Političen list za slovenski narod. f • poŠti prejemali velja: Za celo leto predplačan 15 gld., za pol leta 8 gld., za četrt leta 4 gld., za en mesec 1 gld. 10 kr V administraciji prejema», velja: Za celo leto 12 gld., za pol leta 6 gld., za četrt leta I gld.. za en mesec 1 gld. V Ljubljani na dom poeiljan velja 1 gld. 20 kr. več na leto. Posamezne številke veljajo 7 kr. Naročnino prejema upravništvo in ekspedicija v „Katoliški Tiskarni", Vodnikove ulice št. 2. Oznanila (inserati) se sprejemajo in velja tristopna petit-vrsta: 8 kr.. če se tiska enkrat: 12 kr. če se tiska dvakrat; 15 kr., če se tiska trikrat. Pri večkratnem tiskanji se cena primerno zmanjša Rokopisi se ne vračajo, nefrankovana pisma se ne sprejemajo, Vrednifitvo je v Semeniških ulicah h. št. 2, I„ 17. Izhaja vsak dan, izvzemši nedelje in praznike, ob '/,6. uri popoludne. Atev. 195. V Ljubljani, v soboto 27. avgusta 1892- JCetnilt XX. Pred sloveusko- katoliškim shodom. Dva dni le nas ločita še od veselega trenotka, ko bodemo mogli radostnim srcem pozdravljati svoje rojake, ki bodo prihiteli iz vseb slovenskih pokrajin v središče slovensko na prvi slovenski katoliški shod, da se razgovarjajo o svojih duševnih in gmotnih potrebah iu zahtevah. Že v svojem vabilu je naglašal osnovalui odbor, da bodi ta shod javna svedočba, da živi med nami še vedno isto katoliško prepričanje, s katerim se je naš narod odlikoval vsa stoletja, odkar mu je zasvetila luč prave vere. Ta shod bodi porok, da hočemo tudi v prihodnje ostati zvesti načelom prave vere, ki je podlaga vsakemu zdravemu napredku. V to nam je treba iasnosti o naših namenih in sredstvih, navdušenja za sveto stvar, ¡edinosti in složnega delovanja. Zato pa je osnovalni odbor povabil na shod vse Slovence brez razločka stanu, iu posebno še zakonodajalne zastopnike slovenskega ljudstva, da bi se ustvarila, utrdila in ohranila jedt-nost v Slovencih in tako omogočilo složno delovanje v korist ljudstva, v narodni njegov obstanek. Osnovalnega odbora ni vodilo nikako politično strankarstvo, shod ni stvar kakega političnega društva, marveč V6ega slovenskega naroda. Na shodu se bodo razpravljale stvari, ki morajo zanimati vsakega zavednega Slovenca, kateremu je na srcu blagor narodov. V raznih odsekih bode mogel vsakdo staviti svoje nasvete k resolucijam, katere je osnovalui odbor sestavil po daljšem posvetovanju. In ker shod nima strankarskega namena, zato obžalujemo, da se mu skušajo podtikati taki nameni, ter odvračajo od shoda slovenski poslanci, ki bi se kot zastopniki naroda morali v prvi vrsti zanimati za ta shod. Zato prav pravi neki štajerski list, da je to morda „uapreduo", a ne narodno. Kakor smo že naglašali, katoliški shodi niso nikjer politični v pravem pomenu besede, iu v tem smislu tudi slovenski shod ne bode političen, kajti sicer bi moral biti vsak izraz katoliškega mišljenja in prepričanja političen. Pač se bode na prihodnjem shodu razpravljalo tudi narodno vprašanje s katoliškega stališča, po katerem se nobenemu narodu ne smejo kratiti njegove naravne in božje pravice. Na katoliškem shodu hočemo javno povedati, da smo verni katoličani, da nas noben narod v Avstriji ne nadkriljuje v zvestobi do cesarja, a da smo tudi zvesti sinovi slovenske svoje domovine. Kot zvesti podaniki dobrotljivega našega vladarja smo si v svesti svoje pokorščine do oblastev. It tega pa ne sledi, če grajamo to ali ono, di to storimo iz sovražnega namena, temveč da branimo svoje pravice in opozarjamo višje kroge na potrebe prebivalstva. „Za vero, dom in za cesarja. Srce nam n»še gorko vdarja!" Kdor prisega Da to zastavo, ta nam je dobro došel na prvem slovenskem katoliškem shodu v Liubljani! Občili zbor štajerskega „Slovenskega društva". ii. Poslanec velečast. g. dr. Gregorec omenja v svojem govoru, da se je trudil za samostojno parlamentarno skupino slovenskih in drugih jugoslovanskih poslancev. Govornik meni, da odpust ministrov Dunajevskega in Pražaka, kakor tudi imenovanje Kuenburgovo, jasno kaže, na katero stran se nagiblje vlada. Glasoval je proti valutnim predlogom, ker se mu zde nevarne. V „konservativni klub" je vstopil vsled znanega mariborskega sklepa. Sedanji parla-ment»rm položaj je negotov in za slovenske poslance posebno kritičen. Odbor „Slovenskega društva" je nasvetoval nastopni dve resoluciji: „Slovenci štajerski, zbrani v občnem zboru političnega „Slovenskega društva", ugovarjamo najod-ločnejše ukrepom ali resolucijam nemških (?) mestnih, trških in kmetskih občin, češ, da Slovenci s tem, ko zahtevamo slovenščine popolnem zmožnih uradnikov, profesorjev itd., zatiramo Nemce ; marveč Slovenci rabimo le svojo, v osnovnih državnih zakonih zajamčeno pravico ter ne delamo nikomur krivice. Zatorej se tudi nadejamo, da visoka vlada ne bode uvaževala onih neosnovanih, neresničnih pritožeb nekaterih posameznih, slabo poučenih ali vsako poučenje in porazumljenje odklanjajočih za-stopor, temveč strogo se držala zakonov in jih zvesto izvrševala. 2. Obžalujemo narodni prepir med kranjskimi Slovenci kot zelo nepotreben, po sovražnikih Slovencev tja zanesen in neten, ter izražamo, glede na položaj, najiskrenejšo željo, da se zopet porazumejo in spravijo v bratski ljubezni, sebi in nam v največjo korist, ali o nasprotstvih vsaj razpravljajo le stvarno, vselej dostojuo in brez sovraštva mej seboj." Državni poslanec velečast. g. dr. Gregorec nasvetuje naslednjo resolucjo : „3. Izrekamo ginjenega srca društvom sv. Mohorja, sv. Cirila in Metoda, „Matice Slovenske", zlasti pa še slovenskemu pevskemu društvu ptujskemu, društvom sokolskim, za njihovo vspešno in sijajno delovanje najiskrenejše priznanje in zahvalo." Deželni poslanec g. dr. Jos. Srnec je nasvetoval : 4. Obžalujemo, da se z vladno podporo snujejo čisto nemške sole v malib, zvečinoma slovenskih mestih in trgih na slovenskem Štajerskem in tudi tam, kjer so kakšne fužine; ker v vseh teh" šolah je ogromna večina učencev — slovenska in ne bode mogle dosezati ljudskim šolam postavno določenega smotra, temveč širile boda le nevoljo iu prepir tudi LISTEK Čičonov zvon. Priobčil II. Majar. (Dalje.) ^ 6. Vode, vode! Don Cičon ni mogel biti dolgo doma. Radoveden je bil, veselil se je, kako ga bota vsprejela gospod župnik Peregrin in gospod P. Atanazij, ko jima odkrije veliko skrivnost. Hiti v župno hišo ter vpraša po gospodu. „Ni ga tu," odgovori dekla. „Kaj? Ni ga! Mora biti . . ." „Ni ga, pravim, pa je konec!" „Kam pa je šel, to uro?" „Iščite ga," dene Mara, vedoča, da je spor med župnikom in trgovcem. „Ali je prišel P. Atana/ij ?" povprašuje don Cičon dalje, ne zmenčč se za dekle Mare ne-uljudnost. „P. Atanazij bo ta čas v izpovednici." Don Cičon, ves nepotrpežljiv, da s svojo skrivnostjo, ki ga ima pokazati v lepši svetlobi, ne more na dan, napoti se sam v zakristijo, in tu najde P. Atanazija. Cičon pristopi in poljubi roko dobremu kapucinu. Prijazni gospod, poznajoč svojega dobrega znanca, koj vpraša, kaj želi. „Nekaj skrivnega vam imam povedati, vele-častni oče." „Ali kanite se izpovedati? Mogl» bi opraviti vse ob enem." „Ne, ne! Moja zadeva je posebna. Govorili bomo še o nji. Kaj pa je z župnikom, da ga ni?" „Ne veste? Menjala sva: on je v samostanu, opravlja duhovne vaje, tu pa jaz namesto njega župnikujem." „Kdaj pride?" „Drevi." „No, to je voda na moj mlin." „Kako to?" „P. Atanazij, prosim, da izvršite božjo službo, potlej vam povem vse natanko." Po božji službi gresta v župno hišo. Atanazij veli: „Mara, prinesi mi malo zajutreka. Danes je sicer post, a malo črne kave in kruhka se že more; pa za Cičona tudi . . ."" Dekla Mara je slišala „kavo" ali „Cičona" ne, zato .prinese le eno posodico. „Ša eno, za tega gospoda," odloči P. Atanazij. Mara ne gre rada, ta se ji je videlo, ter prinese, saj vpričo misijouarja ne gre očitno mrmrati. Obstoji pa ženska pri vratih kakor straža, a pater jo z lepo odpravi, iu dekla odide v kuhinjo. „Veste kaj, velečastni oče, nekaj novega? Jaz sem, kupil sem, zvon sem kupil." „Zvon?" „Da; in kar f* še več, plačan je tudi. Lep, nov zvon, večji od starega ubitega, zvon, da ga je veselje." „Je li mogoče?" „Povedati vam moram vse. Imam ga doma na dvorišču, skritega, nihče ne ve zanj." P. Atanazij se ni mogel načuditi. Cičon je bil res premožen trgovec, za majhno Oranžino celo bogatin, ali zvon podariti, pa ob svojih troških, to se je zdelo gospodu patru tolika velikodušnost, kakoršne ne moremo pričakovati od vsakega zasebnika, in od don Cičona že celo ne, ker je bilo znano, da Cičon ni cerkven človek, da že dolgo ne soglasuje s svojim župnikom, da popiva in poseda, da je na pohujšanje vasi, in da se ne meni več za pošteno ime. To je vedel tudi Atanazij. Zato mu odgovori: „To je pametna misel, vredna don Cičona! Bog vam bo plačal. A kaj bo z denarjem, v cerkvi nabranim za zvon? Veliko ne bo, nekaj pa le. Denar je za zvon, za druzega ne." „Kmetje naj kupijo vrv. Za zvon ne bo dal nihče ne groša. Zvon plačam jaz. Tu gre za mojo čast!" „A, tako? Za čast vam je? Ne veste, da je vsa čast prazna?" „Veličastni oče, tudi časti potrebujem! Hudobni t krajih, dosedaj mirnih dočim sedanja ' šole določenim namenom tam vsaj deloma ustrezajo. Odvetnik v Celju, g. dr. L. Pilipič je predlagal to-le resolucijo: 5. Izražamo naposled željo, naj bi naSi državni poslanci brž, ko se to pokaže umestno, osnovali poseben — jugoslovanski klub. „Slov. Gospodar" dostavlja: „Vse resolucije so bile po temeljitem razprav* ljanju vsprejete jednoglasno. Posebno v političnem oziru je važHa zadnja resolucija, ker ne veže, ampak daje, kakor je gosp. M. Vošujak pojasnil, štajerskim slovenskim poslaucem zopet — proste roke. Kakor se razvidi iz teh resolucij, nismo na tem zboru prezrli nobenega vprašanja, katero sedaj zanima naše slovensko ljudstvo. Pač so imeli posamezni udje še svoje želje, more biti jako zanimive in slovenskemu ljudstvu koristn?, toda iz večih in tehtnih ozirov niso jih spravili pred zbor. Prav je tako, saj upamo, da bode jim priložnosti še dovolje izpregovoriti o enacih stvareh; o drugih pa se razpravlja lahko na drugem kraju, more biti z večjim vspehom, kakor se more zgoditi pri takem zboru, ki ima le malo časa na razpolaganje. Sedanji predsednik, veleč. g. dr. Lavoslav Gre-gorec je bil zopet izvoljen in se mu je izrekla živahna aahvala, istotako so dosedanji odborniki zopet izvolieni z malimi premembami. Bog pomozi dalje!" Politični pregled. V Ljubljani, 27. avgusta. Notranje dežele. Deželni zbori. Vsi deželni odbori so v zadregi, ker so se nepričakovano hitro sklicali deželni zbori. Deželni proračuni še niso sestavljeni. Češki deželni odbor je sklenil poprositi vlado, da bi se zasedanje deželnega zbora odložilo do decembra, kar Da seveda ne bode lahko mogoče, če bode vlada hotela, da se državni proračun letos reši še do novega leta. Nekateri oficijozni listi pa pišejo, da se deželni zbori skličejo zopet, ko državni zbor vsprejme proračun, in tedaj se jim bode dalo dovolj časa za zborovanje. Čehi in Nemci. „D. Volksztg." zahteva, da se razpusti češko društvo „Stizavan", ki je bilo priredilo izlet v Iglavo, in da se strogo kaznujejo „znani češki hujskači". V bodoče naj se strogo prepovedujejo izleti čeških društev v nemške kraje, češki listi naj se večkrat konfiskujejo in dijaki, ki so bili prišli v Iglavo, naj se izključijo s češkega vseučilišča. Potem omenjeni list poživlja nemški narod na Češkem, nemške poslance in nemške dijake. da na shodih protestujejo proti temu, da so se Nemci tako zasramovali v nemški državi. Torej vsa policijska sila naj bi se porabila v varstvo „zatiranega nemštva". Nemški pouličnjaki naj bi pa ostali brez k^zui, če tudi so pobili okna v če|ki „Besedi". V di se torej, da bi Nemci radi s silo zatrli vsako svobodno gibanje Slovanov. Posebno pa jasno kaže, ka| bi Nemci radi, govorjenje' o nemški državi. Toda nemški šovinisti se motijo, Slovani se bodemo z vsemi silami branili nemškemu značaju naše države. Avstrija je mnogojezična država in taka ostane. Plenerjev govor. Vodja zjedinjene levice se je pred volilci v Hebu tudi pritoževal, da v Avstriji jeziki so mi čast ogrdili, obrekli so me. So ljudje, ki jezike iztegujejo s kraja vasi pa do mene . . ." „Vam je torej do nečimurnosti sveta. Potlej ste denar vrgli v brezdanjo vrečo. Zelenec se vam bo smejal." „Ne veste vsega, oče. O meni so govorili grozno grdo: da sem krivoverec, bogotajec, Žid, turek, mračnjak itd. Ziaj jim hočem pokazati, da poznam svojo župnijo, da ne stiskam in se ne krivam, kadar gre za cerkev." „Delo je dobro, toda namen ni dober. Z zvonom bi vi radi opravljivcem usta zamašili, pa svoje napake pokrili." , „Napake, izgrede, nerodnost? kako mislite, oče Atanazij?" „Mislim dobro iu pravo; takoisto govorim, ker sem tu misijonar ; o vaših postopkih pa vem morda več, kakor si mislite." . V.A ' 1 „Ali bi bilo bolje, da zvonu ne podarim?" „O, zdaj govorite, kakor pismo. Zdaj slišim kristijana. Zvon hočete dati Materi Božji na čast in, če hočete, da bi imeli kaj zasluženja pri Bogu, denimo še to: za odpuščenje grehov." „Najprej mi je treba tega, potem onega, in poslednje se umeva, samo seboj; potem sem zopet človek cerkve.k „Da, potlej pa tudi nekaj mož „zlatega leva." „O, gospod oče misijonar, kdo vam je natvezil uradniki imajo prevelik vpliv na politiko. Dunajski „Tagblatt" pa Plenerja opozarja, da je baš mej levičarskimi poslanci brez Plenerja sedemindvajset uradnikov. Ko je levica bila na krmilu, je birokra-tizem bil veliko močnejši, nego je sedaj. Ta biro-kratizem pobijali so na Češkem, Moravskem in še kje drugod, ker so videli v njem zavetišče centralizma. Pritožba Plenerjeva je sicer utemeljena, to se čuti slednji dan. Ali baš levica lahko največ stori, da se ta birokratični vpliv pomanjša. — Dunajski „Vaterland" pa razpravlja Plenerjevo zahtevo, da se Nemcem mora varovati sedanja posest, in misli, da se to vendar ne more tako misliti, če umrje kak nemški uradnik, da se na njegovo mesto ne bi smel imenovati kak Slovan. Ogersko. Minister deželne brambe je zauka-zal, da se napravijo ogerske i.arodne zastave, ki se bodo razobešale na houvedskih vojašnicah ob slavnostnih prilikah. Dosedaj so se navadno razobešale črno-rumene zastave, ali Madjari so se nad tem močno izpodtikali in tudi že v zbornici se večkrat pritoževali. Vitanje države. Srbija. Nova vlada skuša približati se na-prednjakom, ker dvomi, da bi liberalci sami pri volitvah dobili večino. Ponudila je naprednjakom več visokih mest, pa so jih odklonili. Naprednjaki baje ne marajo nobene zveze s sedanjo vlado. Za preiekte bode nastavljenih več častnikov. Skupščina se bode kmalu razpustila, ker sicer bi se dne 1. novembra sešla po ustavi sedanja radikalna skupščina. Ce pri volitvah propadejo liberalci, bode nova vlada morala odstopiti. Kacega državnega prevrata se regentstvo ne bode upalo napraviti, ker ima milica, to je narod, 100.000 pušk in bi se torej lahko upiral. Badikalui vodje hodijo po deželi in narod pripravljajo na upor. Mogoče je celo, da pride do kake vstaje. Bolgarija. Bazširjajo se novice, da hoče bolgarska vlada ob otvorienju plovdivske razstave proglasiti nezavisnost. Ta novica pa prihaja od nasprotnikov sedanje bolgarske vlade. Stambulov nikakor ne misli s kakim nepremišljenim činom poostriti položaja. jRusija. Sodelavec časopisa „Gaulois" se je razgovar:al z visokim ruskim dostojanstvenikom o tem, kdo bode naslednik Giersov. Buski dostojanstvenik je mislil, da to ni posebno važno, ker politiko vodi le car. Najbolj gotovo pride za Giersom Pavel Šuvalov, ki je največ pripomogel, da so se odnošaii mej Nemčijo in Busijo zbolišali, ko so se bili poostrili pod knezom Bismarckom. Nemčija in Busija bodeta sklenili trgovinsko pogodbo, da se poravnam stara nasprotja. Politika, ki se je zasnovala v Kronstadtu. ostane, ali rusko-francoska zveza je le defenzivna. Car ne bode dopustil, da bi Nemci napali Fraucoze. Vojno mei Nemčijo in Francijo pa Busi tem ložje odvrnejo, če rusko politiko vodi mož. ki ne velia za nasprotnika Nemčije. Mohren-heim bi pa ne bil po volji Nemcem, Lobanov je pa presamostojen, torej ostaia jedrni Suvalov. Srednja Azija. Ruska poročila zagotavljajo, da so bojev mej Busi in Affeaui le poslednji krivi, ker so Buse napali. Afganski emir je pa indijski vladi stvar drugače pojasnil. Napadovalci bili so Rusi. Emir je poprosil indijsko vlado za pomoč proti Rusiji. izvirni dopisi. Iz Zagreba, 23. avgusta. Hrvatski sabor je sklenjen v nedeljo, dne 21. avgusta; sešel se bode to basen? Je že sto let, kar nisem stopil čez prag „zlatega leva". „Je vse eno. Hodite pa drugam." „A človek mora vendar piti! Vsaki pije!" „Da, a je velik razloček med piti in piti. čemu brbljati. Dobro vam. želim. Vi stp, poštenjak, prvi v Oranžini, to priča zvon. Če pa hočete, da bo vaš zvon priteten Materi Božji, storite, kar vam rečem." „Kar je moglo biti, to je." • ■ „Varujte se pijače." „Kolikokrat sem rekel, da se je bom." „Pa se je vendar ni-te." „Kaj hočemo? Nesreča, ta ne počiva. Slabo vino, družba, in . . ." „Dobro, jaz vem za to korenit pomoček: vodo piti!" „Nisem vodopivec." „Vodo piti, celo leto; to je syeto zdravilo." i,Bodi, .pil bom doma; doma sem svoj gospodar; doma me nihče ne vidi." „Obljubite vodo piti leto dnij." „Z vodo zmešanega, veličastni." „Vodo, vodo !tt ponavlja misijonar, poznajoč svojega človeka, v obetih močnega,'v priložnosti slabega. „Opoludne samo eno kupico." „Vode, vode!" zopet, kakor trdijo, áe-Ie meseca novembra radi razprave o letnem proračunu. V zadnji seji se je vršila volitev v ogersko-hrvatski sabor. Izbrani so sami privrženci sedanje vlade ia sicer v gospodsko zbornico trije velikaši, v doljno pa 40 poslancev, od teh je devet na novo izbranih. S to volitvijo seveda niso vsi zadovoljni, kajti vsakemu poslancu je stalo do tega, da bode izbrau v tajedniški sabor, kajti to je prava nagrada za privrženost, katero gojé poslanci do vlade. Mnogi se dii izbrati v hrvatski sabor le za to, da bode voljen v Budimpešto, kajti to poslanstvo precej aosi na leto. Vendar pa ne morejo biti vsi tako srečni, da bi bili deležni tega darú, če tudi so morda kot Hrvati mnogo tega zatajili, kar pod drugimi okolnostmi ne bi bili. Opozicijonalni listi imenujejo te ljudi štipendiste, češ, da dobivajo za nagrado državne štipendije. Zalostuo res, da od teh poslancev Hrvatska nima nič dobrega pričakovati, kar nas uči dosedanja izkušnja. Oni sedé le redko kdaj v ogerskem saboru, ne zanimajo se niti naj-manje za naše javne poslove, pa zatorej le redko kdaj slišimo kaj o njihovem delovanju. Moramo reči, da je za samo glasovanje nagrada, ki jo dobivajo, gotovo prevelika, saj ni v nobenem razmerju s poslom, kateri bi morali kot poslanci vestno vršiti. Letošnja adresna debata je zopet kaj zanimiva, če tudi je malo časa trajala. Ker je vladna stranka v ogromni večini, mogla je svojo adreso sprejeti tudi brez vsake razprave, kajti poznato je, da opozicija nima niti toliko glasov, da bi mogla samo-stalen predlog staviti. Zatorej se je dr. Frank, kot sestavitelj ádrese stranke prava, zavzel pri predsedniku sabora, da je le-ta dovolil, da se tudi adresa opozicije prebere. To pa je storil le za to, dá se bode vsaj nekaj govorilo v saboru, kajti drugače bi bilo vse premrtvo. Če je tedaj v tem pogledu popustil sicer strogi predsednik Mirko Horvat, popustil je to iz politike, ne pa iz naklonjenosti nasproti opoziciji. Omeniti hočem le štirih govornikov pri tej razpravi. Najbolje je brez dvojbe govoril dr. Frank, ki je vsako trditev o propadanju Hrvatske dokazoval s številkami ter mu vladni govorniki niso mngli nobene ovreči, če tudi so se trudili. Koga izsmeho-vati in grditi radi resnice, katero je povedal, pa gotovo ni parlamentarno. Možj0 večine sploh ne morejo trditev Fraukovih pobiti, pa se radi tega norčujejo ž njegovimi dokazi. Številke, številke najbolje dokazujejo, da je Hrvatska postala prava oger-ska provincija, od katere imajo Madjari mnogo koristi, 8ama pa se mora zadovoljiti z onim, kar dobiva po milosti od svojega zaveznika. Čudno je zares, da more biti med poslanci tako zaslepljenih ljudij, da tega položaja ne razvidijo. Banov govor je pa važen radi tega, ker se iz njega vidi, kako današnja vlada goji separatizem, kako rada gleda, da se narod deli na Srbe in Hrvate, da se Slavonija kot posebna krajjevina ima povsodi omenjati, da je sabor le hrvatsko-slavonski (Dalje v prilogi.) „Zjutraj le toliko, kolikor ga gre v naprstek. Toliko bote vendar dovolili." „Vodo!" „Bodi tako, ker vi tako hočete. Celo leto ne pijem vina, še poduhal ga ne bom." „To so možate . besede; držitp se jih, ne bote se kesali." ' ' # Don Cičon je bil zadovoljen, da si je pri misijonarju pridobil dobro mnenje. Pohvalil se je, da je mož beseda, in da njegova rokosežba več velja med ljudmi, kakor deset pisem, podpisanih in potrjenih po odvetnikih. Tako je tudi bilo. „Govorimo zdaj o zvonu", dene P. Atanazij." Cičon sam hi vedel, kako se je godilo, da nista govorila o zvonu, da ga spominja Atanazij. Cičon je želel, da bi zvon še danes obesili, zvonili že nocoj. " Atanazij mu opomni, da ga ni moči obesiti, predno zvon ni krščen. Atanazij je dobro vedel, koliko je Čičonu do tega, da bi zvonil, da bi župnika začudil, vaščauom pa jezike zavezal; zatj svetuje, da bi bilo pomagano na obe strani. „Zvon je zdaj posoda iz rude. Ni krščen, ni kristijan, kakor pravite; moči pa je zvoniti zunaj zvonika; postavite dva kola 's prečnikom. Cičon je bil vesel, da se bo zvon glasil, močno glasil. Zaprosi P. Atanazija, naj si ga ogleda, kar se zgodi. (Konec sledi.) Priloga 195. štev. „Slovenca" dn6 2.7 avgusta 1893. in tako morda celo tudi narod, ker sovražnikom našim še ni zadosti, da so nas razdvojili na Srbe in Hrvate. Žalostne so tudi one besede v banovem govoru, s katerimi se našemu uarodnemu razvitku postavljajo neke meje, namreč, da narod hrvatski v narodnem pogledu nima nič več pričakovati nego ima. To bi pomenilo v našem razvitku nazadovanje, kar se pa od naroda, kakor je brvatski, ne more pričakovati, od narods, ki se je v novejškem času povzdignil že tako visoko v kulturnem pogledu, da je brez dvojbe prvi na balkanskem poluotoku. Morda je na potu madjarskemu, pa bi se zatorej moral umakniti. Ali kakor ni v prirodi skokov, kakor se pravi, tako se tudi narod, oduševljen za napredek, ne more zaustaviti v kulturnem razvitku, in mi upamo, da bode hrvatski narod vkljub vsem zaprekam gotovo izvršil ono misijo, ki mu je odločena od previdnosti Božje, soveda v velikih borbah, ali zato tem čistneje po geslu: „Per aspera ad astra". (Kpnee Blodi.) Iz Prage, 25. avgusta. Kardinal Fürstenberg je prominol v soboto o polunoči na svojem letovišču v Hukvaldih, zadet od kapi vsled vročine. Pokojni kardinal, deželni grof Prid. Fürstenberg je bil med olomuškimi škofi kot naslednik sv. Metoda, koji je tu založil škofijo in sam škofoval od 1. 868 do 1. 885., — 61., med olomuškimi nadškofi od dobe Marije Terezije, ko je b;la olomuška škofija povišana za nadškofijo, šesti; porodil se je 8. oktobra 1. 1813. na Dunaju, in bil bi torej letos star meseca oktobra — 79 let. V mašnika je bil posvečen dne 14. oktobra 1. 1836; pred šestimi leti je slavil svojo petdesetletnico. Za nadškofa je bil izvoljen dne 6. junija 1. 1853. in 4. septembra tega leta posvečen za nadškofa. Papež Leon XIII. ga je imenoval kardinalom dne 12. maja 1. 1879., — prvi kardinal, kojega je imenoval veliki papež Leon. Poleg tega je bil pokojnik tajni svetnik cesarjev, doktor bogoslovja. Povodom sestanka našega cesarja z ruskim čarom v nadškofijskem kromerijškem gradu je bil odlikovan z velikim križem sv. Štefana reda, car mu je pa podelil viteški red sv. Ane. V zasebnem življenju je bil kardinal Fttrsten-berg jako skromen in varčen; imel je samo jedno strast — lov, osobito v mlajših letih. Bil je kavalir kakor pokojni praški kardinal Schwarzenberg. Lov je bila njemu omiljena zabava, in ni mu bilo žal v to ni časa ni denarja. Osobito je pa ljubil krasne visoke konje svetločrne boje, in pa marsikak par poslal praškemu nadškofu. Še drugo zanimivo dogodbico o umrlem kardinalu naj tu omenim ; emenenca je bil preganjen z — zasledovalnim pismom. Ko je Bismarck leta 1874. pričel s svojimi majnikovimi zakoni boj proti cerkvi katoliški na Pruskem, prizadet je bil poleg slavnih cerkvenih knezov Ledochowskega in Kette-lerja tudi velepastir olomuške nadškofije, koja z znatnim ozemljem poseza v prusko Šlezijo. „Zasluži Ii ljubezen in udanost češkega ljudstva sploh kdo — pravi olomuški „Našinec" — zaslužil je oboje v obili meri izvestno Friderik kardinal Fürstenberg, o kojem smelo moramo reči, da pred njim ni sedel še na škofovskem prestolu izza davnih dob prvega krščanstva v domovini naši mož, koji bi bil baš do našega ljudstva tako pravičen, fo ljudstvo tako ljubil in njega pravice tako branil, kakor baš on. V dobah najhujega našega preganjanja, stal je vedno na strani našega ljudstva, in ko so zastopniki naši uznali potrebno, da z jasno besedo povedo mnenje svoje o pravicah češkega ljudstva dunajski vladi v spomenski deklaraciji, bil je olomuški nad-Skof prvi, ki jo je podpisal. Ta okoliščina ja pomenljiva in zlasti za svetost našega boja karakteristična. Friderik Fiiratenberg ni našega rodu; zibelj njegova je stala ondi, kjer imamo najmenj prijateljev in dobrotnikov. In če je v politiškem in narodnem boju stopil na našo stran, učinil je zbok tega, ker je dobro vedel, da boj naš ni svojevoljen, da se bojujemo za najsvetejše pravice in da zaslužimo od vsakega vsemožne podpore. Osirotel je Metodov pro-stol, osirotela olomuška nadškofija. Cerkev je izgubila jednega najudanejših in najpožrtvovalnejšib svojih služabnikov in domovina jednega najvzvišenejših svojih sinov!" — Ni je skoro dobe, da bi se bilo za gradnjo krasnih cerkva v olomuški nadškofiji toli učinilo, kakor za Filrstenbergovega škofovanja, večinoma je to Slo iz njega žepa. Istotako se ne more približno naznačiti, koliko dragocenih, v umetelnem slogu iz- gotovljenih cerkvenih oprav, posod in orodja je podaril umrli kardinal različnim cerkvam in kapelam; samo za prenovljenje stolne cerkve sv. Viclava v Olomucu, kjer zdaj on spi smrtno spanje, je izdal nad jeden milijon ! Glavni dediči so ubogi v Olomucu, Krome-rižu in po občinah nadškofijskih veloposestev. Slovesen pogreb pokojnega kardinala je bil včeraj do-poludne v prisotnosti ministra Gautschi, škofov Du-najevvskega in Bauri, ogromne množice ljudstva, osobito pa tnoravske duhovščine, koja jo v rajniku videla vselej svojega dobrega in pravičnega očeta, Sprevod je vodil naš kardinal grof Schonborn; truplo so položili v njega lastno rakev pod visokim zvonikom stolne cerkve. Nad grobom ali na stoni zgradil se mu bode spomenik od mramorja ali brona. V dan njegovega pogreba in ko je ležal na mrtvaškem odru, darovalo se je po 100 maš od revnejših duhovnikov, dobil je vsak po jeden cekin, koje je imel kardinal pod pristojnim napisom v svoji bla-gajnici. Prihodnjega knezo-nadškofa bodo volili samo olomuški kanoniki iz svoje srede v treh mesecih; mej to dobo vodi nadškofijo posvečevalni škof in dekan kapitelna grof Belrupt-Tisac. Novoizvoljenega nadškofa potrjuje samo papež, cesar pa le kot kralj češki. Nadškofom bode baje izvoljen grcf Potulicky (rojen 1. 1849). Olomuški metropolitanski kapitelj, najimovitejši in največji v tej polovici države naše, broji 18 kanonikov, nad kojimi se nahaja bivši ljubljanski kanonik B. vitez Premerstein; mej njimi je mnogo infulovanih prolatov in visokih aristokratov, kajti vsi kanoniki morajo biti po ustanovi plemeni-taškega stanu. Nebesa zdaj oznanjajo slavo rajnega, toda dežela njegove nadškofije, koja je po njem osiročena, tudi oznanja, kaj velikega, krasnega in Bogu ljubega je izvršil ta sloveči velepastir, čegar rod seza do francoskega kralja Dagoberta, ne samo za svete cerkvene koristi, temveč v oziru radodarnosti in humanitarnosti nasproti celoti in posamičnikom. — Večen in hvaležen spomin kardinalu Fiirstenbergu med češkim narodom! Družbe sv. Cirila in Metoda redna VII. velika skupščina dne 28. julija 1892 v P o s t o j i n i. (Dalje.) VII. Za družbino nadzorništvo poroča profesor dr. Ivan Svetina: Nadzorništvo je leta 1891 dvakrat skontrovalo družbino blagajnico, 18. februvarija in 12. oktobra, dni 11. maja 1892 pa je pregledalo račune za leto 1891, računske knjige in priloge ter našlo, da so se vselej vjemali računi popolnem z b I a -gajničnim stanjem, dohod in razhod pa z računskimi prilogami. Pri skontro-vanju dne 11. maja 1892 bile so v blagajnici hranilne knjižice sledečih denarnih zavodov: 1. Poštne hranilnice .... 366 gld. 78 kr. 2. Mestne hranilnice ljubljanske 3616 „ 14 „ 3. hranil, društva ljubljanskega 300 „ — . 4. Posojilnice v Djekšah na Koroškem ....... 2099 „ 07 „ 5. Posojilnice v Ornem na Koroškem ....... 500 „ — „ 6. Posojilnice v Sevnici na Koroškem ....... 1411 „ 29 „ 7. Posojilnice v Pulju na Koroškem ....... 1000 „ — „ 8. Posojilnice v Tinjah na Koroškem ....... 513 „ 95 „ 9. Posojilnice v Sinčivesi na Koroškem...... 1052 „ 10 „ Nadzorništvo torej nasvetuje: Slavna skupščina potrdi račun za leto 1891 z dohodki 9905 gld., stroški 8556 gld. 77 kr., s prabitkom 1348 gld. 23 kr., in s končnim bla-gajničnim ostankom 11.992 gld. 35 kr. in daj v smislu § 22 družbinih pravil vodstvu oprostilo. Skupščina sprejme tudi to izvestje odobravajo na znanje; kar konstatuje predsednik. VIII. Pri vsporedni točki: volitev jedne tretjine vodstvenih članov izprosi si besede mestni odbornik ljubljanski Ignacij Valentin č i č ter misli, da smo skupščina z ozirom na dosedanje požrtvovalno delovanje čč. vodstvenih udov poveriti jim ta častni a težavni posel tudi za naprej, Prepričali pa smo se tudi iz današnjih poročil, kako vstrajno in previdno postopa vodstvo pri dosezanju družbinega smotra. Torej je uverjen, da mu bo priglaševala i slavna skupščina, ako nasvetuje: družbinemu vodstvu izreka se iskrena zahvala vseh skupščinarjev, in v dokaz te zahvale naj se kar z „v s k 1 i k o m" zopet potrdi izstopivša tretjina. Vsestransko odobravanje sledi temu predlogu. Iz sličnih razlogov nasvetuje isti skupščinar, da se izvoli dosedanje nadzorništvo in razsodništvo. Skupščina soglasno. pritrdi. (Imena vseh opraviteljev se objavijo Bkupno ob koncu.) Pri posamičnih nasvetih se oglasi prvomestnik tržaške moške podružnice M. M a n d i d in razkriva tužno stanje našega šolstva v Istri. Naznanja, da kanijo istrski rodoljubi osnovati posebno šolsko društvo za hrvatske šole, slično naši družbi, katera ima. pa namen podpirati le slovensko šolstvo. Da pa ne bi kedo v tej nameri gledal kacega separatizma, zato predlaga: skupščina naj z odobravanjem pozdravi ustanovitev posebnega društva za hrvatsko šolstvo po Istri. — Skupščinarji z dobro-klici pritrjujejo govorniku. Urednik Andrej Gabršček opisuje narodnostne odnošaje v Gorici, oziraje se v preteklost, sedanjost in prihodnjost. Prihodnjost zagotoviti si moramo sami, da na gospodarskem ia šolskem polju storimo vse, kolikor največ moremo. Opisuje dosedanje delovanje na šolskem polju, pripoveduje o začetku in razvitku „Sloginih" zavodov, o njih vzdrževanju ter konečno o naporih za slovensko šolstvo v Gorici. Ker pa bode ta borba, kakor vse kaže, še dolgo trajala, in so ondotne potrebe v šolskem pogledu velike, ustanovila je „Sloga" v dolnjem delu mesta še en otroški vrt in še en mešan razred. Dokler si ne priborimo mestnih slovenskih šol, vzdrževati moramo vsaj dosedanje, a za vsak slučaj, ako bi „Sloga" prišla v denarno zadrego, priskoči naj jej na pomoč naša šolska družba. S tako gotovostjo se olajša srce tistim, katerim je izročena skrb za obstanek „Sloginih" šolskih zavodov. Skupščina je z glasnim pritrjevanjem odobravala predlog govornikov, predsednik S v e t e c pa je izjavil, da se bo vodstvo oziralo nanj. Tajnik naznanja, da je prišel — sicer po pravilih že zakasnelo — od pivške podružnice nasvet radi spremena nekaterih paragrafov podružničnih pravil. Ker pa ni toliko na paragrafih ležeče, kakor na delovanju, mini, da za zdaj ne kaže ničesar spreminjati. — Skupščina vzame to na znanje. Predsednik L. Svetec se zahvaljuje zastopnikom in družbenikom ob izvanredni pozornosti, s katero so spremljali obravnave, priporoča, ostanejo naj jej tudi v bodoče zvesti sotrudniki in želeč, da se srečno snidemo zopet prihodnje leto, ob 1. uri popoludne zaključi zborovanje. * (Dalj» ilidi.) Dnevne novice. V Ljubljani, 27. avgusta. (Prvi slovenski katoliški shod v Ljubljani.) Program za prvi dan, to je, v ponedeljek dne 29. avgusta: 1. Slovesno zvonjenje po ljubljanskih cerkvah ob V»5- uri P°P0_ ludne, in 2. „Pridi sveti Duh" in blagoslov, ob 5. uri popoludne v stolni cerkvi. — 1. Osnovalni shod združenih odsekov, ob 6. uri zvečer na starem strelišču, Streliške ulice št. 10. Predsednik osnovalnemu shodu: Dr. Andrej Č. e b a š e k, prelat in stolni kanonik, podpredsednika: Ludovik Ravnikar, dež. sodn. svetnik v p., dr. V. Gregorič, zdravnik. — 1. Predsednik pozdravi zbrane udeležence in otvori zborovanje. 2. Dr. Ivan Šušteršič, glavni poročevalec pripravljalnega odbora, poroča v zmislu § 4. opravil-nika. 3. Volitev načelništev šesterih odsekov: a) Šolski odsek, jeden predsednik, dva namestnika in dva zapisnikarja; b) odsek x a krščansko vedo in umetnost, jeden predsednik, dva namestnika in dva zapisnikarja; c) odsek za socijalne zadeve, jeden predsednik, dva namestnika in dva zapisnikarja; č) odsek za katoliško življenje, jeden predsednik, dva namestnika in dva zapisnikarja; d) odsek t» t i 8 e k , jeden predsednik, dva namestnika in dv» zapisnikarja; e) odsek za katoliško na-, rodno organizacijo, jeden predsednik, dva ' namestnika in dva zapisnikarja. 4. V o 1 i t e v s talne komisije za II. slovenski katoliškishod (24 udov). 5. Volitev predsedništva za slovesne shode, jeden predsednik, trije podpredsedniki, štirje tajniki in štirje zapisnikarji. (Osebna vest.) Graška „Tagespost" hoče vedeti, da je kranjski deželni predsednik gospod baron Winkler minoli teden vložil prošnjo za umirov-ljenje, ter dostavlja, da bode imenovan njegov naslednik, predno se snide deželni zbor. Graški „Tag-blatt" pa poroča bajé iz zanesljivega vira, da bode deželnim predsednikom kranjskim imenovan grof Ghorinsky, dvorni svetnik pri namestništvu v Gradcu, bivši okr. glavar v Krškem in vladni svót-nik v Ljubljani. (Konservativno obrtno društvo) napravi prihodnjo nedeljo dne 4. septembra skupen izlet k sv. Joštu prj Kranju. Društveniki odpeljejo se isti dan z gorenjskim vlakom zjutraj ob 7»7- ur' do postaje sv. Jošt in krenejo potem takoj na goro, ker bo. po prihodu na goro sv. maša s pridigo. Vabijo se k temu izletu tudi vsi prijatelji društva z rodbinami vred. Ker je božja pot pri sv. Joštu posebno veličastna in je razgled z gore posebno krasan, nadejati se je obilne udeležbe. Društveni odbor razpošlje te dni še posebna vabila za ta izlet svojim članom, katerim naj se pridružijo tudi nečlani. („Jiarodna šola",) društvo v pomoč slovenskemu ljudskemu šolstvu, razposlala je ravnokar vabilo na občni zbor, ki. bode dne 5. septembra t. 1., popo-ludne ob 6. uri v telovadnici mestne šole na Grabnu. Dnevni red je običajen, kakor pri vseh društvih. Na vrsti so poročila o odborovem delovanju in volitve odbora itd, — Vabilu dodan je sklep računa v minolem šolskem in društvenem letu, v katerem je društvo imelo, 1841 gld. 70 kr. dohodkov, tro-škov pa 1,575 gld. 14, kr., tako da je prebitka 266 gld. 56 kr., kar se bode za potrebščine v nastopnem šolskem letu porabilo. „Narodna šola" je razposlala šolskega blaga, za 1347 gld. 23 kr., in sicer 124 ljudskim šolam za 1006 gld. 81 kr.; 51 učiteljem za 270 gld. 2 kr., in 13 ljudskim šolam se je podarilo za 70 gld. 40 kr. učnih pripomočkov. — Razven znatnih podpor deželnega zbora, mestnega starešinstva in kranjske hranilnice je društvo imelo le malo dobrotnih doneskov; med temi so navedeni .' vsakoletna podpora dr. vit. Fr. Močnika, umirovljenega deželnošolskega nadzornika v Gradcu; „Obrtnega pomočnega društva" v Ljubljani; podpora iz veselice, prirejene po učiteljiščnih abituri-jentih in darila petih dobrotnikov v skupnem znesku 67 gld. Zadnja leta se kaže večje zanimanje za to prekoristno društvo, ker tudi število ustanovnikov narašča. V pretekli društveni dobi je pristopilo osem ustanovnikov ali s popolno ali deloma vplačanim doneskom. Vseh ustanovnikov je sedaj 39, med temi jih je 20 podpornih ustanovnikov, kateri so društvu v največjo korist, ker obresti pridejo vsem društvenikom k dobremu. Vsa plodonosna ustanov-nina znaša sedaj 715ljani, Mestiji trg št. 13, priporoča prečistiti duhovščini in si. občinstvu svojo že nad dvajset let obstoječo izborno zalogo pristne zlatnine, srebrnjne, biserov, dijama nt o v, kakor tudi proizvodov iz kineškega srebra. Ima tudi na izbero najraznovrstnejše zlate in srebrne verižice in žepne ure i U pravega švicarskega izvora; vse po zdatno znižani ceni. — Naročila na novo blago [ij| izvršuje točno in natančno, popravila preskuša sam in jamči za dobro izvišbo. ^J Velespoštovanjem 390 3-1 Josip Sparovic. I* i mizarski obrt, Delavnica: Gospodske ulice št. 10, Zaloga: Na Bregu št. 10, —== v Ijjubljani, ^^^— ima velik,© aal©g© Ufesastega iakisrs.s»,©g:a. „ ^pohištva-« 1 naslonjačev, žimnic od žime in na peresa, otročjih vozičkov, J obešal pri oknih (karniš) itd. SW Prevzame tudi vsa mizarska dela pri stavbah, istotako vsakovrstne poprave po nizki oeni. 391 3—1 zdravnik iz Berolina univ. med. Stari trg št. 4, I. nadstropje, v Ljubljani, ordinira od 0. do IS. ure dopoldne in od 2. do 6. ure popoldne; ob nedeljah od 9. do U. ure dopoldne. 371 2 Za ubog® ob petkih od 9. do 10. ure dopoldne. ♦ Ph. Mayfarth & Co., tovarne za kmetijske stroje, Dunaj, II., Taborstrasse 76 Odlikovane s prvimi odlikami na vseh večjih razstavah. Izdelujejo najboljše Ustanovljene 1872 pluge z jednimi, dvema, tremi in štirimi lemeži. — Brane in valj ari za polje in travnike. Stiskalnice za vse potrebe, tudi za sablje in grozdje. Sušilne priprave za sadje, sočivje in za vse industrijske namene. Samostojni patent. Škro- i 600 delavcev. Mlatllnice, geple, rezll-nioe za krmo. mline za phanje, rezilnike za repo, stiskalnioe za =vežo krmo, Bluntov patent. Cistilnioe _ za žito, robkalnloe /a tur-wr šieo, prevažljive peči s štedilnimi kotli kot pa-rilki za krmo in industrijski aparati. pilnioe za trte in rastline _______ Ceniki zastonj. — Zastopniki se žolc. 171 10-7 Zalogo ima v Ljubljani gosp. ALBIN C. ACHTSCHIN. Preselitev kamnosekarstva. Prečast. duhovščini in si. občinstvu uljudno javljam, da sem iz stare kamnoseške delarniče, Kravja dolina št. 12, preselil se z dnem 1. julija t. L y novootvorjene delarniče na lleseljevi cesti št. 26, kjer bodem pod imenom nadalje izvrševal kamnoseško obrt. Priporočam se ob tej priliki prečast duhovščini in slav. občinstvu za vsako-jaka naročila svoje stroke, katera bodem izvrševal v vsakem obziru pravilno, solidno in po možno nizki ceni. Priporočam se posebno za cerkvena umetna dela, za katera imam specijalne znanosti in zmožnosti, in za izvršitev n a g r o tonili spomenikov Na razpolago je si. občinstvu obilo najlepših in najnovejših uzorcev. SHT Načrte za altarje, priinice, obhajilne mize itd. v raznih slogih izvršujem na željo sploh brezplačno. 322 10—8 Prevzetje i ne. "H Usojava si uljudno javljati, da prevzameva z dnem 1. septembra letos vže nad osemnajst let pod tvrdko M. JVciinianii v Slonovili ulicah št. 11 obstoječo trgovino z izgotovljeno obleko za gospode in dame ter se ob jednem priporočava velečastitej duhovščini, visokemu plemstvu ter slavnemu občinstvu iz mesta in z dežele v prav obilna naročila. v Z odličnim spoštovanjem 384 5-2 r «Sfc Mejae. Dunajska l> o i* z a. Dno 27. avgusta Papirna renta 5%, 1<5% davka .... 95 gld. Srebrna renta 5%, 16% davka .... 95 . Zlata renta 4%, davka prost».....113 , Papirna renta 5%, davka prosta .... 100 „ Akcije avstro-ogerske banke, 600 gld. . . 998 „ Kreditne akcije, 160 gld........312 „ London, 10 funtov stri........U9 n Napoleondor (20 fr.)................9 n Cesarski cekini ....................5 n Nemških mark 100 ..................58 „ 85 kr. 60 „ 90 „ 40 „ 50 „ 75 „ 65 . 50', 69 60 1»« Dni 26. avgusta. Ogerska zlata renta 4%.......lil gld. 40 kr. Ogerska papirna renta 5%......100 „ 40 „ 4% državne srečke 1. 1854., 250 gld. . . 140 „ — „ 5% državne srečke 1. 1860.. 100 gld. . . 150 59 Državne srečke 1. 1864., 100 gld.....183 "„ 50 "„ Zastavna pismaavstr. osr. zern. kred. banke 4% 96 „ 50 „ Zastavna pisma „ „ „ „ „4'/,% 100 „ 15 „ Kreditne srečke, 100 gld....... . 192 75 St. Genois srečke, 40 gld.......63 "„ — "„ imenjarnična delniška družba na Dunaju, I., WoIJzeile štev: 10. Najkulantncjše se kupujejo in prodajajo v kursnem listu navedeni vrednostni papirji, srečke, valute in devize. ■^T Kužna naročila lsvrSi se najtodneje. Za nalaganje kapiUUov priporočamo: 4% bolzansko-meranske prioritete. 47» % gallikega zemljiškega kreditnega društva zastavna pisma. 4 % duhovsko-podmokelske (Duz - Bodenbaoher) srebrne prioritete. goldinarjev dobi se z jedno kreditno promeso h 4gld. in SO kr. kolek. Bf Žrebanje dne 1. septembra! Izdajatelj: Dr. van Jaii. Odgovor vrednik: Ignaij Žitnik. Ti Katoliške Tik Ljublai