JULIJ »' P Alrf \\ T Kamilij •SVincencii Pav, Magd. ?! JlTpoblnk.-J J Kristina it ? JAttkob 27 I 11 g KriStof. mu{. + AMERiKANSKI SLOVENEC PRVI SLOVENSKI LIST Y AMERIKI Geslo: Za vero in narod — za pravico in resnico — od boja do zmage! GLASILO IN URADNO GLASILO DRUŽBE SV. DRUŽINE V JOLIETU; S. P. DRUŽBE SV. MOHORJA V CHICAGI, ZAPADNE SLOV. ZVEZE V DENVER, COLO., IN SLOVENSKE ŽENSKE ZVEZE V ZEDINJENIH DRŽAVAH. (Official Organ of four Slovenian Organizations) NAJSTAREJŠI IN NAJBOLJ PRILJUBLJEN SLOVENSKI LIST V ZDRUŽENIH DRŽAVAH AMERIŠKIH. toiemben dan v Jolietu, ki je privabil na tisoče ljudstva jz celega osrednjega zapada in tudi iz oddaljenejših Kiajev. — Slovesna blagoslovitev novega doma KSKJ « I o dopoldanskih cerkvenih slovesnostih sledile ravnosti na prostem. vinsko"!: in jul zanimiv je bil dan 23. žen'Ja' ki b° 0staT vsem udele* cem v prijetnem spominu. bla 0n!enjeni dan je bil namreč svo- 0Vljen in uradno izročen (]0Jei?u namenu novi krasni ]et ' kl si ga je postavila za 45 venT Pl'Va in naJ'starejša slo-j. s«a podporna organizacija, anjsko Slovenska Katoliška ^dnota, raJu — v svojem Jolietu. rojstnem omembnost dogodka in pa ge 'SJio vreme je dalo pobudo, da v'ensk- nepregledna množica slo-skega naroda osrednjega za- ski R Zgrnila v amei'iški Slovenki .i ' da Prisostvuje tej red-1 Javnosti. j Malo pred 10. uro se je priče-* Povorka RELIF POD PREISKAVO Razmere relifarjev bodo te-melj'to preiskane. Chicago, III. _ Pod temeljito preiskavo nameravajo oblasti v Illinojsu postaviti javni relif, kakor tudi relifarje same. Nu'men tega bo, da se odpravijo z relifa vse osebe, katere toga niso potrebne. Teoretično bo vsaka družina vze- UTRJEVANJE JUGOSLAVIJE Na severni meji proti Nemčiji so grade utrdbe. Ljubljana, Jugoslavija — Iz vojaških krogov se je izvedelo zadnji teden, da se je podvzelo utrjevanje jugoslovanske meje v Sloveniji napram Nemčiji. Naročenih je bilo 5000 železniških vozov raznega materijala za zgraditev utrdb za artilerijo in barikad za tanke. Povdarja pa se pri tem, da to utrjevaje ni ni-kako znamenje, da bi bili med Nemčijo in Jugoslavijo kaki POGAJANJA MED SOVJETI IN NAZIJI Moskva, Rusija. — Na tukajšnji radio postaji se je zadnji petek objavilo, da se vršijo med Rusijo lin Nemčijo trgovinska pogajanja. V to s vrh o se mudi v Berlinu po sebna sovjetska delegacija. Sodbo okr s slavno jolietsko na čelu po Indiana cesti šenPt novega doma> vsega okra- §kitrra 8 slovenskinii in ameri-tr°b0Jnicami' nazaj proti 10 \SV- Jožefa, kjer se je ob ' pričela slovesna sv. ma- ta z relifa in bo morala ponov-1 \ JT1 nfsprotno' no zaprositi zanj. Vsa ta pre-'™* ° **«va vlada pri-iskava bo morala biti končana ljateljstvo m utrdbe do 15. oktobra. Točasno se potom relifa oskrbuje v Illinoisu okrog 570,000 oseb. *». ki Jo je daroval duhovni vo- Sa0?SKj" Preč- S- M. J. Butali ,asistenci P^. g. Remš-star Ja' Ki se mudi na obisku iz ^'kih^ kraja pri sv°Jih sorod-tjgjj ' obe"em pa proučuje ame-W Tazmere' ter preč. pomožno* ZUpnika Rev- M- Cepona. Pteč Sn° pr°P°ved Pa je imel Sv Tg' Oman, župnik ffeč Lovrenca v Clevelandu. kanonik je v globoko da jG {?nem govoru tudi omenil, fova] SKJ- Poleg raznih zava-Ug0c|nin in drugih materialnih n0rn ?°8{i» ki jih deli svojim čla-betj tm Ranicam, poklicana skr-Sa g]Uc,i za dušni blagor svoje-na s a,Jstva ter Jih opominjati doižnPolnJevanje svojih verskih kovi(]0stl- Omenil je, kako dale-bili pijonirji in usta- iVe p0 veri svojih pijonir-lat'el 1 na-i se postavijo tudi za koij 3 rščanstva, kadar in kjer p je Potreba, bjjj že omenjenih čč. gg. so M. §a)'Z0Či tudi preč. g. dekan to-eč V's iz Shakopee, Minn., in te]ja ^ F- Jager, soustanovi-" ter preč. g. Aleksander, CIO SE BO OBRNILA NA ROOSEVELTA Chicago, 111. — CIO unija delavcev v "packing" industriji se namerava obrniti na predsednika Roosevelta z apelom za njegovo posredovanje pri sporu med unijo in Armour družbo. CIO, kakor že poroča-no, je zagrozila s stavko, ako družba ne bo pristala na nova pogajanja. Družba je zadnji teden zavrnila predlog za razgovore, pri katerih bi tukajšnji mestni odbor posredoval. CIO unija zahteva, da mora Armour družba pristati na enotno i pogodbo za 17 od 29 svojih delavnic širom oežele, v katerih ima CIO večino. Družba nasprotno hoče, da se vrše pogajanja v vsaki delavnici posebej. Sv ^ontan frančiškanov iz ž|'ika„ 2 dvema drugima fran- X°ma" •a 2 Po sv. maši se je razvidu L.- Povorka k novemu do- ki la preč- duhovni vo- "av^v^' Rev. M. J. Butala, ob "h vel !!0Sti že omenjenIh čč. gg. slov. množice izvršil blago- ^es61? ie nastopiI Hon. G. T. 2Upan mesta Joliet, ki je t0 Pozdravil ttije goste, na-euti 2°imeniI» da se mesto Joliet ■° poča§čenega, da si je lli ura /Zbrala t° mesto za glav-j Obenem je tudi omenil, 40 let* +Stike z SI°venci že nad ^ jih pozna kot dobre Nat • 'n državljane. Hl-M.. ,Je Pozdravil navzoče gl. še, naj vedno in povsod delajo za KSKJ., ki se vedno bolj izroča v njih vodstvo, da bo v do-giednem času, ko bo moralo sprejeti poslovanje na svoje rame, kos svoji nalogi. To je resnica, ie omenil, da že sedaj je izmed 27 gl. uradnikov 12 takih, ki so tu rojeni. Preč. g. dekan M. Šavs je omenil, da ob času ustanovitve KSKJ. je imelo mesto Joliet malo cerkvico in mali dom. Danes ob 45 letnici ima pa veličastno cerkev in lep moderen dom, oboje je v čast in ponos, n« samo Joiletu, pač pa celemu slovenskemu narodu. Prireditev se je nato nadaljevala popoldne na prostem, na obširnem Oak Grove pri Rockdale. Vršil se je tamkaj poučen in zanimiv govorniški program, pri katerem so nastopili gl. u-radniki KSKJ. ter razni drugi gostje, duhovniki in lajiki. Obenem pa je bila ta popoldanska prireditev tudi nekak prijateljski sestanek, ko so se srečavali prijatelji iz raznih krajev ter v senci košatih hrastov obujali spomine prošlih dni. Tako nekako se je vršil slavnostni dan 45 letnice naše dične KSKJ. v njenem rojstnem kraju Jolietu. Opis doma in drugo podrob se grade ie z namenom, da se zasigura jugoslovanska nevtralnost. "PO BOŽJI IN HITLERJEVI VOLJI" Bratislava, Ctehoslovaška. — Slovaški parlament je zadnji petek sprejel novo državno ustavo. V bodoče bo ta država, ki je neodvisna "po volji Boga in Adolfa Hitlerja," kakor se je izračil nje min. predsednik, Jos. Tiso, avtoritarna republika. Imela bo sicer parlament, toda vladal jo bo posebni državni s v et deseterih oseb, ki bo kijhko izdajal odloke brez odobritve parlamenta. -o- KAKO LAHKO OHRANIŠ SLOŽNOST Z ŽENO Cincinnati, O. — Ako hočeš živeti s svojo ženo v slogi, brez prepira,lahko to dosežeš, ako se ravnaš po receptu, ki ga je dal zadnji petek predsednik nekega ženskega kolegija, po imenu dr. James M. Wood. Skrivnost je v tem, je dejal profesor, da storiš vse, kar ti reče žene, in sicer takoj, brez vsakega ugovora. Na ta način boš izvrstno izhajal. ■-o- 'ŠIRITE AMER. SLOVENCA' PO K AT. SVETU — Vatikan. — "Osservato-re Romano," ki je napol uradno vatikansko glasilo, je zadnji torek izjavilo glede gdan-skega spora, tla se Vatikan v to zadevo ne spušča, marveč, da je njega delo samo duhovno pomirjevanje ljudstva, pri-poročujoč mu pravičnost. — Pariz, Francfija. — S pomočjo zbiranja rabljenih znamk se je dosegel tak sklad tekom lanskega leta, da se je krstilo v raznih misijonskih deželah okrog 6000 poganskih otrok. To se je objavilo na zborovanju neke katoliške ustanove. — St. Quentin. — V tukajšnjem mestu se^bodo lahko zopet vršile javne pro^sije, ki so bile prepovedane celih 6:3 iet. Večina mestnega prebivalstva, katerega je 63,000, se je razveselila te odredbe. — London, Angiija. — Neko katoliško procesijo, v kate-ii je bilo do 5000 ljudi, je zajel vihar z nalivom. Neki anglikanski vikar pa je ob tej priliki pokazal izredno široko-grudnost, da je namreč dal katoličanom na razpolago svojo cerkev in šolo. —-—o- PREISKAVA ZA BODOČE MATERE Springfield. 111. .— Zadnji petek je postal veljaven zakon, sprejet od zadnjega zasedanja državne zakonodaja, po katerem se bodo morale vse bodoče matere podvreči zdravniški preiskavi glede sifilisa. Pri debati o tem predlogu se je povdarjalo, da bi se lahko rešilo dosti otrok, ki IZJAVA ANGL MINISTRA Eden članov angleške vlade izjavil, da se bo skušala Anglija z novim načrtom pri-bližati Hitlerju. London, Anglija. — V Angliji se kuje načrt za novo prijateljsko približevanje Nemčiji, ki bi imelo namen, pridobiti Hitlerja k izpremembi njegove tujezemske politike ter ga pripraviti k sodelovanju z Anglijo in drugimi državami. Pričakuje se sicer, da bo Chamberlain zanikal uradno veljavnost teh govoric, toda težko pa jim bo vzel vso pomembnost, kajti izšle so direktno od enega članov njegovega vladnega kabineta, namreč od ministra za prekomorsko trgovino, R. S. Hudsona. Kakor se je ta mož izrazil, sta imela zadnji teden tajni razgovor s Hitlerjevim trgovinskim odposlancem, med katerim je temu predložil osnutek ■ celotnega načrta; povdarja, da je o celi zadevi obvestil Chamberlaina. Ena glavnih točk tega načrta, kakor pravi, je, da se Hitlerju enkrat za vselej pove, da Anglija ne bc trpela podjarmljenja Evrope potom sile; istočasno pa Anglija obljublja, da bo poskrbela za to, da bo dobila Nemčija svoje pravice, predvsem dostop do surovin, ako se bo Hitler povrnil na pot mirne diplomacije. Dalje, da ima Hitler pristati na omejitev oboroževanja, ako že ne na razorožitev, in pri tem mu bo Anglija pomagala, da bo lahko spravil industrijo s sedanjega vojnega stanja na mirovno stanje. Obenem pa bo moral Hitler tudi zapustiti bivšo Čehoslovaško. Z zanimanjem se zdaj pričakuje, kaj bo uradna Anglija rekla k tej izjavi ministra in k temu načrtu. Iz Jugoslavije Ganljiva oporoka skromnega starčka, ki je vse svoje življenje garal, da je ob smrti volil siromakom dokaj lepe prihranke. — Vlak je zdrobil avto, voznik je pa ostal živ. — Razne druge vesti in novice. • ___ Starček, ki je branil za siromake pridejo na svet s sifilisom, ako bi se prej matere podvrgle preiskavi. ANGLEŽI 1BILI JETNIKI IAPONCRV Vodnik Jolln Germ iz' nejše nam je obljubljeno in sle 111 opominjal zlasti mlaj-'di v eni prih. številk. Točasno se vrse v Tokio, Japonska, pogajanja med angleškimi in japonskimi zastopniki, da se reši kritična mednarodna situadja, ki se je pojavila, ko so Japonci zabarikadirali angleško in francosko kon-cesuo v kitajskem mestu Tientsinu. Slika kaže električne žice, s katerimi so Japonci obdali koncesijo. Ljubljana, 9. julija. — Na Galjevici 218 je že nekaj let živel star, skromen možiček, Jakob Strle, znan pod domačim imenom "Ižanc." JVted sosedi je bil priljubljen, saj jim je vedno rad pomagal z nasveti in z dejanj/i pri .vrtnarskih in drugih delih, čeprav je bil malce godrnjav, skoraj čudak. Do zadnjega je bil še čvrst in zdrav, kakor pristen Ižanec mora biti. Pred kratkim pa ga je bolezen vrgla na posteljo in v noči od sobote na nedeljo je možiček umrl. Mož je dočakal 82 let. Doma je bil z Iga, bil pa je trikrat v Ameriki. S trdim delom si je na Igu ustvaril lepo domačijo. Veljal ,1e za trdnega kmeta in pametnega gospodarja. Toda na. starost se je preselil v Ljubljano, kjer si je v delavski naselbini na Galjevici postavil skromno hišico. Tam je živel precej osamljeno življenje. Svoje posestvo na Igu pa je prodal. V Ljubljani si ni privoščil nobenih dobrot, oblečen ie bil v najbolj ubožno obleko, tako, da bi se ga človek na cesti skoraj usmilil. Kako se je v tej trdi, grčavi in čudaški ižanski osebi skrivala nad vse blaga duša, pa je pokazala njegova zadnja volja. V svoji oporoki je zapustil stari Ižanec: ljubljanskim mestnim revežem znesek 10.-000 din, ljubljanskim slepim vojnim invalidom 5000 din,za- vodu na Rakovniku 10.000 din. Pokojnjk je bil vedno goreč čestilec Matere Pomočnice na Rakovniku. Spomnil se je tudi svoje J dolgoletne postrežnice gdč. . France, kateri je zapustil svo-) jo hišico in lep kupček denar- I ja. Tudi druge določbe v oporoki, ki so bolj zasebnega značaja, pričajo o njegovi duševni plemenitosti in pristni krščanski dobroti. -o- Huda prometna nesreča Ormož, 8. julija. — Na progi med Ljutomerom in Ormožem je prišlo do hude prometne nesreče, ki se edino po čudežnem naključju ni končala s smrtjo. Vlak je zdrobil osebni avtomobil na prehodu pri postajališču v Pušencih pri Ormožu. Dr. med. Jurij Carf iz Ormoža se je peljal v petek proti večeru s svojim osebnim avtom po državni csstf iz Središča proti Ormožu. Nesreča je hotela, da je ravno tisti trenutek,ko je zdravnik privozil do prelaza na omenjeni progi, pripeljal po nepregledni progi izza postajališča mešani vlak. Vlak je vozil proti Ljutomeru. Trčenje avtomobila je bilo z vlakom neiizogibno. Preden sta mogla voznik avtomobila ter strojevodja kaj, je lokomotiva že udarila v avtomobil, ki je ta trenotek stal ravno čez progo. Železniški stroj je avto .takoj prevrnil, ga vrgel malo predse. Strojevodja je zaviral kar se je dalo,toda vlak je še enkrat prišel do prevrnjenega avtomobila, ga valjal pred seboj in mlel kakih 10 m čez most, ga vrgel ob ograjo in pokopal pod ruševine dr. Čarfa, katerega je med valjanjem vrglo iz avtomobila. To je bila neverjetna sreča in po drugi strani rešitev za njegovo življenje, ker bi ga sicer moralo popolnoma zmečkati. Ponesrečenec ima zdrobljene čeljusti in nosno kost, pa tudi drugače je ves ranjen in pobjt, pa kljub tolikemu valjanju nima polomljenih udov in je upanje, da bo okreval. Velik požar Dosedaj še neznani storilci so podtaknili ogenj na velikem gospodarskem poslopju posestnika Prekorška v Vojni-ku pri Celju. Poslopje je bilo takoj v plamenih. Dasi so se gasilci na vso moč trudilj, niso mogli zaradi vetra ničesar rešiti. Škode je nad 80.000 dinarjev. Smrtna kosa V Zalogu v cerkljanski župniji je umrl dne 4. julija g. Jernej Kovič, upokojeni župnik polšniški. Rojen je bil pri Sv. Heleni pod Ljubljano leta 1876. Kot šestošolec je bil potrjen v vojake in je služil dve leti, nakar je šel v bogoslovje in leta 1903 pel novo mašo. Služboval je v Starem trgu pr; Ložu, v Št. Vidu pri Stični, v Šmartnem pri Litiji in na Pol-šnik^. Kradli so Mali kazenski senat v Mariboru je obsodil 47 letnega Ivana Mlakarja na leto dni in 6 mesecev zapora, 36 letnega Riharda Šobo na leto dni in dva meseca zapora, 24 letnega Antona Predana na šest mesecev zapora, ker so odpeljali Mariji Verovnik iz Zgornje Kaple dve kobili, Dr. Klei-novšku iz Radmošancev tudi dve ko*bili, Elizabeti Seneko-vič in Ferdinandu Hriberniku iz Brezna, pa enovprežni voz. Kobile ln oba voza in vse skupaj so prodali v Zagreb, izkupiček pa zapravili. -o- Vino v kanal V neki gostilni v mariborski okolici so organi zaplenili dva roda vina. Pri analizi se je izkazalo, da je bilo vino ponarejeno in kvarno za človeško zdravje, zato so ga iztočili v kanal. -o- Vsak teden en dopis, naj bo geslo vsakega dopisnika "A. S."! Strmn z AMERIKANSKI SLOVENEC Amerikanski Slovenec Prvi m najstarejši elovemki list v Ameriki. Ustanovljen let* 4*8.1. - Izhaja *l»k dan razun nedelj, pone-Hcljkov ta dmftvov po gnrcniidh. Izdaja in tiska: PDINOST PUBLISHING (CO. NSfflftov «watt5štva in uprave! £849 W. Cermak M., Chicago J clef on: CANAL 5544 Naroenmtj Za fc'etd »to Za pfcl ffeta 0, £a leta 2a Chfcdgo, Kanado {a Evropo: .... Za cat) hs.to..................... $6.00 Za pol teta ,. _ 3.00 Za oetrt W------1.75 iPosattfcS^a |t«vilka - 3c The first arid the Oldest Slovene. Newspaper in America Established 1891, Issued daily, except Sunday, Monday and the day after holidays. Published by i EDINOST PUBLISHING CO. Address of publication office: 1849 W. Cermak Rd., Chicago Phone: CANAL 5544 Subscription j For one year --~ For half a year For three months - Chicago, Canada and Europe: For one year ....................$6.00 For half year _ 3.00 For three months ...............—........ 1.75 Single copy DfcpiSi VBtfaega pomena za hitro objavo morajo biti doposlatii na uredništvo vsaj dan in pol pred dnevom, ko izide list. — Za zadnjo številko v tednu je čas jflo Wtrtka dopoldne. — Na dopise brez podpisa se ne ozira. — Rokopisov uredništvo he vrača. Entered as Second class matter November 10, 1925, at the post office at ChHSSgb, Illinois, under the Act of March 3, 1879. nevarnost, da se sproži past in bo vojna, ki bo kakor past zagrabila Hitlerja. Zatem pa stoji veliko nepojasneno vprašanje, kako bi se Hitler oprostil te pasti. ,V past je lahko priti, iz pasti težko. Dobra slika. Neka legenda pripoveduje, ko je Bog Hrvate ustvaril, da jih je vprašal, da naj povedo, kako se jim naj uredi njihovo deželo. Pa so Hrvati odgovorili: Gospodine, za ovo imamo še dosti vremena, za ovo Ti hočemo j oš kazati.. . Zgleda, da imajo bratje onkraj Sotle in Kolpe res dosti vremena. .Vprašanje pa je, kako dolgo ga bodo imeli? Kaj je razlika, če da postreliti skupino državljanov Hitler, Franco, ali pa Stalin? Gospod Witkovich pri Na-preju bo znal na to vprašanje podati odgovor. J. M. Trunk: Rasizem Rdeči komiterni se dolgo časa ni posrečilo dobiti primernega človeka, ki naj bi slovenskim delavcem v Ameriki prodajal Stalinov komunizem v sendvičih, kakor n. pr. prodajajo po vogalih "hot dogs". George se pa v tej službi kaže nekam spretnega in pravi svojim odjemalcem: Bodi karkoli hočeš, katoličan, socialist, komunist, fašist, ali kar si že, moj "hot dog sendvič" je dober, okusen, ti bo ugajal, le pokusi ga! S hudim Stalinovim česnom send-vičev za enkrat še ne maže, to pride pozneje, ko se gostje navadijo na rudečo papriko iz Moskve ... mi je dopadlo, ker je ta družina tako katoliška. Vsaki večer in vsako jutro molijo rožni venec. Čast taki družjini! — V nedeljo 2. julija smo šli na piknik in nisem mislil, da bo tam toliko ljudi. Med njimi sem opazil tudi Fathra Marcela in Fathra Murna, Mr. Trunkelna in še veliko drugih. - V ponedeljek nas je Mr. Perushek peljal v Neillsville, v torek smo pa bili na južini pri hčerki Mrs. Toleny Mary Lekan, kjer smo bili zopet lepo postrežem, kot na kaki ohceti. Mr. Lekan in soproga sta! zopet silno vljudna in prijazna, da bi človek najraje tam ostal. Po kosilu nas je Mr. Lekan vzel malo na "rajt." Najprej sva šla z Mr. Toleny v cerkev, katero mi je Mr. Toleny razkazal in ker nisva bila v nedeljo pri maši, sva malo delj tam pomolila. Ko smo se vozili, smo se oglasili pri Mr. in Mrs. Bayuku (soproga ie sestrična Father Omana.) Grda spaka je to. V prvi vrsti občutijo grdobo rasizma Judje. Drugi tudi. Vest je gorostasna, pa je le bila poslana v svet, da hoče Hitler pokazati vrata pet milijonom Cehov in pripraviti gnezdo svojim Nemcem. Morda se s Stalinom poglihata celo pri Judih. Hitler jih imenuje "umazani Judje", in "napol nigerski hibridi". Ampak prav Marks in Engels sta rabila take čedne izraze. Ko sta se zlasala Marks in La Salle, je Marks prišel z—rasizmom nad Juda La Salla. Engels mu je pri enakem rasizmu se-kundiral. Morda velja: Kako pač kaže. Zapisal je Marks: .. oblika glave in porast las kaže, da je (La Salle) prišel izmed Črncev, ki so se pridružili Mozesu pri begu iz Egipta (če se ni njegova mati ali stara mati na očetovi strani knažala s kakim nigrom). Ta zveza med Judom in Nemcem na nigerski podlagi je porodila izrednega hibrida. Vsiljivost tega dečka je tudi negroidska". Komunisti so ogorčeni nad Hitlerem, ko rasizno brca Cehe. Ako se pa Stalin pogliha s Hitlerem, lahko zaprejo oči radi — rasizma, saj jih sam Engels opravičuje. Hegel je zaničeval južne in zapadne Slovane (Jugoslovane in Ce-hoslovake) ter jih je imenoval "zadnji ostanki barbarizma". Engels je hodil v šolo pri Hegelu, pa je pri zaničevanju Slovanov prekosil učitelja. Cehom dovoli le, da bi smeli izginiti. Hitler v svojih sanjah o "Mitteleuropa" nadaljuje, kjer je pričel Engels. Ruski revolucionist Bakunin se je boril z Marksom in Engelsom za prvenstvo. Bakunin je priporočal "demokratično in socialno revolucijo", da se Cehi rešijo izpod jarma Habsburžanov, Engels je imenoval to absurdnost, ker "bi to odrezalo Nemce od Adrije in bi se morala upo-staviti neodvisna država od "cunj in flik" južnih Slovanov". Engels je bil proti samodoločevanju in je odobraval kontrolo Nemcev nad Cehi. Dne 4. julija 1.1866 je pisal Marksu radi avstro-pruskega konflikta in obžaloval, da je bila Avstrija iztisnjena iz Nemčije in izrazil upanje, da bo kmalu zedinjena z Nemčijo. Bal se je na Češkem "naraščaja slavizma". Tako že 1. 1866. Zanimivo. Izgleda, da se sedanje Stalinovo obnašanje popolnoma strinja z Marksovimi nazori o obnašanju Rusov. Marks je Črtil vse, kakor je bilo ruskega, in že golo ime ga je spravilo v jezo. Marks je rekel, da je beseda "čast" v ruščini nepoznana (Hitler trdi isto). Bil je odločno zoper to, da bi se Ruse pripustilo v svet mednarodne delavske zveze. Engels je sledil prijatelju v srdu do Rusov. V pismu je izjavil:,"Oni (ruski radikalci) se vrivajo povsod med delavce, hočejo imeti vodilna mesta in prihajajo s svojimi zasebnimi prepiri in intrigami, ki so med Rusi neizogibne". Ne vem, koliko se to nanaša na slovanske Ruse, in koliko le na "Ruse", kakršni so tudi dandanes s Stalinom vred v Kremlinu. Ako Marks in Engels nista zaupala "Rusom", tem makiavelističnim stalinovcem, bi ne bilo ravno slabo, ako bi jima zdaj svet sledil in bi stalinovcem res ne zaupal. : f ; 1 Najmanj poučljivo pa je, kakšno stalištfe sta zavzemala Juda Marks in Engels napram osvobojenju Cehov in Jugoslovanov. Mnogim kar srce zaigra, ako slišijo nekaj o Marksu ali Engelsu. Ne trdim, da bi ne bila zastopala in propagirala nobenega dobrega načela pri ekonomiji, ampak pri narodni svobodi, in to je podlaga socialni ekonomiji pri vsakem narodu, sta bila prava rasista. Hitleru sta lahko za vzor pri zatiranju slovanske svobode, in če se oženi Hitler pri Stalinovi Rusiji, bo tudi oča Stalin šel preko vsega rasizma. Slovani morajo iskati lastne voditfclje, pa ne zijati za takimi, ki jih črtijo. In tu so Judje grobokopi, ne voditelji ali rešitelji. MALO S POTOVANJA NA FARME V DRŽAVO WISCONSIN Cleveland, O. Ker smo mestni ljudje v vednem prahu in dimu, si včasih zaželimo, da pridemo, na sveži zrak. Tako sva si tudi jaz in moja boljša polovica zaželela nekoliko oddiha. Ker je pa bil Mr. Grdina nekaj dni predno smo odpotovali pri nas, nam je svetoval, da; se odpeljemo na farmo na Willardl, Wisconsin. Zatrjeval nam je, da so tam lepe farme in sila pri-ljudni ljudje. Torej na Wil- »^ zjutraj smo lard. Premišljevali smo, s čim naj se' odpeljemo na tako dolgo pot. Za letalo smo prelahki, na&a kara, (kakor v Wis-consinuimenujejo).je žte bolj v lotih in bi se morebiti kje na samoti skujala. Torej na njo se ni preveč zanesti. Poslužili smo se torej husa. — V soboto 1- julija jo odrinemo proti Chicagi jaz, moja soproga,hči Mary in njena hči Fany. Vožnja do Chicage je bila še nekako povoljna, ker se je še nismo naveličali. V Chicagi smo morali presesti. Tisti, ki so b,ili vajeni vožnje,so šli kar na drugi bus, mi smo pa čakac-Iji na postaji, kedaj nas bo kdo poklical. Ko smo prišli do bu-sov, sta bila oba že zasedena. Ker nas je bilo še precejšnje število, ki nismo mo^li najti prostora, se nekdo izmed uradnikov domisli, da imajo nekje še en bus, ki je bil menda že več let v penzjonu, vsaj izgledal je tako. Ker nismo hoteli v ta ponujani bus, pravi uradnik, da drugi bus ne pride se čez par ur. Kaj smo hoteli? Pojdi, ali ostani. Tako smo z nevoljo vstopili v ta rezervni bus. Dokler je vozil počasi, je še bilo, ampak cvilil je in "cajhnal," kot duše v vicah. Ko je pa malo bolj zaronal, Sedanje napete razmere v Evropi je dobro ponazoril kartunist "Daily Newsa". Naslikal je past za podgane Na pasti je nastavljena slanina, ki predstavlja Poljsko. Podgana predstavlja nemškega firerja, ki slanino opazuje in premišljuje, če naj seže po njej ali ne. Ce bo segel je nas je pa premetaval in stresal, kakor za stavo. Večkrat sem se prijel za želodec, da sem se prepričal, če je še na pravem mestu. Bal sem se pri tem seveda, tudi za boljšo polovico, ki je bolj taka, kot so debeiji ljudje in seveda tudi bolj občutljiva. Dobro, da je bilo z nami, ki so venomer kričali in peli,da nam je bil krajši čas. Ko smo srečni prišli v Madison, Wis., smo se presed-li v drugi bus, bilo je okrog ene popolnoči. Ta bus je bil iže nekoliko bolji. Okrog šeste prišli v Fair-child. Ker smo nameravali k Tolenovim, nas je sin Jože že čakal in nas zelo vljudno sprejel, česar ne morem pozabiti. Ko nas je peljal kakih io milj od postaje do njih doma, so nas tam že čakali Mrs. Toleny, nje soprog in sin Jože. V trenutku je bilo vse trpljenje pozabljeno. Kako ne, ko smo pa prišli med tako dobre ljudi. Nismo v sorodu, pa je Mrs. Toleny moja bližnja v starem kraju in smo bili zelo prijatelji z vso družino. Tolenijevi so nam dali na razpolago lepe sobe za spanje, kjer smo se od težke vožnje lahko odpočili. — Takoj ko smo prišli tja, nam je Mrs. Toleny pripravila zajutrek, pa se človeku, ki je na tako dolgi potji ne ljubi jesti. Toda ona nas je priganjala in tako smo se poslužili po-nujanega. Tolenijevi so zelo prijazni, njih otroci so vljudni in prav lepo slovensko govorijo, česar se po mestih zelo pogreša. Mr. Toleny je mož na pravem mestu; vljuden in prijazen in človek bi ga poslušal noč in dan, ker ima vedno kaj novega in poducnega povedati. Marsikaj sva se zmenila, česar poprej nisem vedel. Hvala mu. To je bilo zares veselo snidenje po 47 letih. Zlasti se Nje takrat ravno ni bilo doma in ker je bilo precej vroče, je Mr. Bayuk vedel, kaj k temu najbolj pomaga ,in je pifinesel domačega piva. Ne vem koliko odstotkov je imelo, le toliko vem, da je bilo dobro. Nadalje smo se oglasili pri Mr. Lesarju, kjer je bila doma samo hčerka, ki je lepo slovensko povedala, da prav gotovo pridejo zvečer h Peru-škovim in to je tudi bilo. — Ustavili smo se tudi pri Mr. Čampa, ki je prava ribniška korenina, doma iz vasi Blate, kateri vedno kako šaljivo pove. Vprašali smo ga, če' je on Mr. Campa, pa je rčkel: Da, Čampa, ki ima dva vampa, še tretjega mu manjka,. Mož je že v letih, 72 jih ima, in je videti, da je precej skusil in pretrpel. Postregel nam je z dobrim Vinom in pivom, za-kar mu najlepša hvala. — Nikoli ne bi verjel,d'a imajo tam na Willardu tako urejene hleve; vse je moderno in cemen-tirano, kakor kaki grofovski v stari domovini. — V torek zvečer smo pa šli h Peruško-vim na večerjo in tam je bil zaključek našega potovanja. Postregli so nam z vsem najboljšim in vsega je bilo dovolj, za kar jim najlepša hvala. V naši družbi je bil tudi č. Father Murn in čeravno že tudi v letih in bolj šibkega V BOLNIŠNICO JE MORALA Johnstown, Pa. Dolgo časa sem odlašala, končno sem se vendar mogla odločiti, v zaupanju na Bogu in Marijo ter se podati v bolnišnico, kakor mi je nasveto-val zdravnik in se tam podvreči operaciji. Hvala Bogu, operacijo sem srečno prestala in sem dosedaj že toliko okrevala, da se zdravim cloma. — V prijetno dolžnost si štejem, da se lepo zahvalim vsem, ki so me v bolnišnici obiskovali. Hvala č. Fathru Tomažu Ho-ge in č. Fathru Piju Petriču za obisk in tolažbo v bolnišnici. Hvala pa tudi članicam podružnice S2Z za krasni šopek cvetic, ki mi je bil poslan v bolnišnico in hvala tudi društvu Krščanskih žena in mater, ki so se me spomnile, ko sem bila v bolnišnici. — Hvala Mrs. Mary Svigel in Miss Švigel, ki so tako oddaljene, pa so me obiskale. Še posebno mi je v tolažbo,ker so me vsaki dan obiskovali moji sinovi in obe hčeri. Zaradi doma sem bila brez skrbi, ker je moja mlajša hčerka držala vse v redu. — Sedaj pa, kakor sem že omenila, sem že toliko o-krevala, da sem doma in upam. da mi bo po malem odleglo. — Še enkrat hvala vsem skupaj, ki ste me obiskali in mi bili v tolažbo ob bolniški postelji in vsem najiskrenejši pozdrav. (Oglas.) Louiee Novsak -o- Dogodki j med Slovenci po 'iff», (Ameriki TO 1N0N0 MOC MATERINE LJUBEZNI V Stockholmu je kirurg dr.-Allan Ragnell nataknil mlademu moškemu, ki je od rojstva imel le eno uho,še drugo uho. Ragnell je že nekoč prej izvršil podobno operacijo. Sklicujoč se na ta primer je neka starejša dama prosila zdraV-nikjai, naj ji odreže uho in njenega sina. Sin se bo namreč v kratketti poročil in mati mu je hotela kot poročni dar dati uho. Operacija je dobro odpralvi tako lepotno napako uspela. Družinski dogodek Cleveland,^ O. — Vile rojenice so se oglasile te dni P1'1 družini Mr. in Mrs. Shuber na East 63rd street in jim prinesle v dar krepkega sinčka. Dekliško ime srečne matere je bilo Mairy Česnovar. — Nadalje so"se ustavile tudi pri družini Mr. in Mrs. Jack Kolma" na East 53rd street in jim tudi prinesle v dar krepkega sinčka — prvorojenca. — Ca-stitke! . ; ^ £ Ustreljen po nesreči Gi'rard, O. — Tukaj je.bjl na progi v gozdu po nesreč1 ustreljen rojak Mike Lužar, v* starosti 63 let. Doma je bil iz Zaloga pr,i Ljubljani. Zapušča ženo, štiri sinove, tri hčere i11 brata. V Ameriki je živel let. Nesreča se je zgodila, ko se je nahajal na lovu. Ponesrečil z letalom Bessemer, Pa. — Rojakinj3 Dragan, je pred kratkim p1'®" jela obvestilo, da je njen s"1 John Dragan, ki je bil pilot ambulančnega letala,katero Je padlo v morje, pri tem izgub*; življenje. John je pred kakim1 šestimi leti vstopil v amerišk0 mornarico, kjer se je izuril za pilota. m zdravja, še vedno mož kako vkrene. Ko smo si podali roke, sem vprašal č. g., če je tudi on Ribenčan, pa pravi, da za nocoj pač mora biti. Gospod f,e je kmalu poslovil, mji smo pa še ostali, ker smo im nikakor pa ni 'odločilnega Izmena, ker pri vsem vplivu police in okliščin ostane člo-®k svoboden in neodvisen tu-1od okoliščin pri vseh svojih "ločevanjih na torišču dobre-hudega. Lahko trdimo, a je za človeka važna druž-a> kjer se giblje. "Povej mi, «om se obhodiš, s kom se P^Jdašig, in povem ti, kdo si". ^ Je stara prislovica, in ka-vsaka rečaftica ima svoje n vrlo resnično jedro. Nične V2 , na človeka tako, kakor j ^ °nih, s katerimi vsak občuje, bodisi dober ali vzgled. Vsakdo se tudi k^i varuje pred prijateljem, sakor pred sovražnikom, pred ^•ažnikom, katerega je za 2 (eSa spoznal, preizkusil. , ato se poslužuje hudič ljudi ^ orodja. Kot prijatelji in ^ki so ljudje manj sumlji- fki"1 sPretnejši za satan-^ Posel zapeljevanja. Ko bi j^.^klenski zapeljivec, stara Ca> kakor se imenuje po vsi pravici, prišel sam, osebno, bi mu nakana takoj izpodletela. Pošlje zato druge, nikakor sebi enake, pošlje ljudi, kot navidezne prijatelje jih pošlje, da niti sumiti ne moreš, a pošlje jih v svoji satanski službi, da zapeljujejo. Tako se uresničujejo besede Kristusove, na sebi nekako neumljive: "In človekovi sovražniki človeku bodo domačini njegovi (Mat. 10, 36.)" En sam tak človek,ki opravlja to satansko službo, zapeljuje v grehe, lahko napravi neizmerno škodo. Otrok, nedolžno dete vidi tak greh, ga posnema in greši do sive starosti, ko so kosti zapeljivčeve v grobu že davno strohnele. Le nekaj jih zapelješ v greh, dva tri le pohujšaš. Vsak pa zapelje druge, in ti zopet druge. Tako gre naprej kakor po-vodenj, kakor plaz, dokler ni vse poplavljeno, vse zasuto in pokopano. Število naraste in gre v stotine in tisočine, da ni več mogoče najti števila zapeljanih. To je pretresljivo. Zapeljivec tega ne vidi, le Kristus je videl to gorje in zato zapretil: "Gorje svetu zaradi pohujšanja (Mat. 18,7.)" Pazi, kaj delaš. IZ GORIŠKE, PRIMORJA IN ISTRE jezero kot v pradavnih časih ^ Gradnja elektrarn na Soči ■Jlo napreduje. O njih je do- biti obče malo vesti. Listi ob- bV -lajo o njih redka poročila. lurav te dni je izšlo v "Picco-nekaj podrobnejših jnfor-iftvClJ. 0 Priiiki izleta tržaških fcnjerjev, ki jih je podjetje vabilo na ogled obeh glav-elekirarn pri Doblarju in * Plaveh. j. ,Ucli elektrarna pri Plaveh, Vg j0 grade že drugo leto, bo j. Pod zemljo. Sedaj so ac*iU nekaj predorov in „ bralni prostor za turbine in je .. rapn& pri Doblarju pa tl. .llk pred dovršitvijo. Od p turbin sta dve celo že v 6 Konu. Te dni bodo stavili v Son še tretjo. Nad turbina-HS0 zgradili 70 metrov vi-Podzemski rezervoar, v 8ii]erem Se Potisk re- cti ne odvisen *«ožine vode v Soči. Za to lilc so morali narediti ve-pr ,lez> ki sega do železniške tj katero so morali zašči-Hior °^rambnim zidom za pri-rasl' CG ^ voda le preveč nary'1- Nastalo je jezero, ki se Či rt02a proti Sv. Luciji ob So-Sa \ Voc*e gledajo zdaj drevesi Ur Priča, da je bila prej nižje- nekoč,v pred- Ha ?vinski dobi> j« bil° v teh I<0] _ jezero, ki je segalo do je j ajida in dalje. Voda pa si Se i .Pa*a pozneje prekop in ^av 'lezero kmalu odteklo. l)r0tj ta Prekop, ki ga je v t)aja2g°dovinskih časih izko-voda sama, so zdaj spet h. lclaH in se tako pojavlja »J-i bii0V takšno •jezero, kakor je tej, nekoč v teh krajih. Pri Je .Velikih gradbenih delih pa da se ne čuti dosti močnega da bi pijanca prijel.in išče veznikov, ki bi mu pomagal' hrusta podreti in mu pokaza-ti, kje raste poper. Pa se obotavljajo, ker vsak se boji $ na hrusta, ko je pri tem še p'" jain. S samim zabavljanjem na pijanega hrusta in ponoreleg3 pijanca pa se nikakor ne P1'1' de. Ali se mu po možnosti iz" ogni, ali se spravi nanj. Juan Negrin, nekdanji Pre' mier v Madridu, namera^ spraviti do 400 tisoč lojalistov v Mehiko. Nekaj tisoč jih že prišlo. Ali res v Mehiko ■ Stavim,da je že na tisoče zdaj pri na£. Saj Mehikanci samj nimajo dosti kruha. Pri nas b' bilo kruha, dasi sami tožim0' ampak treba je priti za miz°' in za rpizo je skušal Stalin P1'1" ti v Madridu in skuša priti z "Madridčani" v Washington«1 Liist "Spain" v New York« poroča, da imajo Negr,in, Va-yo in Miaja in drugi "dem0' krati" dosti nagrabi j enih cerkvenih in drugih zakladov, d« lahko vzdržujejo polovic0 prejšnje rdeče armade. Sev.® bodo skrbeli za to armado, restoji iz najrazličnejših mednarodnih elementov, ki so se zbirali v Madridu, in n*®0 Španci. Ampak v Moreliji nekaj stotin res španski11 otrok, katere so tedaj, ko J® rdeča pšenica cvetela, sprav1* li tja, pa so zdaj zapuščen1 kakor kamen na cesti. Pač uis° za — politiko lojalističnih P0'1' tikarjev. IGRE ZA DRAMSKE ODRE GUZAJ. — Igra v petih dejanjih, z ne preštevilnim osobjem. Igra ima zgodovinsko ozadje p" , ljudski povesti "Guzaj". Stane.. 35 IZGUBLJENA OVCA. — Igra v treh dejanjih prav zanimiva...... 35C KRIŽ IN SOVJETSKA ZVEZDA — Drama v štirih dejanjih. Zelo zanimiva in priporočljiva prav za sedanje čase, ker je obenem poučna kam privede-jo narode in ljudstva razni iznii " Naročila pošljite na Knjigarno Amerikanski Slovenec, 1849 West Cermak Rd-» Chicago, III. IZOLIRANA GARAŽA ZA DVA AVTA Nizka cena letniških DOMOV Postavite na svoji loti .... Povabimo vas, da si ogledate na-Docela postavljene na vaših lo- še garaže, predno kako kupite-tali z dobrim materijalom, po- Nizke cene zaprtih porčtv >n polnoma dokončane. Vse delo z letnih domov, unijskim delavstvom. UGODNI OBROKI. KAREL KAFKA, poslovodja_ CITY WRKG. & LUMBER CO. "mASJ ST", Odprto ob nedeljah 10 do