# Sveta maša, evharistièno bogoslu`je, lom- ljenje kruha, sveta daritev … Skrivnost, ki nosi veliko imen, a ostaja skrivnostna. Obhaja- nje, ki vkljuèuje vse èlovekove èute, hkrati pa ostaja nedoumljivo èloveškemu umu. Hra- ni nas s tistim, èesar èlovek ne more dojeti samo s èuti, lahko pa zasluti preko znamenj, ki v bogoslu`ju “spregovorijo” z veè, kot po- menijo sama zase, imajo vidni in nevidni po- men. Preko njih ne toliko razumemo kot iz- kusimo skrivnost. Liturgièna znamenja, po- stavljena od Kristusa ali Cerkve, ne le pome- nijo, ampak ustvarjajo to, kar pomenijo. Èlovek dojema svet najprej preko svoje- ga telesa, ki daje preko èutov razumu dojeti okolico. Ker je Bog vstopil v èlovekovo `iv- ljenje na njemu najbolj razumljiv naèin, se je v trenutku polnosti èasov uèloveèil. V evha- ristiji ostaja trajno navzoè med ljudmi in na skrivnostne naèine “vse dela novo”; preko na- ših èutov nas spreminja v svoje povelièano Telo. Pri evharistièni daritvi vstopa v nas in nas hrani s svojim telesom. Dobesedno, pa tudi na druge naèine – zadnji cerkveni zbor izpostavlja pet naèinov Kristusove navzoènosti v bogoslu`ju: (1) v duhovnikovi osebi, (2) pod evharistiènima podobama, (3) v zakramentih, (4) v oznanjeni Bo`ji besedi, ter (5) v obèes- tvu, ki skupaj moli in poje (B 7). Kot je véliki Bog sestopil v majhno èloveško podobo, tako tudi bogoslu`je daje veliko skrivnost Kristu- sove navzoènosti zaznavati na ‘majhen’, pre- prost naèin – preko èlovekovih osnovnih èutov, vida, sluha, vonja, otipa in okusa. Sveti pro- stor, kjer se vrši evharistija, èloveku najprej spregovori preko njegovih oèi – lepota barv, podob, motivov daje èutiti osmi dan, veè ka- kor vsakdanjost. Skozi èut otipa, èutenja svo- jega telesa èlovek zaèuti, kaj pomenijo doti- ki in dr`e telesa v bogoslu`ju: poljub oltarja – Kristusa, stisk rok pri pozdravu miru, po- laganje rok pri posvetitvi ali odpušèanju gre- hov, pokri`anje, stoja, sedenje ali kleèanje … Bo`jo besedo, govorjeno ali péto, bralec, psal- mist, diakon ali duhovnik oznanja, verniki pa oznanilo prejmejo s pomoèjo sluha. Pri po- deljevanju zakramentov lahko vonjamo pri- jetno dišavo svete krizme, pogosto v bogoslu`- ju pa kadilo, ki s prijetnim vonjem simboli- zira našo daritev. Na najodliènejši naèin se Kri- stus pri vsakem bogoslu`ju uteleša pod podo- bama kruha in vina; okus zazna realnost Telesa in po`ivljajoèo moè Krvi, ki ju zau`ijemo in se tako spreminjamo Vanj. Likovno opremo tokratne številke Tret- jega dne sestavljajo fotografije, ki upodab- ljajo poti, po katerih Kristus govori èlove- ku pri sveti evharistiji. Avtor fotografij je Janez Oblonšek, rojen v Mariboru; po izo- brazbi je univerzitetni diplomirani teolog in je trenutno zaposlen na Zavodu Antona Mar- tina Slomška v Mariboru, s fotografijo pa se resneje ukvarja od leta 2005. V tem èasu je fotografsko opremil tri monografije ter pri- pravil razstavo fotografij, motive za fotografije pa išèe med drugim tudi v obhajanjih zakra- mentov, ko je naprošen za fotografiranje kr- stov, porok, evharistiènih bogoslu`ij in dru- gih obhajanj. Na tak naèin je nastala tudi pri- èujoèa zbirka evharistiènih motivov. 4%K.! 0@  2      # #- #   # ( ! /   '$  .