8554
60100200
ige
OSREDNJA KNJIŽNICA
PKimurtSKI DNEVNIK
JoSfcnlna plačana v gotovini postale I grupo*.
Cena 200 lir
Leto XXXm. Št. 136 (9744)
TRST, sreda, 15. junija 1977
PRIMORSKI DNEVNIK Je začel izhajati v Trstu 13. maj# 1945, njegov predhodnik PARTIZANSKI DNEVNIK pa 26. novembra 1943 v vasi Zakriž nad Cerknim, razmnožen na ciklostil. Od 5. do 17. septembra 1944 se Je Uskai v tiskarni «Doberdob* v Govcu pri Gorenjk Trebuši, od 18. septembra 1944 do 1. maja 1946 v tiskam! »Slovenija* pod Vojskim pri Idriji, do 8. maja 1945 pa v osvobojenem Trstu, kjer Je izšla zadnja številka. Bil Je edini tiskani partizanski DNEVNIK v zasužnjeni Evropi
Helsinki-Beograd
J/ Beogradu se danes začenja prvi sestanek v okviru Konlmui-kte konference o varnosti in so delovanju v Evropi. Zastopniki 36 driav (33 evropskih, Z') A in Kana-p) se bodo na pripravljalnem (le f beograjskega ostanka dogovo r'h za dnevni red. lamin, traja *je in način dela gimčega tlela, *• se bo predvidoma začel kunec !tPtembra ali sredi oktobra letos, Prau tako v Beogradu, in trajal w do konca leta.
Novi kongresni center v Beogra-n? j0 Prizorišče vrvega srečanja Predstavnikov vseh držav, katerih J.°ditelji (državni poglavarji, parmski sekretarji ali predsedniki vkid) so 1. avgusta 1975 slovesno ^dpisali sklepno listino helsinške konference in s tem začrtali nove snieri razvoja varnosti in sodelovala v Evropi. Na beograjskem se-*tanku bodo pregledali, kakšna ’e Oeletna bilanca uresničevanja na ki si jih evropske države. ‘‘“A in Kanada pred dvema leto-zastavile v Helsinkih, razpravni pa t>0do tudi o tem. kako bi Kvajanje helsinških stališč in priporočil lahko izboljšali in pospešili., ‘ai je dosedanja bera dokaj skrom-Ra in nezadovoljiva.
Helsinška konferenca pred dve-letoma ni zgolj potrdila paličnega in ozemeljskega statusa čo v Evropi, temveč je bila tudi *o(etek nove etape v razvoju med tropskih odnosov na načelih, Ki F> vsebuje sklepna listina. Helsinki so bili torej konec enega in za (otek drugega obdobja na «stari pelini*. Toda to drugo, novo obdob-*®> vsaj za zdaj še ni izpolnilo j>seh začetnih pričakovanj, kajti *ofcoj p0 Helsinkih so si mnogi o-hitrejše in bolj korenite prečke v medevropskih odnosih. O-ritno so politične razmere v Ev *°Pi še vedno preveč zapletene, č bi bilo lahko uresničevanje helsinške listine bolj celovito; še predeč je ostankov preteklosti in mi-lenosti iz časov hladne vojne, pomična navzkrižja so še tolikšna, č so pretirani optimisti razočarali nad doseženimi rezultati, realisti pa vnovič opozarjajo, da na-Člic vsej obetavnosti sklepnega Pkta iz Helsinkov Evrope ni mo-toče spremeniti čez noč. ampak je *° dolg,' zapleten in težaven pro-c*s. k{ bo zadeval na številne o-v‘re. In pri premoščanju takšnih °uir ima pomembno vlogo tudi čograjski sestanek.
Sadovi helsinške listine so lahko spodbuda za naprej. Sicer jih ni r9t>no veliko, so pa pomembni. V °?predje bilance uveljavljanja <chel-^Mfcepa duhaš prav gotovo sodijo Ppinski sporazumi med Jugoslavijo 'n Italijo, med najpomembnejšimi puhati pa so tudi poljsko - za-čdnonemški dogovori in- sporazumi med obema nemškima državama, začetni koraki na področju, Parnosti (ukrepi za krepitev medsebojnega zhupanja), pa tudi vklju-'evanje evropske ekonomske komi-**je in UNESCO v izvajanje helsinških priporočil je pomembno. Toda vsaka in tudi ta medalja ivia *®e plati. Ona druga je temnejša: oboroževalna tekma se nadaljuje. Saj so različna pogajanja o razorožitvi v zastoju, že v Helsinkih pa *° Jasno opozorili, da brez popuščanja na vojaškem področju ne more biti-pravih uspehov niti na kitičnem, da je torej za uspešno PfQsničevanje celotne sklepne listine potreben tudi napredek pri volkih vidikih evropske varnosti.
.V pripravah na beograjski se Sianek se je pokazalo, da večina u-čleženlc opozarja na nujnost, da *• sklepna listina obravnava kot s^okrotena celota in da je torej Čem trem tkošaram» treba name-"‘ti enako pozornost. To je za u-spešen izid sestanka brez dvoma člikega pomena, kajti izdvajanje P°sameznih vprašanj in njihovo irano forsiranje bi prav gotovo Poročilo velike in odvečne polemi-I ^e’ v takšnem ozračju pa bi seve-tetko našli skupni jezik tudi drugih, bistvenih vprašanjih ev-*°Pske varnosti in sodelovanja.
^sg zapletenost odnosov v Evro-m, kjer se prepletajo različni družini, politični in ideološki tokovi, eria od vseh udeležencev beograj-tl(ega sestanka veliko mero strpno-***. upoštevanja drugih stališč in spravljenosti za dogovarjanje in !jsklajevanje različnih pogledov, Jojti le to je - kot se je izkazalo fe v Helsinkih — edina prava pot * nspehu, k napredku popuščanja čpetosti in k utrjevanju miru, ^arnosti in sodelovanja. Nobenega "®oma ni, da bo beograjski sesta-čk uspel, če se bodo vsi ravnali omenjenih načelih. Seveda pa se ?° zdaj povsem utemeljeno zastavka vprašanje, ali bo res tako, ali «helsinški duh» v Beogradu do-ml vnovično potrditev.
Bolem ko je 35 voditeljev držav **** vlad v palači «Finlandia» v
Helsinkih podpisalo sklepno listino, so v nekaterih državah začeli tehtati, koliko je kdo■ v Helsinkih dobil in koliko kdo izgubil. Seveda je bilo takšno tehtanje odveč, saj je poglavitno predvsem in samo to, da je s helsinško konferenco veliko dobila vsa Evropa in da je bil to tudi pomemben prispevek in zgled za celotne mednarodne odnose. Vendar so različne ocene zborovanja v finskem glavnem mestu in njegovih rezultatov spodbudile vnovična navzkrižja in nekatere zaostritve med posameznimi udeleženkami.
Najbolj znana je polemika okrog človekovih pravic, ki sodijo v tretjo tkošaro» sklepne listine. Pred časom je Zahod povzdignil glas, češ da so v Sovjetski zvezi in drugih vzhodnoevropskih državah storili premalo pri uresničevanju svojih obveznosti, ki tudi na področju človekovih pravic izvirajo iz helsinškega dokumenta. Pred kratkim je predsednik ZDA Carter v poročilu kongresu ponovil takšno stališče, ki ga na Vzhodu ocenjujejo kot vmešavanje v njihove notranje zadeve. V takšnih okoliščinah seveda ni dobil podpore predlog Belgije, da bi ustanovili posebno mednarodno sodišče za obravnavo posameznih kršitev človekovih pravic.
Vsa ta polemika okrog človekovih pravic pa kljub negativnim značilnostim (ali pa ravno zaradi njih) prinaša koristen nauk: če bi kdorkoli na beograjskem sestanku skušal koga drugega postaviti na klop za obtožence, bo to škodovalo predvsem celotnim medevropskim odnosom in torej tudi samemu pobudniku takšnega dejanja. In to je dokaz, da se morajo udeleženci beograjskega sestanka lotiti svojega dela v duhu konstruktivnega realizma. s prizadevanji, da bi dosegli splošno soglasje ter s tem utrdili temelje in vsaj nekoliko dozidali zgradbo novih medevropskih odnosov.
VLADO BARABAŠ
Ecrvitu mandat za sestavo nove turške vlade
ANKARA, 14. — Turški predsednik Koruturk je poveril vodji republikanske stranke, ki si je zagotovila relativno večino na zadnjih zakonodajnih volitvah, nalogo, da sestavi novo vlado. Poročajo, da ima Ecevit namen sestaviti manjšinsko vlado, kljub opoziciji dosedanjega predsednika vlade Demirela in vse desnice.
Po volitvah, ki so bile prejšnji teden, rozpolaga z 213 od skupnih /'5() sedežev v parlamentu in lah' ko računa na podporo 5 neodvisnih poslancev, medtem ko so odločno proti republikancem pripadniki De-mirelove »stranke pravice*, ki ima 189 poslancev in pa 16, poslancev nacionalnega gibanja.
PREDSTA VNIKE 35 DRŽA V BO DANES POZORA VIL MILOŠ MINIC
Začetek pripravljalnega sestanka za evropsko konferenco v Beogradu
Realistična ocena italijanskih diplomatskih krogov o nalogah konference
BEOGRAD, 14. — V jugoslovanskem glavnem mestu je že vse pripravljeno na začetek pripravljal, nega sestanka diplomatskih predstavnikov 35 držav, podpisnic helsinške listine o varnost; in sodelovanju v Evropi. Te dni so prispele delegacije, katerim bo na prvi seji pripravljalnega sestanka spregovoril državni sekretar za zu nanje zadeve ter podpredsednik jugoslovanskega zveznega izvršnega sveta Miloš Minič.
V	posameznih evropskih deželah skrbno zasledujejo polemike ob pri. pravah na jesensko plenarno konferenco, kajti dobro vedo, da bo pripravljalni sestanek razpravljal o proceduri, dejansko pa se za definicijo dnevnega reda zasedanja, načina delj in postopka sprejemanja morebitnih stališč skriva globoka vsebinska diskusija, vj kateri se bodo že pokazala stališča posameznih držav ali skupin držav. Ni tajnost, na primer, da so se diplomatski predstavniki držav zahodne Evrope (EGS in NATO) pred beograjskim sestankom dclgo posvetovali in poskusili uskladiti svoja stališča. Enako velja za države, ki pripadajo »varšavskemu paktu*, čeprav predstavlja v tem okviru Romunija častno izjemo. Povsem svobodno in konstruktivno pa nameravajo na beograjskem sestanku nastopiti nevtralne, neuvrščene In druge manjše države.
Gotovo je tudi, da dela pripravljalnega sestanka ne bodo olajšale polemike zadnjih dni. predvsem Carterjeve izjave, ! 1 zadevajo spoštovanje »človečanskih pravic* in namigujejo na možnost širše konfrontacije ter grožnja sovjetskega predstavnika Vo-oncova, da'SZ in druge socialistčne države ne bodo sprejele izsiljevanja na tem področju, ki bi škodoval; samo procesu sporazumevanja in pomirjevanja.
V	tp polemiko je posegel tudi avstrijski -kancler Bruno Kreisky, ki je z neverjetno drznostjo poudaril, da je — po njegovem mnenju — «problem spoštovanja človečanskih pravic glavno vprašanje konference*. Kreisky je tud1 poudaril, da »človečanskih pravic* ni »mogoče deliti*. Kolikšno veljavo ima taka polemika dokazuje prav zadržanje Bruna Kreiskega in avstrijske vlade do narodnih manjšin na njenem ozemlju. Očitno tu načelo o »nedeljivosti* človečanskih prav:c gre v pozabo na rovaš neonacističnega in velikonemškega šovinizma.
V	ZRN pa poudarjajo predvsem realistično oceno, da utegne Beograd postati «odskočna deska* za novo' «OstpoIitik», kateri je prav Brandtovo vodstvo dafo prvega zagona. V Helsinkih, poudarjajo v Bonnu, se je pričelo obdobje «nove diplomacije*, ki temelji na skupinskem sporazumevanju in globoko demokratičnem načelu soglasja, po katerem je vsaka, tudi najmanjša država, pri sklepanju sporazumov enakovredna velesilam.
POL MILIJONA OBČANOV VOLILO KRAJEVNE SOSVETE
Volitve v Livornu, Cremoni in Comu v znaku nadaljnjega premika volivcev na levo
je Fanfanijev prijatelj D’Arez-triumfalisticno govoril o tem,
[javilo razsodbo nižjega sodišča ter predalo odločilno besedo zveznemu sodniku.
RIM, 14. — Ministrski podtajnik pri predsedstvu vlade je danes sporočil v avli Montecitoria, da bo predsednik vlade Andreotti jutri sprejel načelnike parlamentarnih, skupin in jih seznanil s potekom pogajanj z Vatikanom za revizijo konkordata.
V imenu vzhodnega bloka je tokrat spregovoril češkoslovaški podtajnik za zunanje zadeve Miloš Vejvoda, ki je dejal, da »socialistične države želijo razviti s kapitalističnimi deželami vsestransko sodelovanje na področju kulture, šolstva, informiranja in stikov, vendar pod načelom strogega spoštovanja suverenosti in nevmešavanja v notranje zadeve*.
Precej realistično je stališče italijanske delegacije. Kot je že pojasnil zunanji minister Forlani bi se bilo treba v Beogradu izogibati »nepotrebnim in jalovim polemikam*, pač pa realistično oceniti, kako napreduje u-resničevanje načel zaključnega akta helsinške konference. Pri tem beograjski pripravljalni sestanek, kakor tudi jesenska konferenca morata opraviti obračun pozitivnih in negativnih elementov, kajti samo tako bo mogoče napredovati na poti pomirjevanja. Da bo pomirjevanje na evropski celini popolno bo, seveda, treba upoštevati uresničevanje vseh «košar» helsinške listine, torej tudi tistih, ki veljajo za »kočljive*, ker vnašajo največje novosti, (st.s.)
NEW YORK, 14. — Angleško -francoski orjak «concorde* ne bo smel pristajati na newyorškem letališču. Tako je odločilo ameriško prizivno sodišče in s tem razve-
MIHIHIIHMMMHHIIIHIIIMMMMMMMIMMHMHnHiHitmuuiirfiimimiillllllMIIIIMMMIimmuimUlimilHIIIIIII
PO 41 LETIH DIKTATURE
Danes v Španiji prve demokratične volitve
Triindvajset milijonov in pol volivcev bo izvolilo 350 poslancev in 217 senatorjev
Ustaški napad na jugoslovansko veleposlaništvo pri Združenih narodih
NEW YQRK, 14. - Skupina treh ustaških teroristov je danes vdrla na sedež jugoslovanskega veleposlaništva pri Organizaciji združenih narodov, pri čemer je bil policijski agent hudo ranjen. Trije zločinci so se nato zabarikadirali v četrto nadstropje poslopja skupaj z enim talcem ter razobesili hrvaško zaštavo. Obenem so metali letake, v katerih so zahtevali neodvisnost Hrvaške. Po treh urah pogajanj se je trojica predala.
RIM, 14. — Rezultati nedeljskih volitev v nekatere občinske svete na Jugu (skupno okoli 17 tisoč volivcev) in volitev za krajevne sosvete v Livornu, Cremom in Comu (skoraj 4(k tisoč volivcev) predstavljajo brez dvoma omejen, vendar zanimiv »test* za politične strank?. Komentatorji ugotavljajo namreč, da je ta «test» tembolj pomemben, ker dopušča strankam preverjanje nj hovega vpliva in zaupanja, ki ga njihova strategija in taktika vzbujata v trenutku, ko so še v teku pogajanja za sklep programskega sporazuma in prihaja do izraza previdni dialog med KD in KPI. Prav največji italijanski stranki sta na teh volitvah doživeli pomemben u-speh. Najmočneje so’ napredovali komunisti, ki so na volitvah v krajevne sosvete napredovali tako glede na rezultate 15. junija 1975 kakor glede na lanske parlamentarne volitve 20. junija. Poprečno KPI napreduje za 4 odstotke v primeri s prejšnjimi upravnimi in za 2 odstotka v primeri s prejšnjimi političnimi volitvami.
V imenu direkcije KPI je te rezultate komentiral senator Armando Cossutta, ki je najprej polemiziral z onimi, ki bi radi prezrli »test* volitev v krajevne sosvete in raje o-slanjajo svoje politične komentarje na omejen primer občin Capua in San Giorgio Junico, kjer je glasovalo 17 tisoč ljudi. Tu je namreč KPI izgubila v primerjavi s prejšnjimi upravnim] volitvami 500 glasov, v primerjavi s političnimi pa tisoč.
Ker
zo triumfalistično govoril kako »KPI izgublja zaupanje* je Cossutta jedko polemiziral: »Bodimo vendar resni. Volilni podatki so zelo jasni, čeprav jih nekateri nočejo razumeti. KPI napreduje povsod. Izjemo predstavlja le Capua, kjer je ohranila prejšnje glasove in San Giorgio Jonico, kjer nazaduje. V Livornu, Cremoni, Comu in Cortoni je glasovalo skoraj pol milijona volivcev, ki so KPI dali 4 pdstotke več. Kdor govori o tem, da so se komunisti izčrpali, naj razmisli o odgovoru, ki ga je p-ejel od volivcev*.
Član tajništva PSI Enrico Manca pa je mnenja, da so volitve še zaostrile težnjo k polarizaciji med KD in KPI, kakor tudi protislovnost rezultatov na severu, in na jugu države. Glede PSI je Manca nezadovoljen, ker trdi, da «se še ni obrnila, težnja prejšnjih volitev, ko socialisti ostajajo pri starem*.
Poglejmo vsekakor stanje KD. Demokristjani so v teh občinah bili tradicionalno »druga stranka*, za KPI, ki je povsod presegala 40 od; stotkov glasov. Poprečno so imeli na zadnjjh volitvah 28 odstotkov glasov, tokrat pa so se Dovzpeli na 30 odstotkov.
Na desnici je opaziti nadaljevanje razkroja MSI, ki izgublja teren povsod in je v nekaterih primerih izgubil skoraj polovico glasov. V teh primerih je opazno rahlo napredovanje liberalcev. Misovski disidenti, oziroma «demonacionalna» skupina ni sodelovala pri volitvah, (st.s.)
MADRID. 14. — Na predvečer volitev, prvih svobodnih in demokratičnih volitev v Španiji po 41 letih Francove diktature je polo-žaj v Madridu in v /sej državi sorazmerno miren. Le nekateri večerni listi so z objave zadnjih volilnih anket vzburili zijatno razpravo in še povečali pričakovanje za volilne rezultate, ki bodo najbrž znanj že v četrtek zjutraj
Najbolj presenetljiv je izid ankete, ki jo je pripru vil zavod za raziskovanje javnega mnenja IC SA ■ Gallup za katoliški časnik «Ya», Po tej anketi naj bi španska delavska socialistična stranka dobila relativno večino, zagotovila naj bi si skoraj 29 odstotkov glasov in naj bi krepko nadkrilila stranko dosedanjega premiera Sua-reza (sredinska demokratična linija), ki je veljala za glavnega favorita. Tudi anketa ki jo je zavod »Tecnia* pripravil za list «In-formaciones* kaže na znaten napredek socialistov, ki na; bi osvojili okrov. 28 odstotkov glasov, glavni favorit pa je v tem primeru še vedno Suarezova stranka. Naj omenimo, da bi po tej anketi bila na tretjem mestu komunistična partija z okrog 10 odstotki alasov, sledili pa naj bi ii socialistična ljudska stranka (7,7). frankistična »allianca popular* (6.5) in končno krščanska demokracija (3,3). Vprašanje je. do kakšne mere je mogoče predvidevanja zavooov za raziskovanje javnega mnenja posplošiti in do kolikšne mere gre le za posredno volilno propagando (neposredna je namreč danes prepovedana), če naj verjamemo pa novicam Iz vladnih krogov, Da naj bi socialisti vsai v Madridu prehiteli premierovo stranko
Predvolilno pričakovanie je blagodejno vplivalo tudi nu oorze, kjer je bilp davi živahno kot že dalj časa ne. V Bacelon; je odstotek prometa poskočil za več kot štiri odstotke, v Bilbau za dobra dva, v Madridu pa za dva in pol Od Francove	smrti	je promet	v	treh
borzah stalno upadal in pred nekaj dnevi dosegel zgodovinski minimum. Čemu torej tako nenadejana prebuditev?
Uradna časopisna agencija »Cifra* meni, da je poživitev borzne dejavnosti dokaz optimizma, s katerim gospodarski operaterji pričakujejo volilne izide. Nekoliko bolj previdni so bili ravnatelji treh oorz: barcelonski je	'poudaril,	da	do
njegovem mnenju vzrok poživitve borzne dejavnosti ni zgolj političnega značaja, v Bilbau so še bolj previdno molčali, medtem ko so v Madridu pripisali prirastek tudi posegu morebitnih špekulantov, ki naj bi. dan pred volitvami zaigrali vse za vse. Kakršen koli naj bo vznik pa davlšnji promet v borzah vendarle	kaže,	da ie bil morda
preuranjen strah tistih, ki so napovedovali zopeten padec dejavnosti v primeru radikalizacije političnega položaja po volitvah.
Jutri popoldne bo vzporedno z volitvami	kralj,	Juan Carlos	ime-
noval 41 senatorjev, med katerimi bo izbral predsednika «cortes», parlamentarnega telesa, ki združuje senat in poslansko zbornico. Danes je dokončno zapustil »cortes* Toreuato Fernandez Miranda, zad-
nji predsednik zakonodajnega organa, ki ' je imel še frankistično strukturo. Miranda je bil imenovan za predsednika parlamenta konec decembra lani.
Po zadnjih podatkih je ^volivcev 23 milijonov in pol. Glasovali bodo v 42.000 voliščih, ki jih bo stražila «guardia civil*. Iz strahu ored morebitnimi izgredi in atentati bo vojska zastražila razne pomembne objekte.
Skupno bodo Spanci izvolili 350 poslancev (liste so zamrznjene in volivci ne izražajo preferenc) in 217 senatorjev, katerim gre dodati še 41 ki jih bo imenoval kralj. S tem v zvezi naj omenimo še. da po uoluradnih vesteh ne kralj ne kraljica ne bosta glasovala. »Kraljevski par — naj bi pojasnili v dobro obveščenih krogih — želi biti predstavnik vseh Špancev in glasovanje bi nujno pomenilo neko politično izbiro, preferenco enim, zapostavljanje drugih.* (vt)
8. VSEDRŽAVNI KONGRES SINDIKALNE ZVEZE C1SL
MACARI0 V POROČILU POUDARIL VAŽNOST SINDIKALNE ENOTNOSTI
Lama in drugi sindikalni voditelji, • navzoči na kongresu, ugodno ocenili tajnikovo poročilo - Jeseni skupno zasedanje glavnih svetov CGIL, CISL in UIL
RIM, 14. — Ob navzočnosti predstavnikov strank ustavnega loka, sindikalnih organizacij in delegacij sindikatov iz tujine, se je danes v kongresni palači v EUR v Rimu začel 8. vsedržavni kongres sindikalne zveze CISL. Uvodno poročilo je imel glavni tajnik Maccario, v katerem je dal največji poudarek sindikalni enotnosti, predvsem enotnosti v CISL, ki je že dlje časa v veliki krizi zaradi razbijaške skupi-pine, ki jo je do nedavnega vodil nekdanji tajnik CISL Scaglia. Sedaj so se sicer razmere nekoliko izboljšale in je to priložnost Macario danes v svojem poročilu izkoristil, da je pozval vse člane svoje sindikalne zveze, naj se združijo v skupnem boju proti obstoječi gospodarski krizi. V tej zvezi je dejal, da bo moralo vodstvo, ki bo izšlo iz sedanjega kongresa, spoštovati načelo udeležbe vseh sindikalnih strok ter krajevnih in deželnih organizacij pri vodenju sindikalne zveze.
Zelo obširno je Macario govoril tudi o vprašanju Juga, o kmetijstvu, javni upravi, šoli, mladini, o težkih razmerah delavk, gospodarski domači in mednarodni politiki ter o političnih odnosih s strankami. V poročilu se je skliceval tudi na nedavno stališče Lame na kongresu CGIL glede sestave in politike vlade na osnovi dogovorjenih programov. Macario je zavrnil katerokoli vmešavanje sindikalnih organizacij v politiko strank in pozval tudi o-stali dve sindikalni zvezi, naj se temu izogneta. Glede sindikalne enotnosti je dejal, da se bo CISL skupno s CGIL in UIL odločno zavzela za uresničitev enotne sindikalne organizacije. V tej zvezi je glavni tajnik CISL predlagal, naj bi jeseni sklicali skupni sestanek treh glavnih svetov CGIL, CISL in UIL, da se dogovorijo o okrepitvi politike in Strategije sindikalne federacije, ki mora se naprej predstavljati osnovo za zgraditev sindikalne enotnosti.
Navzoči voditelji CGIL in UIL so v glavnem ugodno ocenili Macariovo poročilo, zlasti tisti del, ki se je nanašal na enotnost v sindikalnih zvezah. Zadovoljen s poročilom je bil tudi bivši dolgoletni tajnik CISL Bruno Storti, ki je sedaj predsednik ustanove CNEL. Lama je glede poročila pripomnil, da izhajajo iz njega nekatere sporne točke, ki pa ne morejo ovirati splošne enotne sindikalne pdlitike. Glede političnega vprašanja v državi pa je Lama dejal, da obstajajo med posameznimi zvezami nekatera nesoglasja, ki pa se dajo s precejšnjo lahkoto premostiti. O vsem tem, je dejal Lama, bomo temeljito razpravljali po zaključku treh kongresov.
RIM, 14. — Člani posebne komisije vseh parlamentarnih skupin v senatu, ki obravnavajo vprašanje zakona o pravični stanarini, so se
dogovorili o osnovnih členih tega zakona, o katerem bo moral odločati še parlament. Zakon bo baje sprejet šele proti koncu leta. Zato bo moral parlament ponovno podaljšati zamrznitev stanarin, ki zapade 30. junija.
iiiiiiiniiiiiimitMtHiitiiiiiiHmiiHtMniiiuumuHimmiiiituMiitiiiiittiiHUiiiiiiiiHiiiitiimiiiiMiiiiHiitimii
IZJAVA ZUNANJEGA MINISTRA PAHRA
Avstrija v defenzivi zaradi lastne manjšinske politike
Pritisk ZDA in VB na Dunaj, naj spoštuje svoje obveznosti
(Od našega sodelavci)
DUNAJ, 14. — Neposredno pred začetkom beograjskega sestanka je avstrijski zunanji minister Pahr izjavil, da je avstrijska diplomacija pripravljena na to, da se bo morala zagovarjati zaradi neizpolnjevanja obveznosti, ki jih je sprejela s 7. členom državne pogodbe. Pahr, ki je prizna!, da na Dunaju računajo s takšno možnostjo, pa si je hkrati vlil poguma z izjavo, češ da je avstrijska diplomacija proti takšnim kritikam dobro oborožena: kar zadeva slovensko manjš no, je dejal minister, je bila v Avstriji najdena rešitev, ki se je Dunaju v nobenem primeru ni treba sramovati.
Gre za rešitev, ki sta jo obe o-srednji organizaciji Slovencev v Avstriji zdaj še enkrat označili kot kršitev avstrijske državne pogodbe tep napovedali, da' se bosta zoper njo bojevau z vsemi ustavnimi sredstvi in da bosta, če bo potrebno stopili tudi pred mednarodne razsodnike. Prepad med členom 7 in pa tistim, kar je dala — ali bolje rečeno vzela — sedmojulijska zakonodaja. skušajo avstrijski politiki od kanclerja Kreiskega do deželnega glavarja Wagnerja prikriti zdaj tako, da toliko bolj vneto, kolikor bliže je beograjska konferenca, ponavljajo frazo o tem, da je Avstrija s sedmojulijskimi zakoni na široko izpolnila obveznosti, ki jih je nasproti manjšinam sprejela z državno pogodbo.
Vendar pa vse kaže na to, da ce-16 sami avtorji te fraze svojim besedam in njihovi učinkovitosti ne
verjamejo: kancler Kreisky je od začetka tega meseca sem kar dvakrat priznal, da Avstrija s svojim pristopom k manjšinskemu vprašanju, pred mednarodno javnostjo ni naletela na aplavze. In, kar je še huje, da ne uživa podpore niti tistih zahodnih velesil, na katere se sicer na mednarodni sceni tradicionalno opira. Drugega junija je Kreisky koroške desničarje, ki so napovedali odbor zoper postavljanje dvojezičnih napisov, opozoril na to, da manjšinsko vprašanje ni problem, ki bi zadeval izključno Jugoslavijo in Avstrijo, kar pomeni, da mora Avstrija računati tudi z reakcijo in interesi zahodnih velesil. Kreisky je s temi besedami priznal tisto, o čemer se na Dunaju že dolgo šušlja: da tako VVashington kot London, se pravi dva podpisnika državne pogodbe, nista navdušena nad dejstvom, da je Avstrija s svojim načinom izogibanja obveznostim iz državne pogodbe^ ustvarila napetost v tem, delu sveta, za katerega si tudi zahodne sile želijo, da bi ostal miren. Še holj ekspliciten pa je bil Kreisky minulo soboto, ko je med oddihom na Koroškem povsem naravnost priznal, da je Slovencem uspelo, da so za svoj boj zainteresirali svetovno javnost, in da se je moral c koroškem manjšinskem vprašanju pogovarjati tudi z ameriškim podpredsednikom Mondalom, ko je bil le-ta na Dunaju. Vse to p«, na kratko povedano pomeni, da koroški manjšinski problem naglo prestopa avstrijske meje
MARJAN SEDMAK
Gospodarski
dokument
socialistične stranke
RIM, 14. — Na sedežu skupine KD poslanske zbornice so se danes se-siali gospodarski Izvedenci strank u-stvnega loka, v okviru pogajanj za dosego vladnega programskega sporazum«. Sestanek je vodil demokristjan Ferrari Aggradi in so se ga udeležili komunist Barca, socialist Signori-le, socialdemokrat Longo, liberalec Altissimo in republikanec Trezza. Sestanek je bil sklican, da se na tehnični ravni najprej pogovorijo o gospodarskih programskih vprašanjih pred sklicanjem skupnega sestanka, ki bo v četrtek med izvedenci različnih delovnih področij šestih političnih strank. Po današnjem srečanju
so skleftili, da se bodq jutri dopoldne na sedežu demokrščanske skupine poslanske zbornice sestali izvedenci o-menjenih strank, ki se ukvarjajo S vprašanjem javnega reda.
Pred današnjim sestankom gospodarskih izvedencev je vodstvo PSI objavilo vsebino svojega obširnega gospodarskega dokumenta, ki vsebuje predvsem predloge za naložbe in zaposlitev, za novo politiko v podjetjih, za ozdravitev javnih financ. Dokument je PSI poslala vsem strankam ustavnega loka. Jutri pa bodo socialisti poslali strankam svoj dokument o javnem redu. Tudi vodstvo PSDI ja danes objavilo gospodarski dokument, ki je izraz predlogov in zahtev socialdemokratov v okviru pogovorov za sestavo programskega sporazuma.
RIM, 14 — Osrednji statistični zavod je uradno sporočil, da so se cene na debelo v aprilu povišale za 0,8 od sto, v primerjavi z marcem, Poudarjajo, da je ta podatek ugoden, saj je podražitev blaga na debelo v lanskem letu v posameznih mesecih dosegla celo do 2,5 od sto. Po drugi strani pa se podražitev potresnega blaga nadaljuje, kar je, nujna posledica visoke podražitve blaga na debelo v lanskem letu.
iiiiiiiiiinaaiiiiiiiiiiiiiiiiiiHiiiiiMiiiiliiiiiHiiiHiiHiii
LOJZE SPACAL ■ SEDEMDESETLETNIK
MOJSTER GRAFIKE
Lojze Spacal ima danes 70 let. Ob takih priložnostih pravimo, da slavi in vendar bi se motil, kdor bi si predstavljal danes mojstra za slavnostnim omizjem in pri dvignjenih kozarcih penečega se vina. Prav za svojo 70-letnico je zaposlen, da komaj lovi sapo. Za nikogar nima časa, niti za novinarja, ki bi se rad pogovoril z njim. Na treh frontah — na gradu, na univerzi in v Rižarni — bije zadnje bitke za dokončno podobo antoloških razstav, s katerimi ga bo Trst počastil ob življenjskem jubileju in ob 40-letnici u-metniškega snovanja.
O umetniškem jubileju se bodo oglasili poklicani. Naloga novinarja je le lažja, ali i se le zdi, da je, saj bi tudi novinar rad zapisal besedo, ki ne bi bila samo suha priložnost, marveč nekaj več kot to, pa čeprav bi pri tem še vedno ostala le poskus ovrednotiti mojstrovo umetnost v kontekstu našega časa, prostora in družbe.
Toda brez vsaj osnovnih podatkov vendarle ne gre: Lojze Spa cal se je rodil' 15. junija 1907 v Trstu materi perici in očetu kamnarju. Očeta je izgubil, ko mu je bilo 4 leta. Z desetimi leti se je zaposlil kot trgovski vajenec, potem v tržaški ladjedelnici kot risar. V delavskem okolju se je navzel protifašističnih idej. Leta 1930 je skušal uiti v Švico, a so ga prejeli in za tri leta je moral v konfinacijo v južno Italijo. Tam se je začel ukvarjati s slikarstvom. Leta 1934 je maturiral v Benetkah iz umetnosti, opravil je še habilitacijo in dobil pedagoško mesto v Rimu. Po krajšem povratku v Trst je v Milanu oziroma Monzi nadaljeval študije na višji šoli za dekorativno umetnost. V ta čas, v leto 1937, pada njegov prvi slikarski nastop v javnosti. Leta 1940 se je vrnil v Trst in se začel uveljavljati v tržaškem in mednarodnem likovnem svetu. Leta 1942 je bil zaradi protifašizma Znova aretiran, zaprt nekaj časa v Corro-poliju in nato vključen v posebni delavski batalj. v Forte dei Mar-mi. Po septembru 1943 se je dokončno nastanil v Trstu.
Etap njegovega naglega umetniškega zorenja in vzpenjanja v svetovni vrh grafičnega mojstrstva v tem zapisu najbrž ne bi mogel dovolj pregledno prikazati
in niti našteti priznanj, ki si jih je zaslužil na številnih kolektivnih in samostojnih razstavah, na najuglednejših bienalih v domala vseh pomembnejših galerijah E-vrope in Amerike. Naj zadostujš za to le ugotovitev da ni pomembne grafične biografije in literature. v kateri ne bi Spacal imel najvidnejše mesto .
Toda če je Spacal danes svetovni pojem v grafični umetnosti, je vendarle za nas predvsem naš tržaški, slovenski, kraški umetnik, mojster, ki je v svojem, sprva slikarskem in nato grafičnem izrazu, dal temu našemu malemu, a tako edinstvenemu istrsko - kra-škemu svetu novo poetično vizijo in veličastno epsko dimenzijo. Spacalova umetnost je globoko zasidrana v kraškem kršu in ia njegovih nedrij črpa kot iz neusahljivega vrelca, črpa in oblikuje presnavlja in ustvarja Zdi se. da ga vri tem ne zanima vran nič, kar je dosegljivo običajnemu očesu, nobenih koncesij ne daje zunanjemu videzu stvari vse zreducira na bistveno, na nekaj krepkih oblik in znakov, ki se mu sami od sebe spreminjajo v črno . belo ali barvano pesem.
»Idealne strukture», tritmika arhitekture»,	«bizantinska ikonoste
itd. pravijo strokovni ocenjevalci in umetnostni zgodovinarji, ko govorijo o Spacalov j umetnosti. Nam pa naj bo dovoljeno preprosto mnenje. da je Spacalova umetnost zato tako svojska, ker je v njej z umetniško intuicijo izpovedana e-lementarnost kraške narave, klenost njenega človeka in trpka u-soda obeh skozi stoletja, ob vsem tem pa z ljubeznijo do rodne zemlje ohranjeno v preprostih e-lementih kraškega kmetstva vse, kar je ustvaril naš uporni kraški rod.
Lojze Spacal je izredno pomembno obogatil vso slovensko umetniško tvornost in ovrednotil slovensko kulturo o Trstu. Priznanje, ki mu ga daje dapes mesto s trojno antološko razstavo, je priznanje njegovemu umetniškemu opusu, a ie preko njega, tudi če bi ne hotelo biti, priznanje slovenskemu deležu v tržaški kulturi.
j Tudi zaradi tega naj mu gredo naše čestitke ob življenjskem in umetniškem jubileju.
j- k.
SEJA IZVRŠNEGA ODBORA SKGZ
Na prihodnji seji glavnega odbora: Osimo - zahteve in pobude Slovencev
Pozitivna ocena dosedanjega delovanja novoustanovljenih odborov - Kritika nacionalističnih stališč v Modianovih izvajanjih o industrijski coni na Krasu
Uvodni del ponedeljkove seje je izvršni odbor Slovenske kulturno gospodarske zveze posvetil organizacijskim vprašanjem, da bi preveril delovanje organizacije po u-vajanju sprememb v njeni strukturi. Iz poročil, ki so jih podali predsedniki posameznih področnih in teritorialnih odborov je izvršni odbor lahko ugotovil, da se je kljub nekaterim zamudam, do katerih je prišlo iz objektivnih razlogov. resno pristopilo k delu in da vlada v posameznih odborih spričo njihove avtonomnosti m bolj odločujoče vloge v primerjavi s prejšnjimi komisi jami,, razveseljiva zavzetost pri obravnavanju in razreševanju vprašanj v njihovi pristojnosti. Tako je na primer odbor za sredstva množičnega obveščanja zdaj zavzet prvenstveno z vprašanji, ki zadevajo reformo radia Trst A, zasebno radijske postaje in na daljnji razvoj televizijske agencije Alpe - Adria; odbor za gospodarstvo se prvenstveno ukvarja, v o-kviru prav v ta namen ustanovljenih komisij, s proučevanjem gospodarskega dela osimskih sporazumov, s strokovnimi študijami za industrijsko prosto cono na Krasu, s prostorskimi in urbanističnimi vprašanji in, kot najnujnejše, s pri. pravami za nastop SKGZ in vanjo včlanjenih osrednjih gospodarskih organizacij na gospodarski konferenci v Trstu, ki bo od 24. do 26. t.m.; odbor za družbena vprašanja se dogovarja za srečanja z deželnimi sindikati, z ANPI in Zvezo invalidov ter s patronati INAC Trstu, Gorici in Čedadu; odbor za šolstvo z reformo višje srednje šo le, s pooblaščenimi odloki in nalogami izvoljenih šolskih organov, reformo univerze glede na njeno vlogo v okviru manjšinske problematike in prvenstveno z akcijo za vpis otrok v slovensko šolo m tečaji slovenščine v Beneški Slove niji; odbor za kulturo s planiran jem prireditev in evidentiranjem umetnostnih spomenikov; sestal se je odbor za izobraževanje in usmerjanje mladine; teritorialni odbor za Goriško se ukvarja s problemi šolstva, z gospodarsko problematiko slovenskih občin in s pretokom gospodarskih dejavnosti med Gorico in Novo Gorico, tajništvo izvršnega odbora pa .je pripravilo osnutek poslovnika, o katerem bodo sedaj razpravljali posamezni odbori.
me kot realnost, s katero je creba računati, toliko so povsem nevzdržne in kontradiktorne njegove koncesije nacionalističnim krogom, ki so na protiosiipskih pozicijah. Izvršni odbor je tudi obžaloval, da je dr. Modiano povsem prezrl v svojem poročilu vlogo slovenske narodnostne skupnosti.
Nadalje se je izvršni odbor seznanil s pomočjo SFRJ Beneški Sloveniji v. okviru solidarnostne akcije po potresu in v tej zvezi poslušal mnenje beneških članov odbora o gradnji potrebnih kulturnih središč.
Izvršni odbor je izrekel čestitke časnikarju Primorskega dnevnika Albinu Bubniču za visoko priznanje, ki mu ga ie podelilo Zdru-
ženje kronistov Italije «življenje kronista* za njegovo življenjsko delo in zašluge, da je' prišla na dan resnica o tržaški Rižarni, e-dinem nacističnem uničevalnem taborišču v Italiji.
Comclli sprejel Ghersija
Predsednik deželnega odbora Antonio Comelli je včeraj sprejel na predstavitvenem 'obisku predsednika tržaške pokrajine Lucia Ghersija, s katerim se je zadržal v prisrčnem pogovoru. Nekoliko prej pa je Comelli sprejel na poslovilnem obisku komandanta tržaškega pristanišča kontraadmirala Gianmarinija, ki odhaja v pokoj.
S SINOČNJE SKUPŠČINE POKRAJINSKE GOSPODARSKE KONZULTE
Caidassi o raznih aspektih industrijske cone na Krasu
Strinja se s trgovinskimi dejavnostmi v njej, industrijski obrati pa naj bi izvajali konkurenco drugim obratom v deželi - Za dokončno sodbo še niso znani vsi dejavniki
V glavni dvorani trgovinske zbornice se je sindči po daljšem času ponovno sestala pokrajinska gospodarska konzulta, kateri je predsednik zbornice dr. Caidassi podal daljše poročilo o sedanjem gospodarskem stanju v tržaški pokrajini in nakazal smernice za nadaljnji razvoj posameznih dejavnosti v prihodnje.
Dr. Caidassi se je praktično dotaknil vseh važnejših komponent tržaškega gospodarstva in dal o-ceno o njihovem najnovejšem razvoju. Poudaril je ugoden vpliv ponovnega odprtja Sueškega prekopa za razvoj tržaškega pristainišča, omenil je uspehe, ki jih beležita zunanja in notranja trgovina (sled-
nja predvsem zaradi masovnega priliva jugoslovanskih turistov -kupcev), žilavost tukajšnjih obrtniških podjetij in prizadevnost ostalih kategorij. Posebej pa .je opozoril na pomanjkljivosti’ v pomorstvu, na krizo, ki je v zadnjem času zajela tržaško industrijo in na krizo, ki jo beležijo v gradbeništvu. Pri vsem tem je omenil posege in prizadevanja trgovinske zbornice, ki si tudi s primernimi nastopi v tujini trudi, da bi vsestransko podpirala razvoj gospodarskih dejavnosti na Tržaškem in širše v deželi Furlaniji - Julijski krajini.
Govornik se je v svojem posegu zadržal zlasti ob italijansko - iugo-
V nadaljnji razpravi posvečeni razmeram v našem športu oziroma zahtevam in željam slovenskih športnikov, .je izvršni odbor vzel v pretres njihov predlog o ustanovitvi posebnega odbora 'za šport. Sestavil je komisijo, ki bo skupno s predstavniki ZSŠDI poglobila to vprašanje. Posebna komisija športnih izvedencev bo pripravila program dejavnosti v načrtovanem športnem centru pri Sv. Ivanu.
Končno je izvršni odbor določil datum 4. julija za sejo glavnega odbora SKGZ z osrednjo točko dnevnega reda; Osimski sporazum — zahteve in pobude slovenske narodnostne skupnosti v Italiji.
Izvršni odbor .je nadalje z zadovoljstvom vzel na znanje, da so se sestali zastopniki strank in o-srednjih slovenskih organizacij, ki združujejo Slovence, za preučitev konkretnih ukrepov, ki jih bo morala naša narodnostna skupnost nujno podvzeti	za	začetek izvaja-
nja obvez države do naše skupnosti, kot izhajajo iz osimskega sporazuma. Gre v prvi vrsti za srečanje s predsednikom vlade Andreottijem. Izvršni odbor je pri tem soglašal v ugotovitvi, da bo v veliki meri odvisno od nap samih,, kako se	bodo	te	obveznosti	ure-
sničevale in da bo pri tem potrebna največja odločnost.
Izvršni odbor je razpravljal še o izvajanjih predsednika tržaških in-dustrijcev	dr.	Modiana glede	in
dustri.jske cone na Krasu in gospodarskega dela osimskega sporazuma	’	»»-J!	----!-
ma industrijsko cono in sporazu
PO VEČ KOT TREH LETIH PONOVNO UMOR V NAŠEM MESTU
v
Nasilna smrt univerzitetnega profesorja v majhnem in bornem tržaškem stanovanju
Prof. Gaetano Perusini je poučeval ljudska izročila na filozofski fakulteti, bil pa je tudi lastnik znanega posestva «Rocca Bernarda» v Furlaniji - Morda v «dvojnem življenju« vzrok za umor - Morilci zbežali z umorjenčevim avtom?
Preiskovalci na delu v spalnici prof. Gactana Perusini ja
Gaetano Perusini, 67-letni profesor ljudskih izročil na filozofski fakulteti tržaške univerze in lastnik enega najbolj znanih kmetijskih obratov
v	Furlaniji, posestva «Rocca Bef-narda*. je žrtev umpra, ki se je pripetil po vsej verjetnosti v noči od nedelje na ponedeljek v majhnem in revno opremljenem stanovanju v Ul. Colonna 7 v Trstu, nedaleč od stare univerze.
Pokojnikovo truplo so našli njego
vi	tesni sodelavci, žena oskrbnika posestva «Rocca Bernarda* Maria Luisa Carletti in dva delavca, stalno zaposlena na posestvu.
Perusinijevo življenje je bilo zelo dinamično, a tudi nadvse urejeno. Dvakrat ali trikrat na teden se je zglasil na posestvu, kjer je vodil u-pravne posle, sicer pa je živel v Vidmu, v Gradežu ali v Trstu. Tako je bilo tudi prejšnji teden, ko je v soboto dopoldne odpotoval in preživel nedeljo v Gradežu. V ponedeljek bi se moral vrniti v Rocco Bernardo, kjer ga je obiskal funkcionar deželnega odborništva ,za
iKeaa aeia osimsKega spora- > kmetijstvo. Funkcionar je dejansko Kolikor dr, Modiano spreje- prišel, vendar pa Perusini ja ni bilo. lustriisko cono in sporazu- I Isto se je ponovilo včeraj, ko bi mo-
MlUIIHIimilllllUIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIMlIlIlllimilllllimMIIIIIIIIIIIIIIIIIIHIIIIIIIIIIIUMIIIIIIIIIIIIIUIIIIIIIHIIII
NAPOVED ODBORNIKA CESAREJA
Tržaška občina bo posegla pri vladi v korist SSG
Na sinočnji seji občinskega sveta hrupen protest Barkovljanov zaradi ukinitve proge štev. 26
Tržaški občinski odbornik za kulturo Cesare je na včerajšnji seji občinskega sveta predlagal, naj bi tržaška občina dala pobudo za korak pri ministrstvu za prireditve v korist Stalnemu slovenskemu gledališču, ki naj se mu prizna status stalnosti in s tem tudi ustrezna finančna podpora. Predlog je Cesare sprožil v svojem poročilu o kulturni dejavnosti in o kulturni politiki občinske uprave. V kratki razpravi, ki je sledila, je komunist Morgutti podprl ta predlog in poudaril tudi nujnost, da parlament čim prej obravnava razne zakonske osnutke, ki so bili vloženi za ureditev statusa slovenske gledališke ustanove.
Sinočnja seja se je začela v dokaj razburkanem ozračju, ko je župan Spaccini odgovoril na svetovalsko vprašanje nekaterih predstavnikov KPI v zvezi s kočljivim vprašanjem avtobusne proge štev. 26, ki so jo svoj čas ukinili in s tem sprožili oster in odločen protest zainteresiranega prebivalstva zgornjega dela Barkovelj.
Spaccini je sinoči povedal, da je naročil tehničnemu uradu občine,
ob sodelovanju izvedencev konzorcija za prevoze, naj pripravi študijo o izvedljivosti del za razširitev ceste v bližini Rumene hiše, kjer bi avtobus lahko obrnil. Pokazalo se je, da bi taka rešitev stala občino od bo do 100 milijonov lir, katerim bi bilo treba dodati še kakih 30 milijonov lir letno za vzdrževanje. V sedanjem težavnem položaju celotnega prevoznega sektorja bi bil tak strošek za novo progo, ki po besedah župana ni prav nujno, potrebna, povsem neupravičen. Zato — je zaključil Spaccini — je treba načrt vsaj začasno opustiti v pričakovanju bolj ugodnih .pogojev.
Kakih trideset prebivalcev zgornjih Barkovelj, ki je prisostvovalo seji, je županova izvajanja pozdravilo z glasnimi protesti, tako da so morali poseči mestni redarji in odstraniti «motilce» iz sejne dvorane.
Sinočnja seja se je zaključila s poročilom odbornika De Luče o varianti regulacijskega načrta za mestno središče, o čemer bomo zaradi pomanjkanja prostora in pozne ure poročali jutri.
ral na podružnico Ljudske banke v Čedadu zaradi zapadlosti nekega posojila, obenem pa so ga pozvali na videmsko sodišče, kjer je v teku postopek v zvezi z dediščino njegove matere. Ker se Perusini tudi včeraj ni oglasil in ni odgovarjal na telefon, je oskrbnika, 47-letnega Luciana Carlettija, zaskrbelo: sina je poslal v Gradež, ženo pa v Trst.
Carlettijeva je pozvonila na Peru-sinijeva vrata, a ni odgovoril nihče; zato je odšla k čistilki, Severini De Flaia v Ul. Belpoggio, ki ima ključe stanovanja in skupaj so vstopili.
Takoj jim je bilo jasno, da v stanovanju nekaj ni v redu. Obstali so v majhni veži, kajti kuhinjska vrata so bila zaklenjena, kluča pa ni bilo v ključavnici. V kuhinji in v kopalnici je gorela luč. Spremljevalec Carlettijeve, 27-letni Bruno Zamd, je zbil kuhinjska vrata s podbojev, vstopik v kuhinjo in nato v spalnico, kjer se mu je nudil srhljiv prizor: Perusini je mrtev ležal na postelji. Golo truplo je bilo zvezano z žico jn privezano na posteljo. Okoli vratu je bil ovit bel prt in kos rjuhe. V sobi, kjer je bila prav tako prižgana luč, je močno zaudarjalo.
Zamd je nemudoma poklical policijo; podčastnik Steffe je po bežnem ogledu ugotovil, da gre za u-mor in je obvestil načelnika letečega oddelka tržaške kvesture dr. Petrosina. Potrdilo o smrti je izdal zdravnik Rdečega križa dr. Giassi, ki je sicer prepustil sodnemu zdravniku nalogo, da ugotovi vzroke smrti. Vsekakor pa je že sedaj jasno, da so Perusinija zadavili s prtom ali z rjuho. Pred tem je verjetno prišlo do spopada, kajti na pokojnikovem obrazu so bili vidni sledovi udarcev in mu je ‘morilec zbil zob. Na mizi v kuhinji so bili trije umazani kozarci, dva krožnika in nekaj pribora. Na kuhinjski opremi sploh niso našli prstnih odtisov, kar priča o tem, da je morilec (ali morilci) skrbno zakril vse sledove. Iz Stanovanja niso ukradli ničesar, razen Perusinijevega kovčka za akte in vsebine njegove torbice, v kateri pa ni imel večje vsote denarja. U-kradli so še avtomobilske ključe in, kot každ, tudi avto, ki ga je Perusini običajno parkiral pred hišo. Gre za fiat 132 rumenorjave barve z evidenčno tablico UD 306295, kj ga policija še vedno išče. Možno je, da se je morilec oddaljil s tem avtom.
je tudi beležil v žepni koledarček: policija je našla beležnice prejšnjih let, beležnica leta 1977 pa je izginila. Vsekakor pa dajo vse okoliščine misliti, da je Perusinija umoril priložnostni prijatelj. To pa tudi pomeni, da imajo preiskovalci izredno težavno delo. «Kar napišite, da policija tava v temi,* so nam sinoči dejali na kvesturi.
Gaetano Perusini je bil izredno znan in priljubljen še zlasti v Vidmu. Ni bil le univerzitetni profesor in lastnik posestva «Rocca Bernarda* (100 hektarjev zemlje, 1.800 hektolitrov vina letno med temi tudi najboljši' picolit), bil je tudi vnet zgodovinar, stalni sodelavec furlanskega filološkega društva in zbiratelj najrazličnejših umetnin. Med njegovimi 'zbirkami naj omenimo zbirko uhanov slavnih dam, bližnje in daljne preteklosti. Vest o njegovi smrti‘je globoko prizadela edinega potomca družine Rocca Bernarda, njegovega brata Gianpaola, ki z dvema sinovoma živi v Vidmu.
Umor Gaetana Perusinija je prvi umor v našem mestu po izredno dolgem premirju. Kronika beleži zadnji umor 8. maja 1974, ko je v Naselju sv. Sergija Pietro Stancich z nožem ubil svojo 18-letno nečakinjo Argelio Marchesi.
na koncu sklenilida zahtevata soočenje z drugimi demokratičnimi silami in sta v ta namen že odposlali pismena vabila. Obe sta izrazili željo, da bi pobudo tolmačili kot dokaz čuta odgovornosti do celotne skupnosti teir enotnosti med demokratičnimi silarrli.
Seja odbora NŠK
Narodna in študijska knjižnica sporoča, da bo prihodnja seja odbora — prva po preselitvi in po ogledu novih prostorov — danes, 15. t.m., ob 18. uri v novih prostorih v Ul. sv. Frančiška 20/1 z dnevnim redom, ki je naveden v vabilih. Vsi člani upravnega in nadzornega odbora se naprošajo, da se te, važne seje zagotpvo udeležijo.
slovanskem sporazumu in ob problemih, ki se odpirajo z napovedano uresničitvijo skupne industrijske cone na Krasu. Pri tem je poudaril, da bosta gospodarski del osimskega dogovora in protokol o industrijski coni lahko predstavljala učinkovit inštrument za okrepitev gospodarskega sodelovanja med jadranskima sosedama, .hkrati pa odprla nove možnosti za razmah gospodarskih dejavnosti na obmejnih ohmočjih. Koristnost bodoče industrijske cone pa .je obravnaval iz dveh zornih kotov; po členu 2 protokola bodo namreč v coni možne trgovinske in industrijske dejavnosti. Glede prvih, ki se povsem ujemajo s tradicionalnimi dejavnostmi na Tržaškem, je zavzel pritrdilno stališče, -saj bodo te dejavnosti v coni skupno z dejavnostmi, ki jih bodo opravljali na tovornem postajališču pri Fernetičih, lahko odločno prispevale > h krepitvi vloge Trsta kot stičišča za blagovne tokove v tranzitu, zlasti če bodo pristojni organi priznali z« takšne dejavnosti primerne valuc .e olajšave. Zadeva pa je po njegovem precej drugačna kar zadeva industrijske dejavnosti v coni. Sama ustanovitev cone naj ne bi mogla sama po sebi ustvariti pravega industrijskega razvoja, za kar da so potrebne vse drugačne predpostavke in pogoji. Predelava blaga v coni ne bo mogla zagotoviti posebnih prednosti izdelkom, namenjenih definitivnemu uvozu ali izvozu.
LUČI IN ZVOKI V MIRAMARU
Od danes, 15. junija, do 15. septembra 1977 bo turistična in letoviščarska ustanova priredila 19. sezono predstave Luči in zvokov v parku Miramarskega gradu po naslednjem sporedu, ki velja do nedelje, 3i. julija.
PONEDELJEK: tedenski počitek.
TOREK: ob 21.30 «Der Kai-sertraum von Miramar» v nemščini; ob 22.45 «11 sogno impe-riale di Miramare* v italijanščini.
SREDA; ob 21.30 «Maximilian of Mcxico emperoris tragcdy» v angleščini; ob 22.45 «11 sogno imperiaie di Miramare* v italijanščini.
ČETRTEK: ob 2U0 «San u Miramaru* v srbohrvaščini; ob 22.45 «11 sogno imperiaie di Mi-ramare». v italijanščini.
PETEK: ob 21.30 «11 sogno imperiaie di Miramare* v italijanščini; ob 22.45 «Der Kaiser-traum von Miramar* v nemščini.
SOBOTA: ob 21.30 «Miramar-ski sen* v slovenščini; ob 22.45 «□ sogno imperiaie di Miramare* v italijanščini.
NEDELJA: ob 21.30 «Der Kai-sertraum von Miramar* v nemščini; ob 22.45 «B sogno imperiaie di Miramare* v italijanščini.
Prevoz z motornim čolnom od pomola Audace do grljanske-ga portiča in nazaj. Odhodi s pomola Audace ob 20.40 in ob 21.55; vozovnica stane 500 lir.
Kino
To pa velja le za italijanske brate; jugoslovanske tovarne naj bi v vsakem primeru bile na boljšem — je dejal Caidassi — ker se bodo ugodnosti brezcarinskega režima v coni lahko kombinirale carinskimi olajšavami, ki jih uživa jugoslovansko blago na osno vi obstoječih bilateralnih dogovo rov ali unilateralnih koncesij, Ta ko bodo jugoslovanski izdelki laže prodirali na tržišča EGS. in sicer toliko bolj. ker bodo stroški za de lovno silo na jugoslovanski strani nižji kakor na italijanski
Tržaška trgovinska zbornica od vsega začetka zavzela stališče da ubikacija industrijske cone na Krasu ni najbolj primerna. Po nje-rfem mnenju bi jo bilo treba prenesti bliže k morju, in sicer v do-

(Nadaljevanje na 5. strani)
NA SEJI POKRAJINSKEGA SVETA SSK
Stavka uslužbencev zavarovalnih agencij
Jutri in v petek bodo stavkali po vsej deželi uslužbenci zavarovalnih agencij, ki zahtevajo obnovitev delovne pogodbe. Le ta je namreč zapadla že pred letom dni, pogajanja za obnovitev pa so obtičala na mrtvi točki.
Srečanje pokrajinskih tajništev KPI in PSI
Včeraj sta se sestali tajništvi KPI in PSI. Srečanju so prisostvovali predstavniki obeh strank v občinskem in pokrajinskem svetu. Namen srečanja je bil proučitev sedanjega političnega položaja in izmenjava mnenj o pomembnejših vprašanjih, s katerimi se danes sooča naše mesto. Posebej so o-bravnavali probleme, ki zadevajo bližnjo pokrajinsko gospodarsko konferenco. 'Tajništvi obeh strank sta
Spremembe v pokrajinskem svetu Slovenske skupnosti
Dr. Harej novi pokrajinski tajnik, dr. Dolhar predsednik pokrajinskega sveta, v političnem tajništvu Stoka, Lokar in Tul - Priprave za gospodarsko konferenco in kritična ocena izjav dr. Modiana
Pokrajinski svet Slovenske skupnosti v Trstu je na svoji zadnji redni seji dne 3. t.m. obravnaval organizacijska vprašanja v zvezi z ustanavljanjem novih krajevnih sekcij ter glede vzpostavitve stal-nejših direktnih stikov s prebivalci posameznih področij. Govor je bil tudi o strankinem glasilu Skupnost, ki si je v nekaj mesecih, odkar redno mesečno izhaja, pridobila lepo število naročnikov in podpornikov.
Po pregledu trenutnega političnega položaja, se je začela razprava o pripravah za napovedano gospodarsko konferenco, ki jo 24., 25. in 26. junija prirejata tržaška občina in pokrajina. Svet SSk je svojemu predstavniku v pripravljalnem odboru poveril nalogo, da pripravi poročilo za omenjeno konferenco, ki naj odraža stvarno stanje tržaškega gospodarstva s posebnim ozirom na gospodarske in
fliiillitiiiimfiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiuMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiifiiiiiiiiiinii
Informacija morske biološke postaje v Portorožu
Stanovanje v Ul. Colonna je zelo revno opremljeno in vanj je Perusini zahajal poredkoma. Kot vedo povedati sosedje, je sprejemal številne obiske, izključno moške, vendar ni imel stalnih prijateljev, .šipe spalnice so prekrite s temnomodrim papirjem, kar potrjuje domnevo, da je prav v Ul. Colonna živel Perusini svoje drugo, nevsakdanje življenje. Vse te svoje dogodivščine
Poletno «cvetenje morja« neobičajen biološki pojav
Odsvetovano potapljanje in uživanje školjk, zlasti ostrig, dokler se morje ne očisti
Morska biološka postaja v Portorožu je ob tako imenovanem pojavu cvetenja morja, ki je prisoten tudi v Tržaškem zalivu, izdala naslednjo informacijo:
Celotno področje severnega Jadrana, od istrske do italijanske obale in seveda tudi Tržaški zaliv, je že od konca maja v stanju tako imenovanega cvetenja morja, množičnega razvoja enoceličnih alg. Kot p6-sledica tega je vsa vodna masa iz-redrjp kalna, podmorska vidljivost v obalnih vodah znaša komaj od 1 do 2 metra, na odprtem morjh pa od 3 do 4 metre. Barva morja je gnojnično rjavo - zelena. To barvo dajejo morju milijončki koncentracij enoceličnih alg.
V zaprte zalive prinaša veter še večje količine alg, ki se zbirajo v navidezno nečedne pene. Ponekod, kot je bilo to na plažah v Portorožu in v Simonovem zalivu, pa se je obalno morje obarvalo intenzivno rdeče, zaradi koncentracije planktonske praživali iskrnice, ki množično spremlja cvetenje morja.
Biološko gledano imamo pri tem pojavu opravka z neobičajnim polet-
nim cvetenjem, ki gre na rovaš toplovodnih subtropskih vrst bičkarjev oz. tako imenovano rdečo plimo. Ta pojav, ki ga pogosto spremljajo množični pomori rib in drugih morskih organizmov, včasih težka obolenja ljudi, če se hranijo s školjkami iz takega morja, se v presledkih pojavlja tudi v tropskih morjih. Na Jadranu se je podobno cvetenje pojavilo tu in tam tudi v prejšnjih letih. Sodeč po sestavi sedanjega cvetenja le to ni neposredno nevarno za kojfalce, prej ko slej pa lahko postane. Zato morska biološka postaja odsvetuje potapljanje, da ne bi zaradi vdora vode prišlo do možnih vnetij na sluznicah nosno-ušes-nega predela, odsvetuje pa tudi u-živanje školjk, posebno ostrig, dokler se morje ne očisti.
narodnostne interese slovenske narodnostne skupnosti pri izvajanju bodočih gospodarskih pobud na našem področju. ,
Ob zaključku je svet SSk dokonč no sprejel odstop pokrajinskega taj-, nika dr. Dolharja, ki ga je podal iz osebnih družinskih razlogov, izvršnem odboru ga nadomesti dr Harej, Dolhar pa" je sprejel mesto predsednika sveta. V politično tajništvo so pa bili, do prihodnjega občnega zbora v jeseni izvoljeni Štoka, Lokar in Tul.
Izvršni odbor Slovenske skupnosti pa je na svoji redni seji v ponedeljek. 13. junija obravnaval tekoča politična vprašanja od šolskih okrajev pa do -priprav za obisk skupne delegacije Slovencev pri ministrskem predsedniku Andreottiju v zvezi z globalno zaščito duhu ' člena 6 ustave in člena 8 osimskega sporazuma.
Izvršni odbor je nato potrdil imenovanje dr. Hareja v pripravljalni odbor gospodarske konference, prof. Lokarja pa v znanstveni odbor za pripravo poročil na omenjenem za sedanju.
Člani izvršnega odbora so se na to podrobneje seznanili s poročilom, ki ga je dne 6. junija letos imel na kongresu tržaških industrij-cev njihov predsednik dr. Modiano Med drugim se je ta mož zavzel za to, da bi industrijska prosta cona ob meji mogla zagotoviti italijansko lice Trsta in to s pomočjo ustrezne urbanistične v politike ter izbire takšnih industrij, ki bi zaposlile predvsem delavpe z italijanskega polotoka. Izvršni odbor SSk odločno obsoja te čudne izjave predsednika zveze tržaških indu strijcev, ki odražajo pravzaprav tradicionalno nacionalistično stališče, po katerem je treba Slovence asimilirati, pa četudi se odeva v plašč napredka, novih delovnih mest ih dobrega sosedstva. Obenem poziva vse demokratične politične sile, da se distancirajo od omenjenega \ nacionalističnega stališča tržaških industrijskih krogov.
Izvršni odbor SSk
Predragemu moiu in očetu EMILU REGENTU
iskreno čestitajo ob 70-letnici rojstva žena Danica, hčeri A-
nica in Mili z družinama.
Izleti
Združenje Union prireja v nedeljo, 19. junija, izlet k Osojskemu in k Vrbskemu jezeru. Informacije in prijave na sedežu združenja v Ul. Val-dirivo 30, telefon št. 54459 vsak dan (razen srede) od 17.30 do 19.30.
SPDT .obvešča, da je zbirno mesto za dvodnevni izlet nižješolske mladine na I-ovce in Poldašnjo špico 18. t.m. ob 5.45 pred glavno železniško postajo. Odhod vlaka bo ob 6.10.
MIRAMARSKI PARK «Lnčl in zvoki* Predstavi: ob 21.30 «Maximilian of
. Mexico emperoFs tragedy» (v angleščini); ob 22.45 «11 sogno imperiaie di Miramare* (v italijanščini). Prevoz z motornim čolnom od pomola Audace do grljanskega portiča (ob 20.40 in 21.55). Po predstavi iz grljanskega portiča dva povratka.
Ariston Zaprto zaradi popravil.,
Mignon 17.30—22.15 «Gulliver» Richard Harris. Barvni film.
Nazionale 16.30—22.15 «Puro siccome un angelo ,papa mi fece monaco di Monza*. Lando Buzzanca. Prepovedan mladini pod 14. letom. Barvni film.	i
Gratlacielo 16.00 «Questa ragazza č di tptti*. Robert Redford, Natalie Wood, Charles Bronson. Režija Syd-ney Pollack. Barvni film.
Fenice 16.00 «La grandp fuga*. Steeve McQueen. Barvni film.
ExceJsior 16.00 «11 colpaccio*. Barvni film.
Eden 17.00 «Bestialita». Prepovedan mladini pod 18. letom. Barvni film.
Rit* ..lJ.OO «Le femminaliste*. Paola Tedesco, Carlo Giuffrč. Prepovedan mladini pod 18. letom. Barvni film.
..Aurora .16,30 «La parola del fuorileg-ge e legge*. Lee Van Cleef. Barvni film.
Capitol 16.30 «La donna da uccidere*. Tomas Milian. Prepovedan mladini pod 18. letom. Barvni film.
Cristallo 16.30 «Maladolescenza». Eva Jonesco in Lara VVendel. Prepovedan mladini pod 18. letom.
Moderno 16.30 «11 male*. Prepovedan mladini pod 18. letom. Barvni film.
Eilodrammatico 16.30 «Emanuelle bian-ca e nora*. Prepovedan mladini pod 18. letom. Barvni film.
Ideale 16.30 «La ragazza di*Via Con-dotti*. Femi Benussi, Michel Con-stantin, Frederick Stafford. Pre-
. povedan mladini ped 18. letom. Barvni film.
Impero 16.30 Walt Disneyev «Pinoc-chio*. Barvni film.
Radio Zaprto. ,
Vittorio^Vene'j 17.00 «Mark colpisce ancora*. Franco Gasparri; Marcella Michelangeli, John Saxon. Barvni film.	s
Astra 16.00 «Paolo Barca*. Igra Re nato Pozz,etto. Barvni film.
Volta (Milje) 17.00 »King-Korig l’im-pero dei draghi*. L. Rejnolds. Barvni film.
S®
BANCA Dl CREDITO Dl TRIESTE TRŽAŠKA KREDITNA BANKA
Gledališča
AVDITORIJ
Danes, 15. junija, ob 20/30 red *• sreda, «La Famiglia deU antiquari® Carla Goldonija. Nastopajo M. AbruZ' zo, R. Bianchi, G. Galavotti in A Buonaiuto. Režija Furio Bordon, sc® ne in kostumi Sergio d'Osmo. Abo^ majski odrezek št. 8. Rezervacije P0 Osrednji blagajni, Pasaža Protti.
VERDI
Pri blagajni gledališča (tel. 3lM® so na prodaj izvenabonmajske vstop niče za zadnji koncert spomladansk® simfonične sezone v petek ob 21.'ufl, za red A in v soboto ob 18. uri ® red B.
Orkester gledališča Verdi bo vodi) dirigent Gabriel Chmiura, nagrajen® s Karajanovo nagrado 1977, solist 8° pianist Christian Zacharias, nagraj* nec z nagrado Ravel 1975.'Progra® bo obsegal Mendelssohnovo sklad® «Lepa Melusina*, Mozartov koncert ** klavir in,orkester in Mahlerjevo F*v* simfonijo v D duru. j
TEATRO STABILE
V dvoranah Muzeja za narodno riS0-dovino v Ul. Imbriani 5 je odpri* «Razstava goldonijanskih scen* v °r' ganizaciji tržaškega Teatra Stabile i® v sodelovanju s poletnim gledališča® v Veroni ter tržaškima muzej«®* za zgodovino in umetnost. Razstav* bo odprta do 12. julija (umik 10.-P' in 17.-20.).
Sli
SLOVENSKI DIJAŠKI DOM' »SREČKO KOSOVEL* v Trstu, Ul. Ginnastica 72 ali Čampo S. Luigi 11, tel. 793-167 ali 722-246
prireja od I. do 30. avgusta letos
TEČAJ
ZA POPRAVNE IZPITE
za dijake nižjih in višjih srednjih šol.
Vpisovanje vsak delovni dan od 9. do 12. in od 17. do 19. ure razen sobote do vključno 25. junija-
ia
Šolske vesti

it
Na znanstvenem liceju «France P®-šeren bo do 21. t.m. odprta razsta® risarskih in grafičnih izdelkov dij*-kov. Razstava bo odprta vsak “* lavnik od 10. do 12. ure.
Vpisovanje učencev v prvi ra*®* osnovne šole na Opčinah bo v šolsk”1 prostorih od 9, do'12. ure vsak dr lavnik do 30. junija.
Učenci sreekje šole «Fran Levstik* obveščajo, da bo šolska razstava, od' prta še danes od 9. do 12. uro v šolskih prostorih na Proseku in * Sv. Križu.

Ul
kt
N
• S. P. A
trst - glicA f. FiLZi.no,- '38? ei-*we
TEČAJI VALUT V MILANU DNE 14. 6. 1977 -
Ameriški dolar: debeli drobni
Funt šterling Švicarski frank Francoski frank Belgijski frank Nemška marka Avstrijski šiling Kanadski dolar Holandski florint Danska krona švedska krona Norveška krona Drahma: debeli drobni
Dinar: debeli drobni
883.— 855.— 1530.— 350.— 178.— 24.-372.-* 52.10 820.-355.— 143,50 195.— 162.— 22,50 24,— 46,-46,-
Razna obvestila
Slovensko dobrodelno društvo obve’ šča starše, da se prične vpisovanj* dečkov v prvo izmeno kolonije v./J brežini danes, 14. t.m., od 11.'’ «» ure in od 18.30 do 19.30 na sede^ v Ul. Machiavelli 22. Prosimo, da ** starši otrok, ki so napravili prošOJ0' osebno ali telefonsko (telefonska ^ vilka 36-275) TAKOJ zglasijo.
Tržaška občina prireja vrsto *• gledov Rižarne z vodičem. Obiski bodo vsako sredo in soboto ob 11.30 in vsako nedeljo ob 11. uri.
Včeraj-danes
ob
Danes, SREDA, 15. junija VID
Sonce vzide ob 5.15 in zatona 20.56. — Dolžina dneva 15.41. "J” Luna vzide ob 4.34 in zatone ob Ib-*" Jutri, ČETRTEK, 16. Junija JOŠT
Vreme včeraj: Najvišja temperah®* 26,3 stopinje, najnižja 22,3, ob uri 26,2, zračni tlak 1011,8 mbJ' staljen, vlaga 47-odstotna, nebo ***’ raj jasno, veter jugozahodnik 17 na uro, morje razgibano, temper®1'1’ ra morja 24,4 stopinje.
ROJSTVA IN SMRTI
Dne 14. junija 1977 se je v rodilo 5 otrok, umrlo pa je 13 os«®: UMRLI SO: 79-letna Elena Gir»^ vd. Debrillj, 83-letna Frantesca Sk*^ roj. Cotič, 85-letna Romana ti roj. Bošutti, 80-letna Odinea AT® goni vd. Innocenzi, 81-letna Ang®!* Barbieri vd. Pitacco, 89-letni Giorg® Milani, 98-letna Maria Pohlen vd vatin, 77-letna Giovanna Petruzzi Millo, 79-letni Max-io Mauri, 52-le*® Duilio Toso, 85-letna Gisella zo vd. ''enier, 4 dneve • stara Mich®j, Merlach, 72-letna Eleonora Pani®**1 por. Tomsich.
MENJALNICA
vseh tujih valut
NOČNA SLUŽBA LEKARN (od 20.30 dalje)
Largo Piave 2, Borzni trg 12
DNEVNA SLUŽBA LEKARN
(od 8.30 do 20.30)	,,
Trg Ospedale 8, Istrska ulica ■'rj Miramarski drevored 117, Ul. Con®” (od 8.30 do 13. in od 16. do 20.30) Largo Piave 2, Borzni trg 13-
ZDRAVSTVENA DEŽURNA SLl#®j[
Nočna služba za zavarovance iNA. in ENPAS od 22. do 7. ure: št. 732-627.
LEKARNE V OKOLICI
Boljunec: tel. 228-124; Bazovica: tp 226-165; Opčine: tel. 211-001: ProSe*' tel. 225-114; Božje polje • Zgonik: 225-596; Nabrežina: tel. 200-121: Zj, sljan: tel. 209-197; žavlje: tel. 213-1*" Milje: tel. 271 124.
ZAHVALA
Ganjeni ob tolikih izrazih sočutja, ki šmo ga bili deležni ob izgubi našega nepozabnega
MILANA VALESA
se iskreno zahvaljujemo vsem, ki so nam bili ob strani hb tero bridkem trenutku.
Svojci
Prosek, 15. junija 1977	—
-ti

ilj
*

^Morski dnevnik
15. junija 1977
KOT BI STRAHOTNIH OROŽIJ NE BILO DOVOLJ
poučenih krogih govorijo ameriški nevtronski bombi
^strahotno drago orožje naj bi učinkovalo «po naročilu»:pomo-0 naj bi vse, kar je živega, in pustilo «satovje» nedotaknjeno
dni smo mogli brati vest, r ameriški senat odobril vo-. ,Proračun v višini 111 milijard Jev* kar je za obilni dve mir ? nianj kot je senatu predla-čeprav gre za dve mi-? manj sredstev kot jih je Carter, je to ogromna J1 večja pa postane če po-•ppo. kaj je pred dnevi zapisal riš «Washington Post*. Tu .mogli prejšnji teden brati na-»Združene države so na “ Proizvodnje novega jedrske-Ma. ki ubija ljudi, ki pa ne 1® stvari». Gre, kot vidimo, ™vo vrsto jedrskega orožja, i «ji pravzaprav na istem na-katerem temelji prva a-bomba, ki so jo odvrgli na 'mo, le da ta pomori le ljudi, "hiši pa mesta. Nekdo se je s tem napovedanim oro-
■ozi
va . s tem napovedanim oro-13. ^Pomnil tistega aparata, ki Izrabljajo čebelarji, ko cedijo I Nekoč je čebelar satovje iz-'da bi izcedil med, s tem pa jjNa satovje uničil. Danes je S centrifugo izcedi med, (£ Pa ostane nepoškodovano. jfPmba, o kateri je govor, tonsko orožje, ki ga napove-* Američani, bi moglo pomo-jMi, mesta, rekli bi satovje J ostalo. To orožje so tako p®ne nevtronske bombe, gfo, da so Američani na pranega velikega uspeha*. Po Wnem raziskovalnem delu “ Prišli do tega, da bi izdela-. Nevtronsko bombo. Pri tem ijskrbljujoče dejstvo, da te ?0e bombe ne vključujejo Jedrsko orožje. 1
| gotovo, da se tudi Sovjeti i ™' da bi napravili takšno le da se iz Sovjetske zveze j »e ve ničesar.
? 1968 je bila podpisana po-(J.-O neširjenju A - orožja. Do-J1, naj bi bili Je podzemeljski "r1 za tako imenovana inženirja, to se pravi preverjanja Jov za morebitne velike mir-načrte. In res so seizmo-I ?gle pogosto beležile čudne ale v zemeljski skorji. To je Vznemirjati strokovnjake, *ato vest o nevtronski born-Prese netila....
|°r smo že toliko krat zapiha, jedrska eksplozija tri ali štiri učinke in sicer toplotne-^silnega in učinek žarčenja, I Jaliko trenuten -in na daljšo i Kakor je znano,‘'je 'trenutno ."te strahotno, toda tudi poit10 žarčenje sevJete^v deset-*P _ vedno škoduje. To velja J® Jedrsko orožje. In vendar l°?vtronska bomba, ki je prav .Jedrskega značaja, drugačne ■ ’ tako da to bombo pripra-l’1?0 potrebi*, to se pravi, da , Pko sama rušilno, samo mir Lahko pa oboje hkrati. Sevalci jedrskega orožja m ?e tehnologi je opozarjajo svet, ^ tekma v oboroževanju, pred-i v izpopolnjevanju jedrskega 5 —• brez konča. Kadar bo ena faza, se. bo. našla |"Sa faza. Na svetu dela na ^dročju 400 iisoč znanstvent-®®mo lam so ?tOA namenile
Javnosti 11 milijard dolarjev.
' '
m
& m
;a. kje do konec tekme rned
|SŽ ali točneje med drža-.? atomskim orožjem?
tega orožja so strahotne. ,7° če se vzamejo v poštev (|tt'6novani transplutcnski ele-to ;e pravi tudi «gorivo H 'dombeV. Nekdo je po 1'Vnmevo, da bi morda prav t'Soki ceni mogli najti rešili zadevne slepe ulice. Ker ea 'to orožje strahotno drago, l-roa ena ali druga i d velesil r, .Popustiti, odnehati, ker bi v J dirki »pošla sapa* Drugi Jjhijo, da si niti v Moskvi I™1 ne v Washingtonu vodilni jj1® bodo tega privoščili, kaj-a je. obramba .debele*, kot
se temu reče, ali pa «prva je o-bramba demokratičnega sveta* kot se tudi reče, življenjska raven, potrebe milijonov državljanov pa pridejo na vrsto šele pozneje.
Naj bo kakorkoli, ameriški senat je v začetku te ga meseca odobril «za začetek* štiri milijarde dolarjev samo za izpopolnjevanje tega orožja. In ta velika vsota naj bi služila «potrebam» le sedanjega proračunskega leta.
Pri tem pa vendarle prihaja tudi kolikor toliko tolažilna vest, da sta sovjetski > zunanji minister Andrej Gromiko in njegov ameriški kolega Cyrus Vanče pred dnevi podpisala pogodbo svojih vlad o sodelovanju pri proučevanju in izkoriščanju vesolja v miroljubne namene. Hkrati sta podpisala tudi konvencijo «o prepovedi spreminjanja človeškega okolja v vojaške namene*. To pomeni, da niti ZDA kot tudi SZ ne nameravata upo-
rabljati vesolja za poizkuse zadevnega orožja. Te pogodbe so znak, da bi moglo med Moskvo in Wa-shingtonom vendarle priti do nekega sporazuma, so' znak, da niti v Moskvi-kot tudi v Washingtonu ne nameravajo »iti’ do kraja*.
To sicer ni nikakršno jamstvo, morda pa vendarle majhen obet za sedaj, ko je govor o nevtronski bombi, o novem strahotnem orožju, ki sicer ne ruši vsega, ki pa mori vse, kar je živega in ki prav zaradi tega postaja nevarno, ker se lahko uporablja kot • taktično, kot lokalno orožje. Kot takšno pa se ne vključuje med tista orožja, ki jih prepovedujejo mednarodne pogodbe. Gre torej za jedrsko orožje, ki pa ne spada med masovno uničujoča orožja, ki se na seznamu prepovedanih orožij. Morda pa se s temi drobcenimi razlikami in «finesami* le tolažimo.
Lepa zaključna prireditev v soboto zvečer v Salezu
fiiiiiiiMii|iiiiii||iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii«iiiaiiiiiiiiilliiiViiiiiiiliiililiiiiii„iii,(,aii„,mili„i,i unuHumitHHi MMiuuiiiiiiiiiiiiHHiiiiiigiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiHunimmmnmumumtmuuimmuHiiHnmini
NEKAJ BESED TUDI 0 FILMIH, KI NE PRIDEJO NA NAŠA PLATNA
Novosti v francoski in ameriški novejši erotični kinematografiji
Dve smeri v francoski zadevni filmski proizvodnji - Kaj vse ne zaplenijo ali prepovejo pri nas - Erotični filmi na robu pornografije - Občinstvo se naveličalo erotike?

V	enem prejšnjih člankov smo
zapisali, da se bomo povrnili k erotičnemu filmu in sicer k francoskemu in ameriškemu. Vendar moramo takoj opozoriti, da je pfav pri teh proizvodnjah velika razlika med filmi, ki pridejo v Italijo, in tistimi, ki jih tukajšnja cenzura ne dopušča. Filmi, ki jih torej lahko gledamo, niso primeri «hard-core», ki so večkrat precej iznajdljivi (ne glede na to, kakšno je stališče do «žanra» kot takega), temveč omiljena in prav zato vul-garizirana dela, ker so pač prisiljena poudariti ali površno esteti-ziranje ali pa vulgarnost v zgodbah (ki je tipična predvsem za italijanske filme).	■	1
Kar se tiče francoskega filma, je npr. 'neverjetno, 4a.'so .v. Italiji zaplenili celo omiljeno isoft-core* verzijo Davgjevega filma s Claudi-ne Beccarie «Exhibition», ki je klasik «hord čore* pornografije. Zanimivo je, da je Claudine Beccarie (za katero smo pred dnevi brali, da noče več ostati pornografska igralka) nekakšen okultur-ni simbol» povezave «hard-core» z uradno kinematografijo, saj je nastopala v svoji ttipiem* vlogi bodisi v filmu Andrzeja Zulaivskega «L'important c’est cTaimer* kot v Courneaujevem <cF ranče Societe Anonyme*. v
V	francoski *soft-core* erotični kinematografiji pa lahko zasied mo dve smeri; tisto, ki'skusa topieme-nitith erotiko z esletizmom ati z intelektualistično problematiko, ter tisto, ki nekako teti k «hard-core» smeri v filmskem izrazu, istočasno ko se mora seveda izogniti določenih scen. Primera precej neznosnega estetizma sta Justa Jaeckina delo VHistoire d’0 (Hi-stoire d'0), ki, kljub lepi protagonistki Corinne Clery, vulganzna literarni klasik Pauline Reagove, ter Francisa Giacobettija «Em-manuelle 1’antivergine», s protagonistko prve, filmske lEmmanuelle» Sylvie Kristal in po drugem romanu pisateljice Emmanuelle Arsan; v kratki vlogi nastopa tudi protagonistka italijanskih «črnih Emmanuelle* Laura Gemser.
Začetnik takih estetizirajnčih o-
peracij v francoskem filmu je bil morda Roger Vadim, ki je Mdi u-vedel film, ki temelji na čaru posameznih protagonistk, še zadnje čase je Vadim odkril Sirpo Lane. ki jo je Borowczyk prevzel v filmu «Lo bestia» in ki se je sedaj kazala v italijanskem filmu Maria Caiana (psevdonim William Haw-kins) «La svastica nel centre*, primer mačistične» smeri italijanske filmske erotike (fnedtem ko se je druga protagonistka omenjenega Borowczykovega filmu Eis-beth hummel kazala v poskusu e-rotičnega filma v epizodah *La bella e la bestia», katerega bistvena smer, ki jo poudarja sam naslov je »film z živalmi».
V	seriji Jrqncgskih filmov z o-čarljivimi protagonistkami je npr. Henrija Calefa delo «Strmgmi jor-te, vogliu la tua dolce violenza» (Feminin fčminin), v katerem nastopata Olga Georges Picot in Marie France Pisier. Prva je tudi, skupaj z Anicee Alvina (ir. Na-thalie Zanger), protagonistka v filmu «Spostamenti progressivi del piacere», katerega režiser Alain Robbe - Grillet je najvecji predstavnik intelektualizirane smeri. Nekakšen učenec mu ie Pierre -Allaiv. Jolivet, avtor filma «La punitiom (protagonistka Karin Schubert).
V	to smer spada svojevrstno cer zanimivejši, že omenjeni Wa-lerian Borowczyk, režiser poljskega izvora. Zadnje čase smo gledali dva njegova filma: v domovini posnetega fStoria di un peccato» (Dzieje grzechu, 1975, igra Glazi-na Dlugolecka) ter francoskega «/I margine» (La marge, 1976, z o-menjeno Sylvio Kri st el m z Joem Dallesandrom). Le-ta se nam zdi manj estetizirajoč in zanimivejši, tudi zaradi poskusa, da prevzame v nekaterih prizorih značilnosti reklamnega filma.
V	bolj pornografsko (po Ulmskem izrazu) smer Hancoske erotike spada predvsem Jose Pčna-zeraf, in sicer bolj v starejšem filmu «Massacro cer un orgiai (Massacre pour une orgie) kot v novejši italijanslci proizvodnji «A-dolescenza perversa* (protagonist-
ki Femi Benussi in Malisa Longa). V to smer spada tudi režiser španskega izvora Jess Franco.
Španska kinematografija pa večkrat še omili francosko erotiko, kot v filmu Germana Lorenteja s Corinne Clery tStriplease*. Gre za melodramsko varianto erotike, kot v filma Clauda Piersona 'tVoglia di len (Paola Senatore, Lucretia Love idr.), v italijanskem delu Giorgia Steganija cDisposta a tut-to» (Eleonora Giorgi, Bekim Feh-miu, Barbana Magilvlfi) \n detloma v Bernarda Queysanna filmu «Collage» (Le diable au coeur, i-grata Jane Birkin in Emmanuelle
Rivff’)\ 4 v., 4~\ r-f *•	#
Zadnjeičtžse pa se i> italijanskem! filmu uveljavlja zanimiv pčjav: ker se zdi, da se je publika naveličala erotičnih filmov, se iste i-gralke preizkušajo v izrazito sentimentalnem filmu (Janet Agren v «.Per amore», Pamela Vilioresi v iDedicato a una stella*. Ornella Muti v «11 mio primo uomo*), ki je seveda tu pa tam ohranil kak prizor golote.
.Spgjev.rstrm, melodrama je tudi argentinski film Armanda Boja «Febbre di donna» z že znano I-sabel Sarli, v katerem so tudi (in še posebno v tržaški verziji.) «pri-zor z živalmi». ‘
Kaj pet ameriški film? Opustiti moramo, poleg 'taara core», tudi še neprikazane filme Russa Me-perja (kot tudi Radlepa Metzger-ja). Ostane nam' radovedni film Doris Wishman »La chiamavano Susy Tettalunga», 1 pravim naravnim pojavom Chesty Morgan in s protagonistom znanega ’• Deep Throat» Harryjem Reemsom. Ter precej dolgočasna komedija s športno ambientacijo. Jacka Hilla «Le ragazze Pon Pon*.
če se povrnemo k italijanskemu filmu, najdemo, poleg že znanih smeri (mačistični, rživalski» film, komedija, melodrama . . .), novega začetnika erotičnega filma z mladoletnimi igralci. Pisatelja Pier Giuseppa Murgie film »Mala-dolescenza», ki je ricer^tudi pretenciozno (popolnoma 'neuspelo)
delo, je pravzaprav (predvsem iz zakonskih razlogov) avstrijska proizvodnja, v kateri nastopa že uveljavljena 12-letna Eva Ionesco, poleg Lare Wendel in Martina L neba. V okviru že omenjene komedijske smeri pa najdemo film hiella Rossatija Vinfermiera» z Uršulo Andress, Luciano Paiuzzi in Carlo Romanelli. V izhodišču izvirna komedijska varianta pa je Dttavia Fabbrija delo iMovie Rush (La febbre del dnema)», fci sicer poudarja značilnost «poklona filmu» (in Chaplinu, kot pove naslov), v tem oziru pa gre za popoln polom; v zgodbi izstopa (tako rekoč) zamisel snemanja ooniograf. kega filtrna, v kaketrnr se^rtitjtzejri L«-fMaha Berte;: fyitv':jh ])/ebfey;iri druge.
To erotično potovanje po svetu bomo zaključili;prav s, filmom, ki scirn obuja podzvrst''erotičnega potovanja (katerega star predstavnik je' bil npr. film Mira Loga «Mondo sexy di nott?>. iz katerega se je v tržaškem Kinematografu pojavilo še nekaj prizorov, med drugim z Lady Čhin C hi La, pod naslovom •rUniverso proibito*). Nov primer je nemšKi proizvod Richarda R. Rimmla «11 gno del mondo delVamore», pri katerem se v italijanski verziji (in posebno v tisti, kj smo jo gledali v Trstu) še posebno poudarja značilnost zmesi vsakovrstnih filmskih materialov.
S. G.
REŠITEV KRIŽANKE
VODORAVNO. 1. Ghieti, 7. kebi-ca, 13. ravnik, 14. olasan, 15. imena, 16. klin, 17. Ra, 18. Bra, 19. prti, 20. I.L., 21. Gui, 22. Erika. 23. Ani, 24. R.R., 25. Anita, 26. dna, 27. O.G., 28. napa, 29. metro, 31. bedaki, 33. Verona, 34. Aramis, 35. ananas.
-NA-VPICNO: 1. CRI, 2. Hamburger1, 3. iveri, Enna, 5. tia, 6.1.K., 7. kolika, 8. elita, 9. BANI, 10. I.S., 11. carinama, 12. anali, 16. krita, 19. pripis, 21. groba, 22. enak:, 23. Anton, 25. Anam, 26. dera, 29. men, 30. OAS,> 32. da, 33. V.A.
V soboto proti večeru se je v telovadnici osnovne šole v Saležu zbralo veliko občinstva. Med ljudmi smo opazili tudi zgoniškega župana Josipa Guština in ravnatelja Mira Tavčarja. Ljudje so prišli na zaključno šolsko prireditev, ki so jo pripravili otroci šole s celodnevninij poukom za Salež in Zgonik. Odkar je bila ustanovljena šola s celodnevnim poukom, so zaključno šolsko prireditev vedno prirejali v zgoniški šoli. Letos pa so jo pripravili v Saležu.
Težo celotnega bogatega programa so tokrat nosili učenci prvega in drugega razreda, ki so pripravili celo vrsto točk. Na sporedu so bile n.pr. plesna točka in recitacije, temu so sledile smeš-nice in burke, prizor «čarovnik* in recitacija »Kako sem prvič v šolo hodil*.
Učenci tretjega, četrtega in petega razreda pa so nastopili proti' koncu programa s petjem in glasbenim sporedom. V predzadnji točki je nastopil šolski pevski zbor, ki je zapel vrsto slovenskih' narodnih in umetnih pesmi. Bogat spored so otroci zaključili s koncertom na Orffovih instrumentih, s petjem in rajanjem. Spored je napovedovala in točke povezovala Alenka Obad. .ki- je ,svojo nalogo dobro opravila.
Otroci, ki so nastopili, so bili deležni zaslužene nohvale,, vendar gre prizfiarfje1- tudi ftipegau-osabju, ki s požrtvovalnostjo pripravlja otroke na zaključno prireditev, ki naj bi bila nekakšen vrhunski dogodek. celoletnega učnega programa. Na koncu bomo dodali, da so ob zaključku šolskega leta učenci te šole izdali tudi ciklostilirano brošurico, s svojimi članki in prispevki.	M. M.
POLETNI
OPERNI FESTIVALI
TORRE DEL LAGO. 14. - Na sedmem festivalu v Torre del Logo sta na sporedu tokrat Tosca in Madame Butterfli. Tosco bodo uprizorili 4., 6., 9., 11. in 13. avgusta, Madame Butterflg pa bo le tri dni na programu in sicer 7., 10. in 12. avgusta. Čeprav gre za nekakšen zakoten operni festival, bodo nastopili zelo znani operni pevci, med katerir. bo tudi Radmila Bakočevič, orkester pa bosta dirigirala Nino Sanzogno in Mauri-zio Rinaldi.	'
Ko že govorimo o opernem festivalu v mestu Torre del Lago, se bomo preselili za trenutek v San Gimignano blizu Siene, kjer prav tako prirejajo nekakšen o-perni festival, ki pa je še starejši od pravkar omenjenega, kajti tu se operne prireditve vrstijo že polna štiri desetletja. Tu bodo prav takd uprizorili dve operi in sicer Rigoletta ii Puccinijevo Madame Butterflg.
n ' Wflfs
repam w iz ur
SREDA, 15. JUNIJA 1977
ITALIJANSKA TV 'Prvi kanal
13.00	Argumenti: NA IZVORU CIVILIZACIJE
INDIJSKA CIVILIZACIJA
13.30	DNEVNIK in Danes v parlamentu
18.15	Argumenti: ELEKTRONSKI MIKROSKOP
18.45	Program za najmlajše: Knjiga zgodb
ZADNJI DINOZAVER, KOLO
19.00	Češki risan film
19.20	Rin Tin Tinove prigode
19.45	Almanah in Vremenska slika
20.00	DNEVNIK
20.40	Človek Priamovega zaklada, četrto nadaljevanje
Delo sta pripravila Mino Da-mato in Paolo Gazzara
21.40	športna sreda Boksarsko srečanje za evropsko prvenstvo v petelinji kategoriji, prenos iz kraja Santa Margherita di Pula Ob koncu DNEVNIK in Danes v parlamentu
Drugi kanal
13.00	Dnevnik 2 — Ob 13. uri
13.30	Vzgoja 'v deželah.
Poklicna izobrazba v Toskani, 7. nadaljevanje
18.15	šport in poročilo iz parlamenta
18.30	Program za mladino
19.10 Glasba po željah, poje CLAU-DIO VIL LA
19.45	DNEVNIK 2 — Odprti studio
20.40	Štirje moški v čolnu, angleška humoristična oddaja
21.05 Igre brez meja
Drugi večer, prenos iz Saint Vraina v Franciji
22.25	Vrnimo si živlenje, prvo nadaljevanje iz ankete, ki predvideva 6 nadaljevanj DNEVNIK 2 - Zadnje vesti JUGOSLOVANSKA TV Ljubljana
18.15	Deklica Delfina in lisica Zvitorepka
18.25	Čar stekla, dokumentarna oddaja
18.55	Obzornik 19.10 Na sedmi stezi
19.45	Od vsakega jutra raste dan: ŽALEC IN OKOLICA
20.15	Risanka
20.20	DNEVNIK
21.00	Film «MACBETH*
23.20	DNEVNIK
23.35	Danes, včeraj, jutri: Arra-bal in Pioasso
Koper
20.55	Otroški kotiček
21.15	DNEVNIK
21.35	Zvezde gledajo z neba
22.25	Sinovi partizanov, dokumentarec
23.00	Turistični dokumentarec iz Poreča
23.15	Kalendoskop
Zagreb
19.45	Narodna glasba
21.00	Prosta sreda
Švica
19.55	Srečanja
20.45	Argumenti
23.25	KOLESARSKE DIRKE PO ŠVICI
TRST A
7.00, 8.00, 10.00, 13.00, 15.30, 17.00, 19.00 Poročila; 7,20 Dobro jutro; 8.00 in 9.05 Glasba in kramljanje; 9.40 Koncert; 10.05 in 11.40 Predpoldanski omnibus; 12.00 Glasba po željah; 13.15 Kulturna beležnica; 14.05 Roman v nadaljevanjih; 14.30 Izbirajte sami; 15.35 Klasični album; 16.05 Melodije;
16.30	Program za najmlajše; 17.00 Kratka ' poročila; 17.05 I. Mrak: Razsulo Rimljanovine. .
' KOPER
8.30, 9.30, 13.30, 15.30, 17.30, 18.30, 20.30 Poročila; 9.00 Poskočne; 10.00 Z nami je; 10.10 Otroški kotiček; 11.00 Orkester Spler;
11.30	Poje B. Stefanovič; 11.45 Elizabettine zgodbe; 12.05 Glasba po željah; 14.00 Po samoupravni poti; 14.10 Plošče; 15.00 Iz znanstvenega sveta; 15.05 .Pisana glasba; 15.45 Zbor «Tre Pini*; 16.15 Orkester; 16.45 Slov. pevci; 17.45 Med rojaki v zamejstvu; 18.00 Po samoupravni ‘poti; 18.10 Izložba hitov; 19.00 Oddaja progresivne jglasbet-" 19.46 Iz • priljubljenih o-'per;20130 ' Lahka glasba; 21.00 Zborovsko petje; 22.00 Literarna -oddaja; 22Jo-Na sporedu je kitara; 22;35 Bachove skladbe.
RADIO 1
7.00, 8.00,	13.00,	15.00, 19.00
Poročila; 7.30 Kronike in zgodbe;
8.50	Operna glasba; 9.00 in 10.35 Vi in jaz; 10.00 Radijska razprava; 12.30 Po ena dežela na enkrat; Toskana; 13.30 Glasba z Donatello Moretti: 14.30 Ljudske zgodbe; .15.05 Glasbeni grehi; 16.30 Program z Aldom Giuffre-jem; 18.30 Ko bi karbonarji bili glasbeniki; 19.20 Večerni program; 21.05 Klasična glasba;
22.00	Manjšinska problematika.
SLOVENIJA
7.00, 8.00, 10.00, 14.00, 16.00.
20.00	Poročila; 7.20 Rekreacija;
7.50	Dobro jutro, otroci!; 8.20 Na današnji dan; 9.08 Glasbena matineja; 10.05 Za mlade radovedneže; 10.25 Zapojmo pesem; 10.40 Aktualni problemi marksizma; 11.15 Kdaj, kam, kako in po čem?; 11.40 Turistični napotki; 12.03 Po svetu glasbe; 13.10 Zabavni orkestri; 13.30 Kmetijski nasveti; 13.40 Pihalne godbe: 14.309 Priporočajo vam...; 15.05 Ob izvirih glasbene umetnosti; 16.45 F. Kafka: Pismo Mariji;
17.00	»Loto vrtiljak*; 18.00 Studio ob 17.p0; 19.05 Utrinki iz zbo-rovske-Uiterature; 19.30 Rishr-fco rin: Štiri skladbe; 20.35 'Lahko noč, otroci!; 20.45 Ansambel »Bojan Adamič*; 21.00 Glasbeni večer; 23.20 S festivalov jazza; 00.05 Literarni nokturno; 00.15 Zabavna glasba; 1.05 Madžarski plesi; 1.30 Za pozne plesalce.
Horoskop
OVEN (od 21. 3. do 20. 4.) -Nekdo vam bo pomagal, da ne boste napravili hude napake. Tudi v ljubezenskih zadevah ne bodite zaletavi.
BIK (od 21. 4. do 20. 5.) - Zelo tvegano nalogo boste imeli in jo boste tudi reš:’i, dan počitka pa bo izgubljen. Ljutosumni boste.
DVOJČKA (od 21. 5. do 22. 6.) — Srečali se boste z osebo, ki bi vam znala v kratkem biti zelo koristna. Na potovanje boste šli ali na obisk.
RAK (od 23. 6. do 22. 7.) — Prenehajte s tožbami in se poženite v današnjo stvarnost. Ne bo vam žal in tudi ne hudo. Pismo.
LEV (od 23. 7. do 22. 8.) - Pravilno odmerjajte napore in rezultate. Nekdo se bo poigral z vašimi čustvi in vam vrnil milo za drago.
DEVICA (od 23. 8. do 22. 9.) -Ne spuščajte se v nevarnosti, ko pa je že v normalnem življenju težko shajati. Lepo zaokrožen' dan.
TEHTNICA (od 23. 9. do 22. 10.)
—	Novi aspekti vsakdanjega življenja vam ne bodo dali mnogo zadoščenja. Računajte z oporo nekoga.
ŠKORPIJON (od 23. 10. do 22. 11.) — Povabili vas bodo nekam, kjer vam ne bo lahko. Ne odklanjajte roke sprave. Pismo ali darilo.
STRELEC (od 23. 11. do 20. 12.)
—	Preveč zaskrbljeni boste nad zadevo, ki se praktično vas ne tiče. Zastrupljeno ozračje se bo izboljšalo.
KOZOROG (od 21. 12. do 20. 1.)
—	Nekoliko težavno vzdušje v družbi, v katero pa ste sami rinili. Skušajte nekoga prepričati da i* mate vi prav.
VODNAR (od 21. L do 19. 2.) — Če boste razsodni in ne preveč zahtevni, boste barko pripeljali v pristan. Sicer bo pa hudo. Glavobol.
RIBI (od 20. 2. do 20. 3.) -Na delovnem mestu nekaj ne bo prav. Vendar računajte z uspehom. Prijetno srečanje.
VLADIMIR GRADNIK
ed Ig in 20. novembrom je Gorica spet doživela *ko obstreljevanje. Povzročena je bila ne le škoda na Jtojih, ampak je bilo ubitih 20 civilistov, okrog 30 pa Nh. Tudi Sabotina in Zagore napadalec ni zavzel, so bile njegove izgube občutne. Prav tako brezni go bili napadi na tolminskem mostišču, na vrhu in. na Vratih.
29. novembra do 5. decembra je na fronti od do morja prihajalo samo do posameznih itali-napadov, in to posebno na goriškem mostišču C Doberdobski planoti, ki so jih spremljali varajoči .“i pri Plaveh in Tolminu. Pomembnejših dogodkov H^Pehov hi bila Ponavljali'so se napadi iz prejšnjih : ,Vehdar z vse manjšo silovitostjo, tako da so končno I) ®cembra kot dogorela sveča ugasnili. Za konec če-
vj?^ke običajno postavljajo 2. december. Poznejši boji samo zadhji Utripi, ki jih je raztopilo deževje z s snegom po gorah.
tlakovati je bilo, da se avstrijska komanda goriške ne ko sprijaznila s padcem Oslavja, ker so bila
na ta način vrata v Gorico že na pol odprta. Prišlo je povelje: «Oslavje je treba spet zavzeti!« Prvi avstrijski protinapad se je začel že 19. decembra, a je bil odbit. Drugi napad je sledil 22. januarja 1916. Napad je sicer uspel, saj so Avstrijci zajeli 800 italijanskih vojakov, toda hud ogenj italijanske artilerije jih je,spet pregnal na izhodiščne položaje, in to s hudimi izgubami- Šele 24. januarja 1916 se je Avstrijcem posrečilo s posebno taktiko osvojiti greben Oslavja s cerkvijo ter k. 188. Pri tem so zajeli okrog 1300 Italijanov. Na kilometer fronte so napadali trije bataljoni in 45 topov. Vsa vojaška operacija je trajala le dve uri. O tem Italijani niso poročali.
10. POVZETEK ČETRTE BITKE NA SOČI
Tudi četrta bitka se je končala s podobnim rezultatom, kakršnega so dale tudi vse prejšnje italijanske ofenzive od vstopa Italije v vojno. Ta je bil za Italijane negativen, saj niso dosegli zaželenih ciljev in ni bil realiziran operativni načrt italijanske vrhovne komande in njenih armadnih komand. Vsekakor ti načrti niso predvidevali samo osvojitve cerkvice in k. 188 na Oslavju in nekaj strelskih jarkov na Krasu in ob gornji Soči, za kar je bilo žrtvovanih okrog 50.000 mrtvih, ranjenih in ujetih vojakov in velike količine vojnega materiala. Res je, da je tudi nasprotna stran izgubila okrog 30.000 mož in veliko vojnega materiala, a je vendar dosegla postavljeni cilj in naloge: ubranila je fronto na Soči, zaprla je vrata proti Trstu, Gorici in Ljubljani, razbila je Cadornove načrte, z eno besedo, dobila je bitko, ki je ni niti želela, niti začela.
Prvo (1915) leto italijansko - avstrijske vojne je bilo pri kraju. V štirih italijanskih ofenzivah na Soči, ki so skupaj trajale 86 dni, so bile človeške izgube (mrtvi, ranjeni in zajeti) na eni in drugi strani približno na-
slednje: Italijani 173.000 (62.000 mrtvih), Avstrijci 130.000. Tu niso všteti bolni in tisti, ki so umrli kasneje za posledicami v bojih, na primer zaradi, prizadejanih ran, kakor tudi ne izgube iz bojev od 25. maja do 20. junija 1915.
Iz porabljenega in uničenega vojnega materiala, streliva in drugega na obeh straneh bi lahko napravili cele hribe. Za primer lahko vzamemo podatek, da so Avstrijci samo v tretji in četrti bitki izstrelili okrog 700.000 granat in 40 milijonov nabojev za puške ter uporabili 14.000 min in 75.000 ročnih bomb. Za italijansko stran moramo računati najmanj trikrat toliko, ker je bila v trikratni premoči in je vseskozi napadala.,
Prvih šest mesecev vojne so se italijanski vojaki bojevali neizurjeni in brez izkušenj. Hrabro so napadali in padali pod kroglami maloštevilnih, a prav tako hrabrih toda bolj izkušenih branilcev. Toda ne samo človeške žrtve in materialne izgube, ki so načele boreče se sile generala Cadorna, tudi huda moralna potrtost in odpor do nadaljevanja vojne sta se polastila prej patriotsko navdušenih vojakov. Čedalje bolj so prihajali do spoznanja, da so obljubljeni zmagoslavni pohod v Trst in Trident ter »sprehod na Dunaj« samo slepa prevara. To spoznanje je bilo morda najusodnejši udarec vseh dosedanjih bitk.
Ne bi bili objektivni, če bi trdili, da je na drugi, to je avstrijski strani bila splošna in borbena morala varna pred vsemi skušnjavami. Eno leto in pol krvave vojne, vsestransko pomanjkanje, tako v državi kot na fronti, neskončne in brezciljne izgube, prebujena narodno-poli-tična zavest slovanskih narodov, aretacije, intemačije, a tudi dezertiranje posameznikov in manjših enot — vse to so bili vzroki in opominjajoči znaki, da je morala med avstrijskim vojaštvom zrahljana.
Čeravno je bila četrta bitka končana, orožje še vedno ni mirovalo. V dežju, snegu in burji so se oglašali italijanski topovi in bruhali ogenj na avstrijske položaje.
Tu in tam so se vžigali posamezni pehotni napadi in protinapadi. S tem so napadalci hoteli, da bi se Avstrijci do dna izčrpali v nenehni borbeni napetosti; ovirali so jih tudi pri utrjevanju in popravljanju razoranih jarkov, niso jim dovolili, da bi se mogli okrepiti in se pripraviti za še hujše bližajoče se boje.	,
Na italijanski strani so tekle ohsežne priprave za novo ofenzivo, peto po vrsti. Obenem so Italijani tudi s strahom premišljevali o možnosti in verjetnosti avstrijske ofenzive spomladi. Zato so čas relativnega zatišja izkoristili za utrjevanje svojih jarkov in popravila lastnih razdejanih postojank.
Tudi zaledje ihed Sočo in Tilmentom še Je utrjevalo v nekaj zaporednih črtah, kar so kazali globoki jarki in široke zapreke. Za to nalogo so iz. Italije pripeljali delavske, za vojno nesposobne skupine, ki so jih imenovali »borghesi«. Hkrati pa so na fronto po vseh poteh in progah vozili bojni material; sem so prihajale in se organizirale številne stare in nove borbene enote, tako da je bilo celo področje podobno velikanskemu mravljišču. Italija je imela na voljo še velike človeške rezerve. Pod orožje je poklicala dotlej še nemobilizirane letnike in revidirala sezname tistih, ki so bili prej proglašeni za nesposobne, začasno oproščene itd. Tako je prav lahko pokrila dotedanje človeške izgube. Dobava vsakovrstnega materiala (hrane, posebno pa orožja in municijeL je bila največ odvisna od uvoza iz Francije in iz kolonij. Vse to je dotekalo v obilnih količinah. Medtem l^a s# je bila od vseh strani zaprta Avstrija prisiljena naslanjati samo na svoje vire, ki so bili po enoinpolletni vojni že precej izčrpani; zato se je že občutilo pomanjkanje, posebno hrane in drugih potrebščin. Podobno je bilo tudi z orožjem, municijo, sanitetnim materialom, bencinom in tekstilom.
(Nadaljevanja sledi).
NA SLOVENSKIH VIŠJIH SREDNJIH ŠOLAH V TRSTU
Seznami dijakov, ki so uspešno dokončali šolsko leto 1976-77
Na slovenskih višjih srednjih šolah so včeraj objavili končne izide. (Imena navajamo, kot so zapisana na oglasnih deskah).
DRŽAVNI ZNANSTVENI LICEJ
«FRANCE PREŠEREN*
I.A RAZRED — Izdelali so: Neva Bachi, Borut Bajc, Vesna Danieli, Barbara Gruden, Ines Guštin, Sandra Kjuder, Franko Koren, Andrea Merku, Andrea Pras-sel, Rajko Pertot. Erika Slama, Marko Stavar in Tatjana Stefani.
Popravne izpite ima 12 dijakov.
I.	B RAZRED - Izdelali so: Neva Berdon, Damjana Carli, Marija Valeria Chemelli, Mirta čok, Giuliana Gerdol, Andrea Gulič, Dean Malalan, Laura Maver. Lo-renz!a Mervič, Maria Cristina Milič, Nadia Pangos, Maria Concet-ta Peric, Ksenja Slavec, Daniela Rupel, Boris Salvi, Roberto Starec, Mojca Švab in Tamara Vec-chiet. Popravne izpite imajo 4 dijaki, dva sta bila odklonjena.
II.	A RAZRED - Izdelali so: I-gor Brana. Mauro Lorenzi, Marko Mesesnel. Erika Roncelli, David Slobec, Marco Zubalic in Roberto Zuppin. Popravne izpite ima 10 dijakov.
n.B RAZRED - Izdelali so: Giuseppe Bitežnik, Nives Cossutta, Magda Ferlat, Pietro Filippd, Vera Kukanja, Ivana Pertot, Egone Per-totti, U^o Simčič, \Valter Siarz, Magda Stocca in Eleonora Zunan-cic. Popravne izpite ima 6 dijakov.
III.	A RAZRED — Izdelali so: Dunja Albi, Steiano Bachi, Marko Ban, Katia Berdon, Paolo Cerkve-nic, Claudio Cemoli, Eriča Cossutta, Eva' Fornazarič, Katja Kalc, Breda Klanjšček, Rado Race. Gior-gio Scabar, Nives Zobec in Irena Zupančič. Popravne izpite imajo štirje dijaki.
III.	B RAZRED - Izdelali so: Barbara Calzi. Viviana Giuliani, Boriš Lozei, Maurizio Pahor, A-lessandra Pertot. Marco Rismon-do, Patrizia Samar, Lorella Semez, Iztok Smotlak, Tanja Smotlak, Patrizia Tercic, Josip Terčon, Andrej Udovich, Marta Vergmella in Ro sanda Volk. Popravne izpite ima 6 dijakov, eden pa je bil odklonjen.
IV.	A "RAZRED — Izdelali so:' Erika Briscik, Milan Bufon, Ingrid Carh. Davide Crebel, Vera Crevatin. Aleksander Koren, Maria Lozej, Marina Milic, Graziella Nabergoi, Susanna Pertot, Auso-nia Prftsel, Elena Sisti, Ivo Starc, Walter Švara in Sonia Vegliach. Popravne izpite ima 6 dijakov.
IV.B RAZRED — Izdelali so: Claudio Cibic, Anna Ciuk. Sonja Jazbec, Giorgio Krečič. Alessaodro Mazzjcca, Rossana Pettii-osso, Ros-„ sana Purger, Tania Škabar, Giu liana Sossi. Egon Stocca, Veren ka Terčelj, Silvano Tereich, Ales-sandra Udovich in Walter Ukmar. Popravne izpite imajo trije diiaki.
V V.A razredu je bilo pripušče-nih k zrelostnim izpitom < 13 dijakov v V.B razredu 14 dijakov.
. VIŠJA GIMNAZIJA
IV.	RAZRED — Izdelali so: Nadia Bizjak. Bruna Ciani, Miriam Pecchiari. Popravne izpite imajo 4 dijaki.
V.	RAZRED — Izdelali so: Nevenka Leghisa, Graziella Pertot, Andrea Pisani. Marina Počkaj, Milena Rebula. Tatiana Rojc in Franca Zach. Popravne izpite imajo trije dijaki.
KLASIČNI LICEJ
I.	RAZRED — Izdelali so: Mi ran Cossutta, Maja Lapornik, Bar bara Skerlavaj, Ivo Terzeni in Eva Zaghi. Popravne izpite imajo trije
dijaki.	...
II.	RAZRED — Izdelali so: Majda Cossutta. Patrizia Pettircsso, Irene Poropat, Neva Regent. Jasna Rodošek, Lidia Rupel in Vesna Sossi. Popravne izpite ima en dijak, eden pa je bil odklonjen.
III.	RAZRED — K zrelostnim izpitom je bilo pripuščenih 11 dijakov.
DRŽAVNI TEHNIČNI ZAVOD
«ŽIGA ZOIS.
I.A RAZRED — Izdelali so: Ful vio Cernoli. Natalia Gabrovec, Vla-
pijaki, ki so pravkar izvedeli za izide, veselo odhajajo iz šole
talino Leghissa, Radivoj Leghissa, Aleks Milic. Darko Pacor, Romano Pernarčič, Bogdan Raseni. Alba Rebula, Nadia Tretiak, Maria Ussai. Popravne izpite ima 5 dijakov, 5 pa> jih je bilo odklonjenih.
I.B RAZRED — Izdelali so: Ksenja Berdon, Cristina Gornik, Lo-redana Guštin, Nives Guštin, Marko Kralj, Walter Labiani, Astrid Marsetti, Laura Negrini, ridda Pancrasi, Marko Perčič. Michele Scroccaroi Susanna Skerlavaj, Marina Stepancich, Mira Sforn. Giorgio Zahar in Nevenka Zerial Popravne izpite imajo trije dijaki, dva sta bila odklonjena.
I.	C RAZRED — Izdelali so: David Blasina, Vanja Cemiava, Igor Gorossi, Dario Crociati, Samo Fer-luga, Egon Fonda. Adriana Kuret, Florjan Macor, Romana Pecchiari. Sergij Stancich in Iviana Zadnik. Popravne izoitč imajo trije dijaki, štirje so bili odklonjeni.
II.	A RAZRED - Izoelali so: An-namaria Basa, Aldo Cunja, Maria Cristina Cupin, Hugo Farneti. Fa-bio Mazucca. Danila Milic, Marina Orel, Walter Orel, Anna Rebu la. Igor Švab, Elisabetta Ursic in Laura Valli. Popravne izpjtg;."hna 11 dijakov.
n.B RAZRED - Izdelali so: Ma-riano 'Juan Brecelj, Alfred' Ptbiz, Jelka Cossutta. Nadia Frandoli, Alenka Guštin, Viviana Jeicog, Wilma Kocman, Marino Leghissa, Norma Magagna, Dario Pertot, E-liana Premolin, Vincenzo Skerlavaj, Edoardo Tenze in Letizia Zo-bin. Poplavne izpite ima 6 dijaJ kov.
III.	A RAZRED - Izdelali so: Marko Arduini, Viviana Brecelj, Sonja Čok. Erika Emili. Sonja Lozej, Zvonko Milic, Giuliana Pec-chiar. Rudolf Pobega Radivoj Racman, Jordan Rebula Rado Sed-mach. Zdravko Skupek. Alessandro Žagar in Katerina Živec. Popravne izpite ima 7 dijakov.
III.	B RAZRED - Izde'ali so: e^rpng Cosma, Paolo Ferluga, Maddalena Goiza. Adriana Jercog, Sonja Komar, David Lenisa. Apnita Milic, Katja Oio in David Stepančič. Popravne izpite ima 8 dijakov.
IV.	A RAZRED - Izdelali so: Da-miana Brizzi. Patrizia Comari. Danijel G orni šel, Ivan Gruden. Graziella Metlika. Anamarija Pahor, Robert Smotlak. Franko Suman in Liviana Zorn. Popravne izpite ima 6 dijakov
IV.B RAZRED — Izdelali so: Marino Albi. Giorgio Calzi, Elisabetta Crismancich, Sergij Guštin, Marina Grilanc, Luciana Hrovatin, Cinzia Marsich, Dario Milic, Dominik Pistan. Marjan Rupel,
dimir Kosmač, Sara Košuta, Na-
............■*»•••................nmmmmmvmmmm........
Suzana Sossi, Claudio Trobec in Marjan Versa. Popravne izpite i-majo trije dijaki, eden je bil neocenjen.
V V.A RAZREDU je bilo pripu-ščetiih k zrelostnim izpitom 21 dijakov, v V.B razredu pa 23 dijakov.
VČERAJ NA TRŽAŠKEM SODISCU
Tri leta in pol zapora za prevejanega sleparja
Z ukradenimi čeki je v tržaških trgovinah plačal dva kovčka, krznen plašč, tri pršute m nekaj oblačil v skupni vrednosti 2 milijona 700 tisoč Ur
Tržaško kazensko sodišče (predsednik Cola, prisednika Bottan-Gri-selli in Polimeni, tožilec Tavella zapisnikarica Elda Cassoli) je včeraj sodilo' 32-letnemu Giampieru Cattaneu iz Turina in 30-letnemu Osiridu Furiniju iz Legnaga v Veroni. Oba sta zaprta v Turinu in se včeraj nista predstavila tržaškim sodnikom. Pač pa je Cattaneo poslal daljši zapis, v katerem prosi za združitev več sodnih postopkov.
Cattaneo je obtožen, da je 31. decembra lanskega leta v Trstu osleparil štiri trgovce, pri katerih se je predstavil kot znani trgovec z vini teommendatore Barbero*. To njegovo istovetnost je potrdil Fu-rini, ki ga je spremljal, poleg tega pa je imel Cattaneo tudi osebno izkaznico na ime Barbero. S tem jo popolnoma prepričal trgovce, pri katerih se je zglasil in jih tako pripravil r\ tega, da so sprejeli ček kot plačilo za prodano blago. Tako je Barbero v štirih trgovinah kupil dva kovčka (vrednost 130.000 lir), krznen plašč (2 milijona lir), tri pršute 186.000 lir) in nekaj oblačil (184.000 lir). Nakupe je opravil
31. decembra v popoldanskih urah, to je v času, ko so banke zaprte in trgovci niso mogli ugotoviti, če so čeki kriti. Neprijetno presenečenje jih je tako doletelo 3. januarja, to je na prvi delavnik po nakupu (2. januarja je bila namreč nedelja), ko so jim v banki povedali, da so čeki ukradeni in torej nekriti.
Sleparijo so prijavili tržaški kvesturi, ki je sprožila preiskavo in po daljšem času izsledila Cattanea in Furina, ki so ju medtem ze aretirali v Turinu. Cattaneo je priznal vse sleparije, poleg tega pa je poslal tržaškim sodnikom dolgo pismo, v katerem priznava skupno 185 sleparij, od katerih je zadnjo zagrešil v Vidmu. Zato je prosil sodnike, naj bi' predali vse akte videmskemu sodišču, ki je ozemeljsko pristojno. Vendar sodni zbor ni sprejel te prošnje, ker v Vidmu Cattanea še niso uradno osumili. Sodna razprava je bila tako ob odsotnosti obtožencev zelo kratka in se je zaključila z obsodbo Cattanea na 3 leta in pol zapora ter en mi tijon globe in Furinija na 2 leti zapora.
DRŽAVNO UČITELJIŠČE
«A. M. SLOMŠEK.
I.	RAZRED — Izdelali so: Anamarija Arcioni, Liljana Bandi, Damjana Bressani. Silvana Bressani, Tatjana Cibic, Karmen Cosma, Ev-genia Cosina, Elisabcta Luisa, Elizabeta Pressel, Patricija Prodan, Katja Skerk, Aleksandra Turke in Klavdija Zerial. Popravne izoite ima 8 dijakov, 4 so bili odklonjeni. 2 na neocenjena
II.	RAZRED — Izdelal' so: Elizabeta Bossi, Nadja Cesar, Helena Ciuch, Darja Gombacci, Leonida Gruden. Mirjam Kandut, Sonja Lazar. Tatjana Levstik. Zoran Lupine, Nives Racman, Marinka Semolič, Nevenka Skrij, Morana Sossi, Erika Tozon. Popravne izoite ima 10 dijakov, 4 so bili odklonjeni.
III.	A RAZRED - Izdelali so: Marij Adamič, Barbara Antonie, Sonja Antoni, Iris Biecar, Veronika Brecelj. Igliča Cej'kvenic, Ma rina Ciuffar, TOr.ihm Koršič, Rosana Mazzaroli. Loredana Sernoli, Mira Sušič, Irena Tavčar. Klau dija Uliveti in Helena Vidali. Popravne izpite imajo trije diiaki.
III.B RAZRED — Izdelali so: Ariana Corossec. Tiziana Crissani, Zdenka Crovatin. Doriana Fidel, Ana Strain in Otilija Strajn. Popravne izpite ima 7 dijakov, trije pa so bili odklonjeni.
V	IV.A RAZREDU je bilo pri-pušč?oih k zrelostnim izpitom 23 dijakov, v IV.B 18 dijakov.
ŠOtA ZA VRTNARICE
T. RAZRED - Izdelale so: Da ničla Cej, Patricija Gruden, Melita Malalan, Nikoleta Mirasole. Silva Perčič, Nataša Škrk, Andrejka Terčon in Barbara Žerjal. Popravne izpite ima 10 dijakinj.
II. RAZRED - Izdelale so: Na dja Apallonio, Roseta Cossutta, Nadja Debenjak. Nerejda Dobrilla. Lilrana Franchi, Bruna Franco, Nadja Godina, Marina Milic, Anamarija Novic, Ema Osbich. Gabrijela Paoli, Eleonora Rauber, Katja Sedmak. Suzana Starc, Sil vana Starec. Viviana Starec in Mirjan Stefančič. Popravne izpite i-mata dve dijakinji.
V	III. RAZREDU je bilo pripu-šienih k zrelostnim izpitom 22 dijakinj.
NIŽJA SREDNJA ŠOLA
«FRAN ERJAVEC, v Rojanu
I.	RAZRED — Izdelali so: Aleksander Beltrami, Štefan Bembi, Edvard Dreossi, Aljoša Gašperlin, Igor Meden, Julijan Pelizon, Marjan Pertot, Aleksander Semen. Martina Armani, Erika Ferfoglia, Giorgina Pisani, Barbara Sedmak, Tanja Starc, Tatjana Zaccaria in Ingrid Zorn. En dijak ima (»pravne izpite.
II.	RAZRED - Izdelali so: Vincenzo Bertini. Walter Gruden, Mario Ianezic, David Poljšak. Peter Zupančič, Martina Kafol, Katari na Modic. Erika Mosetti, Neva O-bersnel, Magdalena Pertot, Sara Pertot, Nadja Piscanc, Veronika Lokar, Flavia Terčon, Eva Marija Tinta. Barbara Zetko in Aleksandra Živec. ■
V	IH.A razredu je bilo pripuščenih k zrelostnim izpitom 13 dijakov.



TISKOVNA KONFERENCA FUNKCIONARJEV TRGOVINSKE ZBORNICE
V vrsti specializiranih sejmov v Gorici kmetijski stroji in tekstilna industrija
Konec novembra bo že v drugo SMAG - Morda že letos jeseni sejem tekstilne industrije ■ Pozitiven obračun-letošnjega sejma ESPOMEGO
Na gorjški trgovinski zbornici bodo že prihodnji teden odločali o organizaciji mednarodnega sejma mode in tekstilne industrije, ki ga nameravajo prirediti, če ne bo težav, prvič že jeseni na razstavišču Espomego. To je povedal predsednik trgovinske zbornice Delio Lupieri časnikarjem med tiskovno konferenco. Povedal je tudi, da so priprave za ta specializirani sejem že precej napredovale, da obstaja tako med italijanskimi, kot jugoslovanskimi proizvajalci precej zanimanja za tak specializirani sejem. Jugoslovanski proizvajalci hočejo namreč prodreti na zahodno tržišče s svojimi izdelki, italijanski indu-strijci pa menijo, da vzbuja prav jugoslovansko tržišče precejšnje zanimanje. In seveda, če bo primerna reklama, bo sejem pritegnil tudi zanimanje širokih plast; kupcev z o-beh strani meje.
Gre torej za pobudo, ki sledi prvemu specializiranemu sejmu, t.j. sejmu kmetijskih strojev, ki je bil v paviljonu Espomega lanskega novembra in v začetku decembra, istočasno s tradicionalnim Andrejevim sejmom. Sejem kmetijskih strojev bodo letos ponovili. Goriški trgovci, ki so bili pobudniki sejma, se baje letos že zanimajo zanj in v teku so razgovori za organizacijo sejma. Ni pa še znano, ali bodo tudi letos na tem sejmu samo trgovci iz go-riške pokrajine. Že lani so se zanj zanimali trgovci iz drugih italijanskih pokrajin, prostora pa je bilo premalo celo za goriške trgovce.
Trgovinska zbornica ima v mislih še en specializiran sejem, ki bi bil namenjen v glavnem tukajšnjim kupcem. Gre za sejem opreme stanova1 nja, za katerega je precej zanimanja med italijanskimi proizvajalci pohištva, v poštev pa bi prišla seveda tudi jugoslovanska podjetja, predvsem ona, ki že veliko izvažajo na italijanski trg.
Sicer pa ni še znano, če bodo lahko že letos uvedli tudi ta tretji spe: cializiranj sejem. Gotovo bo jeseni sejem kmetijskih strojev, skoro gotovo pa bo sčjem tekstilne indu strije.
Zanimivi so tudi podatki o uspehu letošnjega sejma Espomego. O poteku sejma smo sicer veliko poročali, v tem primeru gre za številčni obračun sejma. Zaradi pomanjkanja prostora je bilo letos na sejmu približno enako'število razstavljavcev kot lani. 203 podjetja so, razstavljala .svoje-izdelke. Največ** jih' je bilo s’pedročja šotor je-nja in navtike, in sicer kar 94. Na drugem mestu so bila podjetja, ki so razstavljala stroje za predelavo vin, likerjev in žganih pijač. Tudi sektor tovornega prevozništva je bil dobro zastopan, in sicer z 41 podjetji. Razstavljalo je še petnajst različnih podjetij. Med razstavljavci je bilo 150 podjetij iz Italije, med
tujimi so prednjačila jugoslovanska, ki,jih je bilo kar 30. Sledijo Avstrijci s petnajstimi, Madžari s tremi, Poljaki z dvema, Bolgari, Romuni in Čehoslovakf pa vsak z enim podjetjem.
Sejem je obiskalo nad 50.000 ljudi. Kar je najbolj važno pa je to, da so prišle na sejem številne uradne delegacije in delegacije posameznih podjetij iz nekaterih vzhodnoevropskih držav.
Iz pogovora med Lupierijem in novinarji so prišla do izraza tudi vprašanja, ki niso neposredno vezana na sejem, so pa važna, ker je prišlo prav na sejmu do stikov med tukajšnjimi in inozemskimi operaterji. Funkcija sejma Espomego je tudi v tem, da opozori operaterje iz vzhodnoevropskih držav o možnostih, ki jih lahko dobijo pri nas za prevoz svojega blaga proti Zahodu in seveda tudi uvoza z Zahoda.
Goriški funkcionarji so poudarili važnost naprav na goriškem mednarodnem prehodu/ ki je v gradnji. Madžari se zavzemajo za to, da hi goriškem tovornem postajališču
dobili mesto za večjo popravljalni co tovornjakov in skladišče - hranil-
nico za meso v tranzitu. Prav tako zavzema v tem načrtu važnost širjenje naprav v tržiškem pristanišču.
In nazadnje ne smemo pozabiti na uporabo paviljonov Espomega v času, ko ni v njih gospodarskih pri-. reditev. V teh paviljonih b; lahko gojili razne športne panoge, tako dopoldne za potrebe šol kot popoldne in zvečer za potrebe raznih društev. Treba bo najti sporazum z goriško občinsko upravo. Do prihodnje pomladi bo že nared tretji paviljon (letos je bila v polovici tega paviljona restavracija), do srede leta 1978 pa naj bi bil zgrajen tudi četrti paviljon, ki bi bil kar trikrat večji od prvih treh. V njem bi bilo prostora za 4.500 gledalcev in za prirejanje večjih manifestacij tudi športne narave. Seveda pa je gradnja nadaljnjih paviljonov vezana na razpolaganje z zemljiščem. Na tem pa je še vedno tovarna Brunnschiveiler in ni moč kar ta: ko spraviti iz sedanjih tovarniških prostorov podjetje, ki daje delo šestdesetim delavcem. Sicer pa so pogovori med podjetjem, trgovinsko zbornico in deželo o preselitvi tovarne drugam že na dobrem tiru.
POLITIČNE STRANKE O KRIZI KRAJEVNIH
UPRAV
KPI IN PSI ZAHTEVATA VOLITVE LETOS JESENI/

Komunisti so pojasnili! svoje stališče - Sinoči sestanek med KPI in PSI - KD in ostale sredi«*6
stranke še niso zavzele nobenega stališča ^
iz prefektumega odloka o P^J IJfjj, tvi delovanja pokrajinskega f y ^
\T	in 1, ni	f— n 1 y
«Volitve v pokrajinski svet in v občinska sveta v Tržiču in Grade-žu morajo biti še letos jeseni, skupno z volitvami v občinah Romke, Vi-leše in Romans,* zatrjuje posoška federacija KPI v svojem tiskovnem sporočilu, ki ga je objavila v zvezi s trenutnim političnim položajem. S takšnim zadržanjem komunisti pritrdilno odgovarjajo goriški federaciji PSI, ki se je prejšnji teden zavzela za izvedbo upravnih volitev v letošnjem novembru. Jesena naj bi bile torej volitve v občinske svete v Ronkah, Vilešu in Romamsu, ki jim poteče mandat, ter v pokrajinski svet in v občinska sveta v Tržiču in Gradežu, kjer so komisarji, prevzeli skrb za odobritev proračunov in za izvedbo novih volitev, s katerimi naj bi premostili sedanjo krizo v teh u-pravah.
«S prefektumo uradno objavo o prekinitvi veljavnosti pokrajinskega sveta se je tudi na pokrajini pričel postopek, ki bo povzročil razpust pokrajinskega sveta in imenovanje vladnega komisarja,* ugotavlja posoška federacija KPI. Federacija znova opozarja, da je za imenovanje komisarja odgovorna KD. Ta njena odgovornost je razvidna tudi
TRADICIONALNI PRAZNIK ČEŠENJ NA DOBROVEM
V FOLKLORNEM SPREVODI! NAD 500 UUD1 PRVIČ PRISOTNI TUDI KRMINSKI SLOVENCI
Nastop folklornih skupin izPasian di Pralo in iz Komende ■ Prireditev bo mogoče ze drugo leto dobila drugačen poudarek - Letošnji pridelek češenj ocenjujejo na približno 50 ton
Na Dobrovem je tamkajšnje turistično društvo pod pokrovitelj stvom zadružne kleti «Gonska Br da», po dveletnem premoru pripravilo spet tradicionalni piaznik češenj. Lani je namreč marljive Brice sredi priprav presenetil potres, tako da so morali prireditev odpo vedati. Slavje se je pravzaprav začelo že v soboto zvečer s srečanjem borcev, mladine in pripadnikov m a dinske delovne brigade ob partizanskem golažu. Nede*jski spored pa se >je začel že zjutraj z ..11'astopbm Briškega okteta, godbe na pihala, razstavo tvin, slikarsko razstavo in seveda razstavo in prodajo cčsOo j1. Zlasti pri prodaji so se prireditelji najbrž spotaknili, saj številnim o biskovalcem ni šlo v glavo, kako so bile češnje, ki jih je prodajal i kmetijska zadruga, lahke za pet di narjev cenejše od tisti n, ki so jih ponujali zasebniki.
Veliko pričakovanje je tudi letos
Danes ob 19.30 se v prostorih
i»iinž
. Pfi ja .razpiiavia, o. stanju v slivenskih obiskovalcev, --naj •t7troškib' ,VTteth-'V'-mest»- Gorici.

BENEŠKI DNEVNIK
PREDSTAVITEV KNJIGE O L Ul Gl JU FAIDUTTIJU
Avtor dr. Paolo Caucig je upošteval tudi slovenske vire in odnose Faiduttija s takratnimi slovenskimi politiki Pozdrav prof. Cremonesija tudi v slovenščini
Priznanje hotelu Argonavti
Jugoslovanski turistični časnikarji so podelili hotelsko-rekreacij-skemu in zabaviščnemu centru Argonavti v Novi Gorici posebno plaketo. Z njo so tej delovni organizaciji, edini v Sloveniji, dali pri znanje za prizadevnost in domiselnost v njeni turistični ponudbi. Slovesnost ob podelitvi plakete bo v petek, 17. junija, ob 17. urj po italijanskem času v hotelu Argonavti. Hkrati bodo prejeli priznanja tisti turistični novinarji v Jugoslaviji, ki s svojinrt delom prispevajo k razvoju in kakovosti turizma, Kot so sporočili v hotelu Argonavti v Novi Gorici, bo 'del slovesnosti ob podelitvi plaket oziroma priznanj neposredno prenašal ljubljanski radio.
V nedeljo so v kulturnem krožku v Sv. Lenartu predstavili knjigo dr. Paola Cauciga o družbenem :n političnem delu rojaka iz škrutovega Luigija Faiduttija (Attivita sociale e politica di Luigi Faidutti, 1861-1931). Faiduttijeva vloga je bila posebno pomembna v letih pred prvo svetovno vojno, ko je r.„ Goriškem in v Furlaniji organiziral skoraj sto kmetijskih zadrug in več kot trideset kmečkih hranilnic ih posojilnic. Bil je tudi poslanec v dunajskem parlamentu, po letu 1918 pa se je proti njemu pričela nacionalistična gonja, ki mu je očitala, da je optiral za Avstrijo, čeprav je bilo na dnu gonje v bistvu nasprotovanje njegovi družbeni aktivnosti.
Dr. Paolo Caucig je v knjigi orisal Faiduttijevo osebnost in delo na osnovi arhivskih virov, spominov in časopisja. Za nas je pomembno, da je avtor upošteval tudi slovenske vire in odnose Faiduttija s takratnimi slovenskimi politiki	,
Na nedeljski predstavitvi knjige so pred avtorjem spregovorili tudi župan iz Sv. Lenarta Renato Os-gnach, predsednik kulturnega krožka Egidio Scaunich ter deželni odbornik Alfeo Mizzau, predstavitev dela pa sta v diskusiji dopolnila tudi Faiduttajev sorodnik dr. Cro-maz ter prof. Arduino Cremonesi, ki je napisal Caucigovi knjigi predgovor. Slednji je ob začetku svojega posega pozdravil prisotne tudi v slovenščini.
Pomenljiva šolska prireditev v Grmeku
V soboto, 11. junija, je .občinska uprava v Grmeku s sodelovanjem domačih šolnikov organizirala v prostorih tamkajšnje šole praznik šolarjev in študentov, ki so se ga poleg mladine udeležili tudi starši in učitelji ter številni predstavniki javnega življenja.
Prireditev se je začela z nekaterimi prizorčki in enodejankami, ki so jih prikazali osnovnošolski otroci. Nato je prisotne pozdravil žu
pan inž. Fabio Bonini, ki je izrazil željo, da bi ta družinski praznik postal tradicija in podčrtal, da bi morala šola, kot je deloma že storila, v bodoče še krepkeje upoštevati tradicije, jezik in kulturo o-kolja, iz katerega otroci izhajajo. Ob koncu svojega posega je župan izročil vsem šolarjem in študentom mapo z grbom občine in napisom «Grimacco - Grmak*, tistim, ki so se najbolj izkazali v šoli ali pri mladinskih igrah, pa je podelil tudi medalje.
Prireditev Ise je končala z «lovom na zaklad*, ki so se ga udeležili osnovnošolski otroci, ter z zakusko, ki so jo dijaki višjih srednjih šol pripravili za starše in predstavnike oblasti.
vladalo za že tradicionalni lolklonii sprevod, pri katerem je etos sodelovalo nad petsto ljrdi. Tudi let iš so se Brici potrudili in prikazali na številnih vozovih kako je pote kalo življenje v Brdih nekoč in kako poteka danes. Največ pozornosti pa so namenili prikazovanju obira nja češenj, prevozu, pr idaji itd. Se velja poudariti, da so se prireditve letos udeležili tudi Slovenci, ki živi ‘jo v krminski občini, s katero je krajevna skupnost Dobrovo navezala odlične prijateljfrke—sttke. Njihov voz, ki je prikazoval zflDljenjeTV Brdih ob odprti meji, je bil mnenju večine lepši.
' Za dobro voljo so popoldne, kljub poletni pripeki poskrbeli tudi pl e salci folklorne skupine iz Pasian di Prato in iz Komende. Zvečer so za ples igrali Laposi. V okviru praznika češenj je bila tudi velika tom bola. Glavni dobitek: avto zastava 101, je odšel nekam na Vipavsko.
Kljub temu, da praznik češenj še vedno privablja veliko število o-bir.kovalcev, letos e bila udeležba sicer nekoliko manjša zaraJi hude vročine, pa kaže, da je bita letošnja prireditev zadnja v dosedanji obliki. Prireditelji, predvsem pri turističnem društvu Dobrovo, že razmišlja-i jo, kako bi se lotili nec°sa novega,
! kar bi bilo bolj povezano z gospodarsko stvarnostjo tega področja; Resnici na ljubo je treba namreč povedati, da ima gojenje češenj zdaj le še postranski gospodarski pomen. Pred desetimi, enajstimi leti so na tem območju prodali še do 500 ton tega okusnega sadeža, letos pa računajo, da je količina desetkrat manjša. Nekaj zaradi fiomladanske pozebe, predvsem pa zaradi opušča nja sadovnjakov in urejevanja n< vih vinogradov. Seveda je pri vsej zadevi v ospredju računica. Tist, ki se na to razumejo trdijo, da h. morala poprečna družina pridelati in prodati vsaj deset ton češenj, če bi hotela živeti samo od tega. To pa je količina, ki hočeš nočeš postavlja tudi vprašanje delovne sne za zamudno* obiranje. Nič čudnega torej, če Brici opuščajo pridelovanje češenj, po katerih so žc pred desetletji zasloveli na Češkem in v nemških deželah in se raje odločajo za bolj gospodarne dejavnosti, kakor sta recimo vinogradništvo in pridelovanje breskev. Nič čudnega zato,
če se sladke briške češnje pridaja jo v Ljubljani tudi po 50 dinarjev za kilogram.
Morda bomo že prihodnje ltto iz Dobrovega poročal; o prazniku vina in breskev!
Danes seja slovenske konzultc
Gojenei dijaškega doma obiskali Karlovac in Plitvička jezera
Gojenci slovenskega dijaškega doma iz Gorice so se ob koncu tedna v spremstvu svojih vzgojiteljev odpeljali na dvodnevni zaključni izlet po Sloveniji in Hrvatski. Odpotovali so že v soboto v zgodnjih popoldanskih urah, zvečer pa so bili gostje dijaškega doma v Karlovcu. Na prijateljskem srečanju je ravnatej tamkajšnjega doma orisal razne zanimivosti starodavnega mesteca, ki je nastalo kot utrjena postojanka proti Turkom, pred dobrimi štiristo leti. V spomin na srečanje so gostitelji podarili goriškim dijakom grb Karlovca, svojim vrstnikom pa so Goričani izročili sliko mesta Gorice iz 18. stoletja.
V nedeljo je izletnike čakala dolga pot. Že zgodaj zjutraj so se odpravili proti znamenitim Plitvičkim jezerom, joopoldne pa so se po u-trudljivi vožnji preko Like spustili k morju, kjer so se nekaj ur prijetno namakali. Zvečer je dijake in spremljevalce čakala še dolga pot domov.
DEŽURNA LEKARNA V TRŽIČU
Danes ves dan ui ponoči je v Tržiču dežurna lekarna Rismondo, Ul. Toti 52 - tel. 72-701.
DEŽURNA LEKARNA V GORICI
Danes ves dan in ponoči je v Goric) dežurna lekarna D’Udine, Trg sv. Frančiška, 4 — tel. 2124
iiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiMiiiiiMiiiiiimiiiiiiiMiiiiiiiifiiiiiiiiiiiMiiiiiniiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiMiiiiiiiiiiiiiiHiiimiiiHiiiiiiNiiiiiiiiiiiiiiiiiiiifiiiiiiiiiiiimiiiiiHiiiiifiiiiiiin
Prireditev na šoli v Ulici Vittorio Veneto
Skoraj sto otrok slovenske osnovne šole v Ulici Vittorio Veneto in slovenskega otroškega vrtca, ki je nastanjen v drugi stavbi v isti ulici' je pripravilo za konec leta prijetno zaključno slovesnost. Na njej so najprej nastopili najmlajši, ki obiskujejo vrtec, zatem pa s posamez-
nimi recitacijam; in prizorčki učenci vseh petih razredov šole. Za zaključek so osnovnošolski učenci zapeli več pesmi v skupnem pevskem zboru. Vsem učencem in prisotnim staršem se je zahvalila učiteljica Stanislava Rustja, nekaj spodbudnih besed je izrekel tudi didaktični
ravnatelj dr. Milan Brešan.
Prireditev je bila v veliki dvorani zavoda Lenassi, t.j. v pritličnem prostoru stavbe, kjer je slovenska osnovna šola. V učilnicah v drugem nadstropju pa je bila prirejena razstava slik in ročnih del. Na naši sliki je prizor s prireditve.
V tem dekretu je kot eden
odločilnih vzrokov za sprejem J1^ nega ukrepa navedeno dejstvo-pokrajinski svet po odobritvi jj, i, ^ računa jjrevoznega podjetja ‘ jy
' JinSll h L
ni začel z razpravo o pokra]i,ls"jJk ^ proračunu. Pokrajinski odbtf j ( pr( ščanske demokracije, ugotavlj” tj ^ deracija KPI, ni hotel razpri ^ t Sa] o proračunu pokrajinske uPrajXijl ^i, prav je skupina svetovalcev Ce s zahtevala.	1 Pa
Federacija KPI nadalje P1^ di ga, naj bo komisarska uPrajLy ,Vser krajša, ker potrebe zdravst % s konzorcijev, šolskih okrajev, "Z . D nega komnreriznrialneea n ..Jr1*!
komprenzorialnega prevozov itd. zahtevajo de ,.ni i,f°n j-,----------krajpvnih no gosi
tično delovanje krajevnih j č0sl ter jih ni mogoče nadomestiti	se
misarskimi režimi.	jj116
Tako kot komunisti, bodo vfjj Trgi; no razpravljali o predlogu 5%, stspg stov za izvedbo volitev v „ betaš( bru' tudi krščanski demokri% Jjakoa jutrišnji seji pokrajinskega v®0 jjvaiCe Sicer pa se socialisti zavzei™ predstavnikov
sestanek ^______________
stavnega loka, na katerem ** j {tali; čili skupno strategijo glede 1* j oolg volitev. Kakor smo izvedeli, -sinoči sestali j»krajinski ( Bolg PSI in KPI. Sestanek sta	{tali;
sedežu PSI ter sta ga	“ViC!
vprašanju datuma upravnih v Udjn na Goriškem.	r J ’P<
Kakor ima levica do tega ^ *4n sanja izdelano stališče, taK®a j
takega ne moremo trditi n®
2*
ščansko demokracijo in nit! stale manjše sredinske •stran’^al njihovo' opredelitev do tega 'U..# 1, nja bodo v veliki meri	1, *.
d^dogodk^ v^Trstu"!^1 v
di dogodki v irstu in v j jr: političnih krogih ne vidijo re varnosti, da bi se uresničila ^ y go
ved tržaškega dnevnika, da pokrajinske volitve na
'>
predložili mestno listo, ki Di žala duha nasprotnikov
sporazuma.
V soboto orgelski recital na Skalnici
n lJkvi
V soboto, 18. junija, ob 1/a "®mi bo na Sveti gori (Skalnici) ..J, A ■
itf lu- !
ski recital, ki ga prireja r'lai Bergant v sodelovanju s ten® “Pal Ličerjem. Vse pesmi za ten Ji s
orgle so iz španske pesmar'ce ga Wolfa.
V
Preizkušnja znanja za šolarje in dijak«
Šolarji in dijaki z nestrP^ Itd pričakujejo 16. junij, dan ko ^ , do na šolah začeli zaključni p *uij, Seveda samo na nižjih
““	.... j|j
velika matura bo šele *• \
Pa začnimo pri najmlajših. ^
ki so srečno prilezli do pete^/,Cai' reda osnovne šole, čaka	1
preizkušnja, ki se bo za«
, ... da čela % Ke
'jp
tri. Nekoliko bolj zahteven
ki ga bodo morali opraviti. ji,, br tretjih letnikov enotne sredmi»| «Ivan Trinko*. Jutri bodo P*3:, sl k?!®*’ logo iz italijanščine, v petek * pi ribi. venščine, v soboto iz nemščii’ ba
hodnji teden pa jih čaka jf.JJ (|
kušnja iz risanja iz latinščini v-.
tiste, ki so si ta predmet lZ..!] alco
Ustni izpiti bodo na t.m.
Na trgovski šoli bodo 0Pr?%1 pit dijaki tretjega letnika. \ bodo pisali nalogo iz italij^ sledijo pa še preizkušnje f
izobrazbe, trgovske tehnike, 11 j " pisja in računalniške tetin1., 8
aševari6
telovadbe. Ustno izprai bi se začelo že 22. junija.
Na drugih višjih srednji)* (vključno tečajem za vrtna®1™ do zaključni izpiti 1. julija-
Jfrie:
Itali,
C
V(
Mil,
Une
nast
PRIJAVITI ŠKODO ZARADI POTRESA
še ta teden — rok poteče/.V
— lahko lastniki stanovanj*) gospodarskih poslopij v Ufi. ski občini vložijo na
prošnjo za pregled in oceru^ de, ki jo je povzročil P0^ j
Gorica
VERDI 17.00-22.00 «Tempi bl Scotland Yard». J. Mills, L ce. Barvni film.
CORSO 17.30 — 22.00 tuo*. S. Sattaflores, M. vni film.
MODERNISSIMO 17.00 - 22-uv. bratov Paola in Vittoria, 1 «1 sovversivi*.
CENTRALE 17.00-22.00 Afi la di ghiaccio*. Barvni I* ..
VITTORIA 17.30—22.00 «L’u»® na non esiste*. M.
Markov. Barvni film mladi10, letom prepovedan.
Tržič
PRINCIPE 18.00—22.00 «R0l°* * ta*. Barvni film.	..k
EXCELSIOR 18.00-22.00 centi dalle mani sporche»v
Nova Gorica in okolica
SOČA «V službi njegovega Ljj ameriški film ob "
stva»,
20.30.	^
SVOBODA »Enkrat ni 09
ameriški film
18.30
DESKLE «Grof Monte
riški film ob 17.00 in
19.3®'
1971
‘A
N| Jugoslavija izločena
jpii
lisk*
Jteilnj del mednarodnega mla 2*ega nogometnega turnirja za prek«1 «Mesta Videm* se je končal svet “‘finalisti so: Bolgarija, JMadžar iaij* **■ Italija A in Italija B.
ntrf
l mul
;vo. ^ ^Soslavija, ki je startala na tem vi P'12n?lrju kot eden favoritov celo , AP ■ končno zmago. jjnsk*1 LJugoslovani pa so na em turnir-Pokazali dokaj poprečno igro 0 f .Predvsem so 'atajili v napadu, ravlji I 10 v treh tekmah dosegli le lV6ici5 $am zadetek, to je pioti Trtami I v1! v zadnjem kolu.
jCe so Jugoslovani povsem zataji
114; Pa je na tem turnirju, kljub te
t’
►ie
so izgubili )e proti Madžarski
/j*lu da se ni uvrstila v polfinale, v^vel( zadovoljila Tricstina. Trza
Prvern kolu z 1:3), nakar so i “H neodločeno 2:2 z Italijo B [Ponedeljek pa so celo premagali us*8! ^»slavijo z 2:1. ti5 Jse kaže torej, da Triestina lahko 1 una na obetaven naraščaj. Za 'Sa za to gre predvsem trenerju ^ -tenu, ki je	sestavil izred.,0
n0vC "JPektivno skupino mladih nogo •ati 1 Si 1 ev- ki bi morali kaj kmalu 'Jjt*1 Jkovredno zamenjati že starejše „»io vJioe Triestine.
SKUPINA A
0» v IZIDA 3. KOLA cedi ^ija A - Udinese	3;0
Bolgarija - Švica	5:1
Jst „ , LESTVICA % Bolgarija	3	2	1
“J.fen A	3	2	1
Sfeca	3	1	O
Ladinski nogometni turnir za pokal «mesta videm*
Mladi nogometaši Triestine so povsem zadovoljili
polfinale torej se ni uvrstila
8:1
7:0
5.
5
2	3:10 2
3	1:8 0
jjdinese 3 0 0 ^4/'Polfinale sta se uvrstili repre 'L^tancj Bolgarije in Italije A.
5:2
4.4
5.6
1:3
2:1
3:0
4 4 3 1
SKUPINA B
IZIDA 3. KOLA i !af Fiestina - Jugoslavija ike-1 ‘talija, B - Madžarska vpf .	LESTVICA
vak	%lija B	3	12 0
JJadžarska	3	2 0 1
<	šestina	3	111
f.	.“goslavija	3	0 12
1 »L J Polfinale sta se uvrstili repve-or# "Hanci Italije B in Madž irske.
ji	_______
iiDSH ITALIJANSKI POKAL
Tudi danes Več tekem
^ILAN, 14. — Jutri bodo odigrali t “kviru tekmovanja za italijanski »rž1 "Jhetni pokal naslednja srečanja:
m
lupina
risu v1 an — Bologna
i V _ Napoli
,8 skupina
.“ventus — Lecce ■Perossi Vicenza — Inter
^BOJKA
V PETEK V TRSTU
V srečanju mladink * Italija - Nizozemska
* I banska odbojkarska zveza res ti '^ela sreče letos pri organizaciji prodnega turnirja v spomin na
ga podpredsednika Aurelia
jgiJ^aria. Najprej je bilo zamišlje-bi se spomni a odbojkarsk Beccari* za mladince.
SiV5i
se spomnili dolgoletnega ga odbojkarskega delavca s
turnirja pa je bil pred 1	otn evropskega prvenstva, ki
|4j!'!ji. Kot je znano, pa se je Ro nV' odrekla organizaciji zaradi e rj ^strofa|nega potresa, ki je zajel »Vo. *
1 i ,®ko
v Jtastale organizacijske težave. Po-... JV je padla zamisel mladinskega tri ,7ega četveroboja med Italijo, UJ ulmsko, Jugoslavijo in ČSSR. Ciničnih razlogov bi se moralo L p v Gorici, toda zadnji trenu-1 ■ 1 ,sla odpovedali udeležbo ČSSR lik* # Jugoslavija.
Pod silo razmer bosta tako igrali v petek v Trstu Italija in Nizozemska ter dan kasneje v Gorici. Zvezni trener Aldo Bellagambi je sklical na priprave v Gorico naslednje mlade odbojkarice: Biggiarini (Ravena), Pizzo, Ferlito in Privitera (Tor-re Tabita Catania), Martino (Casal-maggiore), Stancini (Coma, Modena), Dallari (R. Emilia), Uioppi (Scan-dicci), Corchiolo (Catania), Gualar-di (Cecina), Zambon (Mogliano Veneta) in Gamba (Alzano).
Srečanje v Trstu bo v športni palači s pričetkom ob 21. uri. Ob istem času se bo pričela tudi tekma dan kasneje v Gorici. To bo za mlade italijanske odbojkarice tudi prvi nastop v okviru priprav za EP, ki bo letos v Jugoslaviji, od 5. do 12. avgusta.
Tako bomo imeli priložnost po dolgem času le gledati mednarodno odbojkarska tekmo, pa čeprav le mladinsko.
G. F.
Odbojkarice Fužinarja in Bora (z vodstvom) so v nedeljo obiskale tudi Rižarno, da bi se poklonile spominu žrtvam nacifašističnega nasilja
NOGOMET
Na mladinskem turnirju
ZARJA JE V PIRANU OSVOJILA PRVO MESTO
V polfinalu je premagala Piran, v finala pa Branik
Zarja je na gostovanju v Piranu dosegla prvo mesto na mladinskem turnirju, ob 25-lfetnici ustanovitve nogometnega kluba Piran. Med štirimi enajstericami (domačim Piranom, šmarskim Branikom in milj-sko Aquileio) je Zarja pokazala svojo premoč, tako da je v izločilnih tekmah premagala Piran in v finalu še Branik.
Piran — Zarja 1:2 (1:1)
ZARJA: Jakomin (Saul), Pqčkar, Krasna, Franko, ■ Petretič, Peroša, Colja, Ferfoglia, Rismondo, Klun, Ražem (Jez).
STRELCI: v 12. min. p.p. Rismondo, v 30. min. p.p. Marcello (enajstmetrovka), v 17. min. d.p. Colja.
Zarja je brez težav premagala domači Piran. Dobra igra na sre-

OD DANES DO NEDELJE V PRAGI
Na zasedanju CIO cela vrsta vprašanj
Od rezultatov tega zasedanja bo, verjetno, v marsičem odvisna usoda bodočih olimpijskih iger
PRAGA, 14. — Od jutri do nedelje bo v Pragi zasedanje mednarodnega olimpijskega odbora, na katerem bodo skušali poiskati najprimernejše rešitve za kontinuiteto mednarodnega olimpijskega gibanja. Tega namreč vedno bolj ogroža naraščajoča politizacija iger in pa gi-gantizem organizacije te prireditve, tako da si zaradi. velikih stroškov, ki jih zahteva priprava iger, lahko to prireditev privošči le še malo držav na svetu.
Olimpijske igre leta 1980 bodo, kot je znano, v Moskvi, za leto 1984 pa bodo, kot vse kaže, potrdili kandidaturo Los Angelesa. Za naslednje igre, ki bi morale biti leta 1988, pa je že težko predvideti, da bi lahko dobili organizatorja, če sodimo po tem, kako strahovito naraščajo stroški za izpeljavo te velike športne manifestacije.
Del vzrokov za tako vrtoglavo naraščanje organizacijskih stroškov je v vedno večji tehnični zahtevnosti raznih športnih federacij, lu prav gotovo ne bodo z lahkoto pristale na predlog o «olajšanju» iger, ki je prišel že iz več strani. Prav zato ni izključeno, da bo programska komisija CIO, kateri predseduje Madžar Arpad Csanadi, predlagala novo definicijo za »olimpijski šport*.
Nekaj bo vsekakor treba storiti. Spomnimo se samo zadnjih iger v Montrealu, kjer je prišlo na igrah do spora Kanada - Taivvan, do bojkota afriških držav zaradi prisdtno-sti Nove Zelandije itd.
Afriško vprašanje bo prav gotovo prisotno na tem zasedanju CIO. Baje bodo na tem zasedanju predložili tudi popravek pravilnika, ki predpisuje kazni tistim državam, ki se najprej prijavijo za igre, nato pa se umaknejo z njih. Na zasedanju bodo obravnavali tudi vprašanje LR Kitajske, zdravja športnikov, dopin-giranja in še-druge točke, ki se tičejo športa.
RIM, 14. — Dvojica Finotto-Mohr, na avtomobilu porsche turbo 935, še vedno vodi na skupni lestvici avtomobilske krožne dirke po Italiji.
C* -
Na 2. mestu sta »Vittorio Monti (porsche turbo 935) z zaostankom 3’55’8, tretja pa Pietromarchi -Naddeo (de tamaso pantera) z zaostankom 6’33’’7.
ZABOK, 14. — Italijan Corrado Moddi se je uvrstil na 2. mesto Velike nagrade Jugoslavije v motokrosu, za kategorijo 125 ccm.
Zmagpl je Belgijec Rahier.
BERLIN, 14. — Na' mednarodnem teniškem turnirju v zah. Berlinu je v 1. kolu Italijan Bertolucci premagal Španca Alvareza s 6:2, 6:7, 6:1.
ODBOJKA
GOSTOVANJE 0K FUZINAR V TRSTU
Tesnejši prijateljski stiki
Odbojkarice Bora in Fužinarja navezale prijateljske stike - Ekipi obiskali Rižarno^ - V prijateljski tekmi lahka zmaga Ravenčank
V okviru številnih prijateljskih stikov, ki jih tržaško ŠZ Bor goji s klubi iz matičpe domovine, so prejšnji konec tedna gostovale v Trstu pionirke OK Fužinar z Raven na Koroškem.
Gostje iz Slovenije so se v športnem delu obiska, pomerile z vrstnicami Bora na stadionu »Prvi maj* v Trstu.
Bor — Fužinar	D:3
(—1, —8, —3)
BOR: Birsa, Montanari, Cergo' Junc, Zupančič, Tomšč, Živec. Vecchiet, Maver, Bajc.
FUŽINAR: Štruc, Pipic, Brodnik. Jurač, Meško, Klanjšek. Goltnik, Mravljak, Repas.
SODNIK: Nacinovi. ZAPISNIKAR. Kufersin.
O poteku srečanja zgovorno pn ča že izid sam. «Plave» so storile na igrišče z dokajšnjo mero treme, kar je znak, da so v dosedanji športn. karieri zelo malo igrale, saj so nastopale le na Mladinskih igrah Zaradi tega nikakor niso uspele prikazati racionalne .gre, ampak so igrale dokaj individualno.
Nekoliko hujši odpor so borovke nudile le v drugem setu, ko so bile nasprotnicam enakovredne do izida 6:6. Tedaj pa so odbojkarice Fužinarja ostreje »pritisnile* in seta je bilo kmalu konec.
Pionirke Fužinarja so r.e pokazale v zelo dobrj luči. Tehnično sc bile zelo popolne, višinsko prednost pa so znale spretno izkoristiti. Glede telesne priprave je bila opazna veh-
■uiMiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiimiiiiiiiiiMniiiiiiiiiiiimiiiiiiiiMiiiiiiiMiiiiidiiiiiiiiMiiiiMiiiiiimiiiiiiiiiiiiMftiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiimiu
KOŠARKA
/. DIVIZIJA NA GORIŠKEM
Domovci osvojili prvo mesto
V zadnjem kolu so naši košarkarji z dokajšnjo težavo premagali Sagrado - Kapetan Hvalič izključen ■ Sedaj pa priprave za finale
doslej ziutovo-
%°vi košarkarji, ki igrajo v prvenstvu «pomlad», tjj “Pravili svojo nalogo, pa čeprav so na predzadnjem mestu lest-' Borovci namreč igrajo v izredno kakovostni skupini. Na sliki: posnetek s tekme Bor — Flaminio
Sagrado — Dom 67:78 (41:41)
DOM: Carlo Nanut, čubej 19, Paulin, Terčič 6, Glauko Nanut 8, Mo-rel 5, Mozetič 2, Hvalič 12, Rado Nanut 24, Prinčič 2.
SAGRADO: Domini 13, Monorchio 13, Marsoni 8, Bemabe 18, Aglialo-ro, Paulin, Fontanini 10, Fabbro in Ferian 4,
PON: Monorchio, Glauko Nanut, Morel (Hvalič in Ferian izključena v 17. min. d.p.).
SON: Dom 25, Sagrado 27.
Tudi tokrat so domovci zapustili igrišče neporaženi, in sicer proti zadnjeuvrščenemu moštvu prve moške divizije. Tekma je bila dokaj razburljiva, saj so domačini proti pričakovanju zaigrali dobro, medtem ko so naši fantje popustili'na vsej črti. Velik delež ima pri tem nedvomno tudi pripekajoče sonce, ki je »plave* omrtvilo in pa neprimerna ura, ki so jo dodelili na zvezi (igralo se je namreč 'na odprtem igrišču, ob 16. uri). Do neljubega dogodka je prišlo ob koncu srečanja, ko sta bila izključena z igrišča dva igralca, in sicer Ferian in Hvalič. Ta nepotrebna izključitev bo i-mela verjetno hude posledice prav za naše fante, ki bodo morali odigrati finalni del prvenstva brez kapetana Hvaliča. Upati je. da mu ne bo dosojena nobena izključitev, kajti v nasprotnem primeru bo »plavim* trda predla.
Sobotna tekma je bila v okviru zadnjega kola povratnega dela prvenstva. Domovci so začeli srečanje zelo sproščeno, tudi preveč. Domačini so takoj prešli v vodstvo in krepko vodili tja-do desete minute. Tedaj se je domovcem »odprlo* in so prešli v vodstvo z hekaj res lepimi akcijami.
V drugem polčasu se je nadaljevala slaba igra naših fantov, ki se niso mogli na noben način otresti domačinov (v prvem srečanju so domovci zmagali s 109:66). šele na polovici časa so pokazali, kaj znajo, in tako so v dveh minutah zadali naspnotnišu 12 točk razlike. Tedaj pa se je pripetil neljub .dogodek, ki je prisilil naše fante, da so odigrali zadnje tri minute srečanja brez kapetana.
Bertovi varovanci so tako zasluženo zasedli končno prvo mesto v goriški skupini. Finale, ki bo odločal, kdo bo nastopil v prihodnji sezoni v promocijskem prvenstvu, bo v soboto in nedeljo (2. in 3. julija) v Trstu. Sedaj čaka domovce »kratek počitek*, med katerim bodo i-meli trikrat tedensko trening.
M Č.
BOKS
9. JULIJA V MONTE CARLU
Carlos Monzon zadnjič na ring
BUENOS AIRES, 14. - Svetovni prvak srednje kategorije Argentinec
Carlos Monzon je izjavil, da bo 9. julija zadnjič stopil na ring.
Takrat bo namreč v Monte Carlu branil svetovni nhslov proti Kolumbijcu Valdesu. Ne glede na izid srečanja se bo poslovil od aktivnega športa, ker ta zahteva preveč truda. Izjavil je še, da ko bi bilo mogoče boksati brez treniranja, bi nadaljeval še za dobo 10 let.
CAGLIARI, 14. — Jutri se bosta v Santi Margheriti pri Cagliariju pomerila za naslov evropskega boksarskega prvaka petelinje teže Italijan Zurlo in Francoz Bihin. Naslov brani Zurlo.
«Revival 77»
v
V nadaljevanju odbojkarskega turnirja «Revival 1977» je sinoči, na
stadionu «Prvi maj*, ekipa ZTT premagala Caravaggio s 3:2 (—12, 3, 12. 4S -13).
ROKOMET
»TROFEJA JUGOSLAVIJE*
V	prvem srečanju «plave» uspešne
DANILOVGRAD, 14. - V tem kraju se je začel mednarodni ženski rokometni turnir za 17. »Trofejo Jugoslavije*.
V	prvi tekmi pestrega sporeda je Jugoslavija A brez večjih težav premagala Madžarsko. Končni izid je bil namreč 21:13 za »plave*.
Jugoslovanke bodo v četrtek igrale s Poljsko.
«VELIKA NAGRADA*
Brežani so se poslovili z nepričakovano zmago
Breg — Saba	42:38
BREG: Henrik Maver 28) Andrej Bavčar 2, Edi Male 2, Adrijan Slavec, Boris Slavec 4, Robi Že rjal 6.
SABA: Bastiani, Moderc 16, Le-rini, Dragovich 2, Vecchioni 8, Vidrini 2, Coslovich 4, Bosatra 4, Vecchio, Rocca 2, Desiata.
SODNIK: Walter Gridel.
V zadnji tekmi turnirja v mini-basketu za »Veliko nagrado* je Breg dokaj nepričakovano, v gosteh, premagal ekipo Saba.
Takoj pa gre omeniti, da so Bregovi. košarkarji igrali le v šestih in da gre vsa pohvala trenerju Sabe Frizzatiju, ki je športno dovolil, da se tekma vseeno odigra. V minibasketu je namreč pravilo, da se mora ekipa predstaviti na igrišče najmanj z devetimi igralci.
Kljub okrnjeni postavi pa so Brežani zaigrali dokaj urejeno v napadu in so tudi v skokih pod košema ■zadovoljili. Kot običajno je levji delež košev dosegel Henrik Maver, sicer pa so tudi ostali Bregovi košarkarji dobro igrali. Tekma je bila na splošno zanimiva.
Breg — Sokol (najmlajši) Danes bo v dolinski telovadnici prijateljska košarkarska tekma med najmlajšimi igralci Brega in Sokola. V tem srečanju se bodo spoprijeli igralci letnika 1968 in mlajši. Tekma se bo pričela ob 14., uri.
tiaiiiiiiiiiiiiiiiiiHiiiaiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiii iii	|||||||(||| |||||||||l|||||||iaiiiii|l|||||||,,||l|||||||,„||„,mm,|,,||„«l|,„ll,l|l|l|||||||l||inytl||l|ll|||||||||||||||||a
ka razlika, ki gre predvsem na račun resnejšega dela po šolah, ki se izvaja v Sloveniji.
Važnejši od agonističnega dela obiska pa je bil vsekakor drfižab d moment. Igralke so se med sebpj spoprijateljile ter so sprejele v svo je domove goste iz Slovenije, saj so le-te tud’i pri njih prenočile.
V nedeljo zjutraj so igralke 0-beh ekip, skupno z vodstvi, obiskale spomenik Rižarno, kjer so tudi jx> tožile venec in so se tako oddolžile spominu žrtvam nacifašističnega nasilja.
Ob tej priložnosti je tudi kapetanka Borovih deklet na kratko orisala zgodovino in pomen Rižarne v na rodnoosvobodilnem boju.
Nato so dekleta obiskala Mira-marski grad in park.
Sledilo je še skupno kosilo, nakar so se Ravenčanke poslovile od svojih gostiteljic z vabilom, da jim borovke v najkrajšem času vrnejo obisk.
MIG
OBVESTILA
SPK ČUPA IZ SESUANA sporoča, da bo društvena regata 15. julija v Sesljanskem zalivu. Podrobnosti bodo javljene pravočasno.
• • «
SPK ČUPA IZ SESUANA sporoča, da ima na razpolago dve regatni jadrnici tipa «optimist», za mlade (10-12 let), ki bi se želeli posvetiti jadranju. Zainteresirani starši naj se javijo na ZSŠDI.
• « -H
SPK ČUPA IZ SESUANA sporoča, da bo jadralni tečaj za mladino od 29. junija do 6. julija (vsak dan od. 9. do 17. Ufe) v Sesljanskem zalivu pod vodstvom prof. Franka Drasiča. Vpisnina 15.000 lir. Vpisovanje na sedeža ZSŠDI, Ul. sv. Frančiška 20.
Vsi tečajniki morajo znati plavati in ostati v vodi vsaj 15 minut. Mladoletne morajo vpisati starši ali skrbnik. Zaradi omejenega števila mest vabi društvo zainteresirane, da se čimprej vpišejo.
dini igrišča je omogočila Bazov-cem, da so skozi vso tekmo nadigrali nasprotnika in prišli v vodstvo že v 12. min. p.p., ko je Colja lepo prodrl po krilu ter podal Ri-smondu, ki je brez obotavljanja streljal ter premagal domačega vratarja. Pirančani so se omejevali le napredke protinapade, ki niso prinesli zaželenih rezultatov. V 36. min. je sodnik dosodil dvomljivo enajstmetrovko v korist Pirana, ki jo je Marcello' izkoristil ter reali ziral.
V	drugem polčasu so Bazovci spet prevzeli vajeti igre v svoje roke. V 17. min. je Ražem podal Colji, ki je preigral branilca ter s silovitim strelom presenetil piranskega vratarja. Tako je bila tekma praktično končana, ker od strani Pirana ni bilo nobene reak cije.
Zarja — Branik 1:0 (1:0)
■ ZARJA: Jakomin (Saul), Počkar, Krasna, Franko, Petretič (Jež), Peroša, Colja, Ferfoglia, Rismondo, Klun, Ražem.
STRELEC: v 26. min. p.p. Rismondo.
Finalna tekma se je začela s popolno premočjo Branika, ki je prvih deset minut nevarno pritisnil na vr;ata Jakomina. Toda Zarja je polagoma prevzela vajeti igre v svoje roke in dosegla v 26. min. p.p. gol z Rismondom.
V	drugem polčasu so se Bazovci omejili le na kontrolo igre, ker s strani Branika ni bilo reakcije.
Tako je Zarja zmagala in osvojila prvo mesto na tem turnirju. V bazovskih vrstah so nastopali tudi člani nekaterih drugih zamejskih enajsteric: Rismondo in Ferfoglia (Triestina), Klun in Jež (Breg). Najboljši na igrišču so bili Ražem, Ferfoglia ter Rismondo in Colja.
KAAL
MINIBASKET
NOGOMET
JUTRI V NOVI GORICI SVEČANA SEJA
30 let zelo uspešne nogometne dejavnosti
NK Vozila odigral več prijateljskih in mednarodnih tekem • Skrb tudi za najmlajše nogometaše
Jutri, 16. junija, ob 17. uri bo v Argonavtih v Novj Gorici svečana jubilejna proslava 30-letnice delovanja goriškega nogometnega kluba, kj je začel organizirano delati 1947 v Šempetru. Takrat se je uprava društva Gorica in Šempetra dogovorila z že obstoječima NK Adrio iz Mirna in Partizanom iz Bilj, da so se po priključitvi Primorske k Jugoslaviji združili v enotno športno društvo Gorica s sedežem v Špetru.
Na .omenjeni razširjeni . seji s številnimi povabljenimi predstavniki bo NK Vozila bežno pregledal 30 letno plodno delo vodilnega kluba na Primorskem. Poudarjena bo pomembnost lastne obletnice z drugimi visokimi jubileji, posebno še jugoslovanskega voditelja, tovariša Tita. Ob tej priliki bodo podeljena številna priznanja dolgoletnim delavnim funkcionarjem ter nogometašem. Organizirana bo klubska razstava v Trgovski hiši, v Novi Gorici. Izdan bo tudi »bilten* z opisom 30-letnega uspešnega delovanja in nakazanimi smernicami za bodočj razvoj nogometnega športa na sploh. V tem biltenu nekdanji in sedanji nogometni delavci in i-gralci obujajo svoje lepe spomine uspehov in tudi težav, ki jih je bito treba vztrajno in požrtvovalno premostiti. Znano je, da je zadnjih 15 let sedež goriškega nogometnega kluba v Novi Gorici. Leta 1961 je namreč prišlo do združitve z NK Branik iz Nove Gorice, katerega predhodnik je bil NK Volga iz Solkana, katerega začetek sega celo v leto 1922.
'Dolga prehojena 30-letna pot goriškega nogometa je bila zelo u-spešna, glede tekmovanj, velikih tekmovalnih dosežkov, organizacijskih prijemov pri vodenju, številnega nogometnega kolektiva, že leta 1947 je ŠD Gorica v 2. slovenski ligi doseglo 4. mesto in 1949 celo drugo. Od 1950 do 1952 so tekmovali v enotni SNL. Zaradi spremembe tekmovalnega sistema pa od 1952 do 1955 dalje v ZSNL. VJetu 1955 je ŽNK Gorica dosegel svoj višek: bil je prvak Slovenije, ko je v Trbovljah igral z vzhodnim prvakom NK Rudar in izgubil s 4:1, dočim je teden pozneje premagal Rudar, v Šempetru s 5:1 ter se je tako u-vrstil v 1. slovensko-hrvatsko cono, kar je odgovarjalo poznejši 2. zvezni ligi (zahod). To tekmovanje je bilo prezahtevno, tako finančno kot kadrovsko. Po enem letu se je bito treba vrniti leta 1956 v ZNSL in naslednje leto celo v Primorsko ligo. V letu 1957 - 1958 je bil ŽNK Gorica v kvalifikacijah prvi brez poraza in vrnil se je v SNL, kjer je ostal vse do 1970, ko je prešel ponovno v ZNSL do 1974. Zopet je bil 1974-1975 ib 1975- 1976 v enotni SNL. Sprejet je bil pa novi tekmovalni sistem in, ker NK Vozila ni vzdržal v SNL, je moral zadnje leto 1976 - 1977 tekmovati v področni ligi severne Primorske.
Posebno uspešna je bila članska ekipa. Kar 24 let je bila pokalni prvak Primorske nogometne podzve-ze ter je tako tekmovala v okviru republiškega pokala. Leta 1952 je v finalni pokalni tekmi Slovenije v Celju premagala Kladivar. Kot po-
kalni prvak Slovenije se je ekipa Železničarja udeležila tekmovanja med 16 najboljšimi ekipami Slovenije. Na Reki je sicer izgubila tesno 4:5 z NK Rijeko. Tudi 1959 je ekipa ŽNK Gorica v finalu pokala nastopila v Ljubljani proti Odredu ter bila premagana le z 2:0.
Tudi mladinci so bili zelo kvalitetni in so še. Večkrat so kot prvaki Primorske tekmovali v klubskem in pokalnem prvenstvu Slovenije. Seveda pa je bila izdatna skrb posvečena tudi najmlajšim pionirjem, ki so stalno z eno’ ali dvema ekipama redno tekmovali.
V 30-letnem obstoju je nogometno moštvo odigralo tudi veliko število mednarodnih prijateljskih tekem.
Med delovanjem je v klubu nastalo več organizacijskih sprememb. Leta 1949 se je športno društvo Gorica preimenovalo v SŠD Železničar Nova Gorica oz. ŽNK Gorica, da se je tako kadrovsko in materialno opomoglo. Posebno prezahtevna 2. zvezna liga 1955/56 je povzročila težko kriztjo obdobje, da je SŠD Železničar prišlo celo na javno sodno tožbo. V zadnjem trenutku so položaj rešili Okra Gorica, Primorje Export in železniška direkcija v Ljubljani.
Leta 1961 se je klub preimenoval v NK Nova Gorica. Istega leta je prišlo do združitve z NK Branik iz Nove Gorice in Železničarjem. Samo v nekaj zadnjih letih je klubu zagotovljena določena dotacija občinske TKS. V klubu so zelo zaželeni pokrovitelji, katerih funkcijo zelo izdatno opravlja prav delovna organizacija združenega dela Vozila
Gorica in to že dobrih 5 let.
NK Nova Gorica se je leta 1971 preimenovala v NK Vozila Nova Gorica. Na ta način je bito precej o-lajšano delo v klubu, kar je vredno vse pohvale delovnemu kolektivu Vozil za finančno in kadrovsko pomoč. V letu 1976/77 je NK Vozila v svojih tekmovalnih ligah osvojil vsa prva mesta.
Glede na to, da je v temeljnih u-smeritvah telesne kulture Slovenije (portoroški sklepi) našel svoje mesto tudi nogometni šport, se obetajo tudi na Goriškem boljši izgledi za ponovni vrhunski nogomet. Formiranje regijskih nogometnih centrov, ki naj bi bili v Novi Gorici in nov sistem tekmovanja mladinskih in članskih selekcij, nam daje to upanje.
Preveč bi bilo naštevati številne zaslužne funkcionarje in igralce od ustanovitve do danes, kajti precej teh že ni več živih. Zato naj bo izdana brošura v spomin in zahvalo vsem, ki so na kakršenkoli način doprinesli k dvigu in uspehu nogometnega kluba iz Šempetra in Nove Gorice.
Še najbolj morajo biti ponosni bivši in sedanji delavci in nogometaši kluba jubilanta prav zato, ker 30-letnica sovpada ravno v najbolj važne obletnice: 85 let starosti voditelja maršala Tita ter njegovega 40-letnega vodenja KPJ, kakor tudi 30-letnice priključitve Primorske k matični domovini.
Preostane nam še to, da iskreno čestitamo »jubilantu* za velike uspehe v 30-letnem plodnem delovanju!
Varl Rudolf
TRŽAŠKI DNEVNIK
Caidassi
(Nadaljevanje t 1. strani)
lino pri Orehu in v Osapsko dolino italijanski del, v dolino Rižarne pa jugoslovanski del.
Glede vprašanja delovne sile je predsednik Caidassi dejal, da bo ta na jugoslovanski strani cone cenejša, zato pa naj bi na italijanski strani kompenzirali razliko s posebnimi davčnimi in kreditnimi olajšavami ter z delnim odpisom socialnih dajatey O splošni koristnosti industrijske cone — je še dodal Caidassi — pa se .je težko dokončno izreči, dokler niso znani nekateri dejavniki, kot so zlasti vprašanje pogojev za dobavo e-lektrične energije, metana in vode. kako bodo urejene prometne infrastrukture. kolikšna bo razpoložljiva delovna sila, kakšni bodo stroški za delo in končno, kakšne davčne in finančne olajšave bodo v tem primeru zagotovljene.
Na koncu se je dr. Caidassi formalno poslovil od konzul te: tako njemu kot predsedniku kakor tudi vsem članom vodilnega odbora zbornice je namreč že zdavnaj potekel mandat. V kratkem bodo torej obnovili celotno vodstvo ustanove: za novega predsednika bodo po vsej verjetnosti imenovali sedanjega predsednika združenja tržaških industrijcev in podnredsed. nika «Confindustrie» dr. Marcella Modiana.
20. junija v štivanski papirnici
Konferenca o problemih papirne industrije
Na pobudo tovarniškega sveta in predstavnikov političnih strank v o-bratu bo 20. junija v štivanski papirnici posebna konferenca z naslovom »Sindikalni predlog za papir*. Na posvetu, ki bo trajal ves dan, bodo predstavniki sindikalnih organizacij prikazali možnost, da se Italija s primemo gospodarsko politiko reši težkega bremena v plačilni bilanci, ki se leto za letom ustvarja zaradi naraščajočega uvoza surovin za izdelovanje papirja. Udeleženci posveta si bodo tudi ogledali to-
Rojstni hiši Iga Grudna in Alberta Sirka
Za oddajo »Rojstna hiša naših velmož* je Radio Trst A obiskal Nabrežino in bo posvetil jutrišnjo oddajo rojstni h‘ši Iga 'Grudna, v sredo, 22., pa bo na vrsti rojstna hiša Alberta Sirka. Oddaja se začenja vedno ob 9.30.
V PETEK PRI DOMJU
Celovečerni koncert * zbora «F. Venturini* nnor>
Moški pevski zbor Fran Venturini od Domja bo imel v petek sa?nostoj-ni celovečerni koncert, ki ga pevci poklanjajo vsem, ki so prispevali za nakup novih oblek. Z njimi so se pevci predstavili prvič na letošnji reviji «Primorska poje*.
Zbor od Domja obstaja že skoraj devet let. Do lanske sezone je menjal že tri zborovodje, letošnjo sezono jih vodi Ivan Tavčar, ki se je z vsem srcem lotil dela in je precej dvignil kvaliteto petja. Sicer pa je k zboru pristopilo v zadnjem letu več mladih članov. Dovolj pa nam pove podatek, da šteje zbor od lanskih 22 sedaj že kar 34 pevcev, torej tretjino več.
Na petkovem koncertu, ki bo v sindikdlni dvorani prj Domju, bodo pevci izvajali program, ki bo obsegal kakih dvajset umetnih, narodnih in borbenih pesmi, med katerimi so skoraj vse na novo naštudirane. Poudariti je treba, da je to prvi celovečerni koncert zbora Fran Venturini v domačem kraju, kar bo nedvomno najlepša zahvala za vse, ki so podprli zbor, za pevce in pevovodjo pa veliko zadoščenje za vloženi trud in moralna spodbuda za nadaljnja delo, ki je na tem narodnostno mešanem področju bistvene važnosti.
Pevci pričakujejo veliko število poslušalcev in ljubiteljev zborovska pesmi.
V. L.
Zaključne prireditve na šoli «Trubar» v Bazovici
Prejšnji četrtek je bila v osnovni šoli «Primož Trubar* v Bazovici zaključna šolska prireditev. Ob zadovoljivi udeležbi staršev so učenci izvedli pester in zanimiv spored. Najmlajši so prikazali razne vaje ob glasbeno-vokalni spremljavi. Drugi in tretji razred sta se predstavila s prizorčkom »Marko sanja*, otroci četrtega razreda pa so recitirali o Krasu. Zadnji razred je uprizoril enodejanko »Mami za rojstni dan*. Na koncu so otroci pod vodstvom učitelja Bruna Kralja in ob instrumentalni spremljavi Fonde zapeli nekaj pesmi.
Dodati moramo, da je bila v nedeljo običajna zaključna šolska razstava ročnih izdelkov in risb. Otroci so letos prikazali marsikaj novega in zanimivega.
Ob zaključku šolskega leta so starši, kot je v Bazovici že navada, priredili družabno srečanje ali pik nik na vrtu društvene gostilne. Tu dj s to pobudo, kakor z drugimi, kot sta bila plavalni tečaj v Lipici ali izlet na Krk, združenje staršev dokazuje, da vestno in zavzeto spremlja šolsko delovanje v vasi.
Povratek športnikov ZSŠDI iz BiH
Športniki in športni delavci ZSŠDI so se pozno ponoči srečno vrniti 1 gostovanja v BiH. kjer so odigrali več prijateljskih tekem in vzpostavili prijateljske stike.
O gostovanju ZSŠDI v BiH bomo še obširno poročali.
f
Orsdnlitvo, uprava, oglasni oddalak,
TRST, Ul. Montecchi 6 RP 559 — Tol. 7? 38 08 7*46 38 7*88 23 761470
Gorica, Ul. 24 Maggio 1 — Tal. 83 3 82 • 57 23
Podružnica Naročnina
Mesečno 2.500 lir — vnaprej plačana celotna 25.000 lir. Letna naročnina za inozemstvo 38.000 lir, za naročnike brezplačno revija »DAN*.
V SFRJ številka 2,50 din, ob nedeljah 3,00 din, za zasebnike mesečno 35,00 letno 350,00 din, za organizacije in podjetja mesečno 47,00, letno 470,00 din
PRIMORSKI DNEVNIK
DZS • 61000 LjUbl^
Oglasi
Za SFRJ	Žiro račun 50101-603-45361 .ADITa
Gradišče 10/11 nad. telefon 22207	. j,
Trgovski 1 modulus (širina 1 stolpec, višine 43 mm) 0 lavnikih 13.000, ob praznikih 15.000.	‘
Finančno-upravni 500, legalni 500, osmrtnice In sožalja 250 lir ra tnm * j v širini 1 stolpca. Mali oglasi 100 lir beseda. IVA 14%. Oglasi za goriško pokrajino se naročajo pri oglasnem oddelku el' upravi. Iz vseh pokrajin Italije pri SPI.
Poštni tekoči račun za Italijo
Založništvo tržaškega tiska, Trst 11-5374
Stran 6
15. junija 1977 Odgovorni urednik Gorazd Vesel
Izdajal in tiska j
pr
Itr.t
Član ii.ii|n..— |
zveze časopis"J |l založnikov F1"
PROCES ZARADI BORGHESEJEVEGA POSKUSA DRŽAVNEGA UDARA,
KONFERENCA 0 ITALIJANSKEM IZVOZU OROŽJA
NADOMESTIL BO KARDINALA GIOVANNIJA BENELLIJA
Poi
Ab
MICALIZIO JE SKUŠAL RAZBREMENITI BIVŠEGA NAČELNIKA SID MICELIJA
A Zdravnik je spodbijal trditve zaupnika varnostnih služb o tehtnosti obtožb v Borghesejevi «oporoki»
Italija peta država v svetu po vrednosti izvoženega orožja
Zveza kovinarskih delavcev zahteva večje nadzorstvo nad proizvodnjo vojaške industrije
RIM, 14. — »Črni princ* Junio Valerio Borghese je svojim prav tako «črnim» privržencem sploh zapustil »idejno oporoko*, s kakšno vsebino in v čigave roke naj bi prišla po smrti republiklnskega kolovodje v Španiji leta 1974?
Na ta vprašanja je moral danes v zaključnem delu svojega zasliševanja pred rimskim porotnim sodiščem odgovarjati Giacomo Micalizio, ki ga dolžijo sodelovanja pri ponesrečenem državnem udaru 7. decembra leta 1970.
Tudi v svoje današnje pričevanje, kot že večkrat v preteklosti, je palermski zdravnik nanizal celo vrsto zanikanj in zaničevalnih pripomb na račun Torquata Nicolija, ki z njim sedi na zatožni klopi.
Večji del celotpe obtožnice sloni prav na izjavah Nicolija, bivšega informatorja SID. Po njegovih besedah naj bi Borghesejeva »idejna oporoka* hudo bremenila generala Vita Micelija, ki ga zaenkrat dolžijo, da je precej odkrito dajal potu ho golpistom.
Zaupnik varnostnih služb je Se dodal, da je ravno Micalizio na nekem srečanju poročal o, predaji pomembnega dokumenta iz rok »črnega princa* v miajše. a prav tako zloglasne roke Stefana deila Chiaie, »prinčevega varovanca* in njegovega »prestolonaslednika*, ki je sicer prišel v policijske sezname zaradi u-deležbe v fašističnih prevratniških načrtih.
Danes pa je Micalizio zatrjeval, da v »oporoki* ni niti besede o prevratniškem poskusu iz leta .970. Niti ni ničesar, kar bi lahko obtoževalo generala Micelija, kajti »kolikor sem sam obveščen gre le za idejno zapuščino*.
Toliko o ozadju Borghesejevega poskusa državnega udara, sodniki so namreč prešli na drugega »avgustovega* iz leta 1974. Zasliševanje Gia-coma Micalizia so osredotočili predvsem na načrtovano tatvino radioaktivnih snovi iz raziskovalnega centra v kraju Ispra. Tokrat se obtož
niča naslanja na izjave Eliodora Po-marja, ki je bil zaposlen kot inženir v jedrskem centru, vendar gre tudi tokrat, po zatrjevanju Micalizia, za gole »izmišljotine*.
Na točno zastavljeno vprašanje predsednika porotnega sodišča Giuf-fride je palermski zdravnik zatrjeval, da se je »primer urana porodil iz šaljivega odgovora Pomarja Nicoliju.
Micalizia so nato izpraševali še o vrsti drugih atentatov na razne italijanske politične voditelje in o njegovih stikih s številnimi vojaškimi častniki, ki bi morali decembra 1970 podpreti prevratniški naklep.
Palermski zdravnik je zanika) vse po vrsti in ožigosal za »norega* Maria Pavio, ki je s tem v zvezi podal nekoliko polovičnih priznanj in ki se ne more več braniti.
Proces se nadaljuje jutri.
FULVIO CASALI
Nepričakovan zaplet ugrabitve Revellija
PARIZ, 14. — Bivšega dominikanskega ministra Hectorja Aristyja, »zvezo* med družino Lucchina Revellija Beaumonta in njegovimi u-grabitelji ,je pariška policija danes priprla. Zaslišat, naj bi ga hoteli prav v zvezi s to njegovo dejavnostjo, vendar na je policijski ukrt' žena direktorja »Fiat France* ocenila za »tragičen in neupravičen*.
Pri Milanu izpustili
ugrabljenega
študenta
MILAN 14. — Po prejemu 350 milijonov lir odkupnine so ugrabitelji danes Izpustili 17-letnega
Pierfranca Filippija, ki so ga izpred stričeve vile v kraju Pessano con Bornago pri Milanu odpeljali konec prejšnjega meseca.
Tolpa je z mladeničevim stricem industrijcem Cavallijer.i stopiia kmalu v stik in v začetku zahtevala kar 5 milijard lir odkupnine. Kmalu so svoje zahteve znižali na milijardo, nakar na 600 milijonov, na koncu pa so se morali »zadovoljiti* s 350 milijon.' lir.
Preiskovalci so namreč blokirali Cavallijeve bančne tekoče račune, ver.aar pa je industrijec vseeno zbral izsiljeno vsoto.
RIM, 14. — V, Rimu je te dni v teku kenferenca o izvozu italijanskega orožja v tujino, ki jo je organizirala zveza kovinarskih delavcev. Med svojim posegom je tajnik FLM Tridente dal vrsto predlogov, med katerimi naj omenimo politično nadzorstvo nad prodajo orožja v tujino. Konference so se udeležili, poleg predstavnikov zveze kovinarskih delavcev, tudi levičarski senator Nino Pasti, demokristjanski poslanec Fracanzani in socialistični poslanec Falco Accame, predsednik obrambne komisije poslanske zbornice. Prisotni
so bili tudi predstavniki nenasilnih gibanj.
V svojem otvoritvenem poročilu je Tridente omenil potrebo po političnih predlogih za nadzorstvo nad oborožitvijo pred beograjsko konferenco o varnosti in sodelovanju ter je poudaril, da bi bilo iluzorno misliti, da bi s prodajo orožja v tujino lahko izboljšali kronični primanjkljaj italijanske plačilne bilance, medtem ko obstaja velika nevarnost, da se Italija zaplete v krajevne spopade, kot posledica svojega izvoza orožja v države, ki se bojujejo. Tridente je
NAPETO VZDUŠJE V MILANU
Danes začetek procesa proti Curciu
MILAN, 14. — Na predvečer procesa proti Renatu Curciu, Nadii Mantovani in ostalim samozvanim rdečim brigadistom. obtoženim nedovoljene posesti orožja in vrste drugih kaznivih dejanj, je vzdušje v glavnem mestu Lombardije zelo napeto in pričakovanje veliko. Mesto, dežel , vsa država se namreč vprašujejo, če se bo jutri dejansko začel proces proti vodji teroristične in ustrahovalne organizacije, ali pa bo spričo ostrega psihološkega pritiska zadnjih dni sodni, stroj od povedal kot je preu približno poldrugim mesecem odpovedal v Turinu. Šibki člen v verigi 60 bili tedaj porotniki in zato ni naključje,-da je bila ofenziva teroristov uperjena proti njim.
Do kolikšne mere je brigadistom naklep uspel, je zaenkrat lahko samo predmet ugibanja. Šele jutri zjutraj, ko bo predsednik sodnega zbora pozval izbrane porotnike v dvorano, ho položaj jasen. Zaen-k.-t naj omenimo le, da so trije
od 12 izbranih odpovedali sodelova-1 nje iz zdravstvenih razlogov. Če se bo ostalih devet porotnikov in | suplentov odzvalo klicu dolžnosti, bo sodni postopek lahko normalno stekel, v nasprotnem primeru pa bodo država in njene ustanove že spet pokazale svojo endemsko šibkost.
Glavno vprašanje, ki si ga postavljajo časnikarji, pa je, kako bo ravnal Curcio. Do včeraj je kaza lo, da bo vodja samozvanih BR pristal na običajni sodni postopek, in bo tako postavil na glavo dosedanjo sodno strategije in taktiko ob toženih prevratnikov, danes pa se je položaj bistveno sotemenil. Od vetnik Giannino Guiso, ki od 1974. leta brani Curcia, je med davišnjo tiskovno konferenco napovedal svoj odstop, ker da »nisem mogel izva jati svojih pravic branilca*. Guiso je med drugim poudaril, da se je le v zadnjih dneh lahko srečal z vod jem samozvan h BR, dokler je bil
Curcio zaprt' na -isinari, pa mu je bil vsakršen stik z njim prepovedan.
Odvetnik ja bil tudi občaspi glasnik svojeg klienta ln je dokaj izčrpno prikazal Curciovo stališče do jutrišnjega procesa. Vodja teroristične organizacij je pojasnil, da BR ne rtasprotujejo procesu, »ker revolucionarje ne zanima, kaj se s tehničnega vidika dogaja na državnih sodiščih. Obstaja le politični spopad med revolucionarji in proti-rečolucionarji in sodne dvorane so občasno prizorišče tega spopada*. Curcio je v imenu organizacije zavrnil očetovst\ j grozilnih pisem porotnikom. Po njegovih besedah naj bi to bila le provokacija režimskega tiska, ki je bil zaradi tega kaznovan z napadi na vidne časnikarje. Curcio je zažugal tudi z novimi represalijami kot odgovor na vsakršno nasilje proti BR. «In nasilno dejanje je tudi — je pojasnil — vsiliti obtožene i odvetnika, četudi ga noče.* (vt)
dejal, da je Italija na petem mestu med državami izvoznicami orožja, poslovni krog vojaške industrije pa je dosegel v letu 1976 skoraj 1.300 milijard lir, kar pa se ne sme zavesti v napačno ocenjevanje, ker je treba pomisliti, da na to vsoto vpliva približno 18 od sto uvoz materiala iz tujine.
Tridente je nato obrazložil, kateri so predlogi FLM: predvsem objava uradnih podatkov o izvozu orožja, obveza Italije, da bo skušala uskladiti svoj izvoz v okviru EGS in končno konkretna obveza Italije, da si prizadeva za dosego splošne razorožitve ter za nadzorstvo nad oboroževanjem. V daljši perspektivi pa bi bilo treba izvesti študijo o stroških za oboroževanje, koliko bi veljalo preusmeriti vojaško industrijo v civilno, analizo posledic poltike razorožitve na ves mednarodni položaj ter preučiti možne oblike sindikalnega nadzorstva nad proizvodnjo orožja.
Demokristjan Fracanzani je obravnaval vprašanje razorožitve v okviril splošnega popuščanja napetosti ter načel, ki so jih sprejeli, s sklepnim dokumentom helsinške konference o varnosti in sodelovanju. Omenil je, da v Helsinkih niso predvideli nobenih sredstev za izvajanje razorožitve ter poudaril, da so v dveh letih po zaključku konference o varnosti in sodelovanju morali zabeležiti celo vrsto kršitev sklepov zaključne listine. Po helsinški konferenci so le s težavo preprečili propad pogajanj o omejitvi strateške oborožitve SALT v Ženevi.
Po obeh uvodnih poročilih je spregovoril načelnik poslanske komisije za ombrambo Falco Accame, ki je podčrtal potrebo, da se parlament seznani s pojavom izvoza orožja. Doslej se je le občasno zvedelo, da Italija prodaja orožje državam, ki so zapletene v razne krajevne spopade.
(if)
Nadškof Caprio neti vatikanski «premieP [
Novi vatikanski državni tajnik je z Montinijem sodeloval že pred 30 leti, pred odhodom v Azijo
VATIKAN, 14. - Papež Pavel VI., ki je pred dnevi posvetil v kardinala in imenoval za florentinskega nadškofa msgr. Giovannija Benel-lija, je imenoval za novega vati kanskega «državnega tajnika* (kar. ustreza nekakšnemu predsedniku vlade) nadškofa Giuseppa Capria, s katerim je sodeloval še v letih po drugi svetovni vojni, ko je bil državni tajnik papeža Pija XII.
Nadškof Giuseppe Caprio, ki je star 63 let, je bil doslej upravnik vatikanske imovine. Na to mesto je papež imenoval nadškofa Loren-
Zaradi dioksina zaprli tri šole
NOVA MILAN ESE (Milan), 14. — Od prvih nespornih znakov o zastrupitvi ozračja in okolja v Brianzi je minilo dovolj časa. da bi s potrebnimi ukrepi odstranili kakršnokoli sled za dioksinom. Vendar pa je razdelitev ogroženega področja na bolj ali manj nasičena območja potisnila ob stran tiste kraje, kjer naj bi bila možnost zastrupitve minimalna.
Očitno pa tudi v občinah izven »varnostnega pasu* lahko pride do previsoke koncentracije strupene snovi, kot je ravno primer kraja N6va Milanese, kjer je župan dal začasno zapreti tri šole in sicer en otroški vrtec, kjer je še tekel normalen pouk, eno esnovno šolo in eno nižjo srednjo, kjer pa so bili v teku samo izpiti.
V kratkem bi moral nadzorstvo nad vsemi ukrepi na zastrupljenem področju prevzeti posebni deželni komisar, temu gre verjetno pripisati ostavko predsednikov dveh pristojnih deželnih komisij. (bp)
eškiPf
za Antonettija, ki je bil pape! nuncij v Zairu.	,
Kmalu zatem, ko se je 'z^
za imenovanje, je nadškof
■»vatikanske 'Tjjj Vest o imenovanju se je ra" «.
sklical sejo
neuradno in so jo v Vatik® mendrali na diplomatski nac'' da «ta imena krožijo zato, ,|n vzbujali konkurenco med ""j; li*. Dejansko pa je bil sklep"
pozneje potrjen
našnjim papežem) sodeloval ..vpj]wC| su, k" je ta bil državni ta.in vmiI ^ *
XII. Tedaj je s Capriom k* i nijem sodeloval dosedanji 01 tajnik Giovanni Benelli. „ Caprio je leta 1947 bil P°f\e Kitajsko za nuncija, vendar ^ ^ moral kmalu umakniti ob komunistične revolucije. Ted , ga poslali v Bruselj, odtod r i nuncija v Vietnam. Leta ga iz Vietnama premestili 0“ (1 mozo, leta 1967 pa v Indijo, . se je vrnil v Vatikan, kjer r pravljal Cerkveno imovino. $
V Tarantu zajeli bandita Colio
TARANTO, 14. - V nekii y obmorskem kraju Monte ® ^ pri Tarantu so preiskovale* jj Antonia Colio, enega izmed ^ glasnejših voditeljev tolpe ***% sca. Lahko bi sicer rekli P\|o in začasno kajti Colia je . !
adnl
s pobegi iz kaznilnic, za0"jf-.
milanske San Vittooi v maja.
»Slavo* pa -u je seveda^ slo predvsem aktivno sod"' pri vseh večjih in najbolj dejanjih zloglasn tolpe, prav njemu pripisujejo za1 teh.
Ž«c
S
{*fel
ttels
Giuseppe Caprio je skupaj z JJ ^ vannijem Battistom Montimje* j JD’
VARNOST IN VARČEVANJE NA CESTI
I	■ 'A ' *
spoštovanje na cesti
izboljšuje RaRovost
življenja
Na prehodih za pešce
Vsako leto podrejo avtomobilisti 35.000 pešcev na cestah. Izmed teh umre 2.300 oseb (več kot tretjina je oseb nad 65 let). 32.500 pa je ranjenih. 19,5 od sto, to je 6.650 oseb, je pešcev, ki jih je avtomobil podrl na prehodu za pešce.
Nobenega
opravičila
Vsak dan podrejo avtomobili 18 oseb na prehodih za pešce, to je na prostoru, ki je namenjen njihovi varnosti. To je prava kriminalna manifestacija agresivnosti Nič je ne more o-pravlčiti.
Treba je izbrati
Agresivnost ponižuje in spravlja v nevarnost družbo. Slabiču lahko avtomobil nudi iluzijo, da se počuti močnejšega. Vendar je avto tudi napredek: skrajša razdalje in omogoča boljše stike, več poslov, več sprostitve. Treba je izbrati.
Izbira je spoštovanje
Spoštovati druge na cesti zato, da spoštujemo sami sebe. Spoštovanje je več kot formalna prijaznost: pomeni razumeti vzroke drugih, pomeni aktivno se vključiti v odgovornost vseh.
Na cesti bomo znali spoštovati norme in prometne znake, le če spoštujemo Človeka.
Boljša;
kakovost življenja
V Italiji se vsako leto registrira en milijon novih avtomobilov, približno polovico pa jih odstranijo. Nadzorovati moramo posledice tega prirastka zato, da bomo lahko branili "'akovost našeoa življenja. To je odvisno od nas.
MINISTERO LAVORI PUBBLICI Campagna Sicurezza Stradale
MINISTRSTVO ZA JAVNA DELA Kampanja za varnost na cesti