PRIMv .^Kl DNEVNIK . Cena 90 lir Leto XXVII. Št. 260 (8048) TRST, sobota, 6. novembra 1971 ■T°RSK1 a&rrs u-mt s4« sat- v SESTANEK ZUNANJIH MINISTROV EVROPSKE ŠESTERICE Prihodnje leto konferenca «na vrhu» sestih držav gospodarske skupnosti Ministri so pooblastili politični odbor, da prouči možnost sklicanja evropske konference - Predsednik Saragat o nujnosti sodelovanja za dosego miru na svetu *IM, S. — v lUnaS.?* * * * v Evropske gospodarske skupnosti, ki ji predseduje italijanski vPraianj *t,'n‘**er Moro. Ministri so proučili nekatera zunanjepolitična •klic. "1" na osr,°vi poročila posebnega političnega odbora, in sicer «i» ."I* evropski , vzhoda in Sredozemlja. Glede konference o evropski var- ^Knta'1" evI'0Ps'ce konference o varnosti in sodelovanju, vprašanje 1*98 * nosti ; j1 sodelovanju je minister Moro obrazložil svojim kolegom y -osedanjih priprav. PoSe a.zpray° o teh vprašanjih je Hiisil Vtudi predsednik izvršne ko-lli ^elfatti, ki je obravnaval zla-v Evro'S'30C*arS'<0 sodelovanja tudi „Pl' ° *'emer bodo razpravljali "osti * 8Vroptk' konferenci o var- Ob nja . ključku današnjega zaseda-[J nnel Moro tiskovno konfe-ttto £ 'pteri je izrazil zadovolj-la J™ šestih zunanjih ministrov o vstnr? britanskega parlamenta Velike Britanije v gospoda... skupnost. Naglasil je, da so izrazili željo in u-tMk.’ °a bi že letos podpisali po- vka poudaril, da se konferenca tokrat vrši v luči izredno važnih mednarodnih dogodkov za Evropo in za svet. Saragat je dejal, da zahodna Evropa zavzema vedno večji obseg prav sedaj, ko se je politična realnost na svetu globoko spremenila. Zato čakajo Evropo no- ve odgovornosti in nove naloge. Predsednik republike je še posel? no naglasil, da je treba ustvariti v Evropski gospodarski skupnosti pogoje, ki bodo omogočili 250-mili-jonskemu trgu. da uvede najbolj napredne tehnologije in najbolj sodobne načine v* len ja gospodarstva na industrijskem in kmetijskem področju. Razširjena gospodarska skupnost, je ugotovil Saragat, bo postala druga gospodarska sila na svetu. Zato bo njen prispevek za vzpostavitev sodobnega denarnega in trgovinskega sistema na svetu bistvenega pomena. Gospodarska skupnost mora, po besedah Sara- gata, uresničiti te pobude sporazumno z ZDA in ostalimi državami s tržnim gospodarstvom. Hkrati1 pa bo gospdarska skupnost lahko mnogo prispevala za rešitev vprašanja pomoči državam v razvoju. Predsednik republike je nato poudaril, da bo morala biti gospodarska skupnost, potem ko bo z vso resnostjo poskrbela za lastno o-brambo, udeležena pri iskanju miru in sporazumevanja na svetu. Predsednik Saragat je ugotovil, da je sedaj odprta perspektiva, ki lahko omogoči razvoj stvarnega so- BRZOJAVKA PEKINŠKEGA ZUNANJEGA MINISTRSTVA U TANTU Kitajska delegacija dospe prihodnji teden Prvih šest članov bo prispelo v New York v ponedeljek, ostali pa v sredo aK četrtek NEW YORK, 5. — Prvih šest članov delegacije Ljudske Kitajske v OZN bo dospelo v New York prihodnji ponedeljek, ostali delegati pa v sredo ali četrtek. Sporočilo je dal kitajski vršilec dolžnosti zunanjega ministra či Peng-fej v brzojavki generalnemu tajniku svetovne organizacije U Tantu. V brzojavki je rečeno, da bo delegacija LR Kitajske na 26. zasedanju generalne skupščine OZN zapustila Peking 9. novembra in bo dospela na sedež Združenih narodov 10. ali 11. novembra. Tajnik delegacije Kao Liang in drugih pet oseb pa bo do spelo že 8. novembra. Iz Ženeve poročajo, da je upravni svet mednarodnega urada za delo delovanja in pripravo zaželjene ev- (BIT) dal na dnevni red prihodnje-ropske konference o varnosti. I ga zasedanja, ki bo 16. novembra. |Wbo Se VStopu v EGS Velike Bri-Danske, Irske in Norveške. dajL „ Moro je poudaril, da so feticj tudi o bodoči konfe- s^^ih poglavarjev in pred-$0gLaV V'ac* evr»pske šesterice. 1^0) J,,?0, 5*a bo treba to konfe-leta. SKacati v teku prihodnjega "J'^nLministri' Je povedal Mo-S°sih ^lrn° razpravljali tudi o ^ o n** Vzhodom in Zahodom fyske ?nfa-avah za sklicanje ev-„rence 0 varnosti in solili DoS'.. ?'ede tega so poobla-Ničuje h>n* °^*3or' še naprej ^ohti^.^rašanje. da °dbar je dobil tudi na-Prouči vprašanje Sredo-%ga ’nf,jZnjefia vzhoda in nadalj-nega političnega in di-f,*carr,; „ga sodelovanja med čla-V {^gospodarske skupnosti. Prispeli danes tudi fWe aiinistri Velike Britanije, H) jiL,- ke Norveške, ki se J 8 s^Pdeležili sestanka skup- iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiiiiimitiiiiiiiiuiniiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiimmiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiininmmiiuiiiuiuuiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiin URADNI OBISK JUGOSLOVANSKEGA PREDSEDNIKA V KANADI Tito in Trudeau sta razpravljala o načelih politike neuvrščenosti Na tiskovni konferenci je Tito obrazložil jugoslovansko notranjo in zunanjo politiko r-Mjaaj., — zunanjimi ministri skupnosti, na katerem vNT!n,avali razširitev EGS. ^ ^ference se je nocoj J* jo ip aa Kvirinalu z večerjo, J&t republike Sa- desetim zunanjim md- MlauMU11 lmula„K »p J^hovim sodelavcem, dvostranskih vprašanjih, nato JZ, * beležili tudi predli k de Colombo, nekateri mi ^ls sn 0dnie industrije CON H nadaljevali razgovore Vn »em P°'ožaju na osno-toloj^lucije o gospodarji, Cisr U' so jo sestavile tl S. UIL. Prvi tak se-M- oktobra. K Stanku so izdali 'l°° Poročilo, v katerem je rečeno, da so ugotovili precejšnjo enakost pogledov tako o splošnem stanju gospodarstva še zlasti pa o položaju male in srednje industrije. V tej zvezi je bil govor tudi o »skupni volji*, da ob spoštovanju avtonomije, predlagajo rešitve v zvezi z reformami in v zvezi z globalno politiko v odnosih do male in srednje industrije. Ponovno se bodo sestali 26. novembra. Danes se je sestal izvršni odbor CGIL, ki je obravnaval poces sindikalnega združevanja v luči zadnjega sporazuma, ki so ga dosegle sindikalne konfederacije o spornih vprašanjih. V poročilu je tajnik Gino Guerra ugotovil, da je treba 1972. leta doseči enotnost in če je možno z vsemi, če ne pa, z onimi, ki jo žele. Guerra je nato govoril o zasedanju treh generalnih svetov, ki bo od 22. do 24. novem- bra v Firencah in ko bodo morali ugotoviti, da ne obstajajo več resne prepreke za utrditev enotne fronte. Od danes do 12. novembra bodo v vseh italijanskih pristaniščih ločene stavke pristaniških delavcev, ki bodo stavkali 24 ur po navodilih pokrajinskih sindikalnih organizacij. Sindikati protestirajo, ker se je brez rezultata zaključil razgovor z ministrom za trgovinsko mornarico. Za dve točki se zviša draginjska doklada RIM, 5. — Osrednji statistični urad je uradno sporočil, da se za dve točki zviša draginjska doklada na osnovi zvišanja življenjskih stroškov, ki so ga zabeležili za razdobje avgust - oktober 1971, ko je indeks narastel od 173 na 175,13 in torej za dve točki. vprašanje sodelovanja LR Kitajske v tej mednarodni organizaciji. Pobudo za to je dal sam generalni tajnik OZN. Kitajsko predstavlja v tej organizaciji Formoza, pričakovati pa je, da bo upravni svet izključil Tajvan iz Bit in na njegovo mesto poklical predstavnike Pekinga. Tudi komisija OZN za prebivalstvo, ki ima prav tako sedež v Ženevi, je sklenila povabiti LR Kitajsko, naj se udeležil 16. zasedanja, ki se je že začelo. Predlog je podprl tudi predstavnik ZDA, gre pa v bistvu za zgolj demonstrativni sklep, ker se bo zasedanje zaključilo že prihodnji teden in je torej nemogoče, da bi Peking pravočasno poslal svoje predstavnike. Mišo Pavičevič novi veleposlanik SFRJ v Rimu BEOGRAD, 5. — Uradno so sporočili, da je bil imenovan za novega veleposlanika v Italiji Mišo Pavičevič, ki je bil do sedaj podpredsednik zvezne jugoslovanske vlade in ki bo zamenjal Srdjana Pričo. Mišo Pavičevič se je rodil 21. IX. 1915 v Plevlju v Črni gori. Pred vojno je sodeloval v naprednem študentskem gibanju in je končal pravno fakulteto v Beogradu. Organiziral je mladinsko gibanje v Sandža-ku in stopil v ZKJ 1941. leta, ko je odšel tudi v partizane. Po vojni je bil tajnik osrednjega odbora zveze sindikatov Jugoslavije, veleposlanik in stalni predstavnik Jugoslavije pri OZN, pomočnik ministra za zunanje zadeve in sedaj podpredsednik zveznega izvršnega sveta. Na XII. kongresu je bil izbran za člana CK ZKJ, na IX. pa za člana stalnega dela konference ZKJ. RIM, 5. — Italijanska vlada je dodelila mednarodni organizaciji za prehrano in kmetijstvo FAO izredno podporo 300 milijonov lir za pla-čanje najemnine za nov sedež, ker je dosedanji sedež postal nezadosten saj delo te organizacije stalno narašča. RIM, 5. — Podpredsednik vlade De Martino bo od 9. do 11. novembra na uradnem obisku Romunije, ko se bo sestal s podpredsednikom romunske vlade Verbetzom in drugimi osebnostmi. .............................. IZGINIL JE IZ BENETK PRETEKLEGA JUNIJA Danska policija aretirala Marsolla Bivši borzni agent je pustil v več bankah «odprte» milijardne račune ROSKILDE (Danska). 5. — V ponedeljek zvečer ie danska policija v vasi Svogerslev aretirala Attilia Marzolla, bivšega italijanskega borznega agenta, ki ga ie italijanska polici.ia iskala že 20 tednov. Attilio Marzollo .ie zasloval preteklega junija, ko je nenadoma izginil, potem ko je pustil v nekaterih bankah odprt račun za naimani 40 milijard lir. Vest je vzbudila v Benetkah precejšnje presenečenje in pričakujejo, da bo z njegovo aretadio lahko pojasnjeno ozadje te velike finančne goljufije. V Benetkah so že v zaporu nekateri Mar-zollovi pomagači, ki so mu omogočili. da je dobival v velikih denarnih zavodih milijardne vsote za velike borzne transakdje. Mož ie bdi tako spreten, da je obračal vsak mesec po več milijard lir. ne da bi vložil od svojega niti lire. Vse to ie delal s ponarejenimi blagajniškimi računi za milijardne vsote. Marzolla dolžijo goljufije in namernega stečaja. Spretni bivši borzni agent je bil 23. junija, ko so se razširile vesti o stečaju že na varnem v Zahodni Nemčiji. Od tistega dne je italijanska policija izgubila vsako sled za njim. Zdi se, da je Marzollo najprej zbežal v Švico, nato pa v Zahodno Nemčijo in se končno zatekel v malo dansko vasico, kjer so ga po naključju odkrili in aretirali. Odkril ga je dejansko neki moški, pri katerem je Marzollo prejšnji teden vprašal za prenočišče. Moški je nekaj dni potem videl njegovo sliko v nekem danskem časopisu in je o tem obvestil policijo. Ko ga je policija prišla aretirati, je Marzollo izjavil policistom: »nisem kriminalec, nimam pri sebi orožja*. Ko so ga vprašali, ali ve, da ga išče italijanska policija, je odgovoril, da ne ve ničesar in da to prvič sliši. Toda danska policija je ugotovila, da je Marzollo živel na Danskem že dva tedna in da se je stalno preseljeval iz kraja v kraj pod tujim imenom. Danska policija je na osnovi pečatov na Mar-zollovem notnem listu ugotovila, da je bil mož dva tedna tudi na Norveškem. Marzolla so odpeljali v Kopem-hagen, kjer je sodišče odločilo, da mora ostati tri tedne v zaporu, dokler ne bodo prišli iz Italije zadevni' sodnijski spisi. Danski pravosodni minister bo na osnovi podatkov, ki mu jih bo poslala italijanska sodna oblast, odločil, ali bodo Marzolla vrnili v Italijo ali ne. Znano pa je, da obstaja med Italijo in Dansko dogovor o ekstra-dikciji in je skoraj gotovo, da bodo Danci bivšega borznega agenta vrnili Italijanom. PISMO IZ RIMA VELIKI STROJ Popis prebivalstva je pognal veliki stroj, mehanizem, ki presega Kahnova in Wienerjeva predvidevanja o letu 2000. Kompjuterji, elektronika, kibernetika, najbolj moderne tehnike obveščevalne znanosti so povzročile, da je noč med 23. in 24. oktobrom postala zgodovinski datum: dan, ko se je začela prihodnost. Kot je naša navada, bomo navedli konkreten primer: gospod Ligi, iz Rima, ločen od žene (kar pomeni, da se ne more vpisati v družinski list) je pred nekaj dnevi zapustil staro stanovanje, novo pa še ni pripravljeno. V tem časovnem presledku je gost prijatelja Precisija. To je tipičen primer, saj popis upošteva možnost, da bi bil kdo v usodni noči v nepravilnem položaju. (Prava mora za ljudi z neurejenim življenjskim stanom; kaže pa, da je v tisti noči raven prešuštev padla skoraj na ničlo: Vsekakor pa to ne spada zraven). Gospod Ligi ne dobi popisne pole, ker jo vratar njegove stare hiše zavrne (upravičeno). Lahko bi se vpisal v polo prijatelja Precisija, v tem primeru pa bi se moral omejiti zgolj na osebne podatke. Gospod Ligi pa je zvest državljan ter namerava storiti svojo dolžnost. In to mu tudi uspe na dokaj enostaven način, ki ga bomo sedaj orisali. 1. Gospod Ligi gre na naj. bližji policijski komisariat, kjer mu povedo, da niso pristojni, ter ga pošljejo na občinsko delegacijo rajona, kjer stanuje gospod Precisi. 2. Občinska delegacija je zaprta, napis na vratih pa opozarja, da so urade (ker so delegacijo razdelili na tri odseke) premestili v tri različne sedeže, kot izhaja iz priloženega tlorisa. Tega tlorisa pa ni nikjer: strgal ga je neki državljan brez državljanske vesti. 3. Da ne bi hodil v vse tri urade, gre gospod Ligi naravnost na. občino, kjer mu povedo, da ne poznajo točnega naslova pristojnega urada. 4. Gospod Ligi gre nato na poveljstvo mestnih redarjev, kjer ga pošljejo na okrajni občinski sedež. Tu najde urad za nabor, neki podčastnik pa ga nemudoma obvesti, da je center za popis na nasprotni strani palače. 5. Na osrednjem uradu za popis gospodu Ligiju obrazložijo, da spada njegov primer zaradi decentralizacije v pristojnost periferičnega urada njegovega rajona. Povedo mu tudi ulico, zaradi nekega za-pletljaja pa mu ne vedo povedati hišne številke. 6. Ulica je dolga približno dva kilometra in pol. Gospod Ligi gre večkrat gor in dol, u-rada pa ne najde. Vpraša tudi neko patruljo cestne policije, toda brez uspeha. 7. Gospod Ligi se vrne na dom prijatelja Precisija. Sklenil je, da se bo poslužil telefona. Telefonira na občino, kjer mu povedo dve telefonski številki, s katerimi se da dobiti rajonskega načelnika za popis. Toda na te številke nihče ne odgovarja. Gospod Ligi spet telefonira na občino, kjer mu pojasnijo, da je rajonski načelnik verjetno šel na malico. Ker pa so funkcionarji v službi državljana, telefonirajo direktno iz občine rajonskemu načelniku .................................. Polemike o volitvah predsednika republike Razna stališča demokristjanskih prvakov • Intervju Nennija RIM, 5. — Vrstijo se najrazličnejši razgovori, posvetovanja in sestanki, ko se za sedaj na še neuraden način pričenja razprava o volitvah predsednika republike, ki bo stopila prihodnji teden v bolj vroče razdobje. Za prihodnji torek je previden sestanek izvršnega odbora KD, na kafterem bosta prisotna tudi načelnika skupin Andreotti in Spagnolli. Nič ni mogoče reči, kaj bo sklenilo demokristjan-sko vodstvo. Bo predlagalo več kandidatov, enega samega kandidata, ali bo sploh prišlo do sklepa? Mnenja so različna. Po zadnjih govoricah se tajnik stranke Forlani zavzema za enega samega kandida- ta, Andreotti je za več kandidatov, namestnik tajnika De Mita je mnenja, da se je treba prej posvetovati z drugimi strankami, ld izhajajo iz odporniškega gibanja, samo Sullo nima dvomov in je eno stavno za Fanfanija. Nenni pa je pred odhodom na Kitajska izjavil v intervjuju z nekim tednikom, da tokrat predsednik republike ne bi smel biti demokristjan, ker imajo demokristjani že tako preveč mest v javnem življenju. Nenni pravi, da ne gre za pravice teh ali onih, temveč za »delikatno ravnovesje* odnosov med strankami. ter ugotovijo, da ta dejansko ne odgovarja. Nato pokličejo Ligija ter mu sporočijo naslov rajonskega načelnika, tako da bo lahko šel osebno k njemu. 8. Urad rajonskega načelnika je v neki cerkvi, ki je pa zaprta. Gospod Ligi pritisne na zvonec, odpre se majhna lina, blagi glas nune pa ga opozori, da je urad za cerkvijo. Tu najde dva mladeniča, ki Ligiju povedo, da bi moral dobiti popisno polo na dom. Gospod Ligi jima pojasni položaj, nakar mladeniča soglašata, da gre za zanimiv primer ter da je vredno o njem obvestiti načelnika urada. Načelnik urada pojasni, da Ligi ni dolžan izpolniti popisne pole, ker se lahko vpiše v polo prijatelja Precisija; če bi pa izrecno želel, lahko dobi popisno polo. Težava je v tem, da je Precisijevo stanovanj• prav na meji rajona in spada v pristojnost sosednega rajona, katerega urad je v nekem samostanu. 9. Gospod Ligi stopi do samostana. Napis na vratih opozarja, da je urad za popis v zadnjem nadstropju. Neznana roka je s svinčnikom pripisala: 128 stopnic. Gospod Ligi, po 128 stopnicah, najde končno pristojni urad, kjer ga pa funk. cionarji opozorijo, da nima stalnega bivališča ter da bi se moral vpisati na polo prijatelja Precisija. Gospod Ligi se začenja že nekoliko vznemirjati ter boječe poskusi protestirati. Funkcionarji telefonirajo na občino, kjer naročijo, naj kar dajo Ligiju polo, če jo prav hoče imeti. 10. Gospod Ligi vestno izpolni popisno polo, prijatelj Precisi pa ga navede v svoji poli kot začasnega gosta. Deset dni pozneje pridejo na Precisijev dom popisovalci, ki pa nočejo sprejeti Ligijeve po. le, češ da ne bi smel izpolniti lastne pole, ampak se samo vpisati na gostiteljevi. Končno sprejmejo polo, napovejo pa, da se bodo posvetovali z načelnikom urada. Za zaključek: primer, ki smo vam ga orisali, je strogo resni čen in dokumentiran do zadnje podrobnosti. Povedal nam ga je sam protagonist, ki smo ga mi prekrstili v Ligija, ker se nam je zdelo to ime posebno primerno. Vse to nam daje dokaj zgovoren dokaz o učinkovitosti Velikega stroja, ki ga je pognal popis prebivalstva. MARIO DEZMANN Kitajski minister odpotoval RIM, 5. Danes popoldne se je odpeljal z letalom preko Pakistana nazaj v domovino kitajski minister za zunanjo trgovino Pai Siang Kuo, ki je med svojim uradnim obiskom podpisal triletno italijansko - kitajsko trgovinsko pogodbo ter se sestal s predsednikom vlade Colombom, podpredsednikom De Martinom in zunanjim ministrom Morom. Pred odhodom je kitajskega ministra pozdravil italijanski minister za zunanjo trgovino Zagari, ki je kasneje izjavil novinarjem, da je obisk dokazal, da obstajajo resne perspektive povečanja izmenjave. Osnovni cilj je bil dosežen, saj je šlo predvsem za bolje spoznavanje možnosti, zaradi tega so tudi kitajskim gostom pokazali konkretne možnosti italijanske avtomobilske, kemijske, jeklarske. elektronske, ladjedelniške in druge industrije. Kitajska delegacija je dokazala stvarno zanimanje, kar je prišlo tudi do izraza, ko je ostala v Italiji skupina devetih strokovnjakov, ki bo podrobneje preučila možnosti, ki jih nudijo nekatera italijanska industrijska podjetja. Zagari je tudi povedal, da so se dogovorili, da bodo prihodnje leto priredili na Kitajskem razstavo italijanskih izdelkov, podobno razstavo P? bodo naredili tudi v Italiji glede kitajskih izdelkov. Proslava oktobrske revolucije v Moskvi MOSKVA, 5. — Moskovske ulice so okrašene z rdečimi zastavami in velikimi fotografijami petnajstih članov politbiroja v zvezi s pripravami na proslavo 54. obletnice oktobrske revolucije, ki se proslavlja 7. novembra zaradi razlik z nekdanjim ruskim koledarjem. V nedeljo bo velika vojaška parada in so tuji strokovnjaki mnenja, da bodo pokazali nekatere novosti in umaknili s parade zastarelo zlasti raketno oborožitev. Z VČERAJŠNJE SEJE DEŽELNEGA SVETA Dežela se bo odpovedala delu «nerentabilne» imovine Imetje bo podarila krajevnim upravam ali prodala zasebnikom • Na podarjenih zemljiščih bodo vzrastla ljudska stanovanja - Razprava o pristojnosti krajevnih uprav Deželni svet je na včerajšnjem zasedanju obravnaval dve vpraša nji: zakonski načrt, do katerem bo dežela lahko prevzela nekaj ukrepov finančnega značaja, in pa vprašanje pristojnosti, ki nai se v njenem okviru priznavajo drugim krajevnim upravam kot so pokrajine, občine, občinski konzorciji in podobne uprave. Zakonski načrt o finančnih posegih je bdi po daljši razpravi sprejet z večino glasov, ter so se proti njemu izrekli le svetovalci MSI. Nova norma dovoljuje deželni upravi, da se odreče delu svojega imetja, in sicer s tem. da ga podari krajevnim upravam in drugim javnim in moralnim ustanovam, ko gre za nove pobude javnega interesa ali za gradnjo ljudskih stanovanj, oziroma da ga proda zainteresiranim zasebnikom do primerni ceni. Deželna uprava poseduje namreč za milijarde lir nepremičnin, ki niso »rentabilne*, saj prinašajo deželnim blagajnam le po nekaj deset milijonov lir dohodka na leto, uprava pa mora za njihovo vzdrževanje trošiti desetkrat večje vsote. S tem, da bo dežela sedaj podarila oziroma prodala .'‘tel tega imetja, bo z enim zamahom ubila dve muhi: svoj proračun bo olajšala za nekaj sto milijonov lir. prek krajevnih uprav Da bo vplivala na pocenitev novih stanovanjskih blokov. Zakon je kolegom obrazložil svetovalec Bianchini (KD), v razpravo o niem pa so Dosegli svetovalci Morpurgo (PLI), Di Caporiacco (MF), Lovriha (KPI). Bettoli (PSIUP), Gef ter-W ondr i ch (MSI) in odbornik za finance Tripani. V zvezi z vprašanjem, katerim javnim ustanovam in organizacijam naj bo deželi dovoljeno, da podari nepremičnine (v tem primeru zlasti zemljišča) za gradnjo ljudskih hiš, so svetovalci Lavriha. Bergomas, Moschiooi (KPI) in Bettoli (PSIUP) predlagali, nai se iz ustreznega spiska izločita «Opera Assistenza Pro-fughi Giuliani. Dalmati e Rimoatria-ti» in «Ente Rinascita Istrana*. Predlog ie bil z večino glasov sprejet. neofašisti pa so se zaradi tega pri končnem glasovanju novega zakona izrekli proti. Njihovi trije glasovi so bili edini proti sprejetju zakona, vsi drugi svetovalci pa so se izrekli za zakon. V drugem delu seje se ie začela razprava o vprašanju pristojnosti krajevnih uprav. Po daljšem pojasnilu predsednika deželnega odbora Berzantija. so spregovorili svetovalci Baracetti (KPI), Morpurgo (PLI) in Ginaldi (KD). prvi v bistvu z zahtevo, nai bi dežela priznala krajevnim upravam popolno pristojnost pri opravljanju uradnih krajevne ustanove. Včasih se dežela odloči za prvo. včasih za drugo, včasih pa za tretjo rešitev. Dežela si v vsakem primeru pridržuje pravico, da sama neposredno opravlja vse vrste nadzorstva, ki spadajo v nieno pristojnost. Glede upravnega poslovanja pa se drži načela, da je odstop pristojnosti krajevnim upravam možen, ko gre za prave upravne akte in za akte. ki zadevajo neposredno deželane. Za akte. ki zadevajo gospodarstvo in Dodietia, ie pristojna samo dežela, za akte pa. ki se nanašajo na javna dela. ie pristojna dežela, ko gre za javna dela širšega pomena, pristojnost pa lahko preide na krajevne ustanove, če gre za dela krajevnega pomena. Razprava o tem vprašanju se bo nadaljevala na torkovi seji. dejavnosti, v skladu z opevano težnjo po upravni decentralizaciji v Furlaniji - Julijski krajini, drugi z zahtevo, nai bi si dežela s posebnim posegom v Rimu zagotovila širše pristojnosti na podlagi deželnega statuta, tretji pa z načelnim pristankom na gledišče deželnega odbora. Ginaldi ie v tem okviru dopustil možnost, da bi si dežela mogla izbojevati širše pristojnosti, vsai na nekaterih področiih. ter ie s tem v zvezi omenil pristojnosti glede odnosov s sloveneko manjšino v deželi. Predsednik Berzanti le v svojem nastopu dejal, da more dežela o-pravljati svoje administrativno poslovanje bodisi z lastnim osebiem, bodisi z osebnim n aparatom krajevnih ustanov, bodisi še s tem. da prenese ustrezne pristojnosti na aiiNiiiiiMiiMiiimiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii DRŽAVNI USLUŽBENCI BREZ ZDRAVNIŠKE OSKRBE Od danes do dvanajstega vsedržavna stavka ENPAS Zmeda v ustanovi - Dve leti brez upravnega sveta Včeraj se je začela vsedržavna staivka ENPAS, ki' bo trajala do 12. novembra, kar praktično pomeni, da ne bodo uslužbenci ustanove delali do ponedeljka, 15. t.m. EN PAS ima tri funkcije: bolniško blagajno, kreditno funkcijo ter odpravnine. Konkretno bosta trpeli le zadnji dve dejavnosti, ker imajo državni uslužbenci po navaidi posredno obliko, se prav, da gredo k svojemu zdravniku, plačajo, nakar gredo v lekarno, kupijo potrebna zdravila, plačajo in končno pošlje ENPAS zadevne račune, ustanova pa mu pošlje poštna nakazila, če gre po sreči, štiri mesece kasneje. Tri sindikalne organizacije CGIL, CISL in UIL so proglasile vsedržavno stavko, da bi protestirale proti popolni brezbrižnosti vlade, ki ne ukrene ničesar, da bi rešila sedanji kritični položaj. Ustanova je že od avgusta 1969 brez upravnega sveta in jo vodi komisar, ki OB LETOŠNJEM LJUDSKEM ŠTETJU lakaj popisovalci v tržaški občini ne prevzemajo slovenskih papisnic? i Čudno ravnanje - Odklanjamo makiavelizem - V podeželskih občinah ni težav - Kaj pravijo naši ljudje Včeraj smo se pozanimali, kako je z ljudskim štetjem na Tržaškem, kako poteka zbiranje popisnic, kako se uveljavljajo določbe čl. 5 posebnega statuta londonskega memoranduma in uresničujejo izjave vidnih političnih predstavnikov ter zagotovila vladnih oblasti o spoštovanju pravic slovenske narodne skupnosti v Italiji. Naj ne zamerijo, ali pa če zamerijo — nič hudega, da navedemo gola dejstva in ugotovitve. Recimo bobu bob, popu pop, da ne bo nesporazumov in slepomišenja. Načelnih obljub, izjav in zagotovil imamo že preveč, da bi lahko z njimi... futrali. Gabi se nam »makiavelizem* in nam ni všeč nepoštena igra, ki ji pravijo »scarica-barili*. Vsak naj si prevzame svojo odgovornost, jasno in očitno! Po izjavah in zagotovilih, ki smo jih vestno zabeležili, je bilo do včeraj stanje tako: Nabrežinska občina: Pobrali so približno 60 od sto popisnic. Po točnih navodilih urada za ljudsko štetje sprejemajo popisovalci vse popisnice, slovenske in italijanske. Repentabrska občina: Do včeraj so pobrali 60 od sto popisnic. Popisovalci sprejemajo vse popisnice brez ODREŽI BESEDILO ČL. 5 POSEB. STATUTA L. M. Odreži in pokaži popisovalcu9 če noče sprejeti slov. popisnice Objavljamo — v slovenščini, italijanščini in angleščini — originalno besedilo, kot je bilo podpisano v Londonu leta 1954, člena 5 Posebnega statuta Londonskega memoranduma, ki nam daje pravico, da izpolnimo lahko slovensko popisnico. če popisovalec slovenske popisnice ne bi hotel sprejeti, svetujemo čita-teljem, da to besedilo izrežejo in ga popisovalcu pokažejo, ali pa mu ga kar skupaj z v slovenščini izpolnjeno popisnico izročijo s prošnjo, naj jo odnese svojemu predstojniku. • • * Besedilo člena 5 se glasi — V slovenščini: 5. Pripadniki jugoslovanske etnične skupine na področju pod italijansko upravo in pripadniki italijanske etnične skupine na področju pod jugoslovansko upravo bodo lahko svobodno uporab- , ljali svoj jezik v osebnih in uradnih stikih z upravnimi in sodnimi J oblastmi obeh področij. Imeli bodo pravico prejemati od oblasti j odgovore v istem jeziku: pri ustnih odgovorih bodisi neposredno < ali po tolmaču; v korespondenci morajo oblasti zagotoviti vsaj prevod odgovora. Javnim dokumentom nanašajočim se na pripadnike teh etničnih skupin, vštevši sodne razsodbe, bo priložen prevod v ustreznem jeziku. Isto velja za uradna obvestila, javne razglase in publikacije. • • • V italijanščini: 5. Gli appartenenti al gruppo etnico jugoslavo nella zona amministrata dallTtalia e gli appartenenti ai gruppo etnico italiano nella zona amministrata dalla Jugoslavia saranno liberi di usare la loro lingua nei loro rapporti personali ed ufficiali con le Autorita amministrative e giudiziarie delle due zone. Essi avranno il diritto di ricevere risposta nella loro stessa lingua da parte delle Autorita; nelle risposte verbali. direttamente o per tramite di un interprete; nella corrispondenza, almeno una tra-duzione delle risposte dovrš essere fornita dalle AutoritA. Gli atti pubblici concementi gli appartenenti ai due gruppi etnici, comprese le sentenze dei Tribunali, saranno accompagnati da una traduzione nella rispettiva lingua. Lo stesso principio si applichera agli avvisi ufficiali. alle pubbliche ordinanze ed alle pubblicazioni ufficiali. V angleščini: 5. Members of the Yugoslav ethnic group in the area administe-red by Italy and members of the Italian ethnic by Yugoslavia shall be free to use their language in their personal and official relations with the administrative and judicial authorities of the two areas. They shall have the right to receive from the authorities a reply in the same language; in verbai replis, either directly or trough an interpreter; in correspondence, a translation of the replies at least is to be provided by the authorities. Public documents concerning members of these ethnic groups, including court sentences, shall be accompanied by a translatior in the appropriate language. The same shall appl.v to official announcements, public proclamations and publications. P osebni statut sta podpisat a v Londonu 5. oktobra 1954 za vlado Italije: MANUO BROSIO (Objavljeno v glasilu vlade Republike Italije *Documenti di vita italiana» št. XXXVII, dec. 1954 in v Službenem listu FNRJ 27, okt. 1954.). za vlado Jugoslavije: dr. VLADO VELEBIT ugovorov. Zgoniška občina: Pobrali so že 70 od sto popisnic. Po točnih navodilih sprejemajo popisovalci vse popisnice. Dolinska občina: Pobrali so 650 od skupno 1800 popisnic. Popisovalci sprejemajo vse popisnice. Miljska občina: Pobrali so okrog 60 od sto popisnic. Nekateri jih niso še izpolnili. Popisovalci sprejemajo vse popisnice. V raznih vaseh popisovalci pomagajo ljudem in izpolnjujejo popisnice, ker so precej komplicirane in se vsi ne znajdejo. Ugotoviti bo še treba, katere popisnice izpolnjujejo in kako. V tržaški občini, kakor da bi bili v drugi državi, pa je zadeva bolj zapletena. Ne vemo, koliko popisnic so že pobrali. V nekaterih hišah sprejmejo popisovalci tudi slovenske popisnice, v največ primerih pa ne, ker ni še prišlo navodilo, da so slovenske popisnice uradno veljavne. Nekaj primerov. V Bazovici je popisovalec prevzel samo italijanske popisnice (izpolnjene v slovenščini). Pri Sv. Ani je popisovalec pri neki družini prevzel slovensko popisnico in dopolnilno italijansko popisnico. izpolnjeno v slovenščini, ker gre za veččlansko družino. Pri Sv. Jakobu, kakor tudi v Lonjerju je popisovalec na zahtevo poglavarja družine prinesel naslednji dan tudi slovensko popisnico, ni pa se še vrnil. Občinski delegat na Opčinah do včeraj ni še dal dovoljenja ali navodila, da popisovalci lahko prevzamejo tudi slovenske popisnice, zato so slovenske popisnice čakale doma. Na Padričah so skoraj vsi domačini izpolnili slovenske popisnice. Marsikdo je izpolnil slovensko popisnico in še čaka, da jo pride iskat popisovalec, drug je izpolnil italijansko v slovenščini, ker mu je tako »svetoval* popisovalec, ali pa ni imel na razpolago dovolj obrazcev. Nekateri popisovalci nagovarjajo ljudi, drugi so v zadregi ali pa se jezijo, ker imajo precej opravka in poti. V podeželskih občinah ni težav, v tržaški pa jih ne manjka. Zakaj? »Kaj je to za en cirkus?* »Zakaj nas hočejo imeti za norca?* »če bi se jim pustili !» »Jaz sem izpolnil slovenski obrazec. če hočejo, naj ga sprejmejo, če ne, naj ga pustijo. Pa tudi če me na murvo pred hišo obesijo.* »Navodila? Saj je točno napisano v posebnem statutu.* »Pa smo brali izjave političnih predstavnikov.* »Eno pravijo, drugo delajo.* »Naj tržaški župan, ali tisti njegov openski delegat napiše in podpiše, črno na belem, da slovenske popisnice niso veljavne.* »Mi smo pošteni državljani in hočemo, da z nami pošteno ravnajo.* »Izpolnil sem slovenski obrazec in če sem tako kršil zakon, naj me tožijo.* »Slovenci v Italiji uživajo vse pravice.* Pravijo. »Memorandum ni zakon.* Ugovarjajo. »Slovenske popisnice so veljavne.* Pravijo. »Ne smete jih sprejemati.* Ugovarjajo. Načelne izjave. Lepe. Dejanja... »Po dejanjih jih boste spoznali.* »Veš, dragi moj, da ne bo pravica samo na papirju, si jo moraš izbojevati, uveljaviti.* »Tudi s popisnicami si jo izbojujemo.* »Figa, pa še takšno ljudsko štetje!* ske spomenice o soglasju izpolnjujejo ter oddajajo slovenske popisnice. Govor je bil nadalje o potrebi Zveze, da si za svoje delo uredi arhiv, v katerem bi bilo treba zbirati dokumentacijo o vprašanjih, ki zadevajo naše narodno - obrambno delovanje. S«ja izvršnega odbora SKGZ Pod predsedstvom Borisa Raceta se je včeraj zvečer v Trstu sestal izvršni odbor Slovenske kultumo-gospodarske zveze. V uvodu so razpravljali o odnosih med matično domovino in slovensko narodnostno skupnostjo v Italiji, potem pa so se seznanili s potekom popisa po narodnosti, v zvezi s katerim so poudarili pravico Slovencev, da po členu 5 Posebnega statuta london Devetag kritizira državni zakon o preosnovi zdravstva Deželni odbornik za zdravstvo De-vetag se je te dni udeležil zasedanja Vsedržavnega odbora za zdravstvo in socialno varnost, v katerem nastopa kot predstavnik dežel. Devetag je na seji opozoril kolege na nekatere neskladnosti, ki jih vsebuje besedilo zakona o preosnovi zdravstva, ki sta ga pripravili ministrstvo za zdravstvo in ministrstvo za delo. Devetag je opozoril predvsem na dejstvo, da novi zakon ne predvideva v prvem času napovedane preosnove, nobene večje spremembe sedanjega stanja v italijanskem zdravstvu. Po odbornikovem mnenju bi morala nasprotno preosno-va že takoj od začetka spremeniti sedanji ustroj, pa čeprav postopoma, in to s kakojšnjimi posegi v okviru posameznih italijanskih dežel. Nadaljnja neskladnost novega zakona je v tem, da loči medicino dela in prizadevanja proti nesrečam na delu od ostalega zdravstva ter jih prepušča posebni organizaciji, ki naj bi bila odvisna od ministrstva za delo. Vsecržavni odbor za zdravstvo je sprejel Devetagove pripombe in sestavil o njih spomenico, kj jo bo posredoval vladi, da bd jih ta upoštevala pri nadaljnjem postopku za napovedano preosnovo zdravstva. Danes se poročita VERA ŠTOKA in ALEKSANDER TENCE PD tVESNA» j ima želi obilo sreče in zadovoljstva na zakonski poti. Križ, 6. XI. 1971. so ga medtem tudi imenovali za tajnika računskega dvora ter je ENPAS že pred časom zaipustil. Direktor je bolan že dve leti in ga v uradu ni nikoli, tako da vlada pri ENPAS zmeda. Državni uslužbenci bi si lahko pri ENPAS sposodili gotove vsote denarja, zadevni postopek pa je tako dolg, da si večina sposoja pni zasebnih zavodih, ki se tako okoriščajo in jih izkoriščajo. Lahko bi govorili še o počitniških kolonijah za otroke državnih uslužbencev, ki jih ni več ter o povračitvd stroškov za zdravniške storitve, ki dosežejo kvečjemu 40 odst. itd. To je v glavnem okvir, v katerega moramo vključiti sedanjo stavko ENPAS. V prvi vrsti je treba imenovati nov upravni svet, odobriti zakon, ki bo določal neposredno zdravstveno oskrbo v pričakovanju zdravstvene reforme, ki bi morala rešiti sedanji položaj ter uvesti novo, učinkovito preventivno zdravstveno službo. Svetovalci KD razpravljali o občinskem proračunu 1972 Včeraj so se sestali demokrisijan-ski svetovalci v občinskem svetu, ki so govorili o dnevnem redu prihodnje seje. Načelnik skupine Ahate je dejal, da bo moral občinski svet odobriti proračun za leto 1972 ter preveriti, kaj je hilo do sedaj storjenega po zadnjem petletnem načrtu. O petletnem načrtu je govoril župan Spaccini in rekel, da so od predvidenih del, ki1 bodo stala 43 milijard, dokončali dela za 16 milijard lir ter dali v zakup druga za 13 milijard in pol. Debate, ki je sledila, so se udeležili vsi prisotni svetovalci'. • Danes, 6. novembra bo ob 20. uri v prosvetnem domu v Ricmanjih proslava oktobrske revolucije, ki jo prireja sekcija KPI dolinske občine. Govoril bo poslanec Albin Škerk. Igrala bo ricmanjska godba. ŠD Breg izreka svojemu odborniku Brunu Jankoviču in njegovi soprogi Zoji iskrene čestitke ob rojstvu malega PETRA, kateremu želi dolgo življenje, srečo in zdravje. GLASBENA MATICA TRST DANES, 6. novembra ob 21. uri v Kulturnem domu v Trstu II. abonmajski koncert Slovenski oktet Jože Kores Andrej štrukelj Danilo Čadež Tone Kozlevčar Peter Ambrož Marjan Štefančič Božo Grošelj Peter Čare Umetniški vodja dr. VALENS VODUŠEK Torek, 9. novembra ob 20.30. Prof. Branko Marušič, direktor arheološkega muzeja v Pulju, bo predaval o temi NASELJEVANJE SLOVANOV V ISTRI V LUČI ARHEOLOŠKEGA GRADIVA Predavanje spremljajo številni diapozitivi. Vljudno vabljeni. Giuliano Pajetta jutri v Trstu Avtonomna tržaška federacija bo priredila ob obletnici oktobrske revolucije v nedeljo, 7. novembra ob 10. uri proslavo v kinu Grattacielo. Slavnostni govor bo imel poslanec Giuliano Pajetta, v slovenščini pa bo spregovorila Marija Bemetič. Ob tej priložnosti bodo vrteli He-mingwayejev flim »španska zemlja*, da bi počastili 35. obletnico borbe za Madrid med špansko državljansko vojno. Darovi in prispevki Namesto cvetja na grob daruje Olga Ban za nagrobni spomenik pok. msgr. Jakobu Ukmarju 1000 lir. Namesto cvetja na grob pok. msgr. Jakobu Ukmarju daruje Zofija Am-brozet 1000 lir za PD »Ivan Grbec*. V počastitev spomina pok. Meri Ferluge darujeta Zora in Valerija 2.500 lir za Dijaško matico in 2.500 Ur za spomenik padUm partizanom _______________________ na Opčinah. VAŽNA SEJA TAJNIŠTEV TRŽAŠKIH F10M - FIM - UILM Enotne izkaznice za 1972 za vse tržaške kovinarje Sestanka v enotnem sedežu v industrijski coni se je udeležil vsedržavni tajnik Elio Pastorino - Poziv delavcem Znano je, da obstajajo med sindikalnimi zbornicami v Trstu resne politične razlike, ki zavirajo združevalni proces. Vendar velja poudariti, da so te razlike poudarjene predvsem v manjših strokah in med uradništvom. ki je manj prisotno v sindikalnih bojih, medtem ko je povsem drugačen položaj med delavci industrijskih podjetij. To so še posebej poudarili na nedavni razpravi v pomorski postaji člani tovarniških svetov, tokrat pa je izražena volja bila uresničena v obliki praktičnega sklepa tajništev treh enotnih kovinarskih zvez. Na seji v enotnem sedežu za področje industrijske cone pri Žavljah so namreč tajništva tržaških FIOM. FIM in UILM razpisala za leto 1972 VČERAJ POPOLDNE PRI <0VINKU MASE» Goričana z motorjem v tržaški avtomobil Enega to t pridržano prognozo sprejeli v glavno bolnišnico Smrtno nevarni ovinek v Ul. F. Severo, znan tudi po imenu »ovinek Mase*, po bližnji istoimenski tovarni, je včeraj zahteval spet dve žrtvi. Za eno od teh so si zdravniki v tržaški glavni bolnišnici pridržali prognozo. Nesreča se je pripetila nekaj pred 17. uro, ko je 18-letni Roberto Cabasso iz Gorice, Ul. Trento 8, vozil svoje motorno kolo po omenjeni ulici navzgor, na zadnjem sedežu pa je sedel njegov prijatelj, 17-letni Francesco De Filippis, prav tako iz Gorice, Ul. LunghTsonzo 111. Po poročilu karabinjerjev, ki so sestavili zapisnik o nesreči, naj bi Cabasso vozil z neprimerno hitrostjo, zaradi česar naj bi ga pri omenjenem ovinku tako zaneslo čez sredo cestišča, da je trčil v nasproti prihajajoči fiat 600 tržaške registracije. Avtomobil je vozil 32-letni Vojimir Križmančič iz Bazovice št. 159, ki seveda ni mogel storiti ničesar, da bi se izognil trčenju. Ranjena Cabassa in De Filippi-sa so z rešilnim avtom RK odpeljali v bolnišnico, kjer so prvega zaradi verjetnih notranjih poškodb sprejeli s pridržano prognozo najprej na oddelek za oživljanje, nato pa ga premestil na II. kirurški oddelek. De Filippisa so zaradi laž- jih odrgnin odslovili s prognozo o-krevanja v približno 5 dneh. Dve prijavi tatvine vozila Predvčerajšnjim se je na osrednjem komisariatu javne varnosti zglasil 16-letni Dario Sculin iz Ul. Pola 52 in potožil agentom, da so mu neznani zmikavti na dan sv. Justa med 21. in 23. uro, ukradli motorno kolo. Neznane avtomobilske miši so se polastile tudi fiata 500, ki ga je lastnik. Mario Pipan iz Miramaskega drevoreda 271/2, bil predvčerajšnjim parkiral v bližini svojega stanovanja. Okradenec je prijavil tatvino barkov-ljanskemu komisariatu javne varnosti. Volčjak jo je ugriznil Včeraj zjutraj je 62-letna Ljudmila Piščanc vd. Bole s Kontovel-ske rebri 17 šla na obisk k prijateljici v Miramarski drevored 271/2. Med ogledom lepega vrtička pa ie nenadoma pritekel iz kleti družine Pertot, ki prebiva v istem poslopju kot Piščančeva prijateljica, velik volčjak, planil na žensko in jo ugriznil v levo zapestje. Nesrečno žensko so z rešilnim avtom RK takoj odpeljali v bolniš nico, sicer pa so ji dali le prvo pomoč in jo odslovili s prognozo okrevanja od 10 do 20 dni. enotno včlanjevanje in torei enotno pobiranje članarine. Delavci bodo podpisovali enotna pooblastila trem enotnim sindikatom in s tem zavrteli kolo združevalnega procesa v enem izmed najbolj občutljivih sektorjev — v upravi sindikatov in pravnem predstavništvu Seje treh tajništev se je udeležil tud; predstavnik vsedržavnih vodstev Elio Pastorino. Delavski predstavniki so razpravljali o sedanjem položaju in ugotovili, da skuša zvaliti italijanski kapitalizem svojo krizo, ki jo je povzročila inflacija dolarja, predvsem na delavce. V ta namen njegovi organi zavlačujejo retor me in se upirajo vsakršni spremembi v državi. V tem važnem trenutku, ko je potrebna v zadnjih letih prekaljena bojevita prisotnost delavskega razreda proti vsakršnemu poskusu reakcije, je vsaka težnja proti sindikalni enotnosti v svoji škodljivosti potencirana. Prvi simptomi protinapada italijanskega velekapitala so tudi v Trstu na dlani: ne izvajajo se ob veze glede reorganizacije pomorskih prog, ki jo je odredila CIPE, kakor je tudi zgraditev nove velike kovinarske tovarne v Trstu (ki jo je obljubila vlada 1968) le pobožna želja. Zaradi vsega tega pozivajo kovinarska vodstva ves tržaški delavski razred k mobilizaciji za večjo prisotnost pri odločanju v tovarnah, večje nadzorstvo nad življenjem v njih. Odgovorili so tudi na vprašanja, ki so v italijanskem sindikalnem življenju sporni kamen enotnosti. Glede mednarodne pripadnosti novega sindikata je možna izbira med Izstopom iz vseh svetovnih sindikalnih zvez alt pa vzdrževanje enakopravnih odnosov z obema. Glede nezdružljivosti funkcij pa menijo tržaški kovinarji, da se mora pri četi nekako pri članih izvršnih odborov delavskih svetov v tovarnah, ne pa pri delegatih proizvodnih e-not. Kmetje pa naj za sedaj ostanejo izven sindikalnih struktur, v svojih organizacijah. Končno so sklenili, da bodo pred enotnim včlanjevanjem izvedli v tovarnah referendum o teh stališčih. fcO><&aZA^y 1 MLADINSKI KROŽEK TRST bo predvajal danes, 6. novembra ob 18. uri, v Gregorčičevi dvorani, Ul. Geppa 9, že napovedani film: «ANATOMIA Dl UN RAPIMENTOs Sledila bo kratka debata o filmu, nato pa ples. Razstave V umetniški galeriji »La Lantema«, Ul. S. Nicold 6 a, je odprta do 9. novembra, razstava del Oresta De-quela. V Tržaški knjigami je slikarska razstava nagrajenih del na ex tempo-re KASTA pri Piščancih. V galeriji Rossoni razstavlja svoja dela tržaški slikar in kipar Emil Primožič - Primosi, ki je za svojo 23. samostojno razstavo pripravil kakih 25, pretežno novih del. V občinski galeriji zadnji dan razstave del tržaškega slikarja Santa Bidolija, ki je začel svoje u-stvarjalno delo v Trstu, odkoder se je izselil v Vicenzo, kjer je leta 1957 tudi umrl. V razstavnem prostora Kraške hiše v Repnu razstavlja svoja dela skupina šestih tržaški slikarjev »Grupe U». Razstava bo odprta do jutri in jo bralcem priporočamo. V tržaški galeriji »Russo* v Pasaži Rossoni razstavlja svoja dela tržaški slikar Robert Faganel. V galeriji Tergeste bo od danes do 15. t.m. razstavljal Armando Cucchi. PD »S. Škamperle* priredi enodnevni jesenski izlet dne 21. novembra v Vipavo, Ajdovščino, črni vrh, Logatec in Postojno. Kdor se misli udeležiti izleta, naj se javi čimprej na tel. 70-834 od 9. do 13. in od 17.30 do 20. ure. • • • SPDT priredi jutri, 7. novembra izlet v Glinščico s počastitvijo spomina padlih planincev v NOB pri spominski plošči in z vzponom na Mali Kras. Sestanek pred kočo Pre-muda ob 9. uri. Včeraj-danes Danes, sobota, 6. novembra LENART Sonce vzide ob 6.51 in zatone ob 16.46. — Dolžina dneva 9.55. — Luna vzide ob 19.34 in zatone ob 11.14. Jutri, nedelja, 7. novembra ZDENKA VREME VČERAJ Najvišja temperatura 13,9 stopinje, ob 19. uri 12,6, najnižja 8,6 stopinje, zračni pritisk 1021 mb., brezvetrje, vlaga 86-odstotna, nebo oblačno, ne-vidljivost, morje mimo, temperatura morja 15,2 stopinje. ROJSTVA, SMRTI IN POROKE Dne 5. novembra 1971 se je v Trstu rodilo 19 otrok, umrlo je 38 oseb. UMRLI SO: 60-letna Violetta Cesnik, 87-letna Luigia Nemez, 81-letna Elisa Brunello vd. Stary, 84-letni Antonio Sergat, 79-letni Angelo Casa-grande, 83-letni Federico Devescovi, 58-letni Silvano Sacher, 64-Ietni Ric-cardo Sanchini, 78-letni Ettore Val-careggi, 84-letna Maria Indelicato, 74-letna Anna Cepak vd. Miot, 69-let,-na Caterina Agosto por. Cantarutti. 71-letna Luigia Lah vd. Kobal. 81-letna Albina Tarlao por. Miniussi. 60-letni Rodolfo Preprost, 61-letna Caterina Soli vd. Meriggi, 43-letni Lucio Iratti, 88-letni Pietro Moro, 73-letna Angela Picot vd. Vanni, 45-let-m Lorenzo Zupin, 72-letni Carlo Cok, 67-letna Editta Rega vd. Coppa. 75-letna Anna Pettirosso por. Zobec. 79-letni Giuseppe Ferraris, 68-letni Danilo Škerl, 87-letna Luca Blaschich vd. Poceco, 93-letni Giacomo Ukmar, 73-letnl Silvio Depase, 69-Ietni Luigi Brenči, 86-letni Carlo I-ona, 79-letni Sartorio Sartori. 65-letni Bruno Scataglinl, 80-letna Francesca Kukec vd. Hrovatin, 69-letna Maria Grillo por. Trobbi, 69-letna Giuseppina Mu-scolo por. Nocera, 71-letni Nicold Pe-rucci, 74-letna Marcella Michelich vd. Mihel, 70-letni Marcello Calliga ris. DNEVNA SLUŽBA LEKARN (od 13. do 16. ure) Dr. Gmeiner, Ul. Giulia 14; Manzo-ni, Largo Sonnino 4; INAM Al Cedro, Trg Oberdan 2; Ai Gemelli, Ul. Zorutti 19/c. NOČNA SLUŽBA LEKARN (od 19.30 do 8.30) A1T Angelo d’Oro, Trg Goldoni 8; Cipolla, Ul. Belpoggio 4: Ai Due Lucci, Ul. Ginnastica 44; Miani, Miramarski drevored 117 (Barkovlje). Gledaljšča / GLEDALIŠČE VERDI Operna sezona 1971/72 v gleda®J Verdi se bo začela v četrtek, nov. ob 20.30 z gala predstavo Vtf dijeve opere «Simon BoccaneP pod vodstvom dirigenta Gianna"* Gavazzenija. V glavnih vlogah nastopili Piero Cappuccilli. Meriggioli, Ivo Vinco, Gianfri"" Cecchele in Alessandro Cassis. Blagajna gledališča Verdi 0^ 23988) je na razpolago za dvig s ^ meljskih izkaznic za rede A. ” ® ter za nove abonmaje. POLITEAMA ROSSETT1 Molierovo komedijo »Don Juan* do ponovili še danes ob 21. "" jutri popoldne ob 16.30. V torek na sporedu druga abonmajska P stava. Teatro Stabile iz Catanie se predstavil s Pirandellijevim to a sonagli*. V glavni vlogi ho. stopil Turi Ferro, ki je delo^ režiral. Vse do 21. t.m. bodo "j blagajni v Pasaži Protti spra®"*^ nove abonente. ^ Uprava gledališča opozarja, ha do abonenti lahko pnsosjVO*^ osmim predstavam od devetih sporedu. pred#' Nazionale Mans*. Steve McQueen, dersen. Barvni film Fenice 15.30, zadnja va ob 22.10. »Sole rosso*. Bronson, Uršula Andress, i ^ Mifune in Alain Delon — wRarfI]j Eden 15.30 «11 Decamerone*. "Tj film. Strogo prepovedan ni pod 18. letom. Grattacielo 16.00 »Homo Producent in režiser Mario » j Lando Buzzanca, S. Kosč®3' , Podestš, L. Salce, L Furste"1^, B. Blier. Barvni film. PreP<>vl mladini pod 14. letom. m Exeelsior 15.30 »Roma *5ene>^rjerl Manfredi, Vima Lisi, Senta B®* Franco Fabrizi. Barvni povedan mladini pod 14. toto Ritz 16.00 »Detenuto in attesa ^ dizio*. Alberto Sordi. Barvni ^ Alabarda 16.30 «Sei gendarmi ^ ga*. Barvni film. Louis De Filodrammatico 16.30 due», Lando Buzzanca. fUm- „flSchio> Aurora 16.00 «11 merlo technicolor, prepovedano pod 14. letom. , ^ f. Impero 16.00 »Anonimo Venerin" ^ Bolkan, T. Musante. Barri« . ^ Prepovedano mladini pod 1* jp Cristallo 16.30 «Er piu* Uubei zgodba, technicolor. flglt Capitol 16.00 »Paperino Stori'*' Disney, technicolor. t ^ Moderno 16.30 »Riusciri i Franco Benenato a suo accerrimo nemico 0 f fp Ciccio De Ingras*. Barvni Ciccio Ingrassia in F. Ideale 16.00 Steffen Barvni film. Vittorio Veneto 16.15 «11 g‘ardiD0 Finzi Contini*. Barvni 1C “9 «Arriva Sabata*, ^ in Peter Lee La'"^ Trii# Astra 16.00 »Lo chiamavano * jg. Terence Hill in Michele ** Barvni film. Abbazia 16.00 «11 prete spos®"' ’ it sanna Podestžt, Lando E. M. Salerno. Barvni film-vedano mladini pod 14. I®*® /trn »IRIS* m#? NEL GIORNO DEL SIGN0*® Barvni film. Igrajo bant*iraJ<< zanca, Ira FUrstenberg, Franchi in Ciccio Ingrassia- • Danes, sobota ob 17-3®’ nedelja, ob 16. uri. Razna obvestila KASTA organizira tečaj ščine. Vpisovanje v UL GepP® nadstr. Sporočamo žalostno vest. je za vedno zapustil naš in nono Karel Čok skl»ali< Upokojenec Javnih Pogreb bo danes, 6. t.m- ““ e af Iz mrtvašnice glavne bolnlSj^atin*fl' ravnost na pokopališče n® Žalujoča žena, otroci * a ter drugo sorodst*0 Trst, Lonjer, Ljubljana, Beograd, 6. novembra 1®* Pogrebno podjetje. Ul. Zonta. V žalosti sporočamo, da je umrla naša ljubljena MARIJA FERLUGA <#■ Pogreb bo danes ob 10.45 iz bolnišnice pri Sv. Ivanu v sko cerkev in na opensko pokopališče. Sestre Justina, Ema, Ana, brat Dragan z druži"*111* Ferluga, Ples, Močivnik ln Merku Opčine, Devin, Trst, Ljubljana. 6. novembra 1971 Zapustila nas je naša draga mama in nona ANA PETAR0S vd. ZOBEC Pogreb bo danes. 6. novembra 1971 ob 15.30 iz kapele # oolnišnice na domače pokopa lišče v Boršt. Žalujoča sinova Danilo In Mari® z družinama ler drugo »orodstv® Borit, Trst, Piran, 6. novembra 1971 GORIŠKI DNEVNIK V KOPRU SLOVO OD POKOJNEGA DR. LUCIANA FERFOGLIE B je zdravnik, strokovnjak in človek (Od našega dopisnika) a 3.000-glava množice je pospre-k ,vcerai k zadnjemu počitku na “Pokopališče primarija inter-ru ■ “odelka koprske bolnišnice dr. Hjp„ana Ferfoglio. Prišli so številni ne eV* p^®enti' prijatelji in znanci K . o *z obalnih krajev, marveč tudi i u _ODajn'n Krajev, marveč $]0Ve * ^aške Istre, iz notranjosti fc,j J*jn iz zamejstva. Na pogre- obl»!r ^ tudi številni predstavniki 1 ter družbeno-političnih orga- ^tevnikj ** •VS6*1 ol5alnih mest, pred- Nravstvenih organizacij iz pte(i ,ane’. . Trsta in drugih mest, V Kop Vn^* italijanskega konzulata in mnogi drugi. “Srebne svečanosti * »opoldne so se začele tosmrt ~ne’ ko so Položili krsto s m* ostanki v vežo koprske j. a skupščine in ko so številne IJe in posamezniki počastili spomin s polaganjem Hojnikov le JV J” cvetja. Od 9. do 15. ure bivjk zvrstilo na stotine pre- ttest V K°Pra in drugih obalnih tejttetoi! Je krenil pogrebni sprevod dr. Ferf oooHaon. se je od pokojnega Srsko °u-6, dolgoletnega odbornika ftedsedn-t sl^uPščine, poslovil Mir0 tf_.. občinske skupščine Koper lipana 1Jan' Poudaril je, da je ne-NravniL- Smrt Strgala iz naše srede fc strokovnjaka in človeka, ki te® k kf, ? sv°jim toplim pristo-Nrsvit “Obdku vzbuditi upanje na - Wtev in ki se je potem tudi "“uio ' Pranera lotil z vso, njemu k dihi om°' Od leta 1946 dalje, ko 11(1 j2^rniral v Padovi, se je neneh-ski »to .ev&i v sodobni medicin-zdravnik °Sti’ pa Je tudi ljudski Ki' k ^širšem pomenu te betelu pj • pSromnemu strokovnemu le še zmeraj našel čas za Pokojni dr. L. Fcrfoglia it bil .Pontično udejstvovanje, saj l^Pščip ° ga leta odbornik občinske Skua:.,nadalje poslanec republika Psc:tee, znana pa je tudi nje-tižacjiJ/Stranskfi aktivnost v orga-jk Kek. Jtelijanske unije za Istro 1® j; '.. Ferfoglia je bil nosi-teko odlikovanj in priznanj, oonia kot Sosjj kovanje, ki ga je prejel od Jt j. rePubUke Italije, pa je pri-% sttl .v trenutku, ko ga je dole-JN n "Tvoj lik bo zmeraj živel JJifo j- je zaključil svoj govor Mojega IJan' "Spominjali se bomo tetčsjp Prijetnega komunikativnega *teipjnj',. rv°je visoke strokovnosti, '%ni„ ',.se Te bomo kot borca za M ltedi». iškega gov°ril še v imenu itali-**®sci» kolturnega krožka »Antonio .Pollonir. » Kopru "jegov predsednik v tujini, zadnje vi- „VeHko Abram. Tudi on je pouda-z ; vrzel. ki je nastala na 'te i;ot Nob° dr. Ferfoglie, ne satena, ^ Nravnika, ampak tudi člo- posreden stik in ki ni nikdar poznal počitka, kadar je šlo za delo v stroki, ali pa tudi zunaj nje. Ogromna množica se je nato vzvrsti-la v pogrebni sprevod, ki je obšel glavne koprske ulice in se ustavil na škocjanskem pokopališču. V sprevodu so nosili zastave raznih organizacij, med njimi italijansko zastavo s peterokrako zvezdo ter na desetine vencev in šopkov cvetja. Žalne koračnice je igrala koprska godba na pihala. Ob odprtem grobu je najprej zapel žalostinko koprski moški pevski zbor, nato pa je govoril v imenu koprske podružnice slovenskega zdravniškega društva dr. Marko Kolenc. Predvsem je naglasil izredno delovno vnemo pokojnega dr. Ferfoglie, ki je kljub vsakodnevnemu operativnemu delu še zmeraj našel čas tudi za znanstveno raziskovalno delo, kaj pa to pomeni, pa dobro vedo tisti, ki se dnevno bavijo z zdravstveno operati-vo. V imenu slovenskih zdravnikov iz Trsta se je poslovil dr. Robert Hlavaty, ki je obudil spomin na skupno 25-letno delo tako v zdravniških krogih, kakor tudi v družbenem življenju. V imenu intemistične sekcije slovenskega zdravniškega društva je govoril nato dr. Boris Cibic. Povedal je, da sta se s pokojnikom spoznala že pred 30 leti, ko sta delala prve korake v medicini in se potem še neštetokrat srečavala. Pogostoma sta govorila o težavah, s katerimi se je morala boriti zdravstvena služba na Primorskem, toda ne glede na to za kakršne težave je šlo, nisem pri pokojniku nikdar opazil maloduš-nega odnosa, ampak le ustvarjalni optimizem. Končno se je poslovil od pokojnika dr. Ferfoglie še v imenu kolektiva koprske bolnišnice dr. Vojteh Pertot. Tudi on je poudaril izredno neumomost dr. Luciana Ferfoglie, ki niti ni maral slišati, da je tudi zdravnik človek, da potrebuje tudi on sem pa tja počitek. Prav zato bomo še dolgo čutili, da te ni več med nami, tako bolniki kot zdravniki, je končal svoj govor dr. Vojteh Pertot. ^ q iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiiiiiiiiiiiiiiiiiuumiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiui IZ TRŽAŠKIH SODNIH DVORAN Med pregledom je carinik naletel na skrito dekle Tržaški avtomobilist jo je iz Ankarana pripeljal na mejni prehod OB PETLETNEM DEŽELNEM NAČRTOVANJU ERSA priporoča ustrezne ukrepe za družinsko kmetijstvo in zadružništvo S primernimi sredstvi naj dežela poskrbi za tehnično pripravo kmetijskih operaterjev in za organizacijo prodaje na tržišču 28 vsakim znal najti ne- «Tipdčen boccacciovski primer...». Tako je predsednik kazenskega sodišča dr. Corsi na včerajšnji razpravi ocenil kazenski primer 26-letnega Sergia Gighija iz Ul. p. Diacono 8, ki se je moral zagovarjati zaradi upora javnemu funkcionarju. Preprosti obtožnici, s katerimi se sodišče mora vsak dan ubadati na desetine, je usoda pritaknila tokrat pestro zgodbo tako, da bi jo, če nadaljujemo predsednikovo misel, veliki Boccaccio lahko mimo vključil v svoj Dekameron, Pasolini pa jo groteskno prikazal... A pustimo šale pri mir! Kaj je pravzaprav zakrivil Gighi? Večerilo se je že, ko je 6. julija letos privozil s svojim fiatom 1500 do mejnega prehoda pri Št. Jerneju in pokazal dežurnemu cariniku prepustnico. Ta mu jo je sicer vrnil, vendar pa prosil moškega, če mu odpre prtljažnik. V njem je bilo vse v redu. A financar še ni bil zadovoljen in tako hotel pogledati tudi v notranjost avtomohila. Potipal je po e-ni torbi, potipal po drugi, nenadoma pa se skoraj nehote dotaknil kosa... mesa, ki je štrlel izpod odeje. In glej čudo! «Kos mesa*, kot piše v obtožnici in kot je povedal sam financar, je zagnal takšen krik, da je Gighi brž pritisnil na vplinjač in močno pognal vozilo. Carinik je bil toliko priseben, da je hitro skočil v avtomobil in po približno desetih metrih vožnje ukazal šoferju, naj u-stavi avtomobil, kar je ta tudi storil. Zagonetko o «govorečem kosu mesa* so takoj razrešili. Meso, ki se ga je financar med pregledom avtomobila dotaknil ni bilo nič drugega kot noga prikupnega plavolasega dekleta, ki je bleda kot smrt, čepela pod odejo in kajpada, ko se je je mož postave dotaknil, od strahu zakričala. Na včerajšnji razpravi pred tržaškim kazenskim sodiščem je Gighi dejal, da je le iz usluge pri- peljal dekle iz Ankarana v Trst, ker ga je ta milo prosila in ker je bila brez dokumentov. Ker si ni izmislil nič boljšega, jo je skril kar pod odejo. Kar pa zadeva sijmo obtožbo — upor javnemu funkcionarju — je obtoženec dejal, da je pritisnil na vplinjač le zategadelj, ker ga je dekletin krik presenetil in se seveda zato močno ustrašil. Javni tožilec dr. Brenči je predlagal za obtoženca 8 mesecev zapora, branilec odv. Loisi pa vsaj oprostitev zaradi pomanjkanja dokazov. Sodniki so obsodili Gighija na 4 mesece zapora. Študijske štipendije tržaške občine Tržaška občina je razpisala natečaj za dodelitev 19 študijskih štipendij po 135.000 lir za dijake liceja, gimnazije ter tehničnih zavodov komercialne smeri, ter 10 študijskih štipendij po 250.000 lir za študente leposlovne, filozofske in gospodarske fakultete. Natečaja se lahko udeležijo dijaki in študenti obeh spolov, ki posečajo v šolskem oz. akademskem letu 1971-1972 licej, gimnazijo ali tehnični zavod komercialne smeri, oz. leposlovno, filozofsko ali gospodarsko fakulteto tržaške univerze, ter so italijanski državljani. Prošnje, ki morajo biti napisane na posebnih formularjih, je treba predložiti do 12. ure dne 30.11..1971 v sobi št. 32 tržaške občinske palače, na Trgu Unitš 4. Razpis z zadevnim formularjem lahko dvignejo zainteresirani v sobi št. 97 v drugem nadstropju občinske palače. • V nedeljo, 7. novembra bo v ljudskem domu pri Magdaleni na Reški cesti 7 slovesnost ob podelitvi partijskih izkaznic za leto 1972. Govoril bo Claudio Tonel, član pokrajinskega tajništva KPI. "■■■lllllllllllllllllllllllliniimillllllllHIIIIIIIIIIIIIIIHIIIIUIIIIIIIIIIHIIIIIIIIIIIIlllllllllllllllllllllllllllHllllllllllllllllllllllUllilllllllllUIIIIIIIIIIIIIIIIIIIII NA POSEBNEM SESTANKU V VIDMU ^udarjena vloga zadružnih organizacij pri sestavi deželnega načrta 1971-1975 Deželna ustanova za razvoj kmetijstva (ERSA) je te dni v posebni brošuri objavila program za deželno načrtovanje v kmetijstvu za pet-letje 1971-75. Na začetku brošure je objavljena resolucija, v kateri upravni svet, ki ga vodi predsednik Mario Lucca, navaja, da pripravljajo pristojni deželni organi 2. razvojni gospodarsko - socialni program za deželo Furlanijo - Julijsko krajino za obe dobje 1971-75. Kar se tiče kmetijskega sektorja je že obravnaval o njem deželni odbor na svoji seji dne 10. septembra pri deželnem od-bomištvu za kmetijstvo in za gorsko gospodarstvo. S tem v zvezi opozarja resolucija na vlogo, ki jo ima ERSA pri' načrtovanju kmetijstva po področjih, za kar je tudi strokovno uposoblje-na. Nadalje opozarja na dejstvo, da je treba pri načrtovanju bodočega gospodarsko - socialnega razvoja v kmetijstvu računati tudi s potrebo ohranitve ekološkega ravnotežja in obrambe narave proti raznim o-kužbam. Zato upravni svet nakazuje potrebo, da se vključijo v deželno načrtovanje vsi' programi, ki jih je pripravila ERSA in jih je odobrilo deželno odbomištvo za kmetijstvo. Nadalje priporoča resolucija naj dajo pristojni deželni organi ustrezna denarna sredstva za izvedbo tega programa, da ne bodo razočarali pričakovanj kmetijskih proizvajalcev, ki jih zastopa ERSA. Resolucijo je upravni svet odobril soglasno in poveril predsedniku nalogo, naj jo pošlje deželnemu odbomištvu za kmetijstvo, da jo s svoje strani predloži deželnemu odboru. Brošura razpravlja nadalje o področnih načrtih, preko katerih naj se izvede načrtovanje v kmetijstvu v deželnem obsegu, o postopku pri izvajanju in izdelavi področnih načrtov ter o načinu, ka- podjetja, ki jim v petletnem načrtu posvečajo posebno pozornost. V uvodu k podrobnim načrtom je nadalje rečeno, da je s področnim načrtovanjem potrebno premostiti neuravnovešenost na posameznih sektorjih, tako teritorialnih kot socialnih. Nadalje se ugotavlja, da je med vsemi proizvodnimi odseki kmetijstvo tisto, ki je najbolj zapostavljeno in zastarelo; zato je potrebno poskrbeti za njegov razvoj, za dvig dohodka in za izboljšanje življenjskih pogojev kmečkega človeka. Deželni zakonodajalec je hotel z ustanovitvijo «Ustanove za razvoj in pospeševanje kmetijstva* nakazati nekaj smernic za bodočo akcijo v tem smislu, ki naj sloni na naslednjih osnovah; Formiranje kmetijskih posestev na družinski osnovi, ki pa mora biti učinkovita in racionalno organizirana; organiziranje učinkovite tehnične pomoči za strokovno usposabljanje kmetijskih podjetnikov in delavcev; pospeševati je treba nadalje zadružništvo zlasti za upravljanje skupnih služnosti in za valorizacijo, predelovanje in prodajo kmetijskih pridelkov. Skratka, potrebna je reforma proizvodnih struktur, formiranje kmetovalca - podjetnika in organizacija primernega ustroja na tržišču. Ob pripravi drugega petletnega gospodarskega načrta- v okviru dežele se je vsekakor treba vprašati, če so taki cilji še veljavni za razvoj deželnega kmetijstva in s kakšnimi sredstvi jih bomo lahko na najboljši način in v čim krajšem času izvedli v tem petletnem obdobju. SLOVENSKO GLEDALIŠČE V TRSTU IN PROSVETNI DRUŠTVI IN VABIJO NA PRVO PREMIERO LJUDSKEGA ODRA 'danes, 6. novembra 1971 ob 20.30 v DOBERDOBU; ponovitev jutri, v nedeljo, 7. novembra ob 16.30: JAKA STOKA TRIJE TIČKI Scena: Demetrij Cej Pesem: Miroslav Košuta Kostumi: Marija Vidauova Godbo vodi: Svetko Grgič Režija ADRUAN RUSTJA Osebe: Jarm. gostilničar Spela, njegova žena Iglač, krojač Jožko Strmencelj, piskrovez Zajec, urar Sodnik Peter, sodni sluga Stane Starešinič Zlata Rodoškova Livij Bogateč Alojz Milič Adrijan Rustja Dušan Jazbec Danilo Turk Predprodaja vstopnic v Doberdobu: Janka Gergolet, Agraria; Roža Ferletič, Jestvine in eno uro pred predstavo. NESPORAZUM MED SOCIALISTI IN OSTALIMI Bo zaradi stališč o avtoportu prišlo do krize v goriški levi sredini? Socialisti predlagali konzorcij javnih ustanov, ostali člani večinske koalicije so začasno proti - Liberalci za razne naprave tudi v okoliških občinah Zadeva obmejnega avtoporta povezana z nedavnim galsovaniem v občinskem svetu utegne biti nevarna za obstoj levosredinske koalicije v goriški občini. Glasovanje je pokazalo, da so bila mnenja zastopnikov večinskih strank enotna ko je šlo za glasovanje o podrobnem načrtu obmejne postaje. deljena pa ko ie prišla na dan razprava z glasovanjem o avtoportu samem. Socialisti so se edini, med večinskimi strankami, vzdržali glasovanja, nato so predlagali svojo resolucijo, ki ie bila zavrnjena z ko formirati družinska kmetijska glasovi večinskih strank, sedaj pa immiiimiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimuiiiiiiumui iiiimimiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiniiiimiiiimiiiiiiiiiiiiiii SINDIKALNE VESTI Stavbni delavci zahtevajo sindikalno združitev 1.1972 Izglasovali so tudi resolucijo z navedbo glavnih nalog in ciljev tega sindikata zahtevajo na strankarsko - politič- meji pri Štandrežu, marveč, da bi morali nekatere naprave urediti tudi v drugih krajih, tako n. pr. nekje pri Gradišču ali pri Krminu, kjer je veliko več prostora na razpolago. Promet v Portorosegi Na osnovi podatkov o prometu v tržiškem pristanišču Portorosega za letošnjih osem mesecev, so že skoro dosegh promet celega lanskega leta, ko je znašal okrog 1 milijon ton. Letošnji dosedanji promet znaša namreč skoro 925 tisoč ton. V preteklem oktobru je bilo za 77.240 ton blaga izkrcanega in samo 460 ton vkrcanega. Med izkrcanim blagom je: 12.140 ton premoga, 9.134 ton žita, 1.153 ton papirja in celuloze, 29.136 ton gorilnega olja, 19.000 ton lesa, 4.435 ton kaolina itd. V sredo so se sestali v Gradišču predstavniki treh sindikatov stavbincev in delavcev lesne industrije, da bi proučili politično sindikalni položaj s posebnim ozirom na napredek pri sindikalnem združevanju. Predstavnik CGIL Sergio Danda je podal obsežno poročilo in vsi prisotni so si' bili edini v tem, da mora priti do sindikalne združitve v določenem roku, se pravi v teku leta 1972. Na zborovanju so odobrili tudi resolucijo, ki govori o ciljih sindikalne borbe na stavbno - lesnem področju, o sedanjem gospodarsko - zaposlitvenem položaju ter o reformah, kd' bi jih bilo potrebno izvesti. V resoluciji so tudi navodila za postopek v zadevi politično sindikalne enotnosti in za ustanovitev enotnega pokra- zadružne zveze v kratkem imeli s predstavniki sindikatov, kmečkega gibanja in drugih organizacij. V razpravo so posegli strokovnjaki Chiappino, Pusiol, Polito, Andrian, Ferrante, Poletto, Cappelletto, Or-settigh in nekateri drugi. Predstavniki Zveze zadrug in vza- p Or°čilo predsednika dr. Zanfagninija - Napovedan sestanek ?^1 dni se je v Vidmu sevi teiZtej odbor Zveze zadrug ) 8a ^ Magajn. Na sestanku, v°dil predsednik dr. P. tj alftih"' so obravnavali vrsto ■fteg '* Problemov, zlasti opera-r V fr, efntee zadružnih organiza-h* hov[!ani''i ‘ JuUiski krajini v t>ga Petletnega razvojnega N zveriRednik Zanfagnini je v p°',i2ui deio> ki.so jpavruki zadrug opravili v tedfo«; ^socialno - gospodarskih F te v , Janije - Julijske kraji-uteiih Okviru specializiranih stro-N?" OfBa^anj' ki iih Je nedavno SSaniB ara^° »dborništvo za na-I6' tvornik je povzel tudi ? 0 »aj Idrije deželne konferen-%i d«UPh' ki jo je sklical pri-Zeln‘ °dbornik Varisco. ^ktija66,’ ki so članice zveze, so Ij. ’ 5® bi morali deželni organe, *®edvsem pa pristojne ko-1% ujtetet in odbor — prevzeti ?JWli ;ePov. ki naj bi organsko itev'-iniaazvoi zadružnih oblik so-na naSem področju. Pri-tit teetiioi nai bi bila vidna zlasti Sw.tenJ'tVu’ v boju proti narašča-jtej, J nf Področju ljudskih gra-^ °brtnistvu, socialnem tu s člani pristojne deželne komisije jemnih blagajn se bodo v zvezi z novim deželnim načrtom 1971-75 v kratkem sestali s člani četrte stalne posvetovalne komisije pri deželni upravi, ki je med drugim pristojna za probleme v zvezi z načrtovanjem socialno - gospodarskega razvoja Furlanije - Julijske krajine. KLUB «SIMON GREGORČIČ » priredi danes, 6. novembra 1971 ob 21. uri v Prosvetni dvorani na Verdijevem korzu GORIŠKO MARTINOVANJE Igra ansambel Janeza Goršiča ob sodelovanju popevkarja Franca Babiča in vokalnega kvarteta »Zvonček* iz Ljubljane Vabila je moč dobiti na sedežu SPZ in pri vseh prosvetnih društvih. jinskega odbora kategorije, ki naj bi odločal o delu sindikalnih voditeljev s polnim delovnim časom, o imenovanju studijskih komisij, o enotnem skladu ter o pokrajinskem zborovanju stavbnih delavcev. Sledila je diskusija, pri kateri so govorili pokrajinski tajnik UH. Bregant in številni prisotni delavci. Zborovanje je zaključil pokrajinski tajnik stavbincev CISL Al-fredo Battistel. Doberdobski otroci pred spomenikom padlim Šolski otroci vseh petih razredov slovenske osnovne šole v Doberdobu so se včeraj oddolžili spominu padlih v narodnoosvobodilni voini. V spremstvu učiteljic in učitelja so se otroci včeraj ziutrai podali na trg pred spomenik padlim partizanom. Učenec četrtega razreda ie recitiral priložnostjo pesem, nato so deklice in fantki položili nekaj cvetja na spomenik. ni ravni debato o tem vprašanju v krogu strank, ki sestavljajo levosredinsko koalicijo. Taka ie zahteva izražena v tiskovnem poročilu tajništva mestne sekcije PSI in v zaključnih besedah tega poročila je tudi prikrita grožnja z izstopom iz večinske koalicije. Do glasovanja o avtoportu ie prišlo zelo pozno, v skrajnem trenutku, tik pred zapadlostjo roka. Občina ima že na razpolago milijardo in tristo milijonov lir za gradnjo naprav obmejne postaje. Denar je dala na razpolago deželna uprava in občinski svet je ta načrt odobril v upanju, da bodo naprave eotove v letu 1973 ko bo avtocesta iz Vileš dosegla Gorico in ko bodo istočasno zgrajene obmejne naprave na jugoslovanski strani meje. Do nasprotij pa je prišlo o glasovanju načrtov za avtoport Liberalci in socialisti so izvedeli, da z načrti nekaj ni v redu- Odtod njihovo nasprotovanje proti temu načrtu in na občinski seii ie bilo marsikaj na prikrit način povedano. V gradnji naprav v območju avtx> porta so baie že zainteresirana tri podjetja, ki so. vsaj delno že pred leti kupila nekaj zemljišč. Baje se je neko podjetje obrnilo za izdelavo načrta istemu inženirju, ki dela načrte za občino. Zaradi tega so socialisti zahtevali (to ie sicer njih stara zahteva), da se ustanovi konzorcij sestavljen iz zastopnikov krajevnih uprav in drugih javnih ustanov, ki naj upravlja avtoport. Ostale večinske stranke (KD. PSDI. SDZ. PRI) in misovci pa niso. vsaj v tem trenutku, enakega mnenja. V goriških gospodarskih krogih so zelo hudi na nekatere tržaške kroge, posebno na deželnega odbornika Dulrija. češ da ovirajo gradnjo obmejnih naprav v Gorici, vse to v korist hitrejšega tempa izvedbe podobnih del pri Fernetičih. V polemiko se ie vrinil tudi liberalni občinski svetovalec inž. For-nasir (predsednik inženirske zbornice). ki je izrazil mnenie. da ne bi smel biti avtoport omeien samo na Gorico t i na ozem’to tik ob T-jih, 113 nekaterih drugih pod- i to ie nadalje omenil, da tv 1tezh-rt a skupnost v kratkem hHuva;,a v Trstu širše srečanje r^kov zadrug, da bi na JteH opravljali 0 delovanju in **“-■ n ^drug, ki se ukvarjajo stanovanj in o skupnih '“J« v boju proti nara- Wel0 v‘jenjskih stroškov, in to tJ^acihi?, Za j®" !h v boju proti njskih str0šic0Vi m to 'tenju s trgovci in sindl-ujkgo^anizadjami. Na seji so ■ ou nc 7?". tudi o vrstnem delu I mi ero. jih bodo predstavniki 1 Jaka Stoka: TRIJE TIČKI Pred nocojšnjo premiero v Doberdobu Z nocojšnjo premiero v Doberdobu se v knjigi zgodovine Slovenskega gledališča v Trstu odpira novo poglavje, njegov naslov, pa je hkrati tudi že program: ljudski oder. Kako seči v najširše plasti našega življa in si pridobiti novih gledalcev, kakšno pot ubrati pri odkrivanju lepot slovenske besede in krepitvi ljubezni do nje, kaj nuditi tudi preprostejšemu občinstvu, kako si zagotoviti možnost nastopanja v še tako majhnih in slabo opremljenih dvoranah in dvoranicah, in česa, poleg visokih umetniških kreacij, ljudje pričakujejo od naše pomembne kulturne ustanove v Italiji? Taka in podobna vprašanja so pripeliala do ustanovitve tega eljudskega odra» v okviru letnega repertoarja Slovenskega gledališča v Trstu in tudi do izbora Štokove burke za njegovo otvoritveno predstavo. Odgovorni na ta vprašanja so tudi nakazali prav v Doberdobu najprimernejši kraj za pre- In kaj naj tičkih? zapišemo o Treh Kdor je videl Anarhista ali Moč uniforme, Štokovi burki, ki sta že bili na sporedu našega gledališča, kdor je užival ob njunih preprostih, zato pa tem bolj duhovitih in prisrčnih domislicah, kdor ima rad smeh zaradi smeha in mu ni žal časa, ki ga preživi v prijetni družbi — gotovo ne bo zamudil te predstave. Trije tički je preprosta komedija o treh ko poper suhih, zato pa tem bolj lačnih in žejnih, predvsem žejnih bratcih, ki jih usoda drugega za drugim isti večer nažene k Jarmu. Jarm je seveda gostilničar, pa še eden izmed tistih, ki doživljajo leta slavnih sedmih suhih krav, tako da se kar načuditi ne more svoji sreči, da lahko streže tem trem z naročili tako širokosrčnim fantom. Stvar pa se seveda neprijetno zaplete. ko pride čas obračuna in plačila. Tedaj trije tički, ki čivkajo z glasovi Livija Bogatca, Adrijana Rustje in Alojza Miliča, ne spravijo od sebe niti beliča in ubogemu gostilničarju, v brkati podobi Staneta Starešiniča, prav malo lahko pomaga Zlata Rodoškova v vlogi žene Špele. Stvar se seveda uredi šele na sodišču. Kako se tudi ne bi, ko pa sta tam v sodniški opravi Dušan Jazbec in njegov ponižni sluga Danilo Turk v vsej svoji mogočnosti in z naravnimi brki d la Franc Jožef. Pa nikar ne mislite, da smo vam že preveč razkrili in vas s tem prikrajšali za zabavo. Pridite v Doberdobu in se prepričajte: nočni ob 20.30 ali jutri, v nedeljo ob 16.30. Delo so pripravili scenograf Demetrij Cej, kostumografinja Marija Vidauova, pesnik Miroslav Košuta in režiser Adrijan Rustja. S sodelovanjem, kajpada. Svetka Grgiča, ki se edini od imenovanih poklicno ukvarja z glasbo, med drugim tudi z godbo na pihala. Seja goriškega občinskega odbora Na predlog župana Martine so občinski odborniki odobrili seznam srednješolcev, ki bodo dobili študijske podpore, na podlagi deželnih navodil. Na seji občinskega odbora so razpravljali še o vrsti drugih točk. Odbornik za javna dela Agati je predlagal sklepe, ki se tičejo nakupa zemljišč v industrijski coni. popravljalnih del v nekaterih šolah Od bornik Fantini .je poročal o ukrepih v zvezi z borbo proti višanju cen prehrambenim izdelkom Odbornik Paulin pa je predlagal vrsto javnih natečajev za občinsko osebje: v zvezi s tem so imenovali ustrezne komisije. Občina bo ustanovila odbore »skupnost - družina*, ki bodo skrbeli za pozabljene in zapuščene mladeniče. To ie predlagal odbornik Tomassich. Na seji so razpravljali še o vrsti finančnih vprašanj in odbornik De Simone je dejal, da ie težavna sestava proračuna za prihodnje leto, zaradi zakasnelega sprejetja novega davčnega zakona. DEŽURNI LEKARNI V GORICI Danes ves dan in ponoči je v Gorici odprta lekarna BALDINI, Kor-zo Verdi 57, tel. 2879. V TRŽIČU Danes ves dan in ponoči je odprta v Tržiču lekarna S. Nicolo — dr. Olivetti. Ul. 1. maggio 94, tel. 73328. Slovensko gledališče v Trstu razpisuje abonma za sezono 1971/72 v Gorici Abonmaji za gledališko sezono v Gorici so na razpolago v Gorici pri A. Košuti. Ul. Ma meli 8; tel. 52-65 in na sedežu SPZ. Ul. Malta 2/1.; tel. 24-95. Po vaseh pa pri naslednjih poverjenikih: Rupa trgovina Krajnik; Peč • trgovina Kovic: Gabrje - trgovina Tomšič: So- vodnje • pekarna Janko Cotič: Doberdob - Zadruga Janko Gergolet: Dol-Poljane - Jordan Vižintin, pri Devetakih št. 1; Vrh -»Danica* Leopold Devetak: šte-verjan - »Briški grič* (Ivan Hu-mer) in Marijan Terpin »Sedej*; Doberdob - »Hrast* (Lovrenčič Roman) in pri g. župniku. Stavka v Romansu V Romansu so delavci zaposleni v tovarni mesnih konzerv Morgan-te ta teden stavkali osem ur. V prejšnjem mesecu so delavci stavkali kar 68 ur. soglasno z drugimi ddavd te stroke v Italiji. Delavci stavkajo, ker nočejo delodajalci obnoviti zapadle delovne pogodbe. Solidarnost z delavci je izrazil občinski svet v Romansu, tajništva treh sindikatov pa so proučila nadaljnji potek sindikalne borbe. Če ne bo prišlo do sporazuma se bodo stavke nadaljevale. CORSO ob 17.00: »Roma bene», N. Manfredi, V. Usi in S. Berger; film v barvah, mladini pod 14. letom prepovedan. MODERNISSIMO 17.30-22.00: »U tortura delle frecce dei Sioux», R. Steiger in C. Brownson. Barvni film VERDI 17.30—22.00: »Mio padre mon-signore*, Giancarlo Giannini in U-no Capolicchio. Barvni film. CENTRALE ob 17.15: »Armiamoci e partite*. F. Franchi in C. Ingras-sia; kinemaskopski film v barvah. VITTORIA 17.15-21.30: «BUly Jack*. T. Laughlin in D. Taylor; film v barvah, mladini pod 18. letom prepovedan. Tržič AZZURRO ob 16.30 »Testa fammazzo, croce sei morto, mi chiamo Alle-luia», G. Hillton, A. Flory. Barvni film. EKCELSIOR ob 16.00: «L’ultima val-le», Omar Sharif in Florinda Bol-kan. Barvni film. PRINCIPE ob 17.30: «n furto 6 l’ani-ma del commercio*. A. Noschese in Montesano. Barvni film. S. MICHELE: ob 17.30: »H giro del mondo in 80 giomi*. David Niven in .Shirley MacLaine. Barvni film. 'uro (torivu SOČA (N. Gorica); »Dinamitar Joe», ameriški barvni film — ob 18. in 20. SVOBODA (Šempeter pri N. Gorici): »Vohun z zelenim klobukom*, ameriški barvni film — ob 18. in 20. PRVAČINA: Prosto. RENČE: »Rekrut*, francoski barvni film - ob 20. DESKLE: »Izkoplji si grob*, francoski barvni film — ob 19.30. ŠEMPAS: «Sužnja svojih želja*, nemški čmobeli film — ob 19.30. KANAL: «Revolveraši». francoski barvni film — oh 20. liiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuniJiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiuuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiia VESTI IZ GORIŠKE BOLNIŠNICE Pri ptsdai s četrtega nadstropja se je smrtno ponesrečila v v Solar iz Standreža padel pod avto . Trčenje mopedista iz Doberdoba DEŽURNA CVETLIČARNA Jutri bo v Gorici odprta cvetličarna SAN ROCCO, Ul. Vittorio Veneto št. 75, tel. 2365. Včeraj zjutraj okrog 6. ure so poklicali rešilec Rdečega križa v Ul. Aosta, kjer je padla z balkona v 4. nadstropju hiše št. 52 54-letna Anita Predolin ter se pri padcu z višine okrog 15 metrov na trdo cestišče hudo poškodovala. Zdravniki v splošni bolnišnici so ji ugotovili zlom obeh nog ter prebitje prsnega kaša. Že ob 8.30 je žena podlegla hudimo poškodbam. Žena je živela skupaj s svojo 86-letno materjo Berto Gregic ter je že dolgo let imela žlezne motnje, močno anemijo in psihično depresijo. Nesrečo je prvi opazil neki šofer, ki je vozil takrat mimo ip obvestil bolnišnico. Policija vodi preiskavo, da bi ugotovila vzrok padca. Domnevajo, da je ženi' postalo nenadoma slabo in da je izgubila ravnotežje ter padla z balkona. Po drugi strani pa bi bila lahko vzrok smrti tudi njena bolezen in duševna depresija. Včeraj ob 13. uni se je v štandrežu ponesrečil na cesti pred o-rožniško vojašnico 8-letni Flavij Marvin iz Standreža, Ul. Montel-lo 13. Ko je prihajal iz šole tam v bližini in ga je peljala za roko njegova sestra, se ji je izmuznil in hotel teči preko ceste. V tistem trenutku je privozil od Gorice proti Sovodnjam po cesti s fiatom 500 34-letni' Ennio Fabietti iz Gorice, Ul. Žara 8, ki ni mogel pre- prečiti nesreče. Dečka je neki o-rožnik odpeljal v goriško bolnišnico, kjer so mu ugotovili udarec v lobanjo, rano na lasišču in poškodbe na nogah ter so ga pridržali za 10 dni na zdravljenju. Ob 13.15 pa so pripeljali z re-šilcem Rdečega križa v bolnišnico 58-letnega mopedista Jožefa Sfiligoja iz Dobrave v Brdih št. 32. Zdravniki so mu ugotovili udarec v lobanjo, izbitje levega podočnjaka in številne poškodbe po obeh nogah. Pridržali so ga s pridržani) prognozo. Kot je ugotovila cestna policija je mopedista podrl neki avtomobilist na Trgu Culiat v Gorici, kjer sta se križala. Dopoldne ob 10. uri pa se je ponesrečila z mopedom v Ul. Leopardi v Gorici 44-letna Pasqua Te-solin z Majnice. Pri padcu se je udarila v lobanjo, ranila na levem sencu in desnem gležnju. V bolnišnici so jo pridržali za 5 dni na zdravljenju. Izgubljen gumb usoden za vlomilca Včeraj smo pisali o vlomu v u-rad za razdeljevanje bencinskih bonov pri Avtomobilskem klubu in v skladišče ES SO na vogalu ulic Roma in Oberdan. Policija je takoj po prijavi vloma uvedla preiskavo na kraju vloma. V prostorih AK so našli na tleh gumo dežnega plašča, ki jim je pomagal priti do vlomilca. Poiskali so o-sumljenca, 28-letnega Giampaola Brassa, ki živi v Gorica1 vendar brez stalnega bivališča in v resnici ugotovili, da mu je pri plašču manjkal prav tak gumb. Spričo takega dokaza je Brass priznal vlom in izročil policiji tudi del ukradenega blaga. Z zaslišanjem skušajo sedaj izvedeti, če je imel kakšnega pomočnika, in kaj vse drugo ima na vesti. Električar padel z višine 8 metrov Ob pokrajinski cesti med škocija-nom in Beglianom se je včeraj ponesrečil 24-letni električar Pietro Sponton iz Rude, ko je z motorno lestvijo splezal v višino kakih 8 metrov ob električnem drogu zaradi popravil. Med delom pa ga je oplazil električni tok, da je izgubil ravnotežje in padel na tla. V tržiški bolnišnici so mu ugotovili udarec v obraz, rano na čelu ter zlom obeh zapesti. Pridržali so ga za 30 dni na zdravljenju. > »in «, Jesenski motiv iz tržaškega ljudskega vrta (Foto M. Magajna) DRZNA AVTORJA S SE DRZNEJŠIM REŽISERJEM Rock-opera o Kristusu vzbuja ostro polemiko Kljub odporu dela ljudi je gledališče vedno polno - Predvsem mladina z navdušenjem sprejema novo tolmačenje biblijske teme Pred dnevi smo nekje zasledili vest, da namerava italijanski filmski režiser Franco Zeffirelli snemati film z naslovom «Umor Kristusa». To filmsko delo pa. ne bo niti od daleč podobno ameriškim biblijskim kolosom v barvah izpred dveh desetletij, pač pa bo to — baje — še veliko bolj tsvobodnjaško» tolmačenje sv. pisma, kot je bil Paso-linijev film «Evangelij po sv. Mateju». Kakor je znano, je ta Paso-linijev film naletel pri konservativnih krogih katoliške cerkve na močan odpor, vtem ko so ga naprednejši katoličani sprejeli z razumevanjem, nekateri pa celo z navdušenjem. Ne vemo, kako bodo evropski katoličani sprejeli rock-ope-ro «Jezus Kristus superzvezda», ki jo sedaj uprizarjajo v gledališču Mark Hellinger v New Yorku. A-meričani jo sprejemajo na dva načina: eni z navdušenjem, drugi proti njej protestirajo, še več, proti temu muzikalu je del katoličanov in tudi del Judov. Sicer pa preidimo na podrobnejši opis, na aiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiinmiiiiiiiiiiiiiininiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiniiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiinmiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiia AMERIŠKI ZDRAVNIKI ODKRIVAJO KITAJSKO «Veliko se imamo od njih naučiti» S POPOTOVANJA PO BLIŽNJI ISTRI Kako je navaden človek dosegel nenavaden uspeh prikaz vtisov in dogajanj v zvezi s tem delom. Vtem ko so v gledališču Mark Hellinger, ki je bilo natrpano do zadnjega kotička, ljudje s pozornostjo sledili dogajanjem na odru. so pred gledališčem nasprotniki dela uprizorili zborovanje. Še več, nekatere verske skupnosti so to delo proglasile za bogokletno. Vendar ne zaradi vsebine in načina predvajanja, pač pa zato, ker da v delo ni vključeno Kristusovo vstajenje. Morda bi to delo, torej, tudi sprejeli, če bi se ne «prezgodaj končalo». V ZDA, kjer so vajeni najrazličnejših novosti, ki nas, «konservativne» Evropejce šokirajo, so torej sprejeli tudi operno izvedbo biblijske teme v stilu rock and rolla. Ameriški judovski komite pa je bil odločnejši od katoličanov, ker da je muzikal tJezus Kristus su-perzvezda» slab s tehnične strani, hkrati pa da meče slabo luč na Jude, ker da jim jemlje ugled in «ustvarja sovraštvo med Judi in kristjani*. Tudi tisti zdravniki, ki odklanjajo kitajsko akupunkturo, so prisluhnili članku nekega kolega, ki se je vrnil iz Kitajske Slovenski obrtnik je zapustil svojo bogato vas v Sloveniji in se preselil v napol zapuščeno istrsko naselje NEW YORK, 5. — Včeraj smo pisali, da so Američani «odkrili* kitajsko blago, začenši s kitajsko svilo, porcelanom, dragulji itd., danes pa bomo spregovorili besedo dve o nekem drugem ameriškem »odkritju* Kitajske. Kakor poročajo agencijske vesti in še posebej po tem, kar piše «New York Times*, je v zadnjih časih opaziti v ZDA izredno zanimanje za kitajsko medicino. Še posebej prihaja to zanimanje do izraza po tem, ko je nekaj ameriških zdravnikov obiskalo Kitajsko. Nadalje se je zvedelo, da predsednik washington-skega zdravniškega zavoda dr. John Hogness prip-avlja nova po -tovanja ameriških zdravnikov v Peking in v razne centre Ljudske republike Kitajske, da bi podrobneje proučili ne le specifično kitajsko akupunkturo, pač pa tudi moderne zdravstvene sisteme na Kitajskem. O kitajski akupunkturi in o izrednih uspehih, ki so jih Kitajci dosegM v uporabi zdravilnih zelišč, ne bomo govorili, saj smo o tem že velikokrat pisali in smo se pri akupunkturi podrobneje ustavili še pred nedavnim. Ob tej priložnosti bi radi navedli le nekaj podatkov iz newyorškega «New York Time-sa», kateremu je predsednik wa-shingtonskega Institute of Medicine dr. John Hogness rekel: «Želeld bi se čimveč naučiti, hoteli bi iti na Kitajsko brez predsodkov, da bi se spoznali z njihovimi znanstvenimi metodami.* Dr. John Hogness, ki je tudi predsednik nekega zavoda, ki ga je lani ameriška znanstvena akademija u-stanovila za proučevanje problemov, ki so povezani s programom za zdravstveno službo v vsedržavnem okviru, je dodal: »Povsem izolirani smo bili glede kitajskega zdravstva in že samo to dejstvo opravičuje naš načrt, da bi kitajsko zdravstvo proučili neposredno na Kitajskem. Od Kitajcev se imamo marsikaj naučiti.* Seveda niso vsi ameriški zdravniki tako «radovedni» in hkrati tako navdušeni nad temi stilu s Kitajsko. Nekateri sploh nočejo sprejeti kitajske prakse in odklanjajo njihovo uporabo igel kot zdravstvenega sredstva, oziroma kot odličnega anestetika. Kljub temu pa je tudi na te skeptično nastrojene ameriške zdravnike napravil močan vtis članek, ki ga je pred nekaj dnevi objavil neki znani new-yorški korurg, ki se je vrnil iz Kitajske, kjer je mogel prisostvovati kirurškim posegom, za katere v Ameriki omrtvičijo ves pacientov organizem, medtem ko se na Kitajskem za iste operacije zadovoljijo le s tem, da pacientu, ki ostane pri polni zavesti, zabodejo v določene točke telesa nekaj igel Ko je omenil tudi te izkušnje, je dr. Hogness poudaril važnost poglobitve poznavanja kitajskih izkušenj v zdravstvu, izkušenj, ki so zelo stare in Id se morejo uporabljati tudi pri sodobni medicini. Vrhu tega je dr. Hogness mnenja, da bi bilo koristno za ameriško medicino, se spoznati tudi z dosežki kitajske modeme medicine, posebno kar zadeva kitajsko kirurgijo. V zvezi s tem je posebej poudaril nerazčiščeno vprašanje, zakaj morejo kitajski zdravniki uspešno uporabljati svojo akupunkturo le na določenem delu ljudi, medtem ko pri drugih to zdravljenje nima nobenega učinka. »Institute of Medicine* pripravlja širši program za sistematično proučevanje kitajske medicine. Seveda bodo s tem v zvezi morali proučiti tudi celo vrsto kitajskih medicinskih publikacij. Ne bodo pa zanemarili niti sistema strokovne priprave tako imenovanih »bosonogih zdravnikov*. Na Kitajskem pravijo »bosonogi zdravniki* bolničarjem, tistim tisočem bolničarjev, ki so jih na posebnih tečajih na hitro naučili najosnovnejše stvari iz zdravstva in ki hodijo od vasi do vasi in od hiše do hiše in zdravijo bolnike na kitajskem podeželju. »Bosonogi zdravniki* zdravijo v glavnem tiste bolnike, kjer se more uporabljati akupunktura. Pravijo, da so ti preprosti bolničarji opravili na kitajskem podeželju več kot zdravniki. OVEN (od 21.3. do 20.4.) Ne smete tvegati z nevarno potezo, ki ne ugaja vašim kolegom. Prijetno vzdušje v ožjem krogu. BIK (od 21.4. do 20.5.) Z nepričakovanimi in dobrimi podporami boste lahko napravili korak naprej. Zdravje brez motenj. DVOJČKA (od 21.5. do 22.6.) Sku šajte obdržati svoj prestiž. Pred vami je nova odgovornost. Prijeten večer. RAK (od 23.6. do 22 7.) Na vidiku ni nobene važne pobude. Ne navežite se preveč na prijatelja, ki ste ga šele pred kratkim spoznali. LEV (od 23.7. do 22.8.) Ne zaupajte obljubam drugih. Pozabite na žalitev, ki je bila mimogrede iare-čena. DEVICA (od 23.8. do 22.9.) Nape tost v stikih med podrejenimi in nadrejenimi. Skušajte ostati izven spora. Franc Klopčič je doma iz Moravč, nekoliko nad Domžalami. Ni prav nič nenavaden človek. In vendar je ta navaden človek napravil nekaj nenavadnega. Zapustil je svoj kraj in prišel v Oprtal j. Če pomislimo, da so Moravče razvita in bogata vas v Sloveniji in v bližini še bolj bogatih Domžal, se bomo vprašali, kaj ga je pripeljalo v zapuščeni siromašni Oprtal j? Franc Klopčič je prišel v Oprtalj ustvarjat, delat, tudi garat. Sem se je priselil sp-mladi. njegovi izdelki pa so že na tržišču. Kaj hitro je rečeno, da je mojster Klcpčič prišel v Oprtalj, odprl tu obrtniško delavnico in da se njegovi elektnckovinski izdelki že prodajajo. Toda v tem stavku ni povedana vsa resnica in težko je v nekaj vrsticah prikazati vse, kar se je medtem dogajalo. Pred dvemi leti' je Franc Klopčič prebral v nekem slovenskemu tedniku, da je v istrskem mestecu Oprtalj veliko praznih in zapuščenih hiš. Zato je prišel in si kraj ogledal. Bolj iz radovednosti kot drugo. Ko pa je prišel sem, gg, je presenetila lepota kraja, majhnega mesteca na griču s čudovitim razgledom na širšo o-kolico. Na lastne oči se je bil prepričal, da je v mestecu veliko praznih hiš in zelo malo prebivalstva. Med mnogimi praznimi hišami mu je malo izven starega me- TEHTNICA (od 23.9. do 23.10.) Obračun dneva bo zelo klavrn, ker ne boste imeli volje do dela. Zelo prijetno srečanje. ŠKORPIJON (od 24.10. do 22.11.) Koristna pobuda. Srečanje s prijatelji iz davnih let. Otresite se ljubosumnosti. STRELEC (od 23.11. do 21.12.) Majhen zunanji uspeh vam bo vrnil dobro voljo. Zelo dober dan na delu. KOZOROG (od 22.12. do 20.1.) Izogibajte se računarstvu in željam po denarju. Bodite previdni v nasvetih vašemu sorodniku. VODNAR (od 21.1. do 19.2.) Ugodno obdobje za poklice, ki zahtevajo dinamizem. Nobenega zaupanja do oseb, ki si ga ne zaslužijo. RIBI (od 20.2. do 20.3.) V jutranjih urah bo šlo vse lažje od rok, popoldne pa bo več zastojev. Včasih vas ljubosumnost zapelje. sta, na cesti proti Sv. Luciji padla v oči hiša na samoti, okoli katere je bilo veliko prostora. Takoj je uvidel, da bi mogel tu najti dovolj prostora za stanovanje, za delavnico, pa tudi za vrt. Dovolj pa je bilo prostora tudi za njegove otroke, da bi se mogli brezskrbno igrati na prostem in da bi jim ne ogražali življenja mimo drveči avtomobili, ki so jim ogražali življenje sleherni dan v Moravčah. Na osnovi te ugotovitve je takoj sklenil preseliti se v Oprtalj in letos spomladi se je že lotil dela, kajti dalj časa nenaseljeno hišo je bilo treba spraviti v red. Delo ni bilo lahko, ker je Oprtalj daleč od Buj in Buzeta in je bilo treba ves material dovažati od daleč. Zato je imel Klopčič veliko dela, da je uredil hišo tako, da bi mogel v njej udobno stanovati in delavnico u-rediti tako, da bi' bila uporabna. Zato vse od pomladi pa skozi vse poletje Klopčič ni poznal oddiha. Mudilo se mu je na eni strani za delavnico, na drugi pa tudi za stanovanje, kajti bližal se ie čas. ko bodo morali otroci v šolo, ko bo marala tudi' družina priti v Oortalj, Franca Klopčiča pogosto srečamo na cesti proti Bujam, ko odhaja po material, ali ko odnaša v Buje svoje izdelke. Na vprašanje, kako mu gre, pravi, da kar dobro, da mu je v Oprtlju všeč. »Odličen zrak je tu, dovolj imam prostora za delo in stanovanje in prav tako veliko imam naročil. In to je dovolj.* Zdi se sicer čudno, da se človek, ki je dolgo delal v večjih krajih v Sloveniji, znajde, celo dobro v na pol mrtvem mestecu, kakršen je Oprtalj. Toda prav tisto, kar se marsikomu zdi čudno, celo strašno v Oprtlju, namreč njegova samota, njegov mdr, je za človeka, kakršen je Klopčič, mikavno. »Ko zvečer utrujen ležem in zaprem oči in ne slišim nikakršnega hrušča in trušča okoli sebe, je tisto, kar mi v Oprtlju še najbolj prija. Tu se človek zares spočije — pravi Klopčič, ki ima prav gotovo prav, kajti takšnega miru zlepa ne najdeš. In tudi prebivalci Oprtlja so z novim sosedom zadovoljni. In zakaj bi ne bili, saj je lepo uredil zapuščeno hišo, v svoji delavnici zaposlil dva domačina, dobro se razume z domačini, v začetku šolskega leta pa je organiziral izlet učencev sedmega in osmega razreda osnovne šole v Mo- ravče, v Brnik in na Bled. V Moravčah so bili učenci iz Oprtlja gosti tamkajšnje šole in pred nekaj dnevi je šola iz Moravč povabila 25 učencev in Oprtlja na smučarski tečaj, ki ga bodo organizirali v času zimskih počitnic. Kolikšno bo to veselje za mlade ljudi iz Oprtlja, ki redko kdaj vidijo sneg in ki si nikoli niso mogli privoščiti smučanja. V začetku smo rekli, da Franc Klopčič ni nenavaden človek. In vendar je napravil nekaj nenavadnega: postal je pionir za oživitev Oprtlja. Seveda se more ta trg oživiti Ie tako, če gospodarsko zaživi. Sedaj, ko je Klopčiču uspelo, sta se iz Slovenije oglasila že dva druga obrtnika, da bi v Oprtlju odprla svoji delavnici S tem bi se morda moglo začeti v Oprtlju novo življenje. In to staro res lepo istrsko naselje bi to zaslužilo. T. F. Goya spet v filmu MOSKVA, 5. — Veliki španski slikar Francisco Goya je bil tema filma, s katerim se je Nino Quevedo predstavil na festivalu v Cannesu. Kritika je film sprejela na razne načine, vsekakor pa Quevedo kaj novega ni povedal. Hkrati ko je Quevedo delal svoj film, so se z velikim španskim slikarjem, njegovim življenjem in njegovo ustvarjalnostjo ukvarjali tudi v Moskvi, kjer so v sodelovanju z vzhodnoberlinskimi filmskimi študiji pravkar dokončali film v dveh epizodah z naslovom «Goya*. Film, ki so ga napravili sovjetski filmski ljudje, temelji prvenstveno na delu Liona Feuchtwangerja. Film je sicer sovjetski, kajti v glavnem so ga napravili v Sovjetski zvezi. Toda mogli bi reči, da je to zelo široka koprodukcija, kajti režiral ga je Nemec Konrad Wolf, glavno vlogo je i-gral sovjetski filmski umetnik Do-natas Banionis, v raznih drugih vlogah pa so nastopili še Rusinja Ariadna Šengelaja v zahtevni vlogi Josefe Bayeu, prve Go-yeve žene, medtem ko je beograjska umetnica Olivera Katarina poosebila vojvodinjo D’Albo, v katero je bil veliki španski u-metaik, kot je znano, zaljubljen. Vojvodinjo je Goya velikokrat u-podobil. Poljski umetnik Miec-zyslaw Woyt je upodobil velikega inkvizitorja, ki je 1815 leta zasliševal španskega umetnika zaradi nekaterih njegovih del. Kritiki, ki so si muzikal ogledali z versko neprizadetega stališča, trdijo, da režiser dela Tom 0'Horgan v svojih novotarijah pretirava. To je razumljivo, če vemo, da hoče režiser na vsak način in za vsako ceno publiko tzganith, jo vzbudili iz dremeža». Režiser je ta svoj namen obrazložil zelo preprosto: »Želim občinstvo izzvati*. Poleg Kristusa se pojavljajo v tej rock-operi Marija Magdalena, judovski svečeniki, kralj Herod, seveda Judež Iškariot, ki ga na odru upodablja 24-letni Ben Vereen, in drugi. Pravzaprav ima Judež malone pomembnejšo vlogo od Kristusa, pa čeprav je Kristus «super zvezda*. Judež — Vereen poje, ple še, njegova neomejena moč in njegov resničen talent pogosto zasenčita Kristusovo vlogo. Ob zvokih blusa in rocka dejansko dobesedno izziva občinstvo, posebno versko bolj tenkočutne ljudi. Med drugim Judež poje: »On je človek — samo človek je on. On ni kralj — on je prav takšen, kot so ostali ljudje, ld jih poznam.* Kristusa igra Jeff Fenholt, ki je zelo podoben Kristusu, kakršnega poznamo s svetih podob. Marijo Magdaleno upodablja na odru krasna 19-letna Yvonne Elliman. Ker igra Marijo Magdaleno, mora biti na eni strani zapeljiva, na drugi pa tudi resnično spokorna. In to tudi je. Tako priznavajo vsi kritiki. Zanimivo je, da je delo «Jezus Kristus superzvezda» nastalo iz nekega dela, ki se je prej prodajalo v ameriških kioskih in ki je šlo naglo v promet, baje v stotisočih izvodov. Če smo rekli, da pred gledališčem med predstavami demonstrirajo nasprotniki dela in da tudi Judje protestirajo proti avtorju, bomo tudi povedali, da delo vzbuja izredno zanimanje posebno med mladino. Nekdo je zapisal, da je popularnost tega dela vsaj deloma rezultat duhovnega nastrojenja, morda celo gibanja, ki se uveljavlja med ameriško mladino in za katero pravijo, da hoče izvesti *Kri-stusovo revolucijo». Kakor je znano, se v ZDA del mladine požene zdaj v to, zdaj v drugo smer. V zadnjem času je opažati neko «splošno poduhovljenost» in v tej poduhovljenosti ima nekaj mesta tudi Kristusov nauk, ki ga del mladine sprejema. Z druge strani pa tudi krščansko nastrojeni tzreli* ljudje menijo, da sodobni svet noče razumeti mladine, ki da odklanja stari način tolmačenja določenih Kristusovih naukov, ki pa da sprejema njegove nauke po svoje, na svoj način. In sedanja tsuperzvez-da* naj bi bila postavljena na oder v smislu tega načina dojemanja določenih verskih naukov in tudi (Nadaljevanje na 6. strani) niiiiituiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiHiiiiuiBuuiiitntiiiiiiiiimiiiiiiiiiiimitiimiiiiiniitiiimmiiiiiiimii HOROSKOP Milan Rabič 60-letnik V torek, 2. novembra je v Izoli v krogu svoje družine, prijateljev in soborcev praznoval 60-letnico rojstva Milan Babič, predvojni komunist in udeleženec NOV od leta 1941. Rodil se je v Trstu v napredni slovenski družini. Njegov oče je delal v tovarni in se udejstvoval v raznih društvih. Po vrnitvi očeta iz ruskega ujetništva, se je njegova družina preselila iz Trsta v Rodik pri Divači. Leta 1925, po končani osnovni šoli, se je Milan šel učit za trgovskega pomočnika. Najprej je delal v Rodiku> nato na Opčinah in končno v Trstu. Nekaj časa je delal tudi v Bazovici. Leta 1931, tik pred odhodom na nabor in na odsluženje kadrovskega roka, je predvsem iz nacionalnih pobud emigriral v Jugoslavijo in sicer na Sušak. Leta 1931 in 1932 je delal pri raznih podjetjih na Sušaku, v juliju 1932 pa je odšel v Maribor v prepričanju, da bo dobil boljše delo. Nato se je še pred koncem leta vrnil spet na Sušak in je tam ostal vse do druge svetovne vojne. V napredno delavsko gibanje se je vključil že leta 1935. Od takrat dalje je bil član naprednih sindikatov. Sodeloval je v številnih akcijah za zbiranje trdeče pomoči*, širjenje napredne literature itd. V KP Jugoslavije je bil sprejet leta 1940. (Kot zanimivost naj omenimo, da je bil na partijskem sestanku na Sušaku ob sprejemu Milana Babiča v članstvo KP navzoč tudi Rade Končar, delegat CK KP Hr-vatske). Nato je tovariš Milan Babič opravljal številne in odgovorne partijske funkcije. Bil je sekretar partijske celice vse do februarja 1941. Ob znanih političnih dogodkih 27. marca 1941, ko so se jugoslovanske množice uprle pristopu k trojni zvezi, je bil Milan Babič na zdravljenju zaradi vnetja pljuč. Kljub temu se je takoj vrnil na Sušak. Ob napadu na Jugoslavijo je kot prostovoljec stopil v jugoslovansko vojsko v Zagrebu. Po vrnitvi na Sušak se je takoj vključil v partijsko delo in v priprave za ljudsko vstajo. Postal je sekretar partijske celice in sodeloval v delu mestnega komiteja partijske organizacije Sušaka. Jeseni 1942 je bil aretiran in sicer potem, ko je po nalogu mestnega komiteja KP, organiziral delovanje organizacije narodne fronte in NOG na otoku Rabu. Italijanske fašistične oblasti so ga aretirale potem, ko so ujeli kurirko, ki je nosila propagandni ma- terial na otok Rab. Italijansko jaško sodišče na Sušaku ga le sodilo na 10 let težke ječe. V zaporu je bil Milan , Firencah, od koder so ga M sodelovanja v stavki premešan Castelfranco dEmilia, v katerem bil do januarja 1944, ko rmf-. uspelo priti domov in se vktpa v partizanske enote. ^ Bil je na istrskem v°ineJ’}tZ ročju na raznih položajih- Na * bil imenovan za namestnika komo danta mesta Ilirska Bistrica.. osvoboditvi je še nekaj časa v Ilirski Bistrici, oktobra 194 p je prišel na delo v ga je nato vodila v Opatijo, cn , nico in Pazin. V JLA je o°s £. čin kapetana I. reda, je ^ partizanske spomenice 1941 m .g vilnih odlikovanj za zasluge o in povojni graditvi. V Izolo se je preselil leta 0 Sedaj je upokojen, vendar 8 ^ naprej aktivno udejstvuje ® jt družbenopolitičnih organizacij■ . član komisije za vprašanja P vojnih komunistov in druffih.^ lucionarnih delavcev pri obalne konference ZK, zveie ženj borcev NOV in zveze r . nih vojaških starešin občine Njegovi sodelavci, znanci •,f zlasti soborci mu želimo in k — še na mnoga in zdrava ^ Letošnji «Vahtič» v Nabrežin! ji V ponedeljek, 1. novembra’ ^ nabrežinsko SPD Igo Grud?" novilo star ljudski običaj "a, ^ Prireditev se je začela »or petih popoldne, ko je ski zbor zapel žalostinko "/jjj-na ndbrežinskem pokopališč»• J( to so se pevci in vaščani, se zbrali v lepem številu, k spomeniku padlim., kjer J ^ legacija SPD Igo Gruden Sokol položila venec. pvelLjijl položili tudi dijaki nižje 8 šole. Pevski zbor pa je na\\i‘°^ pesmi domači pevski zbor■ . $ S tem se je zaključil urad* jj prireditve. Otroci so nato ob mizah in v veselem nju nadaljevali popoldne. gostje pa so dvorano zapuSf" pozno zvečer. Prireditev c izredno uspela, žal pa le. nabrežinski dvorani precej občinstva kot običajno. g j, Nabrežinski otroci v prostorih prosvetnega druŠtv* TOME SVETINA llllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllll MUC« KNJIG« «Naš človek te je posilil?« Molčal je, ko mu je nenadoma razlagala, kako se je zgodilo... na njenem domu pred dobrim mesecem. Ko je končala, je stežka zadrževala jok. «Od takrat sovražim vse moške razen vas ... Vas pa imam rada...» Okno je že bledelo, ko je odšla. Kako gnusen in pokvarjen svet, je razmišljal Valjhun. Vse se vlačuga. Mesta in vasi so polne grešnikov. Kako zapreti oči, da ne bi videl vsega zla, ki se lepi po ostudnih ustnicah? Kako zamašiti ušesa, da ne bi slišal bogoskrunskih besed? Kako zamašiti nos, da ne bi omedlel od smradu? Najraje bi pozabil na vse in se zastrmel v stezo, ki vodi v nebo. Tja, kjer gospoduje razum pred obličjem božjega sijaja ... Komaj je zatisnil oči, ga je zbudil glas trobente. Znaku za vstajanje je kmalu sledil poziv k maši. Pretegnil si je ude in se oblekel. Pred cerkvijo so se zbirali možje, ženske in vojaki. Zagledal je župnika v črnem talarju. Spoštljivo so se mu umaknili, da je zdrsnil med njimi kot sveta senca. Ce bi bil Valjhun poslušal mater, bi bil tudi on eden izmed božjih maziljencev. Morda bi bilo zanj bolje. Besed se ne prime kri, kakor se prime meča... Zdaj, ko je dobro poznal te Kristusove izbrance, ie vedel, da premnogi ne zaslužijo spoštovanja, ki so ga deležni. 2 Tudi Valjhun se je udeležil službe božje. V hladnem mraku, kjer so se ob utripajočih svečah sklanjali vojaki, ženske, možje in otroci, je občutil blagor milosti božje in nezlomljivo moč vere, ki naj bi v usodni uri povezala mali slovenski narod tako, kot je povezala to vaško sosesko. Župnikova pridiga ga je prevzela: vžigala jim je sovraštvo in upanje v zmago, jih povezovala v prepričanju, da je vse, kar počno, prav in bogu dopadljivo. Po maši je obiskal župnika. Ko je bil prišel, se namenoma ni hotel takoj oglasiti pri njem, da bi se lahko prej pogovoril s svojimi zaupniki o razmerah. Narahlo se Je po-klonil možu v črni suknji in se zazrl v njegov bledi obraz, preprečen z gubicami, ld jim ni vedel pomena, župnikove oči so zvedavo vrtale vanj. «Prlnašam vam važna navodila od škofa.« župnik je odložil brevir in vzel iz njegovih rok zapečateno pismo. «Hvala ti in blagoslovljen bodi, sin moj. Dolgo se že nisva videla.« Prižgal je svečo, odprl pismo in vzel iz kuverte papir. Podržal ga je nad plamenom, dokler se med običajnimi besedami svetih navodil niso pokazale črke z drugim pomenom. Z nespremenjenim obrazom Je prebral vsebino In se v zahvalo nemo poklonil Valjhunu. Potem Je dvignil pismo k plamenu. Papir je zagorel in se Jel spreminjati v kos krhkega oglja, dokler se ni sesul v prah. župnik je ponudil poročniku stol, prekrižal roke na prsih in dejal: «Kar je naj svetejšega, Je najbolj skrivnostno. To naj bo zapisano samo v naših srcih. To Je plamen, ki bo upepelil grešni svet. Povej jim, da smo pripravljeni na žrtve in na uro preizkušnje.« ((Povedal bom. Videl sem, kako ste pripravljeni, in verjamem, da ste storili vse, kar človek lahko stori v podobnem položaju. Morda ste storili celo več, kot Je mogoče.# Župnik se Je zadovoljno nasmehnil, rekoč: «Upam, da veste, kako pri nas stoje stvari. Vesel bom, če imate spričo svežih vtisov kakšno pripombo o našem delu.« «Zdi se mi, da globoko v srcih vaših ljudi tli strah, katerega ne znajo pregnati.« ((Pravilno, mladenič. Ta sveti strah je vir moči. Preganjam ga in Jim ga vsajam. V našem položaju, ko smo obkoljeni od volkov kakor čredica ovac, se strah vrača sam. S človekom hodi kakor senca. Vsak mora sam opraviti z njim. Jaz se ne bojim umreti.« «Ali se vam ne zdi, gospod, da preganjate strah s sredstvi, ki našemu gibanju niso v prid?« «Ne zvračaj vse odgovornosti name. Jaz ne odločam. Vprašam te: kdo lahko zaustavi meč, ko že pada?« ((Razumem vas. Namestnik božji ste in vaša beseda veliko pomeni. Na poveljstvu sem jim že povedal, in to povem tudi vam: bojim se, da pretiravate. Priporočil bi vam rad, da delajte vsaj tajno... Ne izzivajmo usode! Kri ni voda. Znano mi je, da v vasi obupujejo ljudje, ld so bili naši v najtežavnejših trenutkih. Prizanašajte preprostim ljudem. Od sovražnika jih odvračajte z besedo. Tudi Jaz sem se navduševal nad gospodovanjem sile v stari zavezi. Zdi pa se mi, da šele zdaj pričenjam doumevati novo zavezo.« župnik se mu Je vzvišeno nasmehnil: ((Razumem te. Priporočam td, da ne nasedaš vetrnjakom. Mnogo je takih, ki so bili za bele, ko so bili tu rdeči. Zdaj, ko smo mi tu, pa jim spet ni prav. Povej v mestu, da smo prišli tja, kamor smo se namenili takrat, ko smo si izbrali meč dn ogenj. Na robu smo. Srečala sta se dva svetova. Ne moremo se izogniti. Oblak bo trčil v oblak, gora bo butnila v goro. Povej mi, kdo lahko zajezi poplavo. Kdo zaustavi ogenj? Noč Je zagrnila ljudi. Grozotno Je, kar se dogaja. Vedno sem se bal teh trenutkov... ko bo brat ubil brata, ko bo sin izdal očeta, ko bo žena uničila moža in sosed soseda. Ml blagoslavljamo žrtve. Bog odpušča vse grehe, samo popustljivosti in usmiljenja ne. Bog ne bo dopustil, župnik se je s svojimi drobnimi, žgočimi očmi __ Valjhuna, kot bi ga hotel hipnotizirati. Potem Je sko1™ goval besede: ^ jP «Mladi mož, prosi boga, da bi ti srce otrdelo. bom molil zate. Ce boš mehak, se boš pogubil sam. bi te lahko pogubili drugi. Včasih sl bil bolj trd, Bil si strah in trepet vseh, ld so nam zastavljali P0*' Valjhun, ki se je čutil prizadet, je ugovarjal: «Ne sodite me napačno, gospod. Se sem trd in P toda srečuje me pamet. To, kar se dogaja v vaših k1® ^ kar se je zgodilo s človekom na cesti, jemlje našim pogum, ker izziva maščevanje. Bojim se, da nas Je udarilo s slepoto,« «Motiš se, sinko,« je nadaljeval župnik še z večj° tostjo v glasu. «V krvi se bo prečistila kri, stališča ^ č prekalila v ognju boja. Iz pepela zmot se bo razode* niča. Satan je tako globoko prevzel človeškega du\^11 kraljestvo božje ne more zmagati drugače kakor z Zgodovina se ponavlja: na ruševinah zla bomo znov» ^ jild svet z ljubeznijo. Kri Je odkupnina za vse gTeh®j Jf Žrtev Je hrana živih, da lahko vztrajajo. Iz njihove pL 4 zrastel nov rod, ki ne bo več obremenjen s slepoto omadeževan z grehom.« ^ r Valjhun je opazil, da župnik rahlo drhti. In bilo kot bi se pogovarjal s skušnjavcem. Menda drug 0 9 nista vedela, kdo koga preizkuša in zakaj. ..gp Ko je Valjhun spet stopil na cesto, Je bdi om»inlj*JU 8010! st> S VJ ________u, VZJ. vlekel po cesti avtomobil, se Je v njem nekaj 'PreJip[ Drhtel Je v vročici usmiljenja: zbal se Je, da postajanj v ___m m opredelila šele morebitna smrt. Ob nesrečniku, k^J^ začuden nad samim seboj. Bil Je prepričan, da so • p r bojnem ešalonu fanatiki in prestopniki vseh vrst, ki 'c. “ .............. --- - ld »L* Ko mu je bogoslovec citiral njegove besede o in meču, so v srhkd grozd nad tujo smrtjo povsem ^ -in postale nesmiselne. Da bi človek lahko ubil &°veZtP izmišlja vsak dan znova raznovrstne razumske in 111 PRIMORSKI dnevnik PORT ŠPORT ŠPORT 6. novembra 1971 DOMAČI ŠPORT moVADBA DANES V TELOVADNICI UGG danes S0B°TA, 6. NOVEMBRA 1971 ODBOJKA moška b liga 2'.15 v Veroni ftfroni — Bor NOGOMET ZAČETNIKI 15.00 v Padričah lnt#r K - Breg * * * L5'00 v Trstu, Sv. Sergij M«8ge,ana _ Zaria Zarja * * * p'*.'33 na Proseku pnmorje — Zaule JUTRI Nedelja, 7. novembra 1971 nogomet 2. amaterska liga L4'30 v Križu u90esana — Juventina 1 * * * Au,3-0. V Nabrežini Auru.na — Vesna i4.30 v Dolini ® S. Michele 3- AMATERSKA LIGA J4'30 v Padričah "norec — Devin na Proseku ,nd‘» - Olimpija i.tf° v Padričah l|n*rtas Rocol - Union ,, * * * 14.30 Italijanski in poljski telovadci v Gorici Med sodniki bo tudi Jugoslovan Miloš Stergar Danes bomo lahko v Gorici, v telovadnici UGG. prisostvovali mednarodnemu prijateljskemu srečanju v telovadbi med mladinci Italije in Poljske. Tekmovanje bo zanimivo ker bodo na njem nastopali telovadci. ki bodo prihodnje leto tekmovali na olimpijskih igrah. Prireditelji so nameravali povabiti tudi jugoslovanske telovadce, vendarle so bili nekateri med njimi zaposleni, zato je prisotnost Jugoslovanov odpadla. Za italijansko ekipo bo današnje srečanje najboljši trening pred o-limpijskimi igrami. Za partnerja so si izbrali Poijake, ki so v Evropi v tej športni zvrsti drugi, takoj za sovjetskimi tekmovalci. V italijanski ekipi bodo tekmovali Maurizio Montesi. Maurizio Mila-netto, Fulvio Vailati. Luigi Coppa. Franco Donega, Mario Tamassi in Federico Spacazza. V poljski reprezentanci pa so mladi telovadci Mariusz Zasada. Ja-nusz Kokocha, Ludvvik Lasok. Grze,-gerz Ciastek. Lukasz Uhma. Marian Pieczka in Piotr Wesotowski. Sodili bodo: Italijan Vicardi. Jugoslovan Stergar. Poljak Sulajnis, Luksemburžan Schroeder in Španka Paparicio. Šahovska tekma med Gradcem in Gorico na Proseku "'morje — COOP MLADINCI £ v Padričah •"Mole — Primorje Na nedeljski tekmi med šahisti iz Gradca in Gorice so Avstrijci zmagali 10:5. Goriška reprezentanca je bila okrnjena, ker so nekateri istega dne igrali na mednarodnem turnirju v Benetkah. Omenimo zmage Goričanov Gasseria in Breganta ter remije Culota. Zaniera. Coceanija, Ferranda. Bullija in Bascuttija. Predsednik goriškega kluba Ri-naldo Silli je goste nazdravil ter jim daroval srebrni krožnik. Zvečer so se šahisti zbrali v karakterističnem goriškem lokalu. V Gradec bodo šli Goričani maia prihodnjega leta. NOGOMET Iz Berna so sporočili, da bodo proučili pritožbo Borussie (v zvezi z razveljavljeno tekmo Borus-sia - Inter) v sredo, 10. novembra. Včeraj so pokopali v Trstu očeta trenerja italijanske državne nogometne reprezentance Ferruccia Valcareggiija. V MEDNARODNI NOGOMETNI TEKMI V NOVI GORICI Vozila-Ronchi 1:0 NOVA GORICA, - Prijateljska mednarodna nogometna tekma med domačo ekipo Vozil in moštvom Ronchi iz Italije. Sodnik Marušič iz Nove Gorice. Gledalcev 300. VOZILA: Vuk, Kogoj, Žižmond, Hvala, Pikula. Linzender (Klanjšček II.) Peršolja, Gorjan (Petrovčič), Cigoj, Bačun, Klanjšček I. RONCHI: Balzarini, Brandolin, Petraco, Barbana, Furlan, Mom-massi, Baccilleri, Zanolla, Dreas, Princes, Logoozo. Strelec: v 1. minuti Žižmond za Vozila. Prijateljska nogometna tekma je na novogoriški stadion privabila veliko število gledalcev z obeh strani meje, saj smo vsi pričakovali napeto in lepo nogometno predstavo. Žal pa nismo videli tistega, kar smo pričakovali. Od vsega je bil brez dvoma v prvem polčasu lep le edini zadetek, ki ga je tako.i v prvi minuti dosegel domači igralec V MOŠKI ODBOJKARSKI B LIGI Bor bo v treh dneh opravil dva nastopa Po izrednem športnem užitku, ki nam ga je v četrtek zvečer privoščila šesterka Bora. ki žal ni bil kronan s končnim zmagoslavjem, slovenski odbojkarji gostujejo danes v Veroni. V treh dneh bodo odigrali dve tekmi in upajmo, da nesrečno zgubljena tekma proti SPEM ne bo pustila negativnih posledic pri naših odbojkarjih. Njihov drevišnji nasprotnih, gasilci Ferroni iz Verone, pa res ni nasprotnik take kakovosti, kot Jankovič in tovariši, ki smo jih pred kratkim občudovali. V dveh dosedanjih tekmah je ekipa iz Verone podlegla v prvem kolu ekipi La Tor-re v Reggio Emiliji v drugem pa doma proti gasilcem Gritti iz Verone. Kako je igrala v četrtek v iiiimiiiiiiiiitmiimimiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiimiiiitmniimiiiiiimimiimiiiiMiiiiiiiimmuimiiiiii 10.00 **«oITrii£u Mladost naraščajniki Uri?*3 V 3rstu' stadion «1. maj» n'°" — S r.;_________: S. Giovanni .* * * namizni tenis moška b liga te°* V Nabrež,ni- PD >• Gruden S. Marco BM * * * košarka P|,VENSTVO «POMLAD« te "• Opčinah Uoyd Adriatico naraščajniki '1.00 v, T llov,i « rrs,u- Monte Cengio w Vd Adriatico — Bor °S,'AIE Sl NAMIZNI TENIS ■ JUTRI V MOŠKI B LIGI Bo Sokol zmagal z rezultatom 5:0? Jutri bo na sporedu tretje kolo moškega namiznoteniškega prvenstva B lige. Nalbrežinski Sokol bo tokrat pred domačim občinstvom nastopil proti ekipi S. Marko BM iz Verone, ki še ni okusila poraza v letošnjem prvenstvu. Veronska ekipa sloni predvsem na močnem drugokategorniku Vi-gni, obenem pa razpolaga s številnimi kvotiranimi tretjekategomiki. Sokol bo tokrat verjetno nastopil v postavi Košuta, Bole in Ukmar, ŠPORTNE VESTI ŠESTI STRANI Športno društvo Sokol iz Nabrežine sporoča, da je na splošno željo sklenilo podaljšati rok prijav za namiznoteniški tečaj za začetnike. Vpisovanje bo še v ponedeljek, 8. novembra na društvenem sedežu, Nabrežina 89, II. nadstr., od 20. do 21. ure, ko se nepreklicno zaključi. r V ponedeljek, 8. t. m. bo ob 20.30 v veliki dvo-n’ Kulturnega doma v Trstu tAKUUČEK 12. SLOVENSKIH ŠPORTNIH IGER . Ob tej priložnosti bodo nagrajeni najboljši u-* e*encl, ekipe In društva letošnjih SŠI. Pred nagrajevanjem bo krajša predstava Slo-®n*kega gledališča iz Trsta. ki bi morala Svoje nasprotnike —- rnyf gladko odpraviti. Pričakujemo nam- 1. — prvi 2 reč gladek izid ,,5:1 ali celo 5:0, drugi 1 kar bi bil za nabrežinsko ekipo 2. - prvi X 1 vsekakor velik uspeh. To bi nam- drugi i X reč pomenilo, da razpolaga Sokol 3. - prvi X 1 z res popolno ekipo, ki bi ne drugi i X smela najti ovir na letošnjem pr- 4. — prvi i 1 venstvu. drugi X 2 Tekma Sokol - S. Marco BM bo 5. - prvi 1 2 X jutri, 7. novembra ob 10. uri v drugi 1 1 1 dvorani Igo Gruden v Nabrežini. 6. - prvi 2 S. J. drugi X Cuneu proti istoimenskemu nasprotniku pa za sedaj še ne vemo ker rezultat še ni znan. Vsekakor pa je bil to spopad dveh zastopnikov z dna lestvice, saj sta bili obe šesterici do tretjega kota brez točk. Ker so naši fantje v četrtek zgubili bitko, s tem pa gotovo še ne volne, lahko zanesljivo pričakujemo razveseljiv razplet v Veroni. Če .bodo tudi v bodoče borovci zaigrali na taki višini, kot troti SPEM v prvih štirih setih, prej ali slej zmage ne bodo izostale, tako doma kot tudi v gosteh, ne glede na raven nasprotnika. G. F. OBVESTILO ŠZ BOR obvešča vse mlade odbojkarice, ki so igrale v pretekli sezoni v obeh ekipah promocijske lige, da se zberejo v ponedeljek, 8. t.m. na stadionu «1. maj» v Trstu ob 13. uri (ali po končanem pouku). S seboj ni treba prinesti športne opreme, ker bo na dnevnem redu samo dogovor za urnik bodočih treningov. Na deželnem namiznoteniškem turnirju v Trstu so v tem tednu Igralke zgoniškega Krasa zopet potrdile, da sodijo med najboljše v našem mestu * ‘Oge 4e&>ms’i 10(181 ub°J Je kljub temu uboj. Posebno gnusen in g111 je, če je bil izvršen brez potrebe. ^6] nl vedel, zakaj sl je nenadoma zaželel, da bi čim-^lil P^Ul to postojanko in te ljudi, dasiravno se je ve-, 1Bcanja z njimi, čudna tesnoba je visela z žgočega 10 S® vedno mu ni bilo dobro v želodcu, čeprav je bil ni bilo do jedi. f6 Je J^dneva je obiskal še nekaj znancev po vasi. Potem 6°' ip tnil z&dlogarjev France, njegov najljubši spremljeva- lk v)„Presenetil poveljstvo z novico, da se za gorami zbi-^ rtl2anske enote. Njegova patrulja je ubila enega iz-jbiy ^ vlzijskih obveščevalcev. Ko so v štabu razstavili po %ii1JlSe':)itto njegove torbice, so našli načrt vasi z dokaj S(i0„,razlX)redom utrdb in žičnih zaprek. Vznemirjeni so . VaiivfdaU: sovražnik jih utegne v kratkem napasti, le, Jhun je podzavestno slutil veliko nevarnost. Vedel s* Je iv?**1 temi ljudmi nima kaj iskati. Zadlogarjevo dekle p j0 ^ Prosilo, naj ostane vsaj še eno noč, pa ji je dejal, Utj*5hil'aje vzame s seboj v mesto, ko da bi tu čakal na dan. dne, ko Je bil narednik Grm že pripravljen, da ga I avtom nazaj, in ko se je že od vseh poslovil, je ?*• da j leP®m pritekel izvidnik iz bližnje okolice. Poročal ij^aia.6 06810 me4 nJiml 111 nem5k0 postojanko pravkar *tolona partizanov, najbrž brigada. Kmalu potem so ^stih 12 cerkvenega st< stolpa javili, da so tudi na drugih v 0bitol?Pazlli sovražnika. Valjhun, ki Je prebil dva meseca h Pti*m idriji, je dobro vedel, kaj to pon 0,<%tv 611 04104111 »dbod —■ -i pomeni. Zdaj je Jezen sam nase je odšel na v KJer 50 86 26 zbrali voditelji, k JtUku1 085 bodo ^Padli.* Je dejal kar naravnost po-tnuU' 14 ni bil nič več tako samozavesten kakor prej, razkazoval utrdbe. Takoj so se skušali telefonsko v z Nemod, toda vse zveze so bile pretrgane. ^ D()S tlnl MM (n rvind »Frvlolrl In P°®vetom na poveljstvu se je med vojaki in vaščani N LVv«tt, da - “ ...... —J -1 ^'“»v, aa jih obkoljujejo. Vojaki so tekali med hi-1 mravlje pred dežjem ter nosili municijo in mine iz skladišč v bunkerje, jarke in hiše. Kmete je omrežil strah. Sosedje so se ihtavo klicali in pripravljali podzemska skrivališča. Valjhun se je napotil po vasi in premišljal, kako bi se brez škode za svojo čast izvlekel iz neljubega položaja. Zaman — nič pametnega ni mogel iztuhtati. Upal je, da bo posadka vasi zdržala vsaj do prihoda pomoči, kot so ob napadu korpusa zdržale celo manj utrjene postojanke okoli Idrije. Sicer pa so Nemci in druge domobranske enote tako blizu, da v treh urah zlahka pridejo na pomoč. Sed je h gospodarju, kjer je bil prenočil. Tudi tu so vsi od kraja vlačili živež v kleti in pripravljali podzemsko skrivališče. Gospodar je bil ves iz uma. ((Poglejte, kakšno nesrečo nam je nakopal na glavo tisti bogoslovec, gostilničarjev sin. Če njega ne bi bilo, tudi postojanke ne bi bilo v vasi.» Valjhun ga je tolažil, da bodo napad odbili. Zadlogarjeva pa se mu je obesila za rokav: «Mi boste dali puško ?» «Seveda, saj poveljstvo oborožuje vse, ki se hočejo boriti.)* čeprav sovražnika Še ni bilo na spregled, so psi bevskali žalostno in zateglo, kot bi ponoreli. Vmes je odmevalo jokanje otrok, ki niso razumeli, zakaj so očetje in matere* preplašeni, zakaj vse vrvi po vasi, kot bi se bližala velika voda. Nebo se je prepreglo z gostimi mrežastimi oblaki, ki so se nad hribovjem zbirali v temno gmoto. Ko je naselje zagrnila noč, so bili vsi vojaki v bunkerjih, starci, ženske in otroci pa so molili v hišah. Valjhun se je ustavil v cerkvi in pokleknil pred oltar. Iz srca mu je privrela ena sama prošnja: «Gospod, Bog moj, daj, da bi šel ta kelih mimo nas!» Potem je odšel na poveljstvo. Pogovor med vodilnimi je bil kratek. Svetopisemske Izreke so zamenjala povelja. Vsakih nekaj minut so prihajali izvidniki in poročali, kaj se dogaja. Vsa posadka, od poveljnikov do kuharjev, je bedela pri orožju. Žižmond. Ta je stopal visoko žogo in jo spretno poslal v mrežo. To pa je bilo tudi vse, kar smo v tem polčasu videli pri domačinih. Gostje ki so igrali čedalje bolje pa nikakor niso uspeli resneje ogroziti vratarja domačinov in tako se je polčas tudi končal ob vidni terenski premoči gostov. Tudi v drugem delu se igra ni bistveno spremenila, le da so domačini zaigrali nekoliko preveč ostro in so gostje vse bolj nevarno ogrožali vrata Vozil. V 75. minuti je tudi odličen napadalec gostov Bac-cillieri dosegel zadetek a ga je sodnik Marušič radi offsida razveljavil. Tudi finiš je pripadal gostom in le smola je bila vmes, da jim ni dovolila doseči zadetka, ki so si ga več kot prislužili. Kljub vsemu pa lahko trdimo da je tekma dosegla svoj namen,' to je, da se oba sosedna kluba še bolj povežeta med sabo, saj je to koristno za obe strani in za vse ljubitelje nogometne igre ki živijo ob meji. Prav bi bilo, da se tudi v bodoče nadaljuje s podobnimi srečanji in takšno prakso uvel ia vi jo tudi ostali športni klubi Goriške. Nogometni klub VOZILO pa zasluži vso priznanje. R. K. Od 7. do 14. t.m. bo v Bologni velik mednarodni teniški tum;r. Med drugimi bo na njem nastopil tudi Jugoslovan Franulovič. Cagliari - Napoli Catanzaro - Varese Fiorentina - Bologna Inter - Torino Juventus - Roma L.R. Vicenza - Verona 1 Mantova - Atalanta X Sampdoria - Milan Foggia - Brescia Palermo - Genoa Sorrento - Taranto Rimini - Parma Messina - Lecce X 2 X 2 PRIMORSKE NOGOMETNE EKIPE V SLOVENSKIH LIGAH V obalnem derbiju tesna zmaga Kopra Končno tudi v Mirnu veselo razpoloženje SLOVENSKA NOGOMETNA LIGA Zadnjeuvrščena Slivnica, ki je vse dosedanje tekme zgubila, je v devetem kolu prvič neporažena zapuščala igrišče. Še zanimiveje pa je, da je svojo prvo točko osvojila na tekmi z vodečo Ilirijo, ki pa je obdržala vodstvo na lestvici. Vevška Siavija in ptujska Drava, ki sta se v prejšnjem kolu pomaknili1 za 3 mesta navzgor, sta se v nedeljo še za eno mesto približali Iliriji. Siavija, ki je zadala Aluminiju že četrti zaporedni poraz, se je povzpela na drugo mesto, Drava pa po visoki zmagi nad Brnikom na tretje mesto. Koper, ki je v obalnem derbiju slavil zmago, je sedaj četrti', trboveljski Rudar pa peti. Po prejšnjem kolu druga Izola je padla kar na šesto mesto, vendar jo od Drave, Kopra in Rudarja loči le slabša razlika v golih. Tudi v spodnjem delu lestvice se je položaj nekoliko spremenil. Aluminij je kljub novemu porazu še naprej sedmi, na osmem mestu pa se mu je pridružil Kladi var, ki je končno visoko zmagal. Nadaljnje tri ekipe, Nafta, velenjski Rudar in Branik, imajo vse po sedem točk, zadnja pa je seveda Slivnica. Koper Izola Osrednji športni dogodek na Koprskem je bil v nedeljo vel'ki prvenstveni derbi med najboljšima o-balnima ekipama, na katerega so ljubitelji nogometa čakali dolga leta. Koper in Izola sta namreč izmenoma nastopala v SNL in ZCN-L, vendar se v zadnjih letih še ni zgodilo, da bi bila istočasno oba v isti ligi. Zanimanje za derbi je bilo izredno, tako da se je na koprskem igrišču zbralo rekordno število (1500) gledalcev. Tekma je bila bolj razburljiva kot lena. Izolanom je pripadel začetek, ko je V. Gregorič tudi dosegel vodilni zadetek. V nadaljevanju so prevladali Koprčani, ki so svojo premoč izrazili z goloma Ra- dosavljeviča v 41. (iz enajstmetrovke) in 82. minuti. Koper, v zadnjem času s šaljivim imenom »ekipa 1:1», je tako prekinil serijo neodločenih rezultatov, Izoli pa je o-stala prilika za povračilo v spomladanskem delu. ZAHODNA CONSKA LIGA V ZCNL ekipa Litije še naprej nezadržno zmaguje in vodi na lestvici. še pred nedavnim njen najnevarnejši tekmec, kranjski Triglav, je v nedeljo spet nepričakovano zgubil (tokrat z zadnjeuvrščenim Hrastnikom) in precej zaostal. Na drugo in tretje mesto sta se po novih zmagah prerinili primorski ekipi Vozil in Primorja ter pustili Triglav na četrtem mestu. Zadnji iz prve peterice, Tolmin, je po nedeljskem presenetljivem porazu zaostril, kljub temu pa je obdržal dve točki naskoka pred zasledovalci, saj sta tudi njemu najbližja Usnjar in Zagorje v nedeljo poražena zapuščala igrišče. Med to trojico pa so se na šesto mesto vrinile Jesenice po nedeljskem u-spehu v Tolminu. Pirančani so se po petem porazu za eno mesto približali zadnjeuvrščenim ekipam, ki so si nekoliko opomogle. Vse tri imajo po dve točki* več, Adria in Hrastnik po lepih nedeljskih zmagah, LTH pa je tekmovalna komisija priznala zmago nad Adrio (2 proti 1) v 4. kolu in zavrnila protest mirenske ekipe, zaradi česar so se Mirenci najbrž že pritožili na drugostopenjski organ — komisijo za pritožbe. Končno veselj'e v Mirnu Najvišjo zmago v devetem kolu in obenem svojo prvo zmago (če odštejemo brez borbe dobljeno tekmo s Hrastnikom) so dosegli igralci Adrie. Glede na boljšo igro A-drie v zadnjih tekmah smo lahko pričakovali, da se bo to končno odražalo tudi v rezultatu. Da mirenska ekipa le ni tako slaba, kot kaže njen položaj na lestvici, dokazuje tudi dejstvo, da si' je visoko uiiiiiiiiiiiiiiiinitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiuimiiiimHiitiiiiiimiiiiiiiiiiiiiimiHiHiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimu« 1 ODBOJKA V PRIJATELJSKEM SREČANJU Tesen poraz šesterke Bora v Kanalu V torek je bilo v Kanalu v šol-1 da so gostje prikazali odlično od-ski telovadnici prijateljsko povratno bojko, prav gotovo boljšo od do-mednarodno srečanje v.odbojki.med] mačinov, predvsem pa sta občin- moštvoma domačega Salonita in Bora iz Trsta. To je bila prijateljska tekma med obema zveznima ligašema, in s tem so gostje iz Trsta vrnili Kanalcem njihovo gostovanje, ki so ga imeli pri njih pretekli mesec. SALONIT: Tušar, Jerončič, Bukovec, Berdon, Kolenc, Blažič, Pa-ravan, Murovec J., Murovec M., Žnidarčič, Perše, Gabrijelčič. BOR: Veljak S., Veljak K., Fuč- ka, Orel, Grmek, Vodopivec, Plesničar, Neubauer, Starc. Izid tekme je bil 3:2 za Salonit, stanje v setih pa: 12:15, 7:15, 15:7, 18:16, 15:12. Tekma se je začela ob veliki, premoči gostov iz Trsta, ki so prvi set takoj dobili: nekaj podobnega se je zgodilo tudi v drugem setu, tako da smo skoraj upravičeno pričakovali konec srečanja z izdatno zmago Bora. V tretjem setu pa so se domačini le nekako zbrali, uredili svoje vrste in set odločili v svojo korist. Tudi četrti set je bil izredno napet, gostje so hoteli za vsako ceno zmagati in prav v tej (morda preveliki) želji so »zgoreli*. Domačini so spretno izkoristili to njihovo napako in s tem rezultat izenačili. Peti, odločilni set pa je bil za goste usoden. Takoj so nekajkrat grobo grešili in s tem dovolili Salonitu enakovreden odpor, ki so ga fantje na koncu tudi s »pomočjo* sodnika izkoristili in set (in s tem tekmo) tudi dobili. Ne moremo pa mimo ugotovitve stvo navdušila oba Veljaka in Orel. Prav zato lahko mimo trdimo, da bi gostje boli zaslužili zmago. Pri domačinm pa se poznajo znaki utrujenosti, saj niso tako sproščeni, delajo velikokrat začetniške napake pri lovljenju servisov, skratka se še niso vživeli v vlogo dru-goligaša: po prikazani igri pa se pozna, da bodo z rednim in intenzivnim treningom še veliko napredovali. R. K. V 2. zvezni moški ligi Tretji neuspeh Salonita Minulo kolo v 2. zvezni odbojkarski ligi je ligaš Salonit iz Kanala gostoval na Jesenicah, kjer se je pomeril z ekipo Jesenic. Kljub temu, da Jeseničani niso v najboljši formi so Kanalci srečanje zgubili z rezultatom 3:1. Tretji poraz Solonita (v tej zanj novi ligi) še nikakor ni tragičen, saj ima do konca srečanj v ligi še dovolj nastopov, ki bodo pokazali pravo vrednost ekipe ob Soči. Za poraz na Jesenicah je bil deloma kriv tudi zelo slab sodnik, ki je domačinom marsikaj spregledal in s tem spravljal igralce Salonita v neenak položaj. Tako so kljub borbenosti tekmo zgubili. Po setih pa se je srečanje končalo tako: 15:13, 15:14, 14:16, 15:13. S tem, skoraj nepričakovanim porazom, pa je moštvo Salonita tre- nutno na predzadnjem mestu lestvice, toda že to, nedeljo gostuje v Kanalu moštvo Breze iz Bosne ki je na lestvici še mesto niže. Moštvo Salonita ki je nastopilo na Jesenicah: Tušar, Jerončič, Berdon, Bavdaš, Perše, Bukovec, Blažič, J. Murovec, Paravan, Kolenc, Žnidarčič. R. K. PRETEKLI TOREK Jesenski kros v Novi Gorici V izvedbi Občinske zveze za telesno kulturo občine Nova Gorica je bil v torek v Novi Gorici občinski kros, kot nekakšna zaključna prireditev letošnje atletske sezone. Krosa se je udeležilo več kot 300 nastopajočih iz raznih krajev Goriške, iz Solkana, Šempetra, Kanala, Brd, Prvačine, Renč in Nove Gorice. Nastopili so na več različnih progah in največ uspeha so imeli mladi tekmovalci iz Šempetra ter Solkana. Na krosu pa smo vseeno pogrešali člane nekaterih vodilnih športnih klubov na Goriškem, predvsem domačega Atletskega kluba ki je sodeloval z enim samim tekmovalcem. Kljub vsemu pa lahko trdimo, da je prireditev uspela in prav bi bilo, če bi ji v bodoče dali še večji poudarek, tako z udeležbo kot tudi s kakovostjo. ( Rajmund Kolenc zmago priborila z igralcem manj, ker je moral že v 33. minuti z igrišča Carevič, ki se je pustil izzvati. Že v prvem delu bi si lahko Mi-renoi ustvarili prednost, vendar so bili spet nespretni. Po prvem golu, ki ga je v začetku drugega polčasa iz enajstmetrovke dosegel Ivčev, pa se jim je odprlo, tako da so še trikrat zatresli mrežo Zagorja. Srednji branilec Cotič, ki je zaigral na mestu srednjega napadalca, je prerodil napad in sam dosegel 2 gola, tretjega pa pripravil J. Frančeškinu. Nedeljski uspeh je zelo pomemben za naprej. Želimo si le, da bi Adria v preostalih dveh tekmah jesenskega dela osvojila vsaj 2 do 3 točke, tako da bi ji bil boj za obstanek v spomladanskem delu o lajšan. Zmaga Vozil Primorja Najbolje uvrščeni primorski ekipi sta tokrat zmagali z enakim rezultatom (2:0). Vozila so gostovala v Škofji Loki, kjer jih je čakal neenakovreden nasprotnik LTH, ki se bori z osnovnimi težavami: le s težavo namreč zbere enajst igralcev. Novogoričani so si ob poprečni igri zagotovili zmago že v prvem polčasu z goloma Peršolje in Cigoja. Ajdovci so po pričakovanju premagali' vrhniškega Usnjarja. Vodili že v 9. minuti po golu levega krilnega napadalca Peljhana, 4 minute pred koncem pa je Pavel Brecelj iz enajstmetrovke povišal vodstvo in dosegel končni rezultat. Sicer pa tudi na tekmi v Ajdovščini igra ni bila kdo ve kako kakovostna, pač pa raztrgana in groba. Sodnik je izključil tri igralce, med njimi tudi trenerja in igralca Primorja Kotnika. Razočaranje v Tolminu Kakor so v prejšnjem kolu Tolminci prijetno presenetili, tako so v nedeljo grenko razočarali. Kdo bi si mislil, da jim bo poprečna ekipa Jesenic sredi Tolmina odvzela obe točki. Vendar se ekipam, Id jim uspe podvig, rado zgodi, da naslednjo nedeljo pretiravajo v samozavesti in optimizmu ter namesto novega uspeha doživijo grenek poraz. Tolminci so si tako deloma zapravili priložnost, da bi si že jeseni ustvarili precejšnjo zalogo točk, s porazom z Jeseničani pa so napravili tudi levjo uslugo Piranu in Adrii, ki se borita za odcepitev od dna. Edini' zadetek je za Tolmin dosegel Kanalec, potem ko so 4 minute prej zastreljali enajstmetrovko. Poraz Pirana Pirančani, ki so bili prvi gostje na popravljenem igrišču v Litiji, niso bili kos vodeči ekipi, ki je igrala mogoče še bolje glede na prvi' nastop pred domačim občinstvom v letošnji jeseni. Domači so povedli že s 5:0, vendar so Primorci zmogli še nekaj moči, tako da sta Lokaš in Požar ublažila poraz. Lokaš in Tomšič, o katerih smo poročali pred sedmimi oziroma štirinajstimi' dnevi, smeta zaenkrat igrati, njun primer pa bodo ponovno obravnavali po prejetju dodatnih poročil sodnikov. Povedati moramo tudi, da smo zaradi napačnih informacij žal zamenjali vlogi igralcev v neprijetnem incidentu, zaradi česar se opravičujemo. V nedeljo dva derbija V predzadnjem kolu bosta na vrsti zadnja letošnja primorska derbija. V Ajdovščini se bosta spoprijela večna tekmeca Primorje in Adria, v Piranu pa Tolmin in Piran. Novogoričani bodo gostovali na Vrhniki, kjer imajo možnost za zmago. V SNL primorska predstavnika verjetno ne bosta imela lahkega dela. Izola se bo doma poskusila s Kladivarjem, Koper pa v Ljubljani z Ilirijo. B. P. Vso dolgo noč so napeto prežali v temo, iz katere so prihajali grozljivi zvoki. Kdaj pa kdaj so zaslišali rezget konj, potem ropot težkih koles po kamenju in človeške glasove. Poveljnik ni vzdržal živčne napetosti, zato Je ukazal, naj z minometi izstrele nekaj min. Votli poki po obrobju kotline so jih vsaj malo potešili. Iz prvih jarkov okrog vasi so stražarji metali rakete, ki so utripale v zraku kakor upanje. Voditelji so sedeli v štabu. Vso noč so se nalivali z žganjem in kavo. Kljub temu so stežka premagovali spanec. Proti jutru je okolica utihnila. Nobenega premikanja niso več zapazili. Tudi psi, utrujeni od lajanja, so potihnili. Nad polji okoli vasi je visela grozljiva tišina. Poveljnik Jakoš je kar naprej pogledoval na uro in prižigal cigareto za cigareto. Ko se je na vzhodu prelomil obroč teme in se je svit jutra razlil med hiše, je napetost popustila. Zdaj so bili prepričani, da jih ne bodo napadli. Partizani doslej še niso napadli utrdb podnevi, tak napad bi bil zanje samomor. Z dnem so se pomirili tudi civilisti, čudno se Jim Je zdelo, da se vso noč ni nič zgodilo, župnik se je odločil, da bo kot vsak dan daroval mašo. V cerkvi so se zbrali voditelji, posadka iz župnišča in najbolj goreči verniki, ki so vsak dan prihajali poslušat župnikovo besedo. Rumena svet loba upanja je napolnila cerkev. Dišalo je po kadilu. Na vseh oltarjih so trepetaje gorele sveče. Valjhun je sedel v prvi klopi. Misli so mu jadrale v preteklost, oči pa počivale na sohah svetnikov, ki so mrtvo zrle z oltarjev. Nikoli v svojem življenju ni imel tako peklenega občutka tesnobe pred praznoto. V svoji goreči privrženosti je bil osamljen kot umirajoči bog na križu in truden, da bi lahko zapri oči in zaspal za vedno. Rahlo Je priprl oči. Ljudje so zginjali in se stapljali z okoljem. župnik pred oltarjem je visoko dvignil hostijo. Tudi on Je postajal za zastorom Valjhunovih vek privid, ki se je stapljal z mrtvimi sohami. V šibkem soju sveč je utripala večnost «Ljudje smo minljivi kot sence, Bog pa živi od vekomaj. Toda čemu se bojimo smrti, rešiteljice vseh muk in zla, če nas po njej čaka večno življenje? Kdo je junak? Kdor se sam prostovoljno odloči za smrt, za žrtev, za veliki sen, ki razpada že takrat, ko nastaja.*) V tej uri slabosti se je počutil nesrečen. Svojo nesrečo pa je imel za kazen za greh. Zacingljal je zvonček in množica je pokleknila na kam-nitni tlak. Hrbti so se upognili in glave so se sklonile. Pred silo brezmejnega, ki gospoduje usodi, so se počutili majhne. Vaijhun je odprl oči: kot v praznem prostoru se je v župnikovih rokah svetlikala hostija, podobna daljnemu nedosegljivemu cilju. Iznenada je sveto tišino preparal jeklen zvok. Cerkveno I'34!*3 je preblisnil slepeč ogenj, steklo je zažvenketalo m se med hruščem eksplozij razbijalo v tisoč koscev. Med vonj kadila se je pomešal smrdljiv dim in jedek duh po žveplu V cerkvi je nastal vik in krik. Za prvo salvo granat je usekala druga. Cerkev se je zamajala. Prah in kamenje sta deževala po glavah. ((Srečala sta se pekel in nebo,** je pomislil Valjhun in si z rokami zaščitil glavo. Župnht je odložil hostijo in zaklical z močnim glasom: «Mir, ljudje božji! Mtir... Ne bojte se ure preizkušnje.** Spričo njegovega grmečega glasu je preplašena množica obstala, kot bi okamenela. župnik pa je vpil : «Ne bojte se! Tudi gospod Bog se je na gori Sinaju prikazal v grmenju in ognju.** Potem je ukazal, kot bi poveljeval: «Zazvone naj vsi zvonovi! Jaz pa vas bom blagoslovil, preden greste v spopad na življenje in smrt.** Potem je svečano stegnil roke proti množici: «V imenu gospoda Boga naj vam bodo odpuščeni vsi grehi. Blagoslavljam vas in vam kličem: Sprejmite telo božje! Potem odhitite v boj. Bijte se kakor levi do poslednjega diha, do poslednje kaplje krvi. Bog je z nami, z našo in otroki našima.*> t'Nadaljevanje sledi) Uredništvo Podružnic« Uprav« TRST GORICA TRST Ul. Montecchi 6/11 PP 559 Telefon 793 808 794 638 Ul. 24 Maggio 1/1 Telefon 33 82 Ul. Montecchi 6/II Telefon 795 823 Naročnin« Mesečno 1.100 lir — vnaprej: polletna 6.100 lir, celoletna 11.000 lir. Letna naročnin« za inozemstvo 15.500 lir. v SFRJ posa- mezna številka 1.— dinar, mesečna 14.— din, letna 140,— din, Poštni tekoči račun Založništvo tržaškega tiska, Trst 11-5374 PRIMORSKI DNEVNIK Za SFRJ Tekoč račulr pri Narodni banki v Ljubljani »ADIT. - DZS, Ljubljana. Gradišče 10/11 nad. telefon 2220/ Oglasi Za vsak mm v višini enega stolpca: trgovski 200, finančno upravni 300, legalni 400, osmrtnice in sožalja 200 lir. »Mali 50 lir beseda Oglasi za tržaško in goriško pokrajino se oaročaio Pt upravi. Iz vseh drugih pokrajin Italije pri »Societš Pubblicitš ItaH*1*” Stran 6 6. novembra 1971 Glavni urednik Stanislav Renko Odgovorni urednik Gorazd Vesel Izdaja In tiska ZTT - Trst NIX0N BO SPOMLADI OBISKAL ZAR IN EGIPT? Predsednik Sadat prevzel F poveljstvo oboroženih sil V Kairo so iz Jeruzalema dospeli štirje predsedniki afriških držav, ki skušajo omogočiti rešitev krize na Bližnjem vzhodu KAIRO, 5. — Predsednik ZAR Ar,var El Sadat je sklenil prevzeti poveljništvo oboroženih sil. Po egiptovskem pravu je predsednik države avtomatično tudi načelnik oboroženih sil, vendar Sadat do sedaj ni efektivno poveljeval vojski. Ukrep egiptovskega predsednika je nekoliko presenetil Izraelce, ki si na različne načine razlagajo dogodek. Običajno najbolje informirani krogi povezujejo dogodek s Sadatovimi izjavami. da bo Egipt do konca leta odločil, kako namerava rešiti krizo na Bližnjem vzhodu. Ukrep naj bi torej pomenil, da namerava Sadat rešiti krizo z vojno in ne s političnimi pogajanji. Iz Jeruzalema so danes dospeli v Kairo štirje predstavniki delegacije za Bližnji vzhod v OZN in istočasno predsedniki afriških republik. Gre za predsednika Senegala Leopolda Senghorja, Kameruna Ahamaduja Ahidja, Nigerije Jakuba Govona in Zaira Josepha Mobutuja. Zvečer jih je egiptovski predsednik Sadat neuradno sprejel, jutri zjutraj pa oe bodo začeli pogovori. Sicer so štirje predsedniki poudarili, da njihovo po- slaništvo ne predstavlja pravega posredovanja, temveč da skušajo samo omogačiti pogovore med Izraelom in Egiptom, kar bi lahko pospešilo ko- nec krize. Med včerajšnjim zadnjim sestankom z izraelskimi političnimi predstavniki so štirje predsedniki še enkrat analizirali položaj na Bližnjem vzhodu. O pogovorih z Izraelci bodo sedaj poročali Sadatu. Senegalski predsednik je po pogovorih v Jeruzalemu poudaril, da bi morala OZN prevzeti posredovanje med državama, kar bi nudilo najboljše jamstvo za dokončno spravo. Iraški predsednik Hasan Al Bakr je sklenil, da pošlje šest svojih ministrov na obisk v šestnajst arabskih držav. Ministri bi se morali pogovoriti s političnimi voditelji a-rabskih držav o palestinskem vprašanju. Podobne obiske so nekateri iraški ministri opravili že julija. Neki izraelski časnik javlja, da bo predsednik ZDA Nixon obiskal Izrael in Egipt prihodnjo spomlad. Vest ni prav nova, ker jo je pred dvema tednoma že sporočila neka mednarodna agencija, ni je pa še potrdila Bela hiša. tobus s 67 potniki prehitel tovornjak in zavil s ceste. Hude težav« pri vojaškem poskusu KENNEDYJEV RT, 5. - Tehnikom ameriškega letalstva se je posrečilo spraviti v pogon enega od satelitov za komunikacije, ki jih je »Air Force* prejšnji torek poslala na krožno pot okoli Zemlje v največji razdalji kakih 36.000 km. Takoj, ko sta satelita nastopila krožno pot, sta začela oddajati neredne in zelo slabo slišne radijske signale. Po poskusih, ki so trajali dalj časa, se je posrečilo tehnikom aktivirati enega od satelitov. Drugi satelit je še vedno nem. Satelita sta stala ZDA 4 milijone in 800.000 dolarjev, spadata pa v sistem izpopolnjenih vojaških telekomunikacij, ki bodo povezovale Pentagon z vsemi ameriškimi oporišči na svetu. HUDA PROMETNA NESREČA NA CESTI MED ANZI0M IN 0STI0 iat «124» trčil v «500»: 5 mrtvih in dva ranjenca Življenje so izgubili vsi potniki fiata 500 in voznik fiata 124 RIM, 5. — Huda prometna nesreča se je pripetila davi malo po sedmi uri na cesti med Anziom in Ostio. Pri trčenju fiata 124 in fiata 500 na izredno nevarnem ovinku je izgubilo življene pet oseb, dve pa sta bili hudo ranjeni. Agenti prometne policije in gasilci, ki so dospeli na kraj nesreče istočasno z bolničarji Rdečega križa, so imeli precej težav, da so rekonstruirali dinamiko in okoliščine nesreče. Da bi lahko v miru zabeležili vse podatke, so agenti za nekaj časa preusmerili promet, medtem je dospel tudi namestnik državnega pravdnika dr. Vitalone. Nesrečo naj bi bil povzročil voznik, ki je s fiatom 124 prehiteval na prepovedanem mestu. Voznik je vozil v smeri Tor Vaianica — Ostia. Najprej je prehitel tri avtomobile, prav na polovici ovinka pa mu je privozil naproti fiat 500, v katerem so sedeli štiri osebe. Čelno trčenje je bilo neizbežno. Prvi so skušali pomagati ranjencem avtomobilisti, ki jih je malo prej prehitel fiat 124. Ko so se pri- lega fiata 500, so lahko samo ugotovili, da so bili vsi potniki mrtvi. Pohiteli so tedaj k fiatu 124 in s precejšnjim trudom povlekli iz zmečkanega vozila tri ranjence. Nemudoma so jih odpeljali v bolnišnico v Ostio. Veznik fiata 124 51-letni Sirio Brecciaroli iz Pomezie, pa je zaradi hudih poškodb malo kasneje izdihnil. Krmilo mu je namreč prebilo prsni koš. Za ostala dva potnika 36-letnega Nella Laurentija in 24-letnega Giuseppa Enderleja so si zdravniki pridržali prognozo. Ko so dospeli agenti prometne policije, bolničarji in gasilci, so lahko poskrbeli samo za odstranitev razbitin in da so popeljali trupla potnikov fiata 500 v bližnjo mrtvašnico. Vsi štirje so bili težaki, vendar so agenti izvedeli samo za imena treh .medtem ko niso mogli odkriti, kdo je četrta žrtev. Umrli so 45-let-ni Mario Perilli iz Roio Piana, ki je upravljal vozilo, njegov brat 43-letni Ugo in 44-letni Giovanni Mas-sidda iz Castel SanfAngela. Šele zvečer je policija odkrila, kdo je peta žrtev. Gre za 62-letnega bližali skrtovičenim pločevinam ma- Tancredija Pesceja iz Pretura. iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiriiii TIR PRED ZAKLJUČKOM VESOLJNEGA ZBORA ŠKOFOV Danes na sinodi drugo glasovanje o dokumentu «Pravičnost v svetu ŠPORT ŠPORT ŠPORT V PRETEKLEM KOLU NOGOMETNEGA PRVENSTVA ZA MLADINCE Samo Juventina osvojila obe točki S. Lorenzo — Juventina (0:3) 0:4 Takoj v začetku srečanja med Ju ventil 10 in San Lorenzom, ki je bilo na igrišču San Lorenza, je kazalo, da bodo gostje na lahek način prišli do zmage, ker se je domača ekipa predstavila le z 8 igralci. Vendar (čeprav se je napoved zmage za Juventino uresničila zaradi številčne premoči) tekma rji potekala tako lahko, kakor je kazalo v začetku. Kriva za to je bila Juventina, ki je igrala do sedaj najslabšo tekmo letošnjega prvenstva, ker se je igralcem zdelo, da so že popolnoma vami, zlasti potem, ko je bil zaradi grobe igre izključen v 18. min. prvega polčasa Venier od San Lorenza in so domačini ostali v sedmih. Furlanska ekipa je igrala strnjeno in se je borila za vsako žogo. Pri Juventini pa je vsak hotel priti do gola ob tej lahki priložnosti in je njihova igra bila neorganizirana. Uspeli so v prvem polčasu stresti mrežo Fiorelli, Col-lini in Marvin, ostali pa so jih hoteli posnemati in so postali živčni. To je povzročilo, da je bil zaradi protestov v 7. min. drugega polčasa izključen Marvin od Juven-tine (popolnoma po nepotrebnem). Štandrežci so še enkrat z Mar-vinom v 41. min. prišli dn četrtega gola. D. R. Sinoči ponovno glasovanje o spornih vprašanjih duhovništva - Bogoslužje in vsakdanja stvarnost v svetu SEUL, 5. — Najmanj 27 oseb je zgubilo življenje, približno 40 pa je bilo ranjenih v Južni Koreji, ko je avtobus strmoglavil v skoraj sto metrov globok prepad. Nesreča se je pripetila pri Tongaiu, ko je av- ................................................................... VATIKAN, 5. — Jutri zvečer se bo zaključila škofovska sinoda, ki zaseda v Vatikanu že vrsto dni in ki je danes prišla do svojega 36. zasedanja. Danes so objavili rezultate o glasovanju sinodskih očetov glede dokumenta o »pravično-sti v svetu*. Tudi to glasovanje je bilo, kot že prejšnje, ki jc zadevalo dokument o duhovništvu, precej porazno. Qd petih vprašanj, ki so jih organizatorji sinode postavili škofom in udeležencem kongresa, ki imajo pravico do glasovanja, je bilo odobreno z glasom iplacet* samo eno vprašanje. Pripomniti pa je treba, da je verjetno prišlo do več kot dvetretjinskega Spodletel poskus izstrelitve «Evropc 11» KURU (Francoska Gvajana), 5. — Že sinoči je glasn k ustanove ELDO (Evropska organizacija za načrtovanje in izgradnjo vesoljskih raket) izjavH, da se je začelo odštevanje za polet rakete »Evropa 2». Do tistega trenutka so vse naprave delovale brezhibno. Danes točno ob 14. uri so izstrelili raketo, ki se je dvignila v zrak ter poletela proti veselju. Nekoliko pozneje so sporočili, da se je poskus ponesrečil in da je raketa padla v Atlantski ocean kakih 400 km od Uruja. Zdi se, da je prišlo do okvare v trenutku, ko bi morala , začeti delovati druga stopnja rakete. Sodelovanje med Hrvatsko in Bavarsko Izvršni svet SR Hrvatske in vlada Bavarske sta sestavila skupen odbor za razvoj gospodarskih odnosov med obema deželama. Odbor si bo prizadeval, da izravna medsebojno trgovinsko bilanco, ki redno izkazuje primanjkljaj na jugoslovanski strani. Hrvatska in Bavarska bosta sodelovali tudi v bančništvu in zavarovalstvu, posebno kar zadeva zbiranje prihrankov hrvatskih izseljencev v južni Nemčiji. Teh izseljencev je okoli 90.000, predsednik vlade Bavarske Goppel pa je v tej zvezi omenil možnost, da bi za otroke hrvatskih izseljencev odprli posebne šole, kakršne že obstajajo drugod v Nemčiji. soglasja samo zaradi tega, ker je to vprašanje splošnega značaja in predstavlja pravzaprav le zaključek ostalih štirih vprašanj. Ker pa ne vsebuje konkretnih stališč, so sinodski očetje lahko glasovali v prid brez skrbi. Glede ostalih vprašanj pa je spor zelo izrazit. Splošni uvod je žel 116 «placet», 20 »non placet* in 56 »placet juxta modum* (s popravki) ter 6 vzdržanih. Ker je bilo prisotnih 187 sinodskih očetov je dvetretjinska večina znašala 123 glasov. Nekaj podobnega se je zgodilo tudi glede ostalih vprašanj. Vprašanja, ki zadevajo porazdelitev dohodkov, pravico do napredka in »neme krivičnosti*, so bila še na slabšem: samo 85 »placet*, ampak 21 »non placet* in kar 83 z zahtevanimi popravki. Tretji del, ki zadeva poslanstvo cerkve, hierarhijo in kristjane glede pravičnosti, je bil nekoliko na boljšem, prav zaradi svojega splošnega značaja. Najslabše se je obnesel četrti del, ki je obravnaval vprašanja pravičnosti, navzočnosti cerkve, vzgoje k pravici1, ekumensko sodelovanje in mednarodno delovanje. Sodeč po rezultatih glasovanj, bi lahko rekli, da so sinodski očetje globoko sprti posebno v zadevah, ki se tičejo čisto konkretnih vprašanj, družbenih, gospodarskih in političnih, ki so značilna za sodobni svet. Le nekoliko večjo soglasnost utegnejo najti samo glede vprašanj, ki zadevajo izključno verska in bogoslužna vprašanja. Danes popoldne so sinodski očetje ponovno glasovali o vprašanju posvetitve poročenih duhovnikov in o ostalih štirih spornih zadevah dokumenta o duhovništvu. Predložili so jim tudi ponoven dokument o »pravičnosti v svetu*, ki naj bi ublažil nasprotja ter omogočil kolikor toliko enotno glasovanje. Jutri bodo sporočili rezultate o glasovanju glede duhovništva, na drugi strani pa bodo sinodski očetje ponovno glasovali o dokumentu »pravičnosti v svetu*. Vsaj na koncu zasedanja bo navzoč papež Pavel VI., ki bo zaključil sinodo. «Minsk-22» je stehtal zemeljsko ozračje MOSKVA, 5. — KoMko tehta zemeljsko ozračje? Na to vprašanje je odgovoril, kot sporoča sovjetska časnikarska, agencija »Tass* sovjetski elektronski elaborator »Minsk -22». Po mnenju tega elektronskega stroja zemeljsko ozračje tehta pet štirilijonov in 157 trilijonov ton. Sovjetska časopisna agencija poudarja, da je izračunamje teže zemeljskega ozračja bistvenega pomena za raziskave na področju koz-monavtike, vesoljske geodezije ter zemeljske težnosti. Elaborator »Minsk - 22» je prvi mehanizem, ki je pri računanju u-pošteval zemeljski reljef (gore in doline). Upoštevanje teh značilnosti zemeljske skorje je izredno pomembno, ker je znano, da je na primer zračni tlak na vrhu Eve-resta zelo nizek. Pripominjamo, da je štirilijon številka s 24 ničlami. TRST A 7.15, 8.15, 11.30, 13.15, 14.15, 17.15, 20.15, 23.15 Poročila; 7.05 Slovenski motivi; 7.30 Jutranja glasba; 11.35 Šopek slovenskih pesmi; 11.50 Veseli motivi; 12.10 V spomin Venu Pilonu; 12.25 Za vsakogar nekaj; 13.30 Glasba po željah; 14.45 Glasba jz vsega sveta; 15.55 Avtoradio; 16.10 Operetni album; 16.50 Jazzovski koncert; 17.20 Dialog; 17.30 Za mlade poslušalce; 18.15 Umetnost, književnost in prireditve; 18.30 Koncerti-sti naše dežele; 18.50 Poker orkestrov; 19.10 Družinski obzornik; 19.25 Protagonisti popevke; 19.40 » Slovenski madrigalisti » ; 20.00 Šport; 20.35 Teden v Italiji; 20.50 Znan? balade; 21.10 Zabavni orkester; 21.30 Vabilo na ples; 22.30 Zabavna glasba. TRST T-l "IJELE- tli R □ 10 WlZJIH 22.15 Oddaja za naše izseljence; 23.05 S pesmijo in plesom v novi teden. SOBOTA, 6. NOVEMBRA 1971 12.10 Plošče; 14.45 Tretja stran; 15.10 Pesmi; 15.40 Ljudje in stvari; 16.00 Koncert violinista Karl-heinza Franka in pianista Paula Schilhauskega; 16.20 Deželni pisatelji; 16.30 Zbor »Seghizzi* iz Gorice. KOPER NACIONALNI PROGRAM 7.00, 8.00, 12.00, 13.00, 14.00, 15.00, 17.00, 20.00, 23.00 Poročila; 7.10 Klasična glasba; 9.15 Vi in jaz; 12.10 Plošče; 13.15 Preizkušajo se diletanti; 14.09 Zabavni spored; 15.40 Pesmi, v katerih je protagonist klavir; 16.00 Oddaja za mlade; 16.20 Spoznavajmo znanost; 16.30 Recital; 17.10 Veliki variete; 18.45 Kronike iz juga; 19.30 Filmske skladbe; 20.20 Radijska igra: »Jadro*; 21.20 Jazz koncert; 22.10 Elektronska glasba. settijeve skladbe; 18.35 Glasba izven sheme; 18.35 Lahka glasba; 18.15 Pregled kulturnih dogodkov; 19.15 Vsakovečemi koncert; 21.30 Komorna glasba; 22.25 Mali voz. FILODIFUZIJA ITAL. TELEVIZIJA 12.30 Kulturna oddaja; 13.00 Risanke; 13.30 Dnevnik; 14.00 Aktualnosti; 17.00 Spored za najmlajše: »Igra stvari*; 17.30 Dnevnik; 17.45 Spored za otroke: »Kdove, kdo ve?»; 18.40 Kulturna oddaja; 19.10 Glasbeni spored; 19.50 Športni dnevnik in kronike; 20.30 Dnevnik; 21.00 »Canzonissima 71»; 22.30 TV nadaljevanka: »Tema*; 23.00 Dnevnik. 8.00 Koncert za začetek; 9.00 Bachovi koncerta; 9.40 Italijanska sodobna glasba; 10.20 Vzporedne skladbe ; 11.00 Medigra ; 12.00 Klasična glasba; 12.30 Strnjena melodrama; 13.30 Portret avtorja; 14.15 Antologija izvajalcev; 15.30 Lahka glasba - stereo. II. KANAL 19.15 Posebna oddaja — Deželna tribuna; 21.00 Dnevnik; 21.15 Vsaka država zase — Jugoslavija; 22.05 TV nadaljevanka: Silone — Lukova tajnost; 22.50 Grafična razstava v Benetkah. 6.30, 7.00, 10.00, 12.30, 14.30, 17.00, 19.15, 22.30 Poročila; 6.40 Glasba za dobro jutro; 8.15 Sodobne pesmi; 10.05 Glasbena medigra; 10.30 Poslušajmo jih skupaj; 11.00 Znane melodije; 11.30 Pevci; 11.45 Glasba in pesmi; 12.00, 12.45 in 13.07 Glasba po željah; 14.15 Ansambel The Five Lord; 14.30 Zabavna glasba; 15.00 Prenos RL; 15.30 Sestanek ob juke boxu; 18.00 Primorski dnevnik; 16.15 Zapojmo in zaigrajmo; 16.45 Primorska in njeni ljudje; 18.00 Izbrali ste...; 19.00 Brasseur-jev ansambel; 19.30 Prenos RL; 22.15 Plesna glasba; 23.00 Prenos RL. II. PROGRAM 7.30, 8.30, 9.30, 10.30, 12.30, 13.30, 15.30, 19.30, 22.30, 24.00 Poročila; 7.40 Jutranje pesmi; 9.35 Strnjena drama — Goldoni: »Lažnivec*; 10.05 Pesmi za vas; 10.35 Glasbeni variete; 11.35 Avtomobilska odaja; 12.40 Spored s F. Bon-gustom; 13.50 in 18.00 Kako in zakaj; 14.00 Lahka glasba; 15.00 Orkestri lahke glasbe; 15.40 »Alto gradimento*; 17.40 Izven sporeda; 18.45 Pesmi; 19.02 Ray Conniff in njegov orkester; 20.10 Vse o Franku Sinatri; 21.00 »Canzonissima 71»; 23.05 Lahka glasba. III. PROGRAM 9.30 Vivaldijeve in Tartinijeve skladbe; 10.00 Koncert za začetek; 11.00 Vera v glasbi; 12.20 Italijanski skladatelji; 13.00 Medigra; 14.00 Doba klavirja; 14.40 Simfonični koncert; 16.05 Italijanska sodobna glasba; 17.10 Ros- SLOVENIJA 7.00, 8.00, 9.00, 10.00, 11.00, 13.00, 14.00, 17.00, 18.00, 19.30, 22.00, 23.00, 24.00 Poročila; 8.10 Glasbena matineja; 9.06 Pionirski tednik; 9.35 S pihalnim orkestrom RTV Ljubljana; 10.20 Pri vas doma; 12.10 Antonio Šali eri: Koncert za flavto, oboo in orkester v C-duru; 12.30 Kmetijski nasveti; 12.40 »Po domače* z domačimi vižami; 13.15 Zabavna glasba; 14.10 Sobotno popoldne za mladi svet; 15.30 Glasbeni intermezzo; 15.40 Pojo jugoslovanski operni pevci; 16.00 »Vrtiljak*; 16.40 Glasbena medigra; 16.45 S knjižnega trga; 17.10 Gremo v kino; 17.50 Z ansamblom Jožeta Privška; 18.15 Iz operetnega sveta; 18.50 Pogovor s poslušalci; 19.00 Lahko noč, otroci!; 19.15 Z ansamblom Lojzeta Slaka; 20.00 Mladinski radijski klub; 21.CJ Zabavna radijska igra; JUG. TELEVIZIJA 9.35 TV v šoli: Sodobna tema. Tema z variacijami, Popis prebivalstva (do 11.00); 13.58 Napoved sporeda: 14.00 Mednarodno prvenstvo Jugoslavije v namiz nem tenisu — prenos iz Novega Sada; 16.30 Košarka: Olimpija -Jugoplastika — prenos, v odmoru Rezerviran čas; 18.00 Obzornik; 18.15 Junak mojega življenja — film o Dickensu; 19.25 TV kaži pot; 20.00 TV dnevnik; 20.35 Glas bena križanka; 21.35 Kratek film; 22.00 Oddelek S — serijski barvni film; 22.50 Poročila. KOPRSKA BARVNA TV 14.00 Mednarodni turnir namiz nega tenisa v Novem Sadu; 15.30 Prenos košarkarske tekme Olimpija — Jugoplastika; 19.45 Risanke; 19.55 Spored s Tonnyjem Dallaro; 20.30 TV film: »Gusarski zaklad*; 21.20 Mali koncert klasične glasbe. Edera — Gaja 2:0 (1:0) GAJA: Sergij Grgič, Crissani, Brass, Križmančič (Milkovič), Guštin, Raiem, Romanazzi, Verše, Di Leonardo, Iztok Grgič, Grisoni. Mladinci Gaje so včeraj proti E-deri doživeli poraz. Edera je bila do sedaj na zadnjem mestu lestvice brez točke. Kako to, da gajevci niso bili kos nasprotnikom? Iz e-nostavnega razloga, ker so se nogometaši Edere ojačili z nekaterimi igralci, ki nastopajo v prvi e-kipi. Ta je pa včeraj počivala. Torej ponovno smola za naše nogometaše, ki tudi tokrat niso razočarali in poraza gotovo niso zaslužili. Od vsega začetka so bili kos nasprotnikom in bi lahko tudi prvi prišlj v vodstvo, a Verše je za-streljal enajstmetrovko, kar je fante potrlo. Trenutni položaj so izkoristili nasprotniki In so tako z golom prednosti zaključili prvi polčas. V drugem delu igre so se gajevci vrgli v napad. Močno so napadali in oblegali nasprotna vrata, a zadetka niso dosegli. Morda je bilo krivo to, da so skušali streljati neposredno v kazenskem prostoru, kar je bilo seveda nemogoče zaradi odločnosti nasprotne obrambe. Žal, pa gajevci nimajo takih napadalcev, ki bi lahko z močnim strelom od daleč ukanili vratarja. Obleganje torej ni prineslo zaželenega sadu. Proti koncu tekme pa so nasprotniki prav takrat, ko so gajevci močno napadali, s protinapadom dosegli še en zadetek. Tekme je bilo konec. Za gajevce pa je bil to še en neuspeh, čeprav nezaslužen. Od ga-jevcev je dobro igral Brass, ki je v zadnjem času zelo napredoval. b. 1. Breg - S. Anna 1:2 (1:1) BREG: K. in R. Ota. Slavec, Krmec. Žerjal. Martini, Kocijančič. Glavina, Žafran. Sovič in Samec. 12 Jež, 13 A. Lavriha. STRELEC za Breg: Kocijančič. Kljub dobri igri in mnogim priložnostim Breg ni zmagal. Nasprotnik se je sicer pretežno branil, vendar je s itrimi in urejenimi protinapadi često ogrožal brežanska vrata. V napadu «plavih» nekaj ne deluje: Glavina ie stalno pošiljal pred nasprotna vrata zelo uporabne žoge. katerih pa naši napadalci niso znali izkoristiti. Poraz Brega postane še jasnejši če povemo, da ie sodnik spregledal stoodstotno enajstmetrovko v nasprotnem kazenskem prostoru. Nasprotniki so povedli v 13. min. zaradi slabo postavljenega zidu Brežanov. 6 minut kasneje pa so »plavi* na enak način izenačili s Kocijančičem. V drugem polčasu ie S. Anna v obdobju največ.ie premoči Brega iz protinapada dosegla zmagonosni gol. Tekmi bi bolje pristajal neodločen izid. IST iMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitimiiiiiiiiiiiiniuinniiiil Slovensko planinsko društvo Trst objavlja razpored PREDSMUČARSKE TELOVADBE SV. JAKOB: Ul. Montecchi (prostori PD \ I. Cankar). Vsak ČETRTEK od 18.00 - 19.00 BARKOVLJE: Ul. Cerreto (društ. prostori). Vsak ČETRTEK od 17.30 - 19.00 SV. IVAN: ODRASLI (Stadion «1. maj* • oder). Vsako SREDO od 19.30 do 21. ure. Začetek 20. t.m. SV. IVAN: NARAŠČAJNIKI (osnovno žolci). Vsak PONEDEtJEK od 16.30 do 17.30 za 1. in 2. razred ter od 17.30 do 18.30 za 3., 4. in 5. razred. (V šolski telovadnici). PROSEK: V društvenih prostorih. Vpisovanje v baru Majovski. Vsak ČETRTEK od 18.00 - 19.30. KRIŽ: V prostorih ljud. doma. Vsak ČETRTEK od 16.00 - 17.30. Cremcaffe-Primorje 2:1 (1:0) PRIMORJE: Ferfolja (Kemperle). Blazina. Milič, Verša. Štoka, Šegina, V. Husu (Kapun), Štrekelj, Locasto. Zanella. Čemjava. STRELEC za Primorie: Čemjava (enajstmetrovka). Po začetnih udarcih ie kazalo, da bodo Prosečani zdržali napade domačinov. Nekai minut pred koncem prvega polčasa pa so domačini dosegli gol iz enajstmetrovke. To je Prosečane potrlo in so v drugem polčasu igrali precej neurejeno ter so prejeli še en gol. Končno oa je Čemjava izid zindžal iz enajstmetrovke. Prosečani poraza niso zaslužili. saj so se ves čas borili zelo požrtvovalno. Najboljša sta bila Verša in Blazina. M. K. ZAČETNIKI Breg-Muggesana 3:0 (2:0) BREG: Krmec. Mičdč, Klun. No-vello. Grisonič. Krevatin, Prašelj, Kraljič, Feriuga, Simeone (Premk), * STRELCI: Prašelj. Kraljič in Feriuga. Brežani so tokrat zaigrali zelo dobro in so odpravili skromno Mug-gesano. ki se na velikem dolinskem igrišču ni znašla. Domačim so z dolgimi podajami neprestano prodirali pred nasprotnikova vrata. V 5. min. je Kraljič streljal kot in Prašelj je z glavo dosegel gol. Po stalnem pritisku Brega je Kraljič v 17. min. po osebni akciji neubranljivo streljal in dosegel drugi gol. Po tem zadetku so pobudo prevzeli gostje, vendar brez nega uspeha, saj je bila domačinov z Novellom in nepremagljiva. Brežani so odri® . jali s protinapadi, zlasti Pr®“? j. trega Prašila in Ferluge. pred koncem tekme je Feriuga “se: svojemu nasprotniku in ie Mdr izid z močnim, diagonalnim s*1?®? Razmeroma številno občinstvo 1® koncu tekme nagradilo mlade no* metaše z aplavzom. ^ Primorje-Giarizzole 0:8 (®:3) PRIMORJE: Trobec. Regent. ni, Bukavec, Castellani. Buzzai. . bergoj. Starec. Milič. Ciullim. . ša. 12 Luksa, 13 Harei. V sredo najmla.jša ekipa Primorja z°v^. živela katastrofalen poraz. rumeni** so se ves čas le br*"T Le v začetku so skušali * v /.av-ttRu su (C napadi prodreti skozi nasproB*' brambo. a brez uspeha. jar Najbolje ie še igral Milič._ v® ni obrodil zaželen* njegov trud sadu. NARAŠČAJNIKI Sudest Juventina 3:0 sliS$ Kakor smo že pisali, ki najmlajši nogometaši izkušnje na račun porazov. ... . N*? izenačenja še niso utegnili čeprav pri vsakem nastopu tehnično vedno boljšo igro ® predovanje v formi. Sudest je ^ kazal ekipo s popuščajočo obra® ^ a z dobrim napadom, zlasti n* beh krilih. „ D. B- JUTRI V NARASCAJNISKI KOŠARKARSKI LIGI Prvi letošnji nastop Bora PRVENSTVO «POMLAD« OBVESTILO Teniški klub Gaja obvešča člane in prijatelje, da jim je učitelj na razpolago ob sobotah in nedeljah od 8. do 12. in od 14. do 21. ure. Za prijave telefonirali na štev. 226136. Poletovci bodo jutri na lastnem igrišču, ob 11. uri, sprejeli v goste ekipo Lloyd Adriatico. Tekma bo za naše košarkarje dokaj težak posel, saj sodi Lloyd med močnejša moštva tega prvenstva. Poleg tega pa trenutno ni v najboljši formi in predvsem glede telesne priprave nekaj z njim ni v redu. Igralcem se namreč pozna, da trenirajo bolj malo (še vedno namreč ostaja odprto vprašanje telovadnice in igrišča). Poletova postava: Gantar (k), Kraus, Guštin, Dolenc, Starc, Škabar, Tavčar, Edi1 Sosič, Rauber, Marko Sosič. 2. KOLO Danes, sobota, 6. novembra Radiči Arte — Italsider POM — Ardita Jutri, nedelja, 7. novembra Rioreatori — SplUgen Polet — Lloyd Adriatico .................................................mini,...nmaraitllmimmimiiiiiiimmiii.milili........... PRED JUTRIŠNJIMI NOGOMETNIMI TEKMAMI NAŠIH EKIP Bodo Brežani premagali S. Michele in tako storili uslugo Bazovcem? naraščajniki Jutri se bo začelo tudi Prven^j naraščajnikov. Nastopila bo^ Borova ekipa, ki je prav v 9^j, priprav za to prvenstvo nekaj pripravljalnih tekem-ci startajo na višja mesta, ^ če bodo igrali požrtvovalno-Nastopila bo torej le ena in ne dve, kajti ni bilo ljivih mest. Druga narašcaF^ peterka pa bo zato odigrala _u prijateljskih tekem in bo ^ # ko bo potrebno, dobra rezeria prvo moštvo. «Plavi» bodo v prvem m, stopili proti ekipi Lloyd A®-* ^ Tekma bo jutri, ob 11. uri, v y vadnici Monte Cengio. Srfca )jaj* za naše predstvanike težko, m r— “i Lloyd Adriatico sodi' peterke prvenstva in je jem 1904 favorit za osvojitev ^ nega prvega mesta. jjo V okviru priprav za Prveyorških ulicOj1 j^r Kristusov. To bo tem ^ že danes veliko dolgolasih datih mladih ljudi.