Pavlolnl Iranke v državi I
44. Stev.
lihsia razen pondeijka In tfp.eva po praznika vsak 4 a n cpoMan.
Uredništvo je v Ljubljani, Frančiškanska ulica št. 6/L, Učiteljska tiskarna.
Dopise frankirati in podpisati, sicer se jih ne pri-obči. Rokopise se ne vrača,
Oglasi: Enostolpna petit-vretica K 1'80, osmrtnice in zahvale po K 3'—, razglasi in poslano vrstica po K 2‘50; večkrat, objave po dogovoru primeren popust.
V Uubllanl, v torek 24. februarja 1920.
Leto IV.
-at
Posamezna Sžsv« stan« — 60 vinarjev. —**
Naročnina: Po pošti alt
z dostavljanjem na dom za celo leto K 96, sa pol leta K 48, za četrt leti E 24, za mesec K 8. Za Nemčijo celo leto K114, za ostalo tujino iu Amerik« K 120. — Reklamacije za list so poštnine proste.
Opravništvo je v Ljubljani, Frančiškanska ulica St. 8/1* Učiteljska tiskarna.
Glssiio iusoslov. sodialno ■ cSemokreticne stranke. Telefonska št. 312«
IZPLAČEVANJE DRAGINJSKIH DOKLAD JAVNIM NAMEŠČENCEM.
LDU. Ljubljana, 22. Uradno se javlja: Ministrski svet je sklenil, da pritrdi zvedbi načelnega sklep?. Prejšnjega ministrstva od 19, t. ni., da naj se začasne draginjske in nabavne doklade državnim uslužbencem izplačujejo še nadalie. Naredba br. 1349 od 16. decembra 1919 o posebnih začasnih draginjskih in nabavnih dokladah državnim uslužbencem je podaljšana do konca maja 1920.
ZAMENJAVA KRON SE NADALJUJE.
Ljubljana. 22 Ljubljanski dopisni urad poroča uradno: Uradno brzojavno obvestilo ministra za finance dr. Velizarja Jankoviča na predsed-ništvo deželne vlade ugotavlja, da so vse vesti o kaki ustavitvi zamenjave kron neresnične in tendenci* jozne in razširjene zgolj z namenom, da povzročijo zmedo v zamenjavi. Zamenjava kron se bo nadaljevala v smislu izdanih naredb.
SIGNiRANJE NEVELJAVNIH BANKOVCEV.
LDU. Belgrad, 21. Finančno ministrstvo je izdalo uaredbo vsem zavodom. ki vrše izmeno novčanic, da se vsaka novčatiica s ponarejenim kolkom zaznamuje z rdečo barvo, da tako obeležena ne bi mogla ostati v prometu ali pa dat: drugi blagajniki v zameno.
dalmatinska vlada odstopila.
LDU. Split, 20. (DDU.) Povodom odstopa osrednje vlade je odstopila tudi pokrajinska vlada za Dalmacijo.
STAVK4 V VICENCI.
LDU. Bazel, 20. (CTU.) Kakor Peroča »Avanti«. se nadaliuje splošna stavka v Vicenci. Boje se, da se stavka razširi po vsej pokrajini. V Zeniu ie došlo izncva do krvavih izgredov.
VLADNA KRIZA V RUMUNIJI.
LDU. Bukarešta. 20. Brzojavna agentura Damian iavjla: V odsotnosti ministrskega predsednikaa dr. Vajde, so se pojavili v parlamentarne« večinskem bloku In v ordeliski narodni stranki spori, ki so povzročili resno krizo vlade. Minister za Bukovino Nister in minister za Bes-arabiio sta že podala ostavko. V dobro poučenih političnih krogih trdijo, da h? mSn?11 a v lad a odstopila, ne ga
^"VaideSe,menuie^ USPEH KROJAČEV NA DUNAJU.
LDU. Dunaj, 21. (DunKU.) Stavka prikroievalcev ter takozvanlh dl-rektris in aranžerk je končala s tem, da se le mesečna plača prikrojeval-cev zvišala za 110/. plača direktrls In aranžerk pa za 120%.
STROGO TAJNO...
LDU. Parit. 20. (DunKU.) Kakor
OTh !Z1ava iz b™donskih listov. k vrhovni svet sklenil, da bodo odslei
niegova posvetovat«,a strogo tajna ?n da je zato delegatfto pozval, naj v časopisju ne priobčujejo ničesar o predmetu ali poteku razprav. Javnost bo tedai navezana na komunikeje. ki se izdajalo na Downin* Streetu.
PROCES CAILLAUX.
LDU. 21 (DunKU-Agence Ha-vas). Državno sodišče je začelo danes javno razpravljati v procesu Proti Caillaux. Borgeois je zasliša-Val Caillauxa o njegovem bivanju v Braziliji v decembru 1914. Caillaux Je izjavil, da je vedno deloval v interesu svoje države in vsakdo v • Braziliji ga je smatral za gorečega Patrijota. Nemčija je v Južni Ameriki Izdala milijon inark za pobijanje
njegove protinemške propagande. Caiilaux je nato poročal, kako se je seznanil z Liebscharjem, in je potrdil, da je bil le ta Karolyjev agent. Odklonil je vsako nadaljnje občevanje z njim. Dodal je tudi, da je kasneje sprejel Liebscharja in da mu je leta izročil sredstva za obrambo svoje žene in časti.
stiki Čeških socijalistov s
SOVJETSKO RUSIJO.
LDU. Praga, 21. (CTU.) »Pravo L.idu« naznanja, da je dr. Srneral dobil po sklepu socijalno-demokratske stranke naročilo, da odide prihodnje dni v sovjetsko Rusijo, kjer bo ostal dva meseca, nakar bodo poslali v Rusijo delegacijo socijalno - demokratske stranke.
POGAJANJA MED l.ATlšKO IN •RUSIJO.
LDU. Hitsingfors, 20. (DunKU.) Po semkaj dospelili vesteh ie latiška vlada končnoveliavno sklenila, pričeti s sovjetsko Rusijo mirovna pogajanja.
RDEČE ČETE V ARHANGELSKU.
LDU. Moskva, 21. (DunKU-brez-žično). Po ravnokar s fronte dospelih brzojavkah so se v Arhangelsku uprle čete, ki Jih je ententa prisilila k boju zoper sovjetsko Rusijo. Delavski sindikat v Arhangelsku je proglasil vlado sovjetov in se je s posadko postavil pod povelje moskovskega sovjeta. S tem činom le sovjetska Rusija prišla v posest najvažnejšega pristanišča ob Belem morju. Rdeče čete nadaljujejo pohod proti Arhangelsku s podvojeno naglico.
OBNOVITEV PROMETA S SOV JETSKO RUSIJO.
LDU. Dunaj. 2G. (CTU.) »VViener Mittagszeitung* poroča iz Rotterdama. da se ie poljski delegat Wasi-lewski, Jd se Je vrnil v Varšavo in ki se je udeležil posvetovani baltiških držav v Helsingforsu, o uspehu teh posvetovani izrazil povoljno. V Re-valu se pripravila vse. da se obnovi trgovski promet s sovjetsko Rusijo. Vse mesto željno pričakuje otvoritve, ker je z blagom prenapolnjeno.
ODGOVOR WII SONA.
LDU. Bakar, 22. SnočnJ »Piccolo della Sera« in današnji »Piccolo« iz Trsta javljata: Wi!son Je odgovoril zaveznikom na niihovo zadnlo noto. Besedilo note še ni znano, toda že sc ve. da le vsebina podobna prvi not«. VVilson se tudi sedal kaže popustljivega. Italijanski ministrski predsednik Nitti ostane v Londonu, ker razgovori še niso prekinjeni.
PRVA DELAVSKA OPERNA PREDSTAVA.
»Rlgoleto* bo v četrtek, dne 26. t. m. Ob pol S. uri zvečer. Vstopnice se dobe t tajništva »Svobode«. Šelen-buruova ulica 6. II. nadstropje, vsak dan od 9.—12. ure dopoldne Jn od 3. do 7. ure zvečer.
LJUBLJANSKIM SODRUGOM!
Danes ob pol 20. url dlskusiiskl večer.
Stenografski tečai ljubljanske »Svobodlne« podružnice se vrši redno vsako sredo in soboto zvečer od 7. do 8. ure v učiteljišču. Sodrugi in sodružice! Posečajte pridno in točno naše tečale. kaiti le v izobrazbi je moč.
G. dr. Izidor Cankar naznanja, da prihaja z Dunaja v Ljubljano v povsem privatnih stvareh, ne pa zato, da bi prihajal v poštev kot kandidat za deželno predsedstvo.
UdruženJe tugnslov. akaddmikov-beguncev, Ljubljana sklicuje za pon-J	23'	febroaria	11. ob 26.
uri v zadnji sobi kavarne »Zvezda« važen sestanek. Vabljeni so tudi člani in odborniki akad. ferijalnih društev »Balkan« v Trstu in »Adrija« v Ooricl ter starešine iz zasedenega ozemlja. —. Odbor.
Kakšno vlado Je sestavil!
reakdjonarski blok ...
Koroščevo ministrstvo ie imelo v syoji sredi zločince.
Belgrad, 20. februarja.
Kakor vam je že znano iz brzo javk, srno dobili »novo vlado«. Lahko pa tudi rečem, da je še — nimamo. Oficijelno je še m. Gospod Stojan Protič, stari vodja srbskih radikalcev, je v družbi vodje slovenskih oziroma jugoslovanskih klerikalcev, dr. Korošca, sestavil vlado, ki naj bi »parlamentarnim potom« vladala. Gospodje so natveziii dvoru in regentu. da imajo v narodnem predstavništvu večino... Regent je pristal na njihove predloge in — eto ProtiC-ICoroščeve »vlade«;!
Belgrad se smeje in — ie ogorčen! Smeje se, ker vidi na listi novih ministrov hrvaškega advokata H a n-ž e k a, ki je pred tednom dni na shodih silno zabavljal čez Srbe m čez monarhijo. Proglasil se ie za najbolj vnetega republikanca, ki ne prestopi dvorskega praga, kai še, da bi bil — kraljevi minister. Dr. Hanžeka sicer noben človek ua svetu za resnega ne jemlje, ali vseeno ie mož postal po nasvetu dr. Korošca kraljevi minister. Pripovedujejo sicer, da sc Hanžeka že črtali iz liste miaistrov. Belgrad se smeje llandžekii in onim, ki so ga predlagali. Da je dr. Korošec tudi pri tem prizadet, se razume.
Belgrad Je silno ogorčen, da s*a mogla Protič in dr. Korošec predložiti regentu v podpis za ministra --turškega bega lirasnicoiz Sarajeva. Ne zato. ker ie malo čudno, da postane poleg pravoslavnega radikalca in katoliškega klerikalca minister tudi turški beg — ali zato. ker je ta turški oziroma bosanski beg bil med morilci Srbov.
Pred dveini meseci je prišel v ministrstvo zunanjih del spis onih. ki se lih obtožuje, da so Izvršili zločine nad Srbi. Med tem! je tudi ime Hali! beg lirasnica, ki je kot avstrijski oficir (voj. avditor) obsodil 32 nedolžniii Srbov na smrt v Kragujevcu. Za Časa voine le bi! v Kragujevcu prekl sod. ki le ob udeležbi sedanjega Koroščevega ministra obsodil te nesrečne žrtve.
Ogorčen Je Belgrad in ogorčeni so Šumadinci, da je kaj takga sploh mogoče! G. Reis, profesor lozanske-ga vseučilišča, ki ie član medzavez-niške ankete za konštatiranie vojnih zločincev. Je začuden vzkliknil, ko Je čul za to vest: »Ljudje božji, ali je to res mogoče!?«•
Da. da — mogoče je, kati tara, kjer dr. Korošec sodeluje, je vse mo-gOČ6
Ogorčeni so Srbi dalje nad tem, da se iim za ministra prezentira moža. ki ie kot član tzv. »Staatsschul-denkontrolkonnsslcfl« na Dunaju glasoval za vojne kredite, s kolimi se Je bojevalo proti Srbiji in antanti. Začudeni so, da se jim prezentira za poljedelskega ministra nekega Roškarja. okaterem se ve samo, da ie v svoji mladosti ustrelil — svoto kuharico. Začudeni se vprašujejo, ali med slovenskimi kmetovalci res ni dobiti boljšega moža. Roškar Je v svoji mladosti ubil žensko, ki mu ie kuhala. Pred poroto je bil obsojen na mesec dni azpora, češ, da je Izvršil ta čin v silobranu
Res — to novo ministrstvo Je »vzorno« sestavljeno. Poleg imenovanih je v ministrstvu za iustico — N i n č 'i č, ki je, kakor znano, naše finance tako imenitno zavozil. Finančni minister je sedaJVelizar Jankovič. To Je mož, ki Je kot član naše finančne delegacije \ Parizu zastopa! mnenje, da so novoosvobojeni kraji naše države del neprijateliskega teritorija in da mora plačati ta del Srbiji kar naJvečJo vojno odškodnino. Sedaj je v tako akutnem vprašanja valutne reforme pokazal svojo kvalifikacijo z zastopanjem mnenja, da Je ‘treba zamenjati dinar s krono po relaciji 1 : 16 ali 1 ; 20.
Minister za notranja dela je Trif-kovič, ki je imel svejčas »Justico« na vesti... Socijalno politiko naj vodi — Krnic. Kdor to sliši, se smeje in trdi, da je bilo mogoče to določiti samo v predpustu... Pošto nal upravlja Drinkovič, oni Drinkovič. ki je za časa vlade Narodnega vječa bil — vojni minister. Mnogo mesecev je krožil med politiki dovtip: »Kako je na hrvaških železnicah?« — »Ej — prav tako. kot z Drinkovičevo vojsko ...
Prehrano naj bi vodil macedonskl profesor Stanišič, ki ni ne politik ne strokovnjak... Trgovino dobi v roke stari izvozničar — Ribarac, ki sa ie nedavno proglasi! za republikanca in priglasil v — republikanski klub. Jaša Prodanovič, ki načeluje republikanskemu klubu, pa je starega Ri-barca seveda odklonil...
Železnice bo upravljal dr. Korošec, ki je — kajpada — železničar po poklicu. On bo »požegnal« mašine in vagone, pa pojde... (In vozli se bo lahko tudi v salonskih vagonih. Menda bo »Večerni List« vsaj sedaj zadovoljen. Op. stavca).
Vojni minister le Sef »bele roke« general Branko Jovanovič...
Poleg vseh teh mož reakcijonar-nega bloka je treba omeniti še ministra ver, dr. Fian Jankoviča, ki Je po zrušitvi Avstrije v brežiškem okraju poziva! narod, nal kliče: Živel cesar Karel! Isti gospod je kot član avstrijske državne komisije po razpadu avstro-ogrske monarhije 5. novembra 1918 glasoval na Dunaju za avstrijske vojne kredite In je kot verni sluga Habsburžanov in ognjevit pristaš vojne proti Srbig dobil Franc Jožefov red.
Vsi belgraiski listi, lzvzemšl dveh radikalnih »Tribuna« in »Samouprava«) z ogorčenjem obsojajo novo »vlado«. Celo med radikalci se pojavila silna struja proti nji...
Da ie to vlada samo vlada za dobo par tednov, le jasno. Javnost je proti nji. V narodnem predstavništvu pa ne dobi kvoruma.
Žalostno je le, da se ie taka vlada mogla sploh kdai — polaviti!...
(Op. uredništva: Belgrajsko občinstvo je nameravalo uprizoriti demonstracijo. ko le izvedelo o tem or-vem ministrstvu. Takoj drugi dan pa se Je ministrstvo rekonstruiralo. Protič ie namreč predložil novo listo in podpisan ie bil ukaz. s katerim so imenovani na mestu kompromitiranih ministrov ti-le: za socijalno politiko Šurmin. za agrarno reformo Kr-nič, za šume in rude pa Kovačevič, vsi iz Narodnega kluba).
Mariborske novice.
Mariborska »Straža« Je gotovo
eden najneumnejših in pole« tega tudi najzlobnejših listov, kar lih izhaja pod klerikalno duhovsko patro-nanco. V vsaki številki ima Dolno de-nunciiacij čez sociialiste in demokrate. In tista »Straža«, ki je bila naj-večja sovražnica srbskega naroda, ki ie vedno in povsod odkrito hujskala, zlasti med vojno proti Srbom, obdol* žuie v zadnji številki našo stranko, da agitira za »Los von Serbien«. Naša stranka sestavlja namreč svoi volilni imenik m ker mi ne znamo tako goljufati kot klerikalci in tudi nimamo denarja, da bi podkupovali mestne uradnike, kot ie delal to »klerikalna dika in ponos«, zloglasni Žebot. za kar Je bil zaprt, bomo sestavili ta imenik z vprašalnimi polami. Dovoljenje za to pa ne bomo prosili klerikalne stranke,-zato se tudi malo menimo za njihovo denuncijantsko pisarjenje. Pri volitvah že dobe odgovori
Kai }e z Žeboiom? Da spadajo podkupovanja na zatožno klop, le menda Jasno. Klerikalni kričač in »urednik* klerikalnih listov. Zebot, Je podkupoval mestnega uradnika, da bi mu izročil volilni imenik. Kakor čujemo. Je ponujal zato večlo vsoto tisočakov. Zahtevamo, da se ga po-
stavi na zatožno klop ln obsodi k«« kor zaslužil
Viničarski tabor, ki se le vr50 azdnjo nedeljo v veliki G6tzovi dvo* rani, je zopet jasno pokazal, kako obrača kmetsko ljudstvo hrbet klerikalni stranki. Nad 1500 udeležencev, viničarjev, malih kmetov in žena J« dalo duška svojemu ogorčenju t«t vstopilo v kmečke-delavsko zvezd naše stranke. — Sklenjena Je bila resolucija. ki Jasno pokazale bedno stanje našega kmečkega Hudstva. Obširneje poročilo prinašamo radi pomanjkanja prostora v »Ljudskem Glasu«. — Klerikalci vsled tega kmečkega gibanja seveda zopet nore In denuncirajo, ali vse to prav nlfl ne zaleže.
Mariborski škof Napotnik, veliki ljubitelj avstrijskih cesarjev, plačuj« svoje viničarje z SO vinarji na dani Stanuje v dveh nadstropjih, kjer se nahaja 23 sob, v vagonih na kolodvo* ru pa zmrzujejo in bolehajo begunske in delavske rodbine! Lep vzgled Ua« bežni do bližnjega! In Kristus nf imel, kamor bi položil svojo glavo ...
II. slnfonlčnl koncert V Mariboru, Mariborska divizijska godba prire.d| v koncertni dvorani pivovarn« »G8tz« dne 6. marca ob 8. url zvečer pod vodstvom kapelnika gosp. Ferdo Herzoga sinfonični koncert a natizbranejšim sporedom. Koncert obeta mnogo umetniškega užitka. &*■ sti dobiček je namenjen mariborskim mestnim ubožcem.
K položaju.
Belgrad, 20. februarja.
V državi Je treba red« in gotove, določene smeri, po koji nal se razvija
delo za napredkom. Sta pa dve smerL Ena, ki noče reda in ki hoče, da bi država ostala neurejena, konservativna in reakcijonarna. Druga, ki želi, da se razmere v državi čimprel« urede In konsolidirajo
Prva smer je — nazadnjaška smer. ki sestoli iz srbskih radikalcev« hrvatskih starčevicancev In Jugoslovanskih klerikalcev. Ta smer sicer ni homogena, to se pravi, da io drži skupai le negacija; pri pozitivnem delu se bodo pri tel smeri pokazala najrazličnejša, povsem nasprotuloča si mišljenja. Predstavljajo Jo oseb« Protič, Pašič, Nmčič, Velizar Jankovič (rad.) Lorkovič, Laglnja, Druško-vič (nar. klub), Korošec, Benič, Šim-rak Ougoslov. klub — klerikalci). Njih stranke ne predstavljajo večine v narodu. Srbski radikalci so pri volitvah leta 1912. b;li v manjšini —| opozicija ie dobila okolo 50.000 glasov več kot radikalci, dasi so oni kot vlada vodili volitve. Mandatov so seve takrat dobili radikalci naiveč. ker so proporc uredili po »svojem«. Starčevičanci so bili v hrvaškem saboru v manjšini: večino ie predstavljala srbsko-hrvatsk? koalicija. Edino na Slovenskem so bili klerikalci večina v narodu, ali takrat so bili dragi časi . . . Vladal le absolutno g. dr. Šušteršič, ki sedaj niti ne sme več v ono domovino, kjer le takrat oblast, no gospodaril.
Druga smer je demokratska in so-ciialistična. ki ima težnjo za napredkom o državi, težnio za svobodnim, nerušenim razvoiem ...
Pred šestimi in pred štirimi mesed se je regent odločil za to drugo smer. Ako pogledamo nazal v dobo teh štirih mesecev, vidimo, da ie bilo izvršenega obilo potrebnega in tudi koristnega dela. Vlada demokratov la socijalistov Je v vsakem pogledu izvršila veliko delo. Težko le bilo njeno delo. ker le prevzela zavoženo dedščino koncentracijskega kabineta Protič-Koroščevega . ..
Niena parola ie bila: na volišče — ljudstvo na! odloči, komu zaupal Po njenem predlogu bi se volitve imele vršiti 24. maja 1.1. Za volitve le vse potrebno pripravljeno.
Proti tel paroli pa vstajalo klerikalci, hrvatski nazadnjaki in radikalci, ki hočejo, da zboruje to začasno
Stran 2.
NAPREJ.
Stev. 44.
»narodno Predstavništvo« še dalje,
da rešava velike probleme itd. . . . Skratka, da se oddaljimo od volitev, ki naj bi bile enkrat leta 1921. ali
1922_____
Prva seja narodnega predstavništva ie pokazala prav lepo sliko tega začasnega Narodnega Predstavništva. Bilo je navzočih celih — 37 poslancev ... Od 288 — 37! Demo-kratje in socijalisti se seve seje namenoma niso udeležili, ker stoje na stališču, da je to »Predstavništvo« treba razpustiti . . . Opozicija pa je razpolagala z 32 poslanci, ker od 37 Je bilo od vladnega bloka 5 poslancev radi kontrole navzočih ...
Kriza le torej zaenkrat rešena. — Vseh razsodnih ljudi želja in parola pa ie: razpustiti ta »parlament« in razpisati volitve, in to je edino prav in potrebno.
Ponarejeni kolki na tisoekronskih bankovcih.
Generalni Inšpektorat finančnega ministrstva v Beigradu. je z naredbo dne 14. febr. 1920.1. br. 3520 priobčil sledeče navodilo, kako se spoznajo ponarejeni kolki (markice) na tisoč-kronskih bankovcih.
Vse pristne maikice so v barvi in črtežu enake.
Orb in doljni del markice izdelan Je v pomarančasto rumenih barvah (svetlejši in temnejši). Gornji del markice, krog okoli grba in okvir cele markice so modri (ultramarin). Izven napisa na markici ie vsa modra barva vezana z oranžasto ter je grb, napis in črtež v dolnjem delu markice kakor tudi okvir izrazit in Jasen. "V pristni markici ie desna prečnica belega križa v grbu vezana s četvero-kotom, ki je večji od ostalih četvero* kotov v istem polju grba. Dalje je na vseh pristnih markicah v črtežu modre barve v vsakem kotu videti rozeta v obliki runolrsta (planike). Krona Je naslonjena na orlovi glavi, ki sta precizno izdelani, z odprtima kljunoma in iztegnjenima jezikoma. Vsaka noga ima štiri kremplje.
Potemtakem so vse markice, ki se ne skladajo popolnoma z gornjim popisom ponarejene.
Komisija ie imela pred seboj deset različnih falzifikatov, ki so se razlikovali od pravih maikic tako-le:
1. Najboljši falzifikat se razlikuje od prave markice v barvi sami. Namesto pomarančasto-rumene vpo-rabliena Je limonastorumena barva; rumena barva je nejasno vezana z modro, da se vezi skoraj ne vidi. Napis ni tako iasen In izrazit kot pri pristni markici in črke so ožje. Križ y grbu Je ožji in ni vezan z četverokotnikom.
2. D r u g a falzifikat ima iste znake kot prvi, samo črke so šlrje ter grb in krona nejasna.
3. Tretji falzifikat se razlikuje od pristne markice v barvi, namesto pomarančaste Je baiva rumeno-rjava (oker) in krona na gtbu Je popolnoma neiasna. Križ je ožii in ni vezan z belim večjim četverokotom. črke so ožle in namesto rozete v obliki runo-lista Je rozeta v obliki zvezdice.
4. Četrti. Na mesto pomarančasto-rumene, vporabljena le temna limonasto rumena barva, beli križ ni vezan z večjim četverokotnikom In v vogalih sploh ni rozete.
5. P e t i. Na mesto pomarančasto rumene barve vporabljena ie rume-no-riava (oker), beli okvir okoli napisa ie širji: mesto, kier se rumena In modra barva shaiata. Je zamazano, krona le presekana z rumeno barvo, v grbu ie dolnli del presekan In slovenskega arba ni. V repu orla so mesto Štirih tankih — tri debele črte, beli orel nima iezika in namesto rozete v obliki runolista le neka nepravilna fieura.
6. šesti. Namesto pomarančaste, vporabljena le rumeno-rlava (oker) barva, rumena barva ie veza na z modro samo v okviru markice. krona le popolnoma neiasna, bol! piočnata in podolcovata. beli orel nima iezika. orlcve noge imaio mesto štirih krempljev samo široko belo črto; ves črtež pod napisom ie popol noma nepravilen in pretrgan po belih krotrih.
7 Sedmi. Namesto pomarančasto-rumene, vporabljena le rumeno rjava (oker), namesto temnomodre, svitlomodra barva: Črke so širle. bel rob okrog napisa ic širji, krona ne pravilno izgotovljena, levi orel nima Jezika, v repu orla ni onih štirih tankih rumenih črt v kotih ie namesto rozete nepravilna f:gura.
R. Osmi. Namesto pomarančaste ie vporabljena rumeno-rjava (oker) barva, črke so Žirje m okross napisa Je širok dvojni beli rob. okvir in doinjl rumeni črtež se ne zlaga z Črtežem pristne markice. Sploh Je to zelo slab falzifikat.
9. Deveti. Namesto pomarančaste je uporabljena rumeno-rjava (oker) barva, krona Je nejasno izdelana, podolgasta in plošnata, črke so ožje, levi orel nima jezika, namesto rozete je nepravilna zvezda.
10. Deseti falzifikat. Barva Je temnorumena in svetlomodra, črke so širje, beli rob okoli napisa širok, levi orel nima iezika, krona ni naslonjena na orlovi glavi, je plošnata in podolgasta. namesto štiri, ima vsaka noga tri kremplje in rozete ni. Modra barva pri vseh falzifikatih vleče nekoliko na zelenkasto.
Zamenjava kronskih bankovcev Avstro-ogrske banke za kronsko-dl-narske bankovce ni ustavljena, kakor so poročali dnevniki, nasprotno se ta zamenjava živahno nadaljuje ter Jemljo iz prometa kronski bankovci po 20. 50. 100 in 1000 kron. kt po 15. marcu nehajo biti splošno plačilno sredstvo v naših pokrajinah.
Bankovci kolkovanl z več mark!-caml nižje vrste. Finančno ministrstvo Je z razpisom J. br. 3890 z dne 18. februarja 1920 pojasnilo, da le smatrati bankovce, ki so kolkovanl z več markicami nižje vrste, katerih skupna vsota pa odgovarja vrednosti bankovca, n. pr. ako je petdesetak markiran z dvema smarkicama za dvajsetake in z eno markico za de setake, za pravilno kolekovane.
Vsi gg. krušni komisarji se vabijo, da se zanesljivo zglase v torek, dne 24. februarja 1920. ob 5. url v veliki dvorani na magistratu radi naprave novih krušnih zapisnikov.
Pevski zbor »Glasbene Matice«. Ker se pripravlja v prvi polovici marca koncert, se vrše skupne pevske vaje v prihodnjih tednih, v ponedeljkih, sredah in petkih ob 8. uri zv. Prosimo redno in polnoštevilno! — Odbor.
Akad. filozof Srb otvori kurz za poučevanje srbsko-hrvatskega iezika in literature. Poučeval bo v sr-bo-hrvatskem leziku. Tisti, ki želijo učiti se, naj iaviio svoi naslov uredništvu pod šifro: Dijak — Srb.
Zakotni menjalci. Verižnišl« urad je napovedal boj tudi raznim zakotnim menjalcem, ki so doslej posebno Izžemali vračajoče se vojne ujetnike, vojake in naše Amerikance ter tudi druge inozemce. Nekemu takemu menjalcu so zaplenili velike množine raznih tujih valut, zlasti dolarjev, lir, potem pa tudi lepo zalogo srebrnih in zlatih kron. Nekdo se ie izrazil: »Zato je taka draginja, ker te piiavke tišče dobri denar.« Mogoče ima prav!
zastonj čakata, da bi Izvedela nj>h željo ... Presodite sedaj, če je to res samo legenda ali pa je vendar resnična dogodbical
Iz Slovenije.
Vrhnika.
Nekateri trgovci špekulirajo na vse strani, kako bi tudi pri denarnih manipulacijah zaslužili. Eden izmea tistih je tudi tukajšnji trgovec J., ki sedaj kar naenkrat noče več sprejemati v plačilo kronskih bankovcev nižje vrednosti, temveč zahteva samo debeli denar. Predno so se kronski bankovci kolekovali. pa je ta možakar sprejemal samo eno- in dvekronske bankovce. Ljudstvo se radovedno vprašuje, če pristojna oblast res nima toliko moči. da bi takim ljudem dopovedala, da je danes kronski drobiž še vedno v veljavi!
Pragersko.
Kakor ljulika med pšenico, tako so med nami nasejani zvezarji. V zadnjem svojem poročilu smo pa pozabili na nekega hudega zvezarja B., ki se ie prelevil nedavno v agilnega zvezarskega agitatorja, ker so se mu obljubile zlate zvezdice in mesto premikalnega nadziratelja. Sicer je ta vzgiedni mož dolga štiri leta zelo zvesto hlapčeval avstrijskemu kapitalizmu, ali to ga ne ovira pri sedanjem njegovem poslu, da ne bi zabavljal čez naše sodruge. Drugi njegov zvezarski pomagač ie skladiščni mojster V., ki smatra vse žel. uslužbence za navadno svoiat in se včasih razkači tako, da se bojimo, da se
bi mu ne bilo treba še kdaj vrniti tja, kjer človek ni več gospodar svojih živcev. Hoteli smo na tem mestu povedati Je to, da bi bilo sploh za vse naše zvezarje bolje, če v prihodnje naše sodruge puste popolnoma pri miru, aH pa se bomo v nasprotnem slučaju drugič še kaj več pomenili.
Čemšenik.
V naši fari klerikalci še danes neomejeno gospodarijo. Med njimi sc najbolj odlikuje gospod kaplan, ki pridno agitira za klerikalno kmečko zvezo. Ce ga kdo ne posluša, se mu precej zameri. Socijalne demokrate pa je g. kaplan že zdavnal .:apisal vragu. Ali kljub temu mu ne gredo vsi na limanice. Sedaj pridno zbira okoli sebe čemšeniška dekleta in fante in jim prepoveduje druženje s pristaši neklerikalcev. Klerikalni fant si mora izvoliti le klerikalno devičico in narobe. Sploh so klerikalne glave v naši fari prav brihtne in se znajo imenitno vmešavati v vsako stvar. Ali pride čas. ko bo tudi čemšeniške klerikalne slave konec in bodo ljudje spoznali, da je resnica in pravica le v socijalizmu, klerikalizem pa da le gola hinavščina in laž.
Cirkovec na Dravskem polju.
Dne 15. t. m. je priredilo tukajšnje klerikalno bralno društvo neko igro, pri kateri so sodelovale v prvi vrsti Marijine device. Javnosti je znano, da so v ptuiskem okraiu ob nedeljah gostilne zaprte že ob dveh popoldne. Zato so klerikalci po končani igri popivali in plesali pozno v noč v prostorih svoiega bralnega društva, kamor so nosili iz bližnje gostilne vino.
Kaplan je pomagal godbi igrati, cir* kovška inteligenca pa se ie z Marijinimi devicami vrtila v divjem plesu. Res prelepa družba! Pa še pravijo, da vera peša! Nam je le žal našega učiteljstva, ki se meša v (o družDo, mesto da bi se z vsemi svojimi močmi posvetilo izobrazbi mladine. Ra-< dovedni smo tudi, na čigave stroške naši klerikalci prirejajo svoie nočne, »dobrodelne« zabave . . .
Šmartno pri Litiji,
Priobčili smo zadnjič dopis, v ka-. terem se ie trdilo, da je dekan g. Matej Rihar dobil za svoje požrtvovalno delo v bivši Avstr.ji za časa volno celo križec za civilne zasluge, na kar lojalno popravljamo; »Ni res. da ie g. dekan za svoie požrtvovalno delo dobil celo križec za civilne zasluge, res pa je. da g. dekan ni prijel križca za civilne zasluge«.
Troite na revmatizmu in gihtičnih bolečinah? Vdrgnjenje s pravim Fef lerjevim Elza - fluidom je takorekoč dobrodelno! 6 dvojnatih ali 2 veliki špeciialni steklenici 24 K.
Rabite milo-odvaiaioče sredstvo? Fellerjeve prave Elza - krogljice izvršujejo svojo dolžnost! 6 škatljic 12 kron. — Zagorski sok zoper kašelj in prene bolečine 1 steklenica 4 K. — Želodec okrepčuioča švedska tinktura 1 steklenica 12 K. — Omot in poštnina posebei. a naiceneie. Eugen V. Feller, Stubica donia. El za trg š«. 25-2 (firvatsko). —F—. 980
Izdajatelj Ivan Mlinar. Odgovorni urednik: Rudolf Golouh, Tisk »Učit. tiskarne« v Liubliani.
Št. 646/V. u.
iaiglas,
257
Legenda.
Takrat, ko sta hodila po svetu Kristus in sv. Peter, so bili še vsi narodi enaki in se niso med sebol razlikovali v ničemur drugem, kakor v tem, da so govorili različne lezike Ko Je Kristus videl njihovo duševno revščino. Je v skrbeh za njih prihodnjost skle nil. da iih obišče in iim da. česar si sami požele. Tako sta Kristus in sv Peter najprej prišla na Anglešjjo Kristus vpraša prvega Angleža, ki ga sreča: »Kaj bi bili radi vi Angleži t Anglež mu takoj odgovori: »Svetovni trgovci«. Kristus obliubi izpolniti željo Angležev. In tako se le tudi zgo dilo. Nato prekoračita Kristus in sv. Peter morsko ožino in prideta na Francosko. Tu vpraša Kristus Francoza: »Kai želite bili vi Francozi?« »Želimo biti hrabri in veliki in želimo biti tudi filozofi«. In tako se ie zgo dilo. Prišedši med Germane, vpraša Kristus tudi te po njihovi želji. »Že limo biti močni. Tudi geniialni iznav ditelii bi radi postali. »To vam bo da no«, pravi Kristus in odide k Jugoslovanom. »Kako željo imatl vi. slav ni Jugoslovani. Povejte m ustreženo vam bo,« vpraša Kristus. Zgodilo pa se ie. da slučajno niso bili vsi Jugo slovani skupaj in zato so navzoči v zadregi odgovorili: »Počakite ge-spud. tu ne gre kr tku. Morma prei sklicat en velk tabor in tm borna šele odločil, kai pravzaprav čma«. — Kristus in sv. Peter počakata. Med tem so Jugoslovani sklicali vse svoje može. da se posvetuieio. Pričelo se le hudo prerekanje in celo klofute so padale, ker le imel vsak svojo oseb no željo. Nazadnie pa se le celo kon štatiralo, da manjka še Janeza, Mir ka, pa Jureta in še par drugih. »Veš. dragi mol Peter«, nagovori Kristus svoiega spremljevalca, »Jaz sem tega čakania že sit. Stopiva torei tačas. dokler se ne pobotajo, tja v Italijo«. Rekši te besede, se dvigneta in gresta k Italijanom. »Kaj bi pa radi bili vi. Italijani«, vpia&a Kristus. »Noi vogllamo esser teatrali e fantastlci«. se odrežejo Italijani. In res. tako se ie tudi zgodilo. Zdai sta se hotela vrniti Kristus in sv. Peter k Jugoslovanom. Ker pa se ti še vedno niso pobotali. Kristus in sv. Peter Se danes
glede rednega referutc¥anJa rojjsteits Satnikov
1899 in 1900.
Po naredbi deželne vlade za Slovenijo, oddek-k za narodno brambo, in sporazumno e komando dravske
divizijske oblasti se v kratkem vrši redno rekrutovanje rojstnih letnikov 1889 in 1900.
Rekrutni spiski so napravljeni ter so od 23. do 28. februarja 1920 v uradnih urah na ogled v mestnem
vojaškem uradu v »Mestnem domu".	....	.?	.
Svojci vpisanih mladeničev in mladeniči sami se pozivajo, da si ogledajo rekrutni spisek in se prepncaio
o pravilnem spisu rodbinskih elanov in imovinskem stanju, ter da si v slučaju opazitve pravočasno preskrbe dokazila o drugačnih podatkih, katere je predložiti mestnemu vojaškemu uradu ali pa rekrutni komisiji, da popravi rekrutne spiske.
Mladeniče, ki bivajo v inozemstvu ali izven mestne občine, je svojcem obvestiti o rekrutovanju, da se nad njimi ne udejstvi določilo člena 11. in 12. zakona o ustrojstvu vojske, ki se glasi:
„čfen 11. Kdor se odtegne službi v kadru in se izsledi do 31. leta, služi v kadru tri leta, ne glede na rodbinsko stanje, in poleg tega se mu podaljša služba v vseh pozivih za dobo, ki jo je zamudil. Sorodniki plačujejo v tem slučaju od 21. leta mladeniča, dokler sc mladenič nc prijavi sam ali pa izsledi, vojnico (vojaško takso) in druge davke“.
„CIen 12. Svojce, ki prikrivajo rekrutovanju podvrženega mladeniča in ga pravočasno ne prijavijo za rekrutovanje ali v slučaju potrditve ne odpošljejo v vojaško službo v kadru, kaznuje divizijska komanda na globo od 100 do 300 dinarjev v korist vojnega ministrstva, v slučaju neizterljivosti globe pa z zaporom do 80 dni,
katerega je takoj nastopiti**.
Mladeničem pristojnim v inozemstvo je takoj ali pa vsaj v štirih mesecih od današnjega dne predložiti
uradne listine, ki. potrjujejo inozemsko pristojnost.
Dnevi rekrutovanja se objavijo pozneje.
Radi zabeležbe in popolnitve rekrutnih spiskov se je vsem v Ljubljano pristojnim in vsem v Ljubljani rojenim, izven Ljubljane pristojnim, leta 1899 in 1900 rojenim mladeničem brez izjeme in neglede na to, ali so že služili pri vojakih ali ne, in neglede na to, če danes služijo pri vojakih, osebno ali pa po svojcih zglasiti po nastopnem redu v mestnem vojaškem uradu v „Mestnem domu1* in sicer:
1.) Dne 23. februarja 19 O rojstni letnik 18991
a) od 9. do 11. «re začetne črke A do M;
b) od 11. do 18.	ure zaSetne	črke N do Ž, domačih, v Ljubljano	pristojnih	mladeničev.
2.) Dne 24.	februarja	1920 rojstni letnik 1899;
a) od 9. do 11. are začetne črke A do M;	,	, ¥,
b) od 11. do 18. ure začetne črke N do Ž, tujih, v Ljubljani rojenih in izven Ljubljane pristojnih mladeničev.
8.) Dne 25. februarja 1920 rojstni letnik 19001
a) od 9. do 11. ure začetne črke A do M;
b) od 11. do 18.	ure začetne	črke N do Z, domačih, v Ljubljano	pristojnih	mladeničev.
4.) Dne 26.	februarja	1920 rojstni letnik 1900;
a^ od 9 do 11. ure začetne črke A do M;
b) od 11 do 18. ure začetne črke N do Ž, tujih, v Ljubljani rojenih In izven Ljubljane pristojnih mladeničev. Zglasiti se je osebno; le težko bolne, iz Ljubljane odsotne m pri vojakih služeče mladeniče smejo zglasiti
sorodniki.	K	zglagitvi	Je	priuegti	geboj: Vsem, brez izjeme:
b) pomočila župnih uradov Iz rojstne matice, na posebno tiskovino, H se je ravnokar dostavila vsem *npnim
e) izkaz o neposrednem davku skupne rodbine, ki se dobi	pri	davčnem	uradu	za	mesto	Ljubljano;
i) potrdilo o nesposobnosti moških svojcev za prldobitek, zlasti	onim,	ki	reflektujejo	na	kako	vojno olaj avo.
Poleg tega je prinesti t
a) obvezancem, ki so že služili pri vojakih, vojaške listine;
b) dijakom, zadnje šolsko spričevalo ali potrdilo ravnateljstva o obiskovanju sole; e) inozemcem, izkazilo o inozemskem državljanstva.
Kdor p«*«., zamudi .U a^aanoa.. .p«* aglaaHav, ladeneja njega la .Nova posledice zakona o ustrojstvu vojske, poleg tega pa bo izostale zasledovala policija in jih s silo privedla k sglaritvl.
Mestni magistrat ljubljanski,
dne 15. februarja 1820.