnosti doživlja človek na svetu!" Kapitan Thomas je spregovoril nekaj besed z detektivom Williumsonom in je pomiril častnike, kar ni bilo baš lahko. Sonce je neusmiljeno pripekalo in mu pomagalo, zakaj vročina ohromi tudi najbolj i azgrete glav«*. Na krovu se je vse pomirilo. Prebirali so časopise in srkali žganje s sodo. Le gospod Pu Faj se je vneto razgovarjal z gospodom \Vil-liamsom o razliki med japonsko in kitajsko svilo, o čudo-vitostih Pekinga, o Laotseju. Kar pesniško je bil razvnet. Spresdaj so udarjale žoge za tennis, ladja jo naglo plula. Ko se je večerilo, se je Pu Faj sprehajal po krovu krog ladje. Sluga ga je pahljal. Na krovu ni bilo nikogar. Gosj>od Pu Faj j<* stopil k ograji in pogledal v vodo. Popravil si je naočnike in se ozrl krog sebe. Sluga je izginil. Nikogar ni bilo v bližini. Nato je imel Pu Faj stekl«*nico v roki. Navadno slatinsko steklenico, ki jo je ljubeznivo ogledoval. Mahoma je prisluhnil. Williams si je prižgal cigareto. "Bi radi vrgli v vodo spo-ločilo v steklenici?" ga je veselo vprašal. "Jako zanimivo!" Pu Faj se je sklonil. Smešna reč — takale pošta. Pa bo kdo na oibrežju našel tole steklenico in ne bo dobil ničesar drugega v njej ko navadno sporoči Ice gospoda Pu Faja — in ničesar strašnega, zanimivega; riti sence o klicu na pomoč kakega brodolom«!... "Kaj pa imate v steklenici?" je pozvedoval detektiv. Gospod Pu Faj je mežikal. O, nič takega, navaden listek — z verzi Laotseja. In se je spet priklonil, dvignil roko in hotel zagnati steklenico v vodo. Detektiv ga je pravočasno postregel. "Ali bi smel steklenico odpreti?" Pu Faja je nenadoma napadel kašelj. Potem je osuplo vprašal: "Zakaj pa?" Williams ni odgovoril. Odprl je steklenico in prijazno dejai: "Kapitana bo veselilo, če bi s«» jmbližc seznanil z vami. Dovolite?" In je nameril — inen-ovestl iz našega življenja. Bohinjec je' dober pisatelj, ki v svojih spisih do pičice pogodi duševnost našega človeka. Ob čitanju njegovih del se zdi človeku. da ima pred očmi prizore iz domovine. SLIKE, spisal Ksaver Meško. 189 strani. Cena.....60 Osem !*>vesti, ki zaslužijo, da jih sleherni prečita. ŠTUDENT NAJ BO, — NAŠ VSAKDANJI KRUH, spisal F. K. Finžgar. 80 strani. Cena -50 Naš moj ste rs ki pripovednik nam nudi v teh dveh svojih delih obilo duševnega užitka. STRAHOTE VOJNE, spisala Bertha pL Suttner. 228 strani. Cena ................................................ .50 To je ena najslavnejših knjig, ki imajo namen vzbuditi v človeku stud do vojne. Pošastni prizori so opisani točno in natančno. Vsaka mati bi morala Citati to knjigo, kajti to je izi»oved žene in matere, ki je izgubila na bojišču svoje najdražje. SVETLOBA IN SENCA, spisal dr. Fr. Betela. 176 strani. Trdo vezano. Cena........................ 1.20 Naš znani pisatelj Iletela je s tem svojim delom zopet posegel v naše preprosto življenje ter izborno orisal značaje, ki nastopajo v njem. TARZAN IN SVET. 30S strani. Cena ........1.— TARZANOV SIN. Vezano :iul strani, broširana .90 TARZAN. SIN OPICE. 3tr_» strani. broširana .90 Pisatelj Edgar Rice Burroughs je v svojih delih o Tarzanu oltdelal snov, kakršne ni obdelal pred njim še noben pisatelj. Njegova dela so prestavljene v vse kulutrne jezike ter ne zanimajo samo mladine, unč i>a tudi odrasle. TATIC", spisal France Bevk. Trda vez. 86 str. Cena .70 Naš izboren primorski pisatelj nam daje v tej knjigi dve povesti, ki jih je posvetil svoji materi. TUNEL, spisal Bernhard Kellermann. 295 str. Cena 1.20 Globoko ikxI zemljo vrtajo orjaški stroji tunel med EvrojK) in Ameriko. Cele armade delavcev se zarivajo vedno globlje v osrčje zemlje. Sredi dela zaloti graditelje strahovita katastrofa, katere žrtev je na tisoče in tisoče delavcev. Toda železna volja inžinirja Allana ne odneha, dokler ne steče med Evro-1k> In Ameriko globoko pod oceanom prvi vlak. TRI LEGENDE O RAZPELU, spisal Julius Zey-er. Trda vez. 83 strani .................................. .69 Prevod treh zanimivih itovesti znanega češkega pisatelja. '' UGRABLJENI MILIJONI, spisal Seliger Brat. 291 strani. Cena ................................................ 1JS9 Knjižnica "Jutra" nam je s tem delom-pred« stavila skrajno napet roman ameriškega Jugoslovana. Kdor bo prečital to delo, bo nehote vzkliknil: "Da, Ivan Belič je bil pa res duhovitejši nego vsi detektivi sveta !" VEČERNA PISMA, spisala Marija Kmetova. Trda vez. 51 strani. Cena ...............................79 Knjiga vsebuje petnajst pisem, ki jih preveva iskreno občutje. Pisma govore o sanjah ženskega srca, o ljubezni, o sorodnih dušah. VELIKI 1NKVIZITOR. spisal Michel Zevacea, 124 strani. Trda vez. Cen a... 1.20........BroS. 1.— Kdor hoče poznati strahoto španske inkvizicije, naj prečita to delo. ki je bilo spisano po resničnih podatkih in mora navdati čl-tatelja z grozo. VERA. spisala Olga Waldeva. 154 strani. Cena .40 Roman je poln lepih prizorov, opisuje skrb- , no Življenje nekdanjih najvišjih krogov nem-Ske in ruske aristokracije in kaže, da so bili med njimi poleg manj vrednih tudi srčno plemeniti ljudje. VERNE DUŠE V VICAH Spisal Prosper Merimee. 80 strani. Cena.. .30 ( Eden najboljših spisov francoskega mojstra. V GORSKEM ZAKOTJU, spisal Anton Koder. 130 strani. Cena ________.*.................................. .40 Zanimiva povest. ia prejšnjega stoletja, povzeta iz nagega kmetakega življenja. V KHEMPLJIH INKVIZICIJE, spisal Michel Zevaco. 461 strani. Cena _______________________________ 1.3« To 4e mojstersko delo v svetovnimi literaturi z neštetimi zapletljajl In nasičeno vsebino, da bo navezalo'vsakega čitatelja, ki ga vzame v roko. V MBTEŽU. Spisala Matija Kmetova. 219 str. Cena............L— Pisateljica je v tem romanu globoko pogledala ▼ žensko dušo. Usode petero žensk rasnega tipa In značaja se križajo v metežu življenja, iz katerega Izidejo vsaka na svoj na-fla. VRTNAR, spisal Rabindranat Tagore. 105 str. Trdo vez..........75 Mehko vez..........66 V knjigi je vsebovana globoka mirn^ modrost in srčna plemenitost najslavnejšega indijskega pisatelja. VOJNIMIR, spisal Josip Ogrinee. 78 str. Cena M Zanimiva povest iz časov prekrščevanja koroških Slovencev. V OKLOPNJAKU OKOLI SVETA, spisal Robert Krafu i/V A DELA. 482 strani. Cena ............ 1.60 , Vicskoz napet roman, ki ga čltatelj ne more odložiti, dokler ga ne prečita do konca. — Poln najneverietnejših dogodivščin In za-pletljajev. V ROBSTVU, spisal Ivan Mati«č. 255 strani. Trda vez. Cena ................................................ 1.25 Ivan Matičič je eden tistih redkih naših ljudi, ki ne pozna samo vojne In njenih grozot ter posledic, ampak zna tudi vse pretresljivo opisati. ZABAVNA KNJIŽNICA. 122 strani. Cena ........ 75 Zvezek vsebuje povesti Milčinskega. Preniku in I.alui. PosCbno pretresljiv je spis Milč-in-skega "Mladih zanikeruežev lastni življenjepisi". ZADNJA KMEČKA VOJSKA .................75 Z OGNJEM IN MEČEM, poljski spisal H. Sien- Idevicz. «83 strani. Cena ................................ 3-— Bogato ilustriran zgodovinski roman iz naj-ImjIj junaške dobe poljskega naroda. To je eno najboljših del najslavnejšega poljskega pisatelja. ČITAJTE TO KNJiaO. ZLOČIN V ORCIVALU, spisal E. Gaboriau. 246 strani. Cena ................................................... L— "Zloiin v Ordvalu" je zelo zanimiv delek-ski roman, ki nam predočuje. kain lahko zabrede lahkomiseln človek, ki nima skrbi za vsakdanji kruh. — Sezuajte se z francoskim detektivom 1« Coqr.e-um. ZADNJA PRAVDA, spisal J. S. Baar. Trda ves. 184 strani. Cena ............................................ U— Ljudska povest, ki obravnava sjK>r meti bratoma. je velike, pretresljive snovi in ostro doslednosti. Čitatelja veže od prve do zadnje strani. ZLATA VAS, spisal Fr. Malovašič. 136 strani. Cena .60 Poučna in kratkočasna povest iz kmetskega življenja. k ZAPISKI IZ MRTVEGA DOMA. Spisal Dostojevski. I. DEL. IMO strani, II. DEL. strani. Cena ............................$2.— Veliki Dostojevski je inxlal v tem svetovno-znanem romanu sliko življenja ruskih jetnikov v takozvanih katorgah. utrjenih jetni-Skih taborih v Sibiriji. ZLOČIN IN KAZEN, spisal F. M. Dostojevski. DVA ZVEZKA. Skupaj 605 strani. Cena.....1.23 Najslavnejše delo slavnega ruskega misleca. Nihče ni tako opisal duševnost i zločinca kot ga je opisal v tem romanu Dostojevski. ZGODBE NAPOLEONOVEGA HUZARJA, spisal Conan Doyle. 382 strani. Trda vez. Cena.....80 . Broširana.............60 ritatelj se mora do solz nasmejati, ko čita poglavja: Kako je izgubil Napoleonov huzar uho; Kako je zavzel Saragosso: Kako je u-hil "brata"'; Kako ga je hudič skušal, itd. ZBRANI SPISI, 368 strani. (II. zvezek). Cena 2.50 V tem zvezku so zbrani spisi našega prvovrstnega pisatelja Maslja-Podlimbarskega. ki je pogledal v široki svet ter deloval za združenje ne samo Jugoslovanov, pač i»a Slovanov v splošnem. ZGODBE ZDRAVNIKA MUZNIKA. spisal Ivan Pregelj. 98 strani. Cena ...............................- 70 Pregelj je eden najboljših slovenskih pisateljev. Ta zgodovinska jnivest prav nič ne zaostaja za njegovimi drugimi deli. Pregelj je globok, navzlic temu pa lahko razumljiv tudi preprostemu čitat^lju. ZLATI PANTER, snisal Sinclair Gluck. 51 str. Cena .90 Roman iz modernega življenja in sveta. Napet od začetka do konca in i>oln dejaaja. ZA KRUHOM, spisal M. Sienkiewiez. 122 strani. Cena .56 Pretresljiva povest o revni družini, ki se je konci prejšnjega stoletja izselila v Ameriko. Ime slavnega poljskega pisatelja nam jamči. da bo delo vsakdo z užitkom čital. ZGODOVINSKE ANEKDOTE, Vinko Šarabon 142 strani. Cena ........................... ZMAJ IZ BOSNE, spisal Jos. Ev. Tomi*. 229 strani. Cena ....................................................... Roman iz krvave bosenske zgodovine. Boji s Turki; skoro neverjetne dogodivščine; temeljit opis najbolj kravave dobe Bosancev. ZMOTE IN KONEC GOSPODIČNE PAVLE. — 202 strani. Cena ................................................ jjg Vsekoz zanimiva povest iz našega slovenskega življenja. ZNAMENJE ŠTIRIH, spisal Conan Doyle. 141 striuH. Cena .....................................................60 Najboljše delo ustvaritelja modernega detektivskega romana, v katerem Sherlock Holmes glavno vlogo. NaroČilom je priložiti denar, bodisi v gotovini, Money Order ali poštne znamke po 1 ali 2 centa. Če pošljete gotovino, reko-mandirajte pismo. KNJIGE POŠILJAMO POŠTNINE PROSTO Naslovite na: — SL0VENIC PUBLISHING COMPANY 216 WEST i8th STREET NEW YORK, N. Y. u G L ji'8 V A R 0 V "A M NEW YORK, SATURDAY, AUGUST 10, 1933. THE LARGEST SLOVENE "DAILY IN U. ft 3T. GREHI OČETOV Roman v dveh zvezkih^-- Za Glas Naroda priredil I. H. PRVI ZVEZEK. 11 Resni razgovor pretekle ure mi ni pustil misliti na kaj drugega. In ko tako sedim pri pisalni mizi, vedno pomakam pero in vendar ne napišem na list niti ene vrste, zaslišim nad stropom svoje sobe korake; Albert je nemirno hodil sem ter tja. Aktovko zaprem in grem po stopnicah navzgor. — Upam, da ne motim, — pravim, ko stopim v njegovo sobo. Albert zmaje z glavo. — Vsako uro ste mi dobrodošli. Kaj vas .ie dovedlo k meni f — Pravzaprav samo želja, da bi se z vami nekoliko razgo-varjal. In pri tem morem izpolniti svoje poslanstvo, ki ga že nosim s seboj od včeraj. Pri tem gre za naročilo, ki mi ga je dala neka dama. — Dama f — Začuden me pogleda. — Ona dama, ki ste jo predvčerajšnjem zvečer pozdravili pred vratmi gledališča. — Jaz sem pozdravil kako damo?.— O, saj res, spominjam se; bili ste v spremstvu n£ke dame. Toda moj pozdrav je veljal samo vam, ali odkritosrčne j še povedano, vaši svetlo sivi obleki, v kateri sem vas nekaj ur poprej -ridel pri sehv Ta odgovor me je ozlovolih Ali je bil mojster v umetnosti obvladati se, ali pa -. — Alberti Ali re>J? Te dame niste spoznali? In vendar mislim, da Marta Kronek ni vsakdanja prikazen, ki jo človek tako lahko prezre in tako kmalu pozabi. — Vaša spremljevalka je bila gospica Kronek iz Mona-kovega? O, sedaj pa mi je v resnici žal, da so me moje kratkovidne oči zojK't pustile na cedilu. — Iz njegovega glasu je zvenelo prijazno obžalovanje, toda niti najmanjša sled kake vznemirjenosti. — Velika umetnica! Cenim jo in občudujem. Ali ste ž njo kaj boljše poznani? Poleg pisalne mize porine naslonjač in oba sedeva. — Poznam jo kot prijateljico že nekaj let. — Prijateljstvo, za katero vas zavidam. Gospico Krone-kovo sem pogosto videl v njenih najboljših vlogah. Toda izven gledališkega odra sem imel samo enkrat priložnost — -. — Marta se onega snidenja zelo dobro spominja. — Skušam se smejati. — In ko bi vam hotel povedati, kaj Marta misli o vas, bi še postali ošabni. — Govorite samo brez vsake nevarnosti! — Rajši ne. Pa tudi naročilo, s katerim me moja prijateljica pošilja k vam, je izdajalsko. — Naročilo? Meni? Od gospice Kronekove? — Marta mi je pisala, da ste takrat v Augsburgu govorili ž njo o neki gledališki igri, katero ste tedaj pisali. Albert prikima in čelo se mu potemni. — Kar ste ji takrat o vsebini svijega dela ]K)veo sklepa jo, da jo mod njegovimi ži-^nili tudi Angleži na enak način valmi teh vrst prav mnogo, ki so na ta način napravile dolgo potovanje iz Indije, Južne Ameriko, Zapadne Tndijo in Afrike na Angleško. Na ta način j«' prejel na pr. baš to dni nekoliko ogromnih Cesar hodil na potovanje m raz . , v . . . . , i • i ipa i kov, ki so strašno greli in ta- iskoval neznane kraje, so odnlu- J *' . . , sedo 14 lepo." — Ali dela nočete skončati! — Že zdavno jo bilo končano in že tudi davno zopet uničeno, To je bilo, ko som prišel v Berlin, prva gorka usluga, ki mi jo je storila ona-le peč. Začuden ga pogledam. — Rokopis ste zažgali? In zakaj? — Zakaj? — S suhim nasmehom se naenkrat obrne od: okna in pravi strastno: — Ker smatram resnico za dušo vse umetnosti. Ker sta me življenje in čas naučila, da sem v tem neumestnem delu nakopičil same laži. Ker sem moral sam na sebi izkusiti, da je vse, kar sem dovolil, da se je v tej senčni igri mojih sanj zgodilo in dovršilo, samo nestvor, ki je nemogoč v življenju. Toda ta iskušnja me je poučila. — Skloni se nad pisalno mizo ter s tresočo roko izvleče predal. — In tole -pri tem vrže pred mene na mizo zvezek, — to je vsota moje današnje modrosti! Kot ono uničeno delo, tako so pričenja, natančno tako. Toda konec je drugačen. Konec za — jok! Težko se zlekne na stol in si z rokami zakrije obraz. Nisem vedel, kaj bi rekel. Da bi obvladal svoje ifiolčeče gin jen je, primeril zvezek in pričnem listati. Albert vstane in kot v jezi pritisne posti na svoje oči. — Kaj ne? To je vendar vse, kar more človek zahtevati: ako se pesnik tako uživi v svoje delo, da s svojimi lastnimi solzami objokuje žalostni konec svojega junaka. S hripavim smehom vrže glavo na tilnik, da se mu dolgi lasje vsujejo čez rame. Hotel sem ga pomiriti in ga dovesti na druge misli, zato mu rečem: — To je vendar dovršeno delo! Zakaj ga pustite tako ležati? Zakaj se ne pobrigate, da ga spravite ^a gledališki oder? — Pisal sem, ker sem moral pisati. In iz nobenega drugega vzroka. In z zadnjo besedo je bil njegov namen izpolnjen. Pa tudi nte mislim, da je to delo primerno za vprizoritev. Kar sem tukaj napisal, je gola resnica. Tega pa nikdo rad ne vidi in ne sliši. In delo mi je bila muka. Ali naj doživim poleg tega že grenkost neuspeha? Ne! Nekdo potrka na vrata. Gospa Schlippeke stopi v sobo in prinese poŠto. Medtem ko Albert raztresen in razburjen pregleduje pi-«ma in časopise, pade iat zvezka, ki sem ga drž-d v rokah, list, in pade na tla. Poberem ga in berem: (Dalje prihodnjič.) da so jim bo še posrečilo rešiti luše potomcev kristjanov, ki jih je bila vrgla nesreča na morju v poganski svet. Toda indijanskega zlatega mesta ni bilo mogoče najti, ker so ga bile že davno izropalo tolpe španskih ko strupeni, da z enim ugrizom usmrtijo miš. To pajke so morali postaviti vsakeira v posebno kletko, ker niso za družabno življenje. Ce so srečajo, so napadejo takoj z divjim besom in prej no odnehajo, da eden obleži. Zmagovalec ga nato takoj požre. DUŠEVNO BOLNI MED ZDRAVIMI V Južnem Wallesu poskušajo ločiti duševno bolne na nov, zanimiv način. Umobolni so naseljeni v vaseh Swansey in Abergavenny kar mod zdravimi, da so lahko nemoteno gibljejo in delajo. Na enak način ločijo uniobolne že v Belgiji, kjer imajo za .njo posebno naselbino Glieol. Naselbina se na GENERALNI ŠTRAJK V TERRE HAUTE, ind. Prizor pred tovarno Enameling Co. v Torre Haute, kjer stavkajo delavci že štiri mesece. Vijaki državne milice so metali na štrajkarje plinske bombe, ker so protestirali proti dovozu stavko kazo v. pomagati svojim umobolni m. Vprašanje je, ali se jim bo to posrečilo. Prebivalci omenjenih dveh angleških poskusnih vasi nimajo izkušenj, ki so jih pridobili prebivalci Glieela skozi dolga stoletja. To mesto jo baje ustanovila v 7. stoletju irska princesa, ki jo pobegnila tja pred svojim pobesnelim očetom. Oče jo je baje tam zasačil in ubil. Na njenem grobu so zgradili kapelico, kjer so so zbirali v srednjem veku " obsedenci, " da hi si izprosili od boga zdravje. Prebivalci Gheela so z veseljem sprejemali take romarje in jih rabili za delo, dokler niso bili izločeni. Dočim so drugod po svetu nmobolne zapirali in večkrat nečloveško ravnali z njimi, so bili v Gheelu prosti, samo delati so morali. Leta lSi)2 j«1 posegla vmes država in izpremenila to tradici-jonalno gostoljubnost v moderno zdravstveno organizacijo. Zgradili so bolnico za umobol-ne, tisti, ki so hoteli delati, so pa lahko ostali med zdravimi prebivalci. Premožnejši umobolni žive v Gheelu v penzijonu, nekateri se uče obrti, drugi se pa posvečajo umetnosti. Vsako leto prire-de razstavo, kjer se vidijo večkrat prav lepe umetnine. Kme- AVGUST l.'J. Bremen v Bremen 14. Manhattan v Havre 15. Champlain r Havre 10. Berengaria v Cherbourg 17. Conte (11 Savoia v Genu« 21. No rman i He v Havre Aquitaniu v Cherbourg 23. Kuropa v Bremen 2-1. Lafayette v Havre Itorna v Trst 28. Washington r llavre Majestic v Cherbourg ."SO. Bremen v ltreraen 31. lie tie Fram-e v Havre Hex v Genoa -SEPTEMBER: 4. septembra : Xormandie v Havre 5. septembra: Champlain v Havre 7. septembra : Aquitaniu v Cherbourg 10 septembra : Europa v Bremen Conte (li Savoia v Genoa 11. septembra: Manhattan v Havre 12. septembra: Majestic v Cherbourg 14. septembra: Lafayette v Havre Conte Grande v Trst 17. septembra: Bremen v Bremen 19. septembra: Berengaria v CherUmrg 21. septembra: lie de France v Havre 24. septembra : Rex v Genoa 25. septembra : Washington v Havre 20. septembra: Champlain v Havre Aquitania v Cherbourg 27. septembra : Europa v Bremen V A 2 N O ZA tje, ki strežejo umobolnini, dobivajo od države podporo, samo da ne sine biti njihov edini dohodek. Za sramoto velja, če koga črtajo iz seznama podpira ncev, ker ni dobro skrbel za umobolne. Samo l) odstotkov duševno bolnih izolirajo v greolski bolnici, ki ima samo 100 postelj. Kolonijo vodi zdravnik s šestimi asistenti. SPORI MED MUSELIMANI Med bosanskimi muslimani vlada živahno vrenje zaradi razpošiljanja brošure narodnega poslanca in tajnika skupščine Mustafa Mulaliča, ki vsebuje ponatisk njegovega govora v verifikacijski debati. V tem govoru je Mubilič zelo ostro napadel sedat,, ga ministra dr. Spalia zaradi njegovo politike za časa zadnjih volitev. Odmev tega gibanja je ostavka .Mulaliča na članstvo v glavnem odboru Gajreta, ki je prosvetna organizacija muslimanov. Spo-redno s tem se vrti tudi živahna akcija med muslimani proti bivšemu ministru dr. 1 lasanbo-goviču, ki je razpošiljal iz svojega kabineta Mulaličeve brošure. ZA KRATEK ČAS IN ZABAVO NASLEDNJE KNJIGE TOPLO PRIPOROČAMO LJUBITELJEM ZDRAVEGA HUMORJA DOMAČE ŽIVALI. 72 strani. Cena .......... .30 GODČEVSKI KATEKIZEM. G1 strani. Cena .25 HUMORESKE IN GROTESKE. ISO strani. Cena .80 Trda vez. Cena 1.— 12 KRATKOČASNIH ZGODBIC. 72 str. Cena .23 PO STRANI KLOBUK. 159 strani. Cena ---- .50 POL LITRA VIPAVCA, spisal Feigel. 13G str. .60 PREDTRŽANI. PREŠERN IN DRUGI SVET-NIKI V GRAMOFONU. 118 strani. Cena .. JtS SANJSKA KNJIGA ...........................60 SANJSKA KNJIGA .......................... .90 SLOVENSKI ŠALJIVEC. 90 strani. Cena.......40 SPAKE IN SATIRE. 150 strani. Cena ........ .90 TIK ZA FRONTO. 150 strani. Cena...........70 TOKRAJ IN ONKRAJ SOTLE. 67 strani. Cena .30 TRENUTEK ODDIHA (Knjiga vsebuje tudi šaloigro "Vse naše"). 189 strani. Cena ........................ .50 VELIKA ARABSKA SANJSKA KNJIGA ......1.30 VESELE POVESTI. 79 strani. Cena .......... .35 ŽENINI NAŠE KOPRNELE. 111 strani. C&na .45 TE KNJIGE LAHKO NAROČITE PRI: KNJIGARNA "GLAS NARODA I NAROČNIKE Poleg naslova je razvidno de kdaj imate plačano naročnina. Prva številka pomeni mesec, drv* ga dan in tretja pa leto. Zadnje opomine in račune smo razposlali za Novo leto tn ker bi želeli, da nam prihranite toliko nepotrebnega dela in stroškov, zato Vas prosimo, da skušate na-ročnino pravočasno poravnati Pošljite jo naravnost nam ali jo pa plačajte našemu zastopniku v Vašem kraju ali pa kateremn izmed zastopnikov, kojih imena so tiskana z debelimi črkami^ ker so opravičeni obiskati tudi druge naselbine, kjtr je kaj naših rojakov naseljenih. CALIFORNIA: San Francisco, Jacob Laos COLORADO: Pueblo. Peter Cullg, A. Saftlft Wa I sen burg, M. J. Ba?uk INDIANA: Indianapolis, Louis Banicb ILLINOIS: Chicago. J. BevClC, J. Lukantcto Cicero, J. Fabian (Chicago. Clcer* in Illinois) Jollet, Mary Bamblcb. Joseph Ffn, vat La Salle. J. Spellch Mascoutab. Frank Angustin North Chicago, Jože Zelene KANSAS: Girard, Agnes Moinik Kansas City, Frank Žagar MARYLAND: Kitzmiller. Ft. Vodoplyec Steyer, J. Černc (za Penna. W. Va. In Md.) MICHIGAN: Detroit. Frank Stular MINNESOTA: Chisbolm, Frank Gouže Ely. Job, J. Peshel Eveleth. Louis Goaie Gilbert, Louis Vessel ' Hibbing. John PovSe Virginia. Frank Hrvatlcb MONTANA : *' '! Roundup. M. M. Panlao Washoe, L. Champa NEBRASKA: Omaha, P. Broderlck NEW YORK: Gowanda, Karl Strnlsha Little Falls. Frank 216 WEST 18th STREET NEW YORK, N. ¥. OHIO: 4 Rarherton. Frank Trohr Cleveland. Anton Bobek, Chat. Kar« linger, Jacob Resutk. John S1» polk Girard. Anton Nagode Lorain, Louis Balant, John K urn* Se Warren. Mrs. F Rarbai Youngstown. Anton Ktkelj OREGON: Oregon City, Ore., J. Koblar PENNSYLVANIA: Bronghton, Anton Tpaveo Clarldge, Anton Jerlna Conemaugh, J. Brezovee Exnort. Louis Supančit Farrel, Jerry Okorn Forest City, Math Kamla Greensbnrg, Frank Novak Johnstown, John Polants Krayn, Ant. Taulelj Lozerne, Frank Ballocb Manor. Frank Demshar Midway, John Žust Pittsburgh, J. PogaCar Presto, F. B. Demshar Steel ton, A. Hren Turtle Creek, Fr. Sehifrar West Newton, Josech J oran WISCONSIN: Milwaukee. West Allis. Prank &kok Sheboygan, Joseph Kakei WYOMING: Rock Springs, Loaf* Taachar Diamondville, Joe RoUch Vsak zastopnik Izft* potrdil« za svata. kater« Je prejel, fast—»» rej» kom topi« pripfi— UPRAVA "QLAS NAROQAr