LETO XVI SREDA, 18. JUNIJ 1986___________________________ ŠTEVILKA 6 Znova iskati nove metode Spremembe na prodajnem področju Če se ozremo na poslovanje za prvih pet mesecev nazaj, lahko ugotovimo, da je bilo poslovanje relativno dobro, saj je bila proizvodnja v glavnem presežena in tudi prodaja je bila večinoma presežena, ker so se zaloge pri večini izdelkov zmanjšale. Iz tega je sledil tudi pozitiven rezultat za prvo četrtletje, dobri izgledi pa so tudi za celo polletje. V tem smo pravzaprav eni redkih v lesni panogi, saj večino težijo velike izgube. Iz vsega navedenega sledi, da bi bili s stanjem lahko zadovoljni in da ni razloga za bojazni ter da je metoda, s katero smo dosegli te rezultate, pravilna in da ni potrebno iskati novih poti. Vendar so spremembe v pogojih gospodarjenja zaradi vsesplošne nestabilnosti stalne in velike, zato ne smemo obstati, ampak vedno znova iskati nove in nove metode tako v proizvodnji kot pri prodaji. Vsekakor moramo stalno spremljati vse močnejšo dejavnost konkurence, sočasno pa slediti potrebam trga oziroma blago toliko približati kupcu, da bo zanj zanimivo kljub visoki ceni. Prav v tem času potekajo večje aktivnosti pri organiziranju prodaje na novih principih. Največje spremembe bi bile na področju domačega trga. Sedanja organizacija je naslednja: Poleg TOZD Trgovina, ki je registrirana tako za maloprodajo kot za prodajo na veliko, imamo še prodajni sektor, ki se deli na posamezne oddelke: izvoz, raziskavo trga in domači trg. Domači trg se deli na referate za prodajo posameznih skupin izdelkov oziroma na prodajo po posameznih območjih Jugoslavije. Ob takšni organiziranosti pa se srečujemo s problemom, da bodisi na posameznih področjih nismo dovolj prisotni ali da na nekem drugem področju konkurirajo posamezne službe druga drugi, seveda z različnimi pogoji kot so cene, dobavni rok, rok plačila. Dalje se srečujemo s situacijo, da imamo v poslovalnicah velike ali pretirane zaloge, za prodajo velikim kupcem pa blaga primanjkuje. Srečujemo se z velikimi stroški pri dostavi blaga s preobremenjenostjo posameznih delavcev, sočasno pa so drugi deli premalo obremenjeni. Skratka, stanje je takšno, da zahteva spremembe in največja od teh bi bila ukinitev TOZD-a Trgovina in organiziranje te prodaje v sestavi komerciale v DSSS. S tem želimo doseči več stvari, in sicer: 1. TOZD Trgovina ima zaposlenih samo 26 delavcev, razbitih na tri poslovalnice. Kljub temu da je tako majhna, pa je administriranja in samoupravljanja prav toliko kot v večjih TOZD. Zaradi lokacijske razdrobljenosti pa vsa teža dela pade na zaposlene v poslovalnici Rečica. Prav tako je potrebno imeti delegate v vseh organih, tako v DO kot v SIS in DPS. Zaradi tega se funkcije podvajajo, veliko je nezainteresiranosti, kar je popolnoma razumljivo. Pri ukinitvi TO bi odpadlo veliko administriranja, samouprava pa pri tem ne bi bila zmanjšana, nasprotno, kot del večje enote bi lahko za ustrezne funkcije iz- brali prave ljudi, preblemi bi se obravnavali kompleksno, kar bi nujno vodilo v kvalitetnejše sklepe. To pomeni, da ne gre za ukinjanje zaradi samoupravljanja, temveč le-temu dati vlogo, ki mu je določena. 2. S koncentracijo in koordinacijo prodaje na enem mestu bi dosegli enotno ponudbo po dogovorjenih cenah in pogojih prodaje, kar bi vsekakor dvignilo poslovni ugled. Odpadlo bi tisto »mi in vi«, oziroma »naše in vaše«, saj smo vsi skupaj člani LIP-a Bled in vedno mora skupni interes prevladati nad posamičnim. 3. Z novo funkcijo poslovalnic, organiziranih v prodajna skladišča, bomo dosegli, da bo blago tudi 200 km bliže kupcem po pogojih in ceni kot na Bledu. Danes se nam dogaja, da velikega števila malih trgovskih DO ali manjših gradbenih podjetij nimamo zajetih predvsem iz vzroka, da le-te nimajo dovolj velikih skladišč, kjer bi lahko uskladiščile nekaj kamionov blaga, sočasno pa po pravilu nimajo niti zadostnih finančnih sredstev za financiranje zalog. Naša skladišča na terenu naj bi v bistvu odigrala vlogo centralnih skladišč, kjer naj bi se blago po specifikaciji kupca kompleti-ralo in v čimkrajšem času dostavilo na želj eni naslov. Če nam je vzorec prodaja pohištva iz skladišča v Novem Sadu, potem lahko trdimo, da bo tak način vsekakor uspešen. Poleg plasmaja pohištva bi tak način pospešil prodajo predvsem vhodnih in garažnih vrat, pa tudi pri sobnih vratih bi dosegli bistvene premike predvsem zaradi širine programa, ponujenega ob vsakem času takorekoč na dvorišču kupca. S tem bi odpadle zahteve po tako nepopularni konsignaciji, istočasno pa bi odpadlo v veliki meri kompletiranje vagonov ali kamionov iz dveh ali treh TO. 4. Zaradi drugačnega statusa prodajnih skladišč bi zaposleni v teh skladiščih lahko oziroma morali širiti obseg poslovanja bodisi z obdelavo trga na terenu, možnosti so na področju montaže izdelkov oziroma vgradnje, bodisi na dodelavi oziroma kom-pletiranju blaga v skladiščih. S širitvijo poslovalnic oziroma skladišč izven obstoječih bi lahko oziroma morali prodreti na področje, kjer do sedaj nismo bili prisotni. Da do sedaj vsega tega še nismo naredili, je vzrok v zakonodaji, ki nam zaradi togosti določil tega ni dovoljevala. Pot do tega bo dosti zahtevna, saj bo novemu organiziranju potrebno prilagoditi spremljanje poslovanja. Potrebno bo prilagoditi tudi vse samoupravne akte, izvesti referendum, skratka rok za prehod naj bi bil novo leto 1987. Sočasno pa ob tem ne bi smeli zaostajati tudi v proizvodnji, saj bomo samo s skupnim nastopom dosegli željeni učinek. Kelbl Proizvodna hala TO Filbo V dneh od 9. 6. do 13.6.1986 je bil v Ljubljani 17. mednarodni sejem lesnoobdelovalnih strojev, naprav in materialov. Med razstavljaici je bila tudi naša delovna organizacija. Predstavili smo proizvoda iz temeljne organizacije Filbo, ki sta bila izdelana v kooperaciji s firmo Dimter iz ZRN: — optimirno krožno žago — stroj za dolžinsko spajanje lesa Ta dva stroja pa smo opremili z našimi filtri z avtomatskim otresovanjem vrečk in srednjetlačnim ventilatorjem. • • • V polnem teku Vse odprtine v žagalnico so bile premajhne, zato je bilo treba odpreti streho in transport strojev in naprav v žagalnico se je začel Rekonstrukcija v žagi TO Rečica je v polnem teku. To pomeni, da so ključni stroji že na mestu, potrebno pa bo izdelati še nove električne priključke, dodatne prehode, dohode, transportne linije in poti. Dela kasnijo iz več vzrokov. Izdelovalci določenih linij niso teh dokončali v predvidenih rokih. Pri prestavitvah starih linij je bilo le te treba temeljito obnoviti. Prišlo je tudi do nepredvidenih zaprek, kar je onemogočalo hitrejšo gradnjo. Kljub temu pa bo v nekaj tednih začela obratovati nova linija avtomatskega robljenja desk v žagalnici z optimalnim izkoriščanjem pri obdelavi desk. Transport sekanic v silos bo v bodoče potekal z gumastim trakom, ki ima več prednosti. Obratuje tiše, ne pride do zamašitev, manj je možnih okvar. Kontrola in popravila so lažja, ker ima trak po vsej dolžini ograjen podest in je po njem mogoče hitro in varno priti na silos kar iz ža-galnice. Najbolj pa kasni nova mehanizacija v sortirnici za avtomatsko izmetavanje desk v bokse. Ekipa mehanikov je pričakala stroj in ga varno namestila na pravo mesto Potrebna so bila strokovna navodila, da ni prišlo do poškodb delavcev in strojev Ko bodo vse te linije gotove, bo zaključena prva faza rekonstrukcije žagalnice TO Rečica. Naslednja faza predvideva zasutje vodnega bazena, postavitev transporterjev za poedinje-nje hlodovine za posamezni pol-nojarmenik in montažo obračal- nih sistemov za hlodovino pred vstopom v polnojarmenik. Tretja faza pa predvideva izgradnjo avtomatske sortirnice. Predlagan je že določen tip sortirnice, ki pa še ni bil obravnavan in zato tudi še ni osvojen. Tand ------------------------------ Delali bomo po novem ____________________________> Predsednik DS TO lesna predelava Mojstrana tov. Alojz Grilc meni, da je zadnji čas, da je prišlo do podaljšanega delovnika. »Predvsem tako mislimo vsi tisti, ki se vozimo na delo in smo več kot 10 ur odsotni. Sedaj smo vsaj ob sobotah prosti.« V mesecu januarju smo se v Mojstrani odločili za poskusno delo v podaljšanem delovnem času. Poskusno delo naj bi trajalo 3 mesece. V tem času smo lahko ugotovili pozitivne in negativne rezultate novega delovnika, ki je trajal od 5.45 ure do 14.09. Kaj nas je pravzaprav privedlo do tega, da smo se odločili za t'ak delavnik? Vsi prevozi so usklajeni z delovnim časom v Železarni. S temi avtobusi se vozijo tudi naši delavci. Tako so delavci iz Rateč ter Kranjske gore že ob 5.30 v Mojstrani, ravno tako tudi delavci z Jesenic že ob 5.35 v Mojstrani. Ta čas pred pričetkom dela je bil tako neizkoriščen. Ravno tako pa je bilo tudi po končani izmeni. Avtobus proti Kranjski gori odpelje šele ob 14.20 proti Jesenicam pa ob 14.30. Skratka, dani so nam bili vsi pogoji za pričetek dela 15 minut pred 6. uro zjutraj ter prenehanje 9 minut čez 14. uro popoldan. V času poskusnega podaljšanega delovnika je bilo moč ugotoviti vse prednosti in pomanjkljivosti. Tako je prednost predvsem v tem, da smo vse sobote prosti. Istočasno s tem se tako zmanjšajo prevozni stroški, ki danes niso več majhni. Pri tem pa velja poudariti tudi to, da sobote niso tako produktivne kot ostali delovni dnevi. Ravno tako je bilo ob sobotah tudi veliko odsotnosti zaradi raznih športnih tekmovanj ter udeležb na seminarjih. Skratka, odsotnost v sobotah je bila vedno precejšnja. Prihranek je tudi na električni energiji. Poleg že zgoraj naštetih prednosti tudi nihče od delavcev ni bil za to, da bi po končanem poskusnem delu delali po starem. Vsak se zaveda, da je čas bolj izkoriščen tako, kajti 24 minut na dan delati več, ni omembe vredno. Da pa so vse sobote proste, to pa pomeni veliko. NOC Sklepi samoupravnih organov Delavski svet TO Tomaž Godec Boh. Bistrica (29.4.1986) 1. Za predsednika DS je izvolil Janka Ravnika, za podpredsednika pa Antona Polaka. 2. Imenovan je odbor za delovna razmerja in komite za SLO in družbeno samozaščito. 3. Pregledal je sklepe zadnje seje DS in sprejel dodatni sklep: k sestavi strokovnega vodstva investicije za pripravo, izvajanje in nadzor rekonstrukcije žagalnice se vključi še Lovro Vojvoda — varstvo pri delu. Pooblastil je strokovno vodstvo investicije, da lahko po potrebi prilagodi obratovanje primarne obdelave. Sprejel je spremembo pri povišanju cen izdelkov: — GDV (povišanje za 23,75 %) veljavnost od 10. 5. 1986 — pohištvo (povišanje za 15 %), veljavnost od 23. 6.1986. 4. Pregledal je poročilo o izidu referenduma in ugotovil, da je le-ta uspel. 5. Periodični obračun I—III/86 je potrdil z ugotovitvijo, da je delitev prihodka in dohodka v skladu s samoupravnimi akti in zakonskimi predpisi. 6. Obravnaval je poročilo inventurne komisije za obdobje I—III/86 in sprejel predlagane sklepe. 7. Imenoval je člane v enotne civilne zaščite in narodne zaščite v TO Tomaž Godec. 8. V predlagani obliki je sprejel prednostno listo prosilcev za stanovanja. 9. V javno obravnavo je posredoval predlog spremembe sistemizacije in organizacije dela v skladišču repromateriala in rezervnih delov ter skladišču gotovih izdelkov. 10. Sprejel je aneks k samoupravnem sporazumu o svobodni menjavi dela med TO Tomaž Godec in Zdravstvenim domom Boh. Bistrica. Delavski svet TO Podnart (6.6.1986) 1. Na podlagi samoupravnega sporazuma z OŠ Lipnica se ji nakaže 99.702 din 2. Sprejel je sklep, da se za potrebe proizvodnje lesene embalaže nabavi mizna krožna žaga tip PCT-AS 3. Proučil je možnost udeležbe mladih delavcev na MDA in ugotovil, da nimamo mladih delavcev, ki bi se udeležili akcije, saj naša TO rabi za nemoten potek proizvodnje nekaj novih delavcev 4. GD Podbrezje je za srečolov odobril 2x10 prm žagovine 5. Smučarskemu skakalnemu klubu ISKRA-DELTA Kranj je odobril nakup 5. m3 desk raznih dimenzij z 20 % popustom. 6. Športnemu društvu Radovljica je odobril nakup 35 m2 desk slabše vrste, enostransko poskoblane z 20 % popustom. 7. Sklenil je, da bodo sestanki samoupravnih organov v bodoče organizirani izven delovnega časa. »23. člen« Osebni dohodki delavcev so v gospodarski krizi, ki jo preživljamo, najpogostejša tema razgovorov. Večletno padanje višine realnih osebnih dohodkov v preteklem obdobju je marsikaterega delavca pripeljalo na rob eksistenčnega minimuma. Nizki osebni dohodki so tudi najpogostejši vzrok za prekinitev dela. Žal pa se posamezniki le redko zavedamo, da je osebni dohodek, ki ga prejmemo 15. v mesecu, odvisen predvsem od rezultatov dela vseh delavcev in da je treba pri delitvi nujno upoštevati ekonomske kriterije, predvsem pa višino doseženega dohodka. Delavci LIP-a smo v samoupravnih aktih točno opredelili kriterije za delitev čistega dohodka. Kot merilo uporabljamo znani »23. člen« ki določa višino vseh sredstev, ki jih posamezna TO lanko razdeli za osebne dohodke v skladu z doseženim čistim dohodkom na pogojnega delavca. Določa torej okvirno maso sredstev, ki se potem na osnovi meril za ugotavljanje delovnega prispevka posameznika razdeli na delavce TO. Dejanska višina odstotka na osnovi »23. člena« torej ne pomeni merila nagrajevanja delavcev TO, temveč samo razliko med procentom A in B grupe in možnim procentom na osnovi doseženega dohodka. Primer 1: Vzemimo dve TO, ki dosegata enake poslovne rezultate glede na plan, imata pa različne procente v A in B grupi. Vpliv A in B grupe v 23. čl. grupa A (60 %) grupa B (40 %) skupaj možni % po 23. čl. dejanski % po 23. čl. za izplačilo TO 1 TO 2 12% 7% 10% 5% 11,2% 6,2 % 30% 30% 18,8 % 23,8 % Kljub veliki razliki v dejanskem procentu iz 23. člena bo razdeljena približno enaka višina sredstev za osebne dohodke, razlike med posameznimi delavci pa bodo le posledica različno doseženih planiranih rezultatov dela. Primer 2: Dve TO imata različne poslovne rezultate in različne procente A in B grupe Vpliv A in B grupe v 23. čl. grupa A (60 %) grupa B (40 %) skupaj možni % po 23. čl. dejanski % po 23. členu za izplačilo TO 1 15% 10% 13,0 % 40% 27,0% TO 2 3% 2% 2,6 % 30% 27,4% Kljub manjšemu dejanskemu % za izplačilo bodo v prvi TO izplačani večji osebni dohodki kot v drugi. 23. člen je torej tisto merilo, ki TO v skladu z doseženimi rezultati določa tako delitev čistega dohodka, ki omogoča nemoteno in uspešno poslovanje na daljše obdobje in s tem tudi večje osebne dohodke. Posameznemu delavcu pa izravnava pretirana nihanja v višini mesečnega dohodka tako v pozitivno kot negativno stran ter omogoča prejemanje relati- vno stalno povečanega osebnega dohodka. Verhunc Katalog del in nalog v TO Filbo V mesecu maju je bil v TO Filbo na zborih delavcev sprejet katalog del in nalog. Od januarja 1985. leta, ko je bila TO Filbo kot nova temeljna organizacija priključena k DO LIP Bled, je veljala začasna sistemizacija del in nalog. Zunanja podoba TO Filbo Katalog del in nalog v TO Filbo — opisi del in nalog, ocene in sistemizacija — je narejen v skladu s samoupravnim sporazumom o enotnih osnovah in načelih za določanje kataloga del in nalog ter samoupravnim sporazumom o enotni metodologiji vrednotenja zahtevnosti dela. Dela in naloge v TO Filbo so primerljiva s podobnimi deli in nalogami v ostalih temeljnih organizacijah. Nekaj specifičnosti je le pri neposrednih delih, te pa izvirajo iz organizacije in delitve dela samega, saj primerjava kovinske in lesne stroke ni povsem mogoča. S sprejetjem kataloga pa dela samega nismo zaključili. Z organizacijo proizvodnje in z delitvijo dela po posameznih fazah proizvodnega procesa bomo katalog dopolnjevali, tako da bo vsak posameznik plačan po delu, ki ga opravlja. Šefman Sprememba samoupravnega _____________________sporazuma o štipendiranju Razvojni cilji prihodnjega obdobja zahtevajo, da storimo več za dvig izobrazbene ravni zaposlenih. Te cilje je možno doseči z večjo skrbjo in vlaganjem v znanje. Pri zagotavljanju znanja mladim ima štipendijska politika pomembno vlogo, saj omogoča usmerjanje v skladu z družbenimi potrebami in izobraževanje tistim mladim, ki so sposobni, a bi jim bilo to brez družbene pomoči onemogočeno. Ker gre za izredno pomembno vprašanje, smo se v Sloveniji že pred leti odločili, da bomo za štipendije prispevali vsi in jih družbeno usmerjali. V vseh občinah je bil sklenjen samoupravni sporazum o štipendiranju, ki je že dal vrsto dobrih rezultatov. Kljub temu je večletna praktična. uporaba sporazuma o štipendiranju pokazala, da je treba nekatera njegova določila spremeniti in dopolniti. Spremembe so predlagale organizacije zdru- ženega dela in samoupravni organi za štipendiranje v občinah. Ugotovili so, da je treba še povečati spodbude za čimbolj še učne in študijske uspehe štipendistov. Predlog vsebuje merila za oblikovanje kadrovskih štipendij, ki bi se razlikovala po višini za tiste, ki se šolajo v kraju bivanja in za tiste, ki se šolajo v drugem kraju kot bivajo. Povečal naj bi se tudi krog upravičencev do štipendije. Novost predstavljajo tudi štipendije za podiplomski študij. S tem samoupravnim sporazumom se udeleženci sporazumejo o pravicah, obveznostih in odgovornostih pri oblikovanju in izvajanju štipendijske politike, o enotnih merilih in kriterijih pri podeljevanju in določanju višine štipendij, o uveljavljanju solidarnosti med organizacijami združenega dela in drugimi samoupravnimi organizacijami in skupnostmi v SR Sloveniji. Dogovorjeni so kriteriji in merila za podeljevanje štipendij in določanje višine štipendij. Kadrovske štipendije se normalno podeljujejo kandidatom, katerih dohodek na družinskega člana v družini prosilca ne presega poprečnega mesečnega osebnega dohodka na zaposlenega v SR Sloveniji, ugotovljenega za preteklo leto., Kadrovska štipendija se lahko podeli VIII. posvetovanje o strokovnih in tehničnih vprašanjih v arhivih Anton Kejžar, organizator iz DO Sava Kranj, je govoril o tehnologiji z dokumentarnim gradivom v delovni organizaciji SAVA Kranj. Tehnologija dela z dokumentarnim gradivom zajema vse aktivnosti od prejema, evidence in shranjevanja v priročnem arhivu, sistem izločanja v centralnem arhivu. Dohod dokumentarnega gradiva v centralni arhiv zmanjšamo predvsem s spremembo miselnosti na delovnem mestu. To pa je v praksi največji problem. SIS — sektor za organizacijo in informacijske sisteme ima nalogo obdelav pri uporabniku, programiranje in izdelavo organizacijskih predpisov. Mikrofilm je kot zunanji pomnilnik velikih kapacitet. Za vsakega delavca (od leta 1966) dobijo direktne podatke za posamezno leto in skupno. V tej DO omogočajo vsakomur do zaželenega gradiva na poseben način, ki se opira na računalniško tehniko. O vrednotenju dokumentov na področju samoupravljanja je povedala marsikaj zanimivega Olga Giler, dipl. pravnik iz Arhiva Jugoslavije, Beograda. Znano je, da so do sedaj smatrali dokumente — razne samoupravne podatke kot trajne po vrednosti. Dva vidika sta vplivala na spremembo miselnosti: 1. količino tega materiala, ki se pojavlja v več izvodih; 2. dokumenti nimajo zgodovinske vrednosti za naš samoupravni sistem. Po kriterijih vrednotenja samoupravnih dokumentov bi lahko povzeli nekaj važnih točk: — zapisniki sej samoupravnih organov je treba hraniti trajno, — originali samoupravnih aktov: trajno; — osnutke, predloge in teze ni potrebno čuvati trajno; — programe, analize, študije hranijo le tisti samoupravni organi kot trajen dokument, ki ga sprejmejo za svoj končni tekst; — posamezne zadeve delavcev na področju njihovih pravic ali varstva pri delu ni treba čuvati kot trajen dokument; — poročila komisij iz referenduma je trajen dokument, vsi drugi dodatni zapiski niso trajni; — statistični podatki iz samoupravne prakse so trajni. Mag. Mirjana Milenkovič v svojem referatu obravnava avtomatsko obdelavo fondov in izdelavi »tezaurusa«. Osnovni pogoj za uvajanje avtomatske obdelave podatkov je analiza dosedanjega dela z naslednjimi elementi: število fondov, skupna količina gradiva, količina urejenega in neurejenega gradiva, stanje informativnih sredstev. Na osnovi le-tega se lahko opraviči uvedba AOP. (se nadaljuje) Vesna mimo navedene omejitve, če za posamezne razpisane štipendije ni dovolj prijavljenih kandidatov. Za štipendije in razlike iz združenih sredstev pri Občinski skupnosti za zaposlovanje lahko zaprosijo kandidati, katerih dohodek na družinskega člana v družini prosilca ne presega 55—65 % poprečnega mesečnega neto osebnega dohodka na zaposlenega v SR Sloveniji, ugotovljenega za preteklo leto. Višina kadrovskih štipendij se določa po naslednjih merilih: a) za učence uspeh v kraju bivanja izven kraja bivanja število število točk točk zadosten 285 800 dober 365 880 prav dober 475 990 odličen 605 1120 b) za študente uspeh v kraju bivanja izven kraja bivanja število število točk točk 0,6 do 7,0 425 895 7,1 do 7,3 540 1010 7,4 do 7,6 630 1100 7,7 do 7,8 690 1160 7,9 do 8,1 775 1245 8,2 do 8,3 835 1305 8,4 do 8,6 925 1395 8,7 do 8,9 1010 1480 9,0 do 10,0 1320 1790 Vozačem — učencem in študentom pripadajo točke v kraju bivanja ter dodatek za vožnjo. Število točk vsakega štipendista se določa vsako leto na novo, tako da se upošteva doseženi učni uspeh v preteklem letu, razen pri učencih in študentih v prvem letniku, za katere znaša število točk za štipendijo pri učencih 365, oziroma 880 in študentih 630 oziroma 1100 točk. Štipendija se lahko poveča do višine zajamčenega osebnega dohodka, uradno ugotovljenega v SR Sloveniji za tiste poklice, v katerih kadrov izrazito primanjkuje in so določeni kot deficitarni. Ob začetku vsakega šolskega leta se vrednost točke usklajuje z gibanji osebnih dohodkov zaposlenih v SR Sloveniji. Odbor skupščine zveze skupnosti za zaposlovanje SR Slovenije, ki je pristojen za štipendiranje, odloči o medletni valorizaciji štipendij glede na gibanje osebnih dohodkov in življenjskih stroškov ob vsakem tromesečju. Namen samoupravnega sporazuma o štipendiranju je v tem, da bi se čimveč mladih odločalo za kadrovske štipendije, ki še vedno ostajajo nepodeljene, predvsem za poklice četrte stopnje zahtevnosti. V naši delovni organizaciji imamo trenutno 73 štipendistov. Za prihodnje šolsko leto smo razpisali 38 štipendij. Predvsem bi želeli več kandidatov za poklice IV. stopnje zahtevnosti, to je za 3-letno šolanje. Tudi za ostale poklice v okviru razpisa kandidatov praviloma ne odklanjamo, četudi se javi več kandidatov kot je razpisanih štipen- Blaževič Nezaposlenost v radovljiški občini Po podatkih občinske skupnosti za zaposlovanje je v občini Radovljica brez zaposlitve 205 ljudi, kar je 20 manj kot jih je bilo lani. Prvič išče delo 33 prosilcev zaposlitve. Med nezaposlenimi je nad polovico žensk. Resnici na ljubo pa kaže povedati, da so prijavljeni tudi takšni, ki jim ni kaj dosti do zapo- slitve, ki jih imenujejo težko zaposljivi. Zelo težko je namreč dobiti delavce za kovinsko predelovalno industrijo, komunalno in kmetijsko dejavnost, čeprav so potrebe kar precejšnje. Pravico do denarnega nadomestila poprečno na mesec v radovljiški občini uveljavlja 23 nezaposlenih. Narezovanje čelnih in stranskih letev v obratu opažnih plošč Nov proizvod v TOZD Filbo Impregnacijska naprava Na osnovi vse težjega uvoza različne tehnološke opreme smo se na pobudo tehnologov iz LTH, TOZD Livarna odločili za izdelavo prototipa impregnacijske naprave. Dokumentacija za izdelavo naprave je izdelana v sodelovanju s konstruktorji LTH kot tudi s proizvodnimi delavci TOZD Filbo, ki so predlagali pomembne dopolnitve in izboljšave. Naprava je namenjena za impregnacijo vseh vrst odlitkov, predvsem za preprečevanje netesnosti, ki jih povzročijo različne napake v litinah, odkovkih ali varjencih. V bistvu gre za tehnološki proces, ko po vlivanju iz poroznega odlitka izsesamo zrak in nato prazen prostor zapolnimo s posebno maso. S tem postopkom zagotovimo tesnost in boljšo kvaliteto odlitka. Z napravo je možno impregnirati do 1500 kg odlitkov iz aluminija ali 4500 kg odlitkov iz sive litine. Naprava predstavlja zaključeno celoto treh zbiralnih posod, tlačne posode, konstrukcije z dvigalom ter inštalacijo vode, elektrike in komprimiranega zraka. Po preizkusnem zagonu naprave v mesecu juniju načrtujemo širšo akcijo na področju prodaje. Ker izdelek v celoti nadomešča uvoz, elementi naprave pa so izključno domače proizvodnje, predvidevamo izdelavo nekaj teh naprav za livarsko industrijo tudi v prihodnjem letu. Rebolj Iz drugih delovnih organizacij Danes poznamo DO ISKRA dokaj dobro po njenih izdelkih, saj se z njimi srečujemo skoraj vsak dan. Telefoni, televizorji, električni števci, alternatorji, mešalniki, baterije so najvidnejši predstavniki izdelkov te delovne organizacije. Malo pa vemo napr. o tehničnem ustroju posameznih tovarn; kako izbirajo in kupujejo stroje in tehnologijo, skoraj nič pa o naj novejših spoznanjih pri izbiri strojev o »terotehniki«. Ena od enot Iskra je ISKRA Invest servis. ISKRA INVEST SERVIS je neproizvodna organizacija s 400 zaposlenimi, ki ji ni enake v naši državi. Ukvarja se z industrijsko infrastrukturo materialne in delno personalne smeri. Ima poštni in teleksni oddelek, upravlja z avtomatsko telefonsko centralo v ljubljanski stolpnici in ima montiranih 1500 telefonov v tej stavbi, dva računalnika za obdelavo podatkov v stolpnici sta povezana z 200 terminali. Mimo tega Invest servis upravlja vzdrževalno službo, ki se deli na preventivno in redno. Preventivno vzdrževanje poteka s pomočjo računalnika po posebnih programih. Posledica tega je manjši obseg rednega vzdrževanja, manjša poraba rezervnih delov in manjša obraba strojev oziroma naprav. Redno vzdrže- vanje opravljajo obrtniki raznih poklicev. Invest servis ima v sestavu 12-članski oddelek za investicijski inženiring. Skrbi za investicijsko dejavnost Iskre od začetnega načrtovanja do redne proizvodnje. V tej povezavi se pojavlja v organizaciji tudi »teroteh-nika« — znanstvena dejavnost, ki skrbi za stroje, naprave od njihove izdelave do iztrošenosti. Vključuje se že pri razmišljanju o nakupu stroja. Terotehnika se ne odloča samo na podlagi ugodne cene, dobre kakovosti in drugih komercialnih ali finančnih podatkov, marveč upošteva tudi tehnološko povezavo z drugimi stroji, nato s kasnejšimi servisnimi posegi, trajnostjo rezervnih delov in vse drugo, kar lahko vpliva na življenjsko dobo strojev in njihovo kakovost. Strokovnjaki se zato odločajo za nakup pri tisti proizvodnji, ki ustreza določilom terotehnike in šele potem aktivirajo nabavno, finančno in druge službe. S pravo izbiro strojev, naprav ob minimalnem vzdrževanju je manj obratovalnih stroškov, s tem pa je dosežena večja učinkovitost delovne enote. Kakorkoli že je, Iskra Invest servis je na novih tehničnih poteh in bo v prihodnosti lahko veliko pomagal proizvajalcem. Iz ŽIT Pohištvo LIP Bled SPALNICA VRBA Vrba je pohištveni program, ki je izpeljan iz programa Bela. Pohištveni elementi so ostali isti, le oblikovno so se spremenili. Pri omarastih elementih so se spremenila vrata, predvsem polnila, pri ostalih elementih (sekreterju, nočni omarici, posteljah) pa so se spremenile noge. Nov program ni poslikan, pač pa ima rezkano dekoracijo, in sicer na srednjem polnilu vrat omar, posteljnih vzglavnih končnicah ter nočnih omaricah na okrasnih letvah in na okviru ogledala. Dekoracija je vsem dobro poznana rozeta, ki smo jo vsi risali s šestilom v rosni mladosti. Je velikega pomena kot staroslovenski dekorativni element, ki je bil vrez-kan ali poslikan na posteljah, zibkah ali omarah naših prednikov. Pohištvo Vrba je bilo oblikovano za znanega kupca — Slovenijales, ki ga bo prodajal kot ekskluzivni program. Razstavljen je bil na spomladanskem Zagrebškem sejmu, kjer je doživel zelo pozitivno kritiko. Program spalnice Vrba je vključen v proizvodnjo, saj so zanjo prispela že naročila. Papier Očiščevalna akcija v Podnartu Vsako zimo, ko zapade sneg, postane dvorišče našega drugega doma lepo belo. Veliko nas je takih, ki vsako odlomljeno desko ali špalo samo vržemo v kot in tako se pokaže nič kaj lepa slika spomladi, ko odleze sneg. Osnovna organizacija sindikata se je zato na zadnjem sestanku odločila za očiščevalno akcijo. Vse je bilo lepo pripravljeno, za jedačo in pijačo pa je poskrbela OOS. Zbrali smo se v soboto, 24. maja ob 7. uri na žagi v Podnartu. Seveda smo bili najbolj zagnani točni, samo na žalost nas je v takih primerih vedno zelo malo. Od 87 zaposlenih se nas je akcije udeležilo le 11. Še bolj pa smo se začudili našemu nežnemu spolu, saj je bila na akciji le ena ženska od 31 zaposlenih. No, pa naj končam s kritiko in hvalo z besedami: »To je sicer naš drugi dom, vendar je več takih, ki mislijo, samo da naredim osem ur, potem pa ni važno, kaj in kako bo z žago in v kakšnem okolju delamo«. Razdelili smo si orodje, tudi mojstru Tomažu in Borisu smo zaupali lopate. Grablje so odnesli ostali in odšli smo veselo na delo. Tako smo delali, da se je kar kadilo, štirje otroci pa so hiteli pometati dvorišče. Nekaj se jih je zapodilo za kašte pri železnici, da bi tam odstranili odpadke, ki jih gledajo potniki z vlaka. Hiteli smo, prišla je ura pol desetih in Silva nam je postregla s kavico in osvežilno pijačo. Po krajšem odmoru smo z delom nadaljevali in tako do 11.00 očistili vse, kar smo si zamislili. Delali smo dobro, zato vsa pohvala udeležencem očiščevalne akcije, saj smo v ponedeljek prišli na delo v bolj urejeno delovno okolje. Seveda pa akcija ne bi bila akcija, če ne bi potem vse skupaj zaključili s piknikom. Pekli smo, odprli hladno pivo in se po domače ob čevapčičih in hladni pijači pogovarjali, zbijali šale na ta in oni račun. Ob 14.00 smo zaključili in z lažjim srcem odšli vsak na svoj