PRIMORSKI DNEVNIK je začel izhajati v Trstu 13. maja 1945, njegov predhodnik PARTIZANSKI DNEVNIK pa 26. novembra 1943 v vasi Zakriž nad Cerknim, razmnožen na ciklostil. Od 5. do 17. septembra 1944 se je tiskal v tiskarni »Doberdob« v Govcu pri Gorenji Trebuši, od 18. septembra 1944 do 1. maja 1945 v tiskarni »Slovenija« pod Vojskim pri Idriji, do 8. maja 1945 pa v osvobojenem Trstu, kjer je izšla zadnja številka. Bil je edini tiskani partizanski DNEVNIK v zasužnjeni Evropi. TRST Ul. Montecchi 6 - PP 559 Tel. (040) 7796-600 Tlx 460894 PD I Fax 040/772418 GORICA Drevored 24 maggio 1 Tel. (0481) 533382-535723 Fax 0481/532958 ČEDAD Ul. Ristori 28 Tel. (0432) 731190 Fax 0432/730462 Poštnina plačana v gotovini Abb. postale 1 gruppo Cena 1.200 lir - Leto XLVII. št. 161 (13.991) Trst, petek, 23. avgusta 1991 Z Jelcinom že izdelujeta načrt za sestavo vlade nacionalnega zaupanja Triumfalni povratek Gorbačova Sedem golpistov aretiranih, samomor notranjega ministra Puga - Gorbačov je že imenoval novega obrambnega in notranjega ministra ter šefa KGB - Veličastna manifestacija v Moskvi Pričevanje Gorbačova o svojem tridnevnem ujetništvu na Krimu MOSKVA Predsednik Gorbačov je včeraj popoldne po povratku v Moskvo imel novinarsko konferenco, na kateri je stotinam novinarjev z vsega sveta poročal o dogodkih zadnjih treh dni. Njegova uvodna ugotovitev je bila, da je državni udar organizirala in izvedla skupina pustolovcev. Njihova pobuda je povsem nelegalna in protiustavna ter naperjena ne toliko proti njegovi osebi kot proti Sovjetski zvezi in njenemu ljudstvu, proti ustavi in proti demokraciji. Gorbačov je poudaril osebno razočaranje, ker so bili organizatorji njegovi tesni sodelavci in ker jih je sam izbral. Povedal je, da so mu v nedeljo popoldne sporočili, da je prišla skupina ljudi s šefom uprave KGB Tihanovom na čelu in da zahtevajo sestanek z njim. Ker sestanek ni bil napovedan je Gorbačov skušal telefonirati v Moskvo, da bi ugotovil, za kaj gre. Nobeden od telefonskih aparatov ni delal, tako da je takoj postalo jasno, da nekaj ni v redu. Ni bilo drugega kot da se pogovori z nepričakovanimi obiskovalci, ki so od njega takoj zahtevali, naj odstopi. V Pogovoru, ki je sledil, pravi Gorbačov, sem jim skušal dopovedati, da njihov poskus nima šans, da bi uspel, temveč bi kvečjemu pripeljal k uničenju sovjetske družbe. Niso ga hoteli poslušati, stroj je že stekel in ni ga bilo mogoče ustaviti. Bili so popolnoma odrezani od sveta, dokler niso našli star radijski aparat, po katerem so izvedeli, kaj se dogaja. Potem pa so se stvari začele premikati. Odločilno ie bilo stališče republik, ki so se izrekle proti državnemu udaru. Še posebej je Gorbačov poudaril vlogo ruskega parlamenta, ruskih poslancev ter velik doprinos, ki ga je borbi za demokracijo in za ustavnost rial predsednik Rusije Boris Jelcin. Gorbačov je izrazil občudovanje in spoštovanje za načelna stališča Prebivalcev Moskve in Leningrada in mnogih dru-gih. Sovjetska zveza je zavrnila pobudo Odbora in to le bil pravi ljudski plebiscit, ki ga ni bilo mogoče Prezreti. Ko je postalo jasno, da je ljudstvo Rusije in drugih republik reklo svoj »NE« in da niti vojska ni na strani pučistov, so se začeli bati in iskati izhod iz zagate. Sporočili so mi, je povedal Gorbačov, da prihaja letalo z delegacijo pučistov, ki naj bi me prosili, ha se vrnem z njimi v Moskvo. Svojemu spremstvu Sern ukazal, da jih aretirajo. Nisem se sestal z nobe-nirn od zarotnikov, je povedal še Gorbačov, nočem Ph niti videti. Prav tako sem ukazal, naj ne dovolijo mkomur od tistih, ki so bili vpleteni v državni udar, a Pridejo do mene. Gorbačov se je v teku tiskovne konference javno ahvalil vsem tistim državam, ki so mu izrekle soli-arnost in zagotovil, da se bo v Sovjetski zvezi udaljeval proces demokratizacije družbe in političnega življenja. V zvezi s KP SZ, ki je sledila dokaj Pasivno dramatičnim dogodkom, je menil, da jo ne , °5e razpustiti, temveč jo je treba reformirati. Zato je jp Povedal, da ne bo izstopil iz Komunistične parti-' temveč da so bi v njenih vrstah boril, da bi se Omenila. MOSKVA — Moskovčani so včeraj z veličastnim mitingom proslavili propad državnega udara, povratek Mihaila Gorbačova in zmago demokratičnih sil v Sovjetski zvezi. V ospredju proslavljanja je bil človek, ki je v teh dneh postal simbol upora proti Odboru za izredno stanje in dosledni zagovornik ustavnosti in demokracije, ruski predsednik Boris Jelcin. Skupaj z Mihailom Gorbačovom sta se takoj lotila dela, da bi odpravili posledice državnega udara in zagotovili nadaljevanje demokratičnih reform v Sovjetski zvezi. Predvsem so ustavni organi SZ takoj razpustili samozvani Odbor, njihove člane pa aretirali. Zjutraj so sporočili dramatično novico, da je nekdanji notranji minister in član osmerice Pugo naredil samomor. Ostalih sedem, Jana-jeva, Jazova, Krjučkova, Tizjakova, Pavlova (kljub temu da je v bolnišnici), Baklanova in Starobudceva pa so aretirali. Slednjima dvema, ki sta člana parlamenta, so morali najprej odvzeti parlamentarno imuniteto. Eden prvih korakov predsednika Mihaila Gorbačova je bilo imenovanje generala Moj-sejeva za obrambnega ministra namesto aretiranega golpista Jazova ter začasna vršilca doložnosti notranjega ministra Leonida Šer-bakina namesto Puga in šefa KGB Vasilija Trušina namesto aretiranega Krjučkova. V prihodnjih dneh naj bi Gorbačov korenito re- konstruiral vlado in sestavil nov kabinet »nacionalnega zaupanja«, o katerem se sedaj posvetuje z Jelcinom. Marsikdo, še zlasti v vrstah armade in državnega aparata, ne bo spal spanje pravičnega. Čeprav je Gorbačov javno povedal, da ne misli uprizoriti nikakršnega lova na čarovnice, je vsem jasno, da se bo moral marsikdo odpovedati kakšnemu prestižnemu fotelju. To velja še posebej v armadi, kjer napovedujejo odhod več sto generalov in visokih častnikov v pokoj zaradi utemeljenih sumov, da so podprli golpiste. Med spremembami, do katerih je prišlo takoj, naj omenimo zamenjavo direktorja Iz-vestij, ki mu uredniški kolektiv očita, da se je postavil na stran golpistov. Še zlasti oster v svojih obsodbah je bil včeraj predsednik ruske vlade Silajev, ki javno obtožil predsednika zveznega parlamenta Lukjanova, starega prijatelja predsednika Gorbačova, da je izza kulis vodil državni udar. Da položaj Lukjanova ni povsem čist lahko sklepamo tudi iz dejstva, da seje parlamenta ne bo vodil on. Tudi zunanji minister Besmertnih ni najbolje zapisan, češ da se v teh dneh ni jasno opredelil za zakonito vodstvo SZ. Šef sovjetske diplomacije se sklicuje na dejstvo, da je bil tudi on bolan... Kakorkoli že, njegova usoda bo znana v prihodnjih dneh. Gorbačov je dopotoval v Moskvo v noči na čertek in se takoj lotil dela, da bi odpravili posledice državnega udara. V popoldanskih urah je imel novinarsko konferenco, na kateri je novinarjem z vsega sveta povedal, kaj se zgodilo v zadnjih treh dneh na Krimu, o čemer pišemo na drugem mestu. Gorbačova čakajo v prihodnjih tednih in mesecih ogromne naloge. Urediti je treba odnose med raznimi republikami, ki sestavljajo SZ in torej podpisati sporazum o zvezi, ki ga je izdelal predsednik, urediti bo treba razmere na gospodarskem področju, kjer je položaj popolnoma zavožen. Zato potrebuje Sovjetska zveza odločilno pomoč Zahoda in to tudi zelo hitro. Poskrbeti je treba za najnujnejše potrebe prebivalcev, saj v sovjetskih trgovinah ni kaj kupiti. Sicer pa vse okoliščine državnega udara še niso bile pojasnjene, ostaja marsikatera temna senca, ki jo bo treba v prihodnjih osvetliti. Tudi glede usode predsednika Gorbačova si niso vsi edini: tako naprimer latvijski zunanji.minister Jurkans meni, da je Gorbačov zaključil svojo politično kariero, čeprav to še ne pomeni, da ga bodo zamenjali jutri. To svojo trditev pa Jurkans utemeljuje z dejstvom, da je Gorbačov sam izbral svoje najtesnejše sodelavce, ki so ga izdali in da še ni kaznoval krivce za pokole v baltskih državah. hrvaški predsednik naslovil ostro ultimativno pismo na predsedstvo Jugoslavije Tudjman o odgovornostih predsedstva močju — Spričo najnovejših dogajanj na ob- jete,. rva®ke je predsednik Franjo Tudjman včeraj Pisnio .Pogovoril na hrvaški televiziji in prebral Vse j,9? ]e Poslal predsedstvu SFRJ. 9?vih nP aze' da se približujemo razpletu, polnem ?jenexn nVarnost', je povedal in dodal, da so v ome-^vneqaPlsmu sklepi, sprejeti na seji vrhovnega dr-ražijier. Tmf'ta PePut)like Hrvaške zaradi trenutnih P°menat Jman meni’ da je to pismo zgodovinske- Hrvatu1 Pravd: skladu s sklepi sabora Republi- ki vrhovn S 3' av9usta in s stališči, sprejetimi na 23. , danes ne^a državnega sveta Republike Hrvaške, S1ednje. preJ od predsedstva SFRJ zahtevam na-... Da n v M. oborožen dStVO pozove vse tiste, ki so spro- ;'lih obor,,.; upor z°per legalno hrvaško oblast in j 1° sklep o ^6ta Popublika Srbija in JA, da spoštujem RPniPr,e1Imriu in predajo orožje legalnim ob-hiadi. 'he Hrvaške oziroma Jugoslovanski 2. Da predsedstvo Jugoslavije od Republike Srbije zahteva, naj takoj ustavi organizacijo in pomoč oboroženemu uporu ter agresiji zoper Republiko Hrvaško zavoljo nasilnega osvajanja njenega ozemlja. 3. Kot vrhovni poveljnik oboroženih sil naj predsedstvo Jugoslavije Jugoslovanski armadi ukaže: a) da takoj ustavi demonstrativna gibanja ter izvid-niške in borbene dejavnosti na ozemlju Republike Hrvaške in da se umakne v vojašnice, b) da odpusti tiste vojake, ki se jim je vojaški rok iztekel, in rezerviste ter da zmanjša svojo sestavo na število, ki velja v mirnem času, c) da svojo dejavnost na ozemlju Republike Hrvaške uskladi z njenimi legalnimi oblastmi. 4. Da predsedstvo Jugoslavije začne postopek za ugotavljanje odgovornosti vseh tistih starešin JA, ki so odgovorni za protiustavno delovanje na ozemlju Republike Hrvaške, za- oboroževanje odpadniško-te-rorističnih skupin, ki izvirajo iz JA, za sodelovanje v nasilju nad civilnim prebivalstvom, za uničevanje gmotnih in kulturnih dobrin, za politično in vojaško dejavnost posameznikov in enot JA zoper varnostne sile v Republiki Hrvaški in zoper demokratično hrvaško oblast. Zahtevamo tudi odgovor na našo zahtevo, ki smo jo poslali predsedstvu Jugoslavije 10. julija letos glede generalpolkovnika Blagoja Adžiča in Živote Av-ramoviča. 5. Da pri nadzoru uresničevanja teh zahtev sodelujejo opazovalci ES, v skladu z brionsko deklaracijo, podpisano 7. julija letos. Ce bosta predsedstvo Jugoslavije in JA nadaljevala vojaške operacije za uničevanje ustavno-pravne ureditve Republike Hrvaške in za okupacijo njenega ozemlja v skladu z velikosrbskimi načrti do 31. avgusta letos, bo imela Repbulika Hrvaška predsedstvo Jugoslavije za neposrednega krivca za agresijo na Republiko Hrvaško, Jugoslovanska armada pa bo zanje okupacijska vojska. Temu primerno bomo storili vse za varstvo svoje ozemeljske celovitosti in suverenosti v skladu z ustavo Republike Hrvaške in z ustavno odločitvijo, sprejeto 25. julija letos.« Štirje mrtvi pri padcu vojaškega letala RIM — Pri Caserti je včeraj opoldne strmoglavilo vojaško letalo G222, na katerem sta bila dva častnika in dva podčastnika. Vsi štirje so umrli. Letalo se je raztreščilo v njivi, kjer sta pilota hotela pristati, potem ko sta se izognila obljudenim krajem. Zasilni pristanek ni uspel. Vzroki nesreče so za sedaj še neznani, obrambno ministrstvo pa je imenovalo posebno komisijo, ki bo skušala osvetliti nesrečo. Očividci, ki so prisostvovali nesreči, vedo povedati, da se je eden od obeh motorjev letala vnel. G222 je dvomotorno letalo z dvema turbopropelerjema, rabijo pa ga kot transportno letalo v številnih vojaških letalstvih. Stotisoči na mitingu zmage Svetu je zastal dih MOSKVA — Poskus strmoglavljenja Mihaila Gorbačova je trajal skupaj 61 ur, odkar je TASS v ponedeljek zjutraj sporočil, da »je nesposoben in ne more opravljati svojih funkcij iz zdravstvenih razlogov« do srede zvečer, ko je v Simferopolu na Krimu stopil na letalo in odletel proti Moskvi. Ponedeljek, 19. avgusta Ob 4.20 po našem času je TASS sporočil, da predsednik Gorbačov iz zdravstvenih razlogov ne more opravljati svojih funkcij. Oblast je prevzel osemčlanski odbor za izredno stanje, ki ga vodi podpredsednik Janajev. Prvi se je oglasil ruski predsednik Jelcin, ki je takoj obsodil »desničarski, reakcionarni in protiustavni državni udar« ter pozval k civilni neposlušnosti. Eden od njegovih sodelavcev pa je sporočil, da so Gorbačova aretirali in da se nahaja v eni svojih uradnih rezidenc. Popoldne se je več tisoč ljudi že zbralo na Manežnem trgu v bližini Kremlja. V začeku popoldneva je Jelcin iz ruskega parlamenta, ki so ga oklopna vozila blokirala, pozval k splošni stavki. Ameriški predsednik Bush je opozoril, da gre za protiustavno strmoglavljenje predsednika Gorbačova, kar bi utegnilo imeti resne posledice za ameriško-sovjetske odnose. MOSKVA — Večsto tisoč Moskovčanov je na trgu pred ruskim parlamentom (na sliki AP) proslavilo zmago demokracije, s pravimi ovacijami pa je bil dočakan resnični zmagovalec tega tridnevnega boja proti golpistom Boris Jelcin. Ta je v svojem nagovoru množici podal kratek pregled dogajanj od odstranitve Gorbačova, do poskusa napada na ruski parlament pa do končnega triumfa, ki je mlado sovjetsko demokracijo rešil pred strahovi stalinistične preteklosti. Ruski predsednik je tudi zahteval kazen za pu-čiste, »da se v prihodnosti ne bi ponovilo, kar se je zgodilo v ponedeljek.« Jelcin se je zavzel tudi za vlado »ljudskega zaupanja«, poudaril pa je tudi, da se podpisa novega zveznega dogovora ne more več odlagati. Na govorniškem odru pa so se zvrstili tudi drugi. Tako je ruski premier Silajev poudaril, da »Rusija ni rešila le Sovjetske zveze, temveč ves svet,« moskovski župan Popov pa je pozval Gorbačova naj potegne primerne zaključke in izstopi iz KP SZ. Govorila sta tudi_ nekdanji zunanji minister Eduard Ševardnadze, ki je že decembra lani, ko je odstopil s položaja zunanjega ministra, govoril o nevarnosti uvedbe diktature, in bivši Gorbačovov svetovalec Aleksander Jakovljev, ki je le dober dan pred udarom osmerice pučistov govoril, da skupina neostali-nistov v komunistični partiji pripravlja prevrat v Sovjetski zvezi. Okrepiti gospodarsko pomoč za utrditev demokracije v SZ LONDON, RIM — V včerajšnjih reakcijah zahodnega sveta na dogodke v Sovjetski zvezi je zaslediti skoraj soglasno ugotovitev, da je Gorbačovu in njegovi državi sedaj treba zagotoviti čimvečjo gospodarsko pomoč. Tako je na primer britanski premier Major, začasni predsednik G7, se pravi sedmih najrazvitejših držav na svetu, dejal, da te države morajo ponovno proučiti svoj program gospodarske pomoči. Sovjetski zvezi je treba dati možnost, da pospeši gospodarske reforme, potem ko so odstranili iz sovjetske vlade najbolj trdovratne elemente. Major pa istočasno poudarja, da Gorbačov na zadnjem srečanju v Londonu ni zaprosil predsedstvo skupine za dodatno finančno pomoč. O gospodarski pomoči govori tudi predsednik evropske komisije Jacques Delors, ki se je zavzel za sprostitev gospodarskega programa za pomoč Sovjetski zvezi, pri čemer je poudaril, da je treba ta program tudi okrepiti. Delors je poudaril zasluge predsednikov Gorbačova in Jelcina pri zmagi nad gol-pisti in izrazil upanje, da si bosta z združenimi močmi prizadevala, da bi Sovjetska zveza spet postala velesila na gospodarskem področju. Na vprašanje ali ne misli, da bi z večjo gospodarsko pomočjo morda golpeja ne bilo, je Delors odgovoril, da se bržkone ne bi nič spremenilo, saj je Gorbačov bil že dalj časa na prepihu. Včeraj se je sestal tudi italijanski kabinetni svet, ki je proučil stanje po spodletelem državnem udaru v SZ.. Izrazili so veliko zadovoljstvo nad razvojem dogodokov ter zagotovili, da si bo Italija prizadevala za okrepitev svoje politike prijateljstva in sodelovanja s SZ. Zunanji minister De Michelis je pou- daril, da je proces reform in demokratizacije v SZ trden in da ni več poti nazaj, kot 'je dokazalo dejstvo, da je golpe tako hitro spodletel. Obenem je tudi podčrtal vlogo ruskega predsednika Jelcina in demokratičnih sil v teh dramatičnih urah. Šef italijanske diplomacije je nato izpostavil štiri elemente: da bodo kmalu podpisali dogovor o reformi federacije, da so oblikovali novo vlado, da bo SZ nadaljevala s svojim odpiranjem na področju zunanje politike in končno, da je KP SZ iz teh dogodkov izšla povsem uničena in diskreditirana. Predsednik republike Cossiga pa je Gorbačovu pisal pismo, v katerem izraža svoje zadovoljstvom ob propadu državnega udara. Tudi iz Bonna prihaja poziv k večji gospodarski pomoči SZ, istočasno pa zunanji minister Genscher in vodja socialdemokratske opozicije Vogel poudarjata, da Nemčija ne more povečati svoje pomoči. Zato sta pozvala evropske partnerje, da se v večji meri angažirajo pri pomoči Sovjetski zvezi. Ruski predsednik Jelcin je včeraj telefoniral predsedniku italijanske vlade Andreottiju in se mu zahvalil za odločno solidarnost, ki jo je Italija izrekla te dni zakonitemu sovjetskemu vodstvu. Jelcin je poudaril, da sovjetski narod ne bo pozabil solidarnosti, ki je je bil deležen s strani zahoda. Istega mnenja niso predstavniki DSL, ki trdijo, da je bila italijanska uradna solidarnost dokaj mlačna, še zlasti v prvih urah po začetku udara, medtem ko je DSL od vsega začetka zahtevala ponovno vzpostavitev zakonitega reda. Iz vladnih krogov prihaja pripomba, da v prvih urah ni bilo jasno za kaj gre, mimo tega, da je vlada vezana tudi na pripadnost Italije nekaterim mednarodnim organizmom. Istega dne so proglasili izredno stanje tudi v Leningradu. Janajev je v zvezi z Gorbačovom dejal, da se slednji nahaja na Krimu, kjer je na oddihu, ker je preutrujen. Janajev je tudi izrazil upanje, da bo Gorbačov kmalu okreval in da bo spet prevzel svoje funkcije, da bi lahko nadaljevali s politiko, ki so jo začeli leta 1985. Francoski predsednik Mitterrand je zahteval takojšnjo ustavitev vse zahodne pomoči Sovjetski zvezi, medtem ko je britanski premier John Major takoj izjavil, da je Gorbačov žrtev pravega, klasičnega državnega udara. Torek, 20. avgusta 180 oklepnih vozil se je napotilo v Leningrad, katerega reformistični župan Anatolij Sobtčak je pozval k bojkotu vsej ukrepov nove oblasti ter k splošni stavki. Opoldne se je zbralo približno 100.000 ljudi na trgu pred zimskim dvorcem. V Moskvi je Jelcin istočasno zagotovil desettisočem Moskovčanov, ki so ostali na Manežnem trgu vso noč, da hunta ne bo uspela, naj imajo zaupanje v armado. Evropska skupnost je že suspendirala večji 'del svoje gospodarske pomoči in zahtevala povratek Mihaila Gorbačova. Zvečer so v Moskvi uvedli policijsko uro, medtem ko je Jelcin sporočil da prevzema poveljkstvo nad vojaškimi silami v Rusiji, istočasno pa je imenoval ruskega obrambnega ministra. Janajev mu je po telefonu zagotovil, da ne bo ukazal napada na ruski parlament. Predsednik vlade parlov je medtem zbolel in se umaknil s svoje funkcije. Sreda, 21. avgusta Goloroki demonstranti so se v noči spopadli z oklepnimi vozili, ki so skušala prebiti barikade na nekaterih moskovskih ulicah. V spopadih v Moskvi je izgubilo življenje pet ljudi. Estonija in Latvija so proglasile svojo neodvisnost. Vodstvo sovjetske komunistične partije se je ta dan prvič oglasilo in zahtevalo takojšnji sestanek z Gorbačovom. V teku jutra so se umaknile nekatere vojaške enote z moskovskih ulicah. Sovjetsko obrambno ministrstvo je končno sklenilo, da umakne sile na območjih, kjer so proglasili lZj redno stanje. Istočasno so preklical1 tudi cenzuro nad sredstvi množičnega obveščanja in nato še policijsko uro v Moskvi. Pod pritiskom javnega mnenja so bili člani odbora ob 17. uri P° krajevnem času prisiljeni pobegniti z letalom. V Kremlju je baje ostal edino Janajev. Prezidium vrhovnega sovjeta SZ je končno proglasil zamenjavo predsednika Gorbačova kot protizakonito, kar je takoj objavila tiskovna agencija TASS. Ob 19.19 po moskovskem času le Gorbačov odpotoval s krimskega letališča v Moskvo. Golpe je totalno spodletel. Zagotoviti minimalno raven delovanja zveze BEOGRAD — Končala se je dvodnevna razširjena seja zveznega predsedstva, ki jo je vodil Stje-pan Mesič. Na njej so poleg članov predsedstva SFRJ sodelovali tudi predsednik in podpredsednik skupščine SRFJ, predsednica zveznega zbora skupščine SFRJ in drugi visoki zvezni funkcionarji, ter predsedniki republik Makedonij e, Srbije, Slovenije in Črne gore in predsednika vlad republike Hrvaške in BiH. Zvezno predsedstvo je, kot so sporočili, razpravljajo o predlogu ukrepov za delovanje državnega sistema med trimesečnim moratori- Naročnina: mesečna 22.000 lir - celoletna naročnina 264.000 lir; v SFRJ številka 10.00 din, mesečna naročnina 230.00 din. Poštni tekoči račun za Italijo Založništvo tržaškega tiska, Trst 13512348 Za SFRJ: žiro račun 50101-601-85845 ADIT 61000 Ljubljana Vodnikova 133 - Telefon 554045-557185 Fax 061/555343 Oglasi: ob 'delavnikih trgovski 1 modul (šir. 1 st. viš. 23 mm) 80.000 lir; finančni in legalni oglasi 1 modul (šir. 1 st. viš. 23 mm) 120.000 lir. Ob praznikih povišek 20%. IVA 19%. Oglasi iz dežele Furlanije-Julijske krajine se naročajo pri oglasni agenciji PUBLIEST srl - Trst, Ul. Montecchi 6 - tel. 7796-688, tlx 460270 EST I, iz vseh drugih dežel v Italiji pri podružnicah SPI. Mali oglasi: 950 lir beseda; osmrtnice, zahvale in sožalja po formatu. IVA 19%. Naročajo se v uredništvu Primorskega dnevnika - Trst, Ul. Montecchi 6-tel. 7796-611. TRST - Ul. Montecchi 6 - PP 559 Tel. (040) 7796-600 - Tlx 460894 Fax 040/772418 GORICA - Drevored 24 maggio 1 Tel. (0481) 533382 - 535723 Fax 0481/532958 ČEDAD - Ul. Ristori 28 Tel. (0432) 731190 Glavni urednik Dušan Udovič Odgovorni urednik Vojimir Tavčar Izdaja ZTT Tiska EDIGRAF član italijanske zveze časopisnih založnikov FIEG jem, ki ga je pripravil zvezni izvršni svet. Uvodno besedo je pripravil predsednik zveznega izvršnega sveta. Upoštevaje včerajšnje stališče, da je nujno zagotoviti delovanje življenjsko pomembnih delov političnega in gospodarskega sistema države do uresničitve političnega dogovora o prihodnosti Jugoslavije in da bi preprečili gospodarske in socialne motnje, ki dobivajo katastrofalne razsežnosti, hkrati pa da bi čim bolj omejili škodo, ki nastaja v državi kot celoti in v vseh njenih delih, ter izpolnili mednarodne obveznosti Jugoslavije, so se dogovorili, da je treba zagotoviti možnosti za opravljanje najnujnejših gospodarskih in političnih funkcij. Poskrbeti je treba za delovanje jugoslovanskega trga, denarnega in deviznega sistema ter politike kreditnih odnosov s tujino, plačilnega sistema in plačilnega prometa, sistema carinskega in necarinskega varstva ter zveznega proračuna. K delu prejšnjega stališča, ki zadeva zvezni proračun, in sicer k proračunu stroškov armade, ni dal soglasja predsednik hrvaške vlade. Za določanje in uresničevanje najnujnejših funkcij na navedenih področjih je treba zagotoviti vse, kar je potrebno za delo zvezne skupščine in zveznega izvršnega sveta. Sporazum o minimumu teh funkcij in načinu uresničevanja morajo doseči predstavniki skupščin in izvršnih svetov republik in pristojnih zveznih organov. Zvezno predsedstvo podpira prizadevanja zveznega izvršnega sveta, da bi ta sporazum dosegli v čim krajšem času in v skladu z brionsko deklaracijo, je zapisano v sporočilu. Veliko žrtev v napadih vojske na hrvaške sile 20 mrtvih na Hrvaškem ZAGREB — Na kriznih območjih na Hrvaškem je bilo tudi včeraj več ogorčenih spopadov posebno v vzhodni Slavoniji in Baranji. Kakor poroča hrvaški radio, je bilo v bojih v okolici Osijeka najhuje v vaseh Sarvaš, Darda in Laslovo, od koder so v osiješko splošno bolnišnico pripeljali 18 ranjenih oseb, od tega pet civilistov, šest gardistov, prav toliko policistov in nekega nizozemskega novinarja, ki je bil ranjen med boji za Sarvaš. Vsega skupaj je bilo v spopadih v teku včerajšnjega dne ubitih 20 oseb. Včeraj okoli poldne je prišlo do zračnega napada na vas Sarvaš, v kateri so pripadniki zbora narodne garde. Napad je bil ponovljen okoli 13. ure, ko je bilo uničenih nekaj hiš. Po informacijah, ki so na voljo, žrtev ni bilo, ker so se prebivalci že prej izselili iz vasi. Iz Baranje poročajo, da so hudi boji predvsem v Dardi in kraju Meče. Župan Osijeka Zlatko Kramarič je včeraj izjavil, da je »Baranja padla po tihem«, nato pa svetoval prebivalcem Osijeka, naj ne nasedajo govoricam in da je Osijek pripravljen ha obrambo, če bi ga napadli. Na sisaško-banijskem podorčju je bilo včeraj zjutraj slišati močan strojnični ogenj in eksplozije min, kar je bilo usmerjeno na položaje zbora narodne garde in ministrstva za notranje zadeve v Komarevu in Sunji. Iz policijskih virov se je zvedelo, da je bilo huje in laže ranjenih šestnajst gardistov in da so hrvaške oborožene sile »napad odbile«. V triurnem boju pri Kostanjici so na mesto izstrelili 43 min, od česar sta bila policist in civilistka ranjena, neka hiša pa se je vnela. Na Sunjo so včeraj zjutraj izstrelili 30 granat, čez dan pa je boj še trajal pri Komarevu, kjer je bilo slišati rafale. Na karlovškem področju so streljali na vas Desne Stefanke, kamor je priletelo dvanajst granat. Včeraj po 7. uri zjutraj so močne enote mi- nistrstva za notranje zadeve odšle v Tržič, kraj nedaleč od Sunje. Trdijo, da jih je pri Primišlju »onemogočila« vojska. Med napadom na Tržič je padel Željko Brozovič, pripadnik posebne enote ministrstva za notranje zadeve iz Ogulina. Okoli 14. ure je v Tržič prišla vojska, nakar so bili boji prekinjeni. Varnostne razmere v devetih primorskih in goranskih občinah s0 bile osnovna tema pogovorov, ki s° jih imeli člani opazovalne misije E-1 z načelnikom policijske uprave Reka Josipom Kukuljakom in njeg°' vim pomočnikom ter članom reg10' nalnega kriznega štaba Paškom Ke-rom. Pogovarjali so se tudi o narod' nostni strukturi prebivalcev Reke, kjer živi 71,4 odstotka Hrvatov, 10,6 odstotka Srbov in 1,6 odstotka Ital1' janov. Javnih izpadov sicer ni, odh° si med njimi pa so se poslabšali. Predstavniki JA so v Tuzli in Os1 jeku protestirali, ker so jim na vojas kih objektih odklopili elektriko. Dvojni umor pri Taurianovi najbrž nima rasistične podlage Nejasen uboj Maročanov REGGIO CALABRIA — Včeraj zjutraj so v neki stari kmečki hiši na poljih v bližini Turianove našli trupli dveh Maročanov, ki sta bila ubita s strelnim orožjem. Oba sta bila brez dokumentov, vendar so karabinjerji kasneje ugotovili, da gre za 41-letnega Mustafo Abdousija in 35-letnega Aziza Eljamija. Oba sta skupaj s še nekaterimi temnopoltimi priseljenci stanovala v stari kmečki hiši v naselju Ama-to, ukvarjala pa sta se s krošnjarstvom. V Taurianovi sta živela nekaj mesecev. Kot so povedali njuni sostanovalci, naj bi včeraj zjutraj v njihovo bivališče vdrla dva s pištolami oborožena moška, ki naj bi skušala peterico priseljencev oropati. Od priseljencev naj bi zahtevala vse njihove prihranke, ki pa so se temu uprli. Takrat naj bi moška začela streljati, krogle pa oa nlS° so smrtno zadele Abdousija in Eljamija. Te izjave " povsem prepričale preiskovalcev, ki skušajo zdaj u9 ,e jz če nista bila Maročana, ki so ju do smrti zadele kro^g pištol kalibra 7,65 in 9, žrtvi medsebojnega obračun med priseljenci. . prise' V zadnjih dneh je to že drugi umor temnopol 1 ^age-ljencev, vendar pa vse kaže, da ta nima rasistične P ^ pe Ob obeh zgoraj omenjenih hipotezah, preiskovalo ,ateri izključujejo možnosti, da bi šlo za mafijski zločin. 0valc' znaki kažejo tudi na to možnost, zato bodo prel ^ preskušali .tudi ugotoviti, če sta se maroška krošnjarja, . ^oSii, dajanju, ukvarjala morebiti še s kakimi nezakoni 1 ki so »zmotili« tamkajšnjo mafijo. Jure Šterk odrinil z Neodvisno Slovenijo PORTOROŽ — Avanturist in jadralec, ljubitelj morja, lahko bi mu rekli tudi morski volk, saj je z jadrnico že trikrat preplul Atlantik, Jure Šterk, je iz portoroške marine odrinil na dve leti dolgo pot okoli sveta. Odpravil se je s komaj 6,5 metra dolgo jadrnico, vrste »silba 6,50«, ki so jo izdelali v delavnici Triplast v Prinčah pod Šmarno goro, botra Spomenka Hribar Pa jo je poimenovala Neodvisna Slovenija. Jure Šterk je pred odhodom povedal, da bo pot dolga 25 do 30 tisoč navtičnih milj, da bo ob najugodnejših vetrovih na dan lahko naredil največ 150 milj in da se na poti najbolj boji Plavajočih kontejnerjev, ki padejo z ladij. S kopnim in Ljubljano bo povezan z amatersko radijsko zvezo, satelitske navigacije nima, ima pa zato veliko raje kompas, sekstant in radiogo-nometer, dovolj najnujnejših zdravil, Veliko hrane in trnkov, nasvete prijateljev, kako naj lovi ribe... V vseh pristniščih in tujih deželah se bo predstavil s slovenskim potnim Ustom. Gre za vzorčni potni list, mod-re barve, in Šterk je med prvimi, ki ga Je dobil. Prav zanimivo bo, vsaj na za-cetku, videti, kje vse bodo njegov, ozi-r°ma slovenski, potni list sprejeli, kaj- ti ob koncu poti bo Slovenija po Šter-kovih predvidevanjih že samostojna in v svetu priznana država. Prvo pristanišče, kjer se bo te dni ustavil, pa bo nekje ob italijanski obali. jg § j Slovenska moda v Celovcu CELOVEC — Oseminpetdeseti mednarodni Celovški sejem je preteklo soboto v prisotnosti visokih politikov, med njimi sta bila novi vicekancler dr. Erhard Busek in koroški deželni glavar dr. Christoph Zernatto, odprl svoja vrata. Da sejem ni samo koroški, marveč prireditev za celoten prostor Alpe-Jadran, so pokazali tudi v paviljonu za modo, kjer so predstavili najnovejšo puloversko modo iz Slovenije. Sejem pod geslom »Za vsakogar nekaj« je odprl še do 25. avgusta. Na Koroškem tisoči na romanju ŠENTPAVEL Pretekli konec tedna so se v Šentpavlu v Labotski dolini tisoči verniki iz Koroške, Slovenije in Furlanije-Julijske krajine srečali na »Romanju treh dežel«. Prireditve so se udeležili tudi najvišji cerkveni predstavniki iz tega prostora, med njimi ljubljanski nadškof in metropolit dr. Alojzij Šuštar, mariborski škof dr. Ivan Kramberger in celovški škof dr. Egon Kapellari. Bi samoplačništvo rešilo zdravstvene zaplete? KOPER — Pred nekaj dnevi so zdravstveni zavodi v vsej Sloveniji prejeli dopis Ministrstva za zdravstvo, družino in socialno varstvo o urejanju samoplačništva za zdravstvene storitve. Iz tega dopisa lahko razberemo, da v ministrstvu pripravljajo podrobnejšo usmeritev, oziroma navodilo glede samoplačniških ambulant. Ob izdelavi teh navodil pa prosijo zavode za podatke in pomoč pri dokončnem oblikovanju besedila. To torej pomeni, da bomo v Sloveniji prej ali slej res dobili ambulante, v katerih bodo storitev deležni tisti, ki jih bodo neposredno plačali. Na ministrstvu prosijo za vso dokumentacijo - sklepe, navodila, obrazce in podobno - na podlagi katere so ponekod že uvedli take samoplačniške ambulatne, drugod pa jih z vsemi močmi pripravljajo. Tako smo zvedeli, da se o možnosti uvedbe samoplačniške ambulante dogovarjajo tudi v izolski bolnišnici, kjer naj bi postavili bistveno višje cene storitev, v primerjavi z veljavnimi, od katerih bi plovico, ali 60 odstotkov pobrala bolniš-čnica, preostalih 40 ali 50 odstotkov pa bi si razdelila zdravstvena ekipa (sestra, administratorka, zdravnik...), ki bi sodelovala pri nudenju storitev v taki ambulanti. Navodilo morajo v ministrstvu izdelati čimprej že zato, ker se pri zdravstvenem zavarovanju pojavljajo posamezni zavarovanci, ki terjajo vračilo denarja za tako plačane opravljene zdravstvene storitve. Iz računov, ki jih imajo zdaj ti zavarovanci, pa ni razvidno, na kakšni podlagi so neko zdravstveno storitev zaračunali in kako je bila opravljena. To pa pomeni, da taka vračila še dodatno zmanjšujejo za zdravstvo razpoložljivi denar. Razpad sistema v zdravstvu je mogoče razbrati tudi po osebnih dohodkih, ki jih te dni večina slovenskih zdravstvenih zavodov izplačuje znižane, kar nekaj je zavodov, kjer so že izplačali po 20 odstotkov nižje osebne dohodke kot v prejšnjem mesecu. Po podatkih posloven skupnosti za zdravstvo Slovenije so najslabše osebne dohodke kot v prejšnjem mesecu. Po podatkih poslovne skupnosti za zdravstvo Slovenije so najslabše osebne dohodke prejeli v Bolnišnici Topolši- ca, kjer so zdravniki specialisti v bolnišnici prejeli 8.937 dinarjev bruto osebnega dohodka, ali približno 5360 dinarjev neto. Ostalih prejemkov iz te bolnišnice nima smisla navajati. V Splošni bolnišnici Izola je čistilka prejela približno 3950 dinarjev, srednja medicinska sestra približno 6100 din in zdravnik-specialist 10.670 din neto. V ljubljanskem UKC so imeli še slabše prejemke (srednja sestra 5680 din, zdravnik specialist 10.152 din), boljše pa v Splošni bolnišnici Maribor, kjer je imela čistilka 3500 din, srednja medicinska sestra 6540 din in specialist 16.700 dinarjev. (Vsi ti podatki za neto julijske plače izplačane avgusta so približni, izračunani na osnovi izplačanih bruto osebnih dohodkov, ob predpostavki, da znašajo neto plače približno 650 odstotkov bruto osebnih dohodkov. V resnici pa so neto plače v veliko primerih še nižje, ker so prispevki in davki višji.) V povprečju so izplačani osebni dohodki v zdravstvenih domovih po Sloveniji za nekaj odstotkov višji pri enakih ali vsak podobnih delih. BORIS ŠULIGOJ Županova Micka jutri v Sežani SEŽANA — Jutri bo ob 21. uri ansambel gledališča Toneta Čufarja z Jesenic z veseloigro Antona Tomaža Linharta 'Županova Micka1' počastil sežanski občinski praznik. Nastop bo v Brjah pri Komnu in sicer v naravnem okolju na dvorišču pri Smodino-vih. Igro je režiral Miran Kendar. Ansambel jeseniškega gledališča je z njo nastopil pri naših zdomcih po Nemčiji in gostoval po raznih krajih Gorenjske in Štajerske. Sicer pa je Županova Micka namenska igra, ki so jo uprizorili ob lanskoletnem praznovanju 200-letnice prve slovenske igre, tokrat pa bo razveseljevala Sežance. (-oks-) J-POMOČ SLOVENIJI V sodelovanju s slovenskimi denarnimi zavodi v Italiji in tremi deželnimi bankami se nadaljuje akcija POMOČ SLOVENIJI '91. Sredstva bodo po sklepu solidarnostnega odbora namenjena ublažitvi posledic vojne v Sloveniji. Tekoči računi pri slovenskih denarnih zavodih: TRŽAŠKA KREDITNA BANKA (Sedež Trst, Agencija Domjo, Agencija Rojan) — 01.6560/54 HRANILNICA IN POSOJILNICA OPČINE — 9626 HRANILNICA IN POSOJILNICA NABREŽINA (Sedež Nabrežina, Filiala Sesljan) — 65283-1 KMEČKA BANKA GORICA (Sedež Gorica, Filiala Krmin) — 61001 HRANILNICA IN POSOJILNICA DOBERDOB — 1720 HRANILNICA IN POSOJILNICA SOVODNJE — 23/7 TRŽAŠKA KREDITNA BANKA - Filiala Čedad — 02.200/89 Dodatne številke tekočih računov: CASSA Dl RISPARMIO Dl TRIESTE —42568/5 CASSA Dl RISPARMIO Dl GORIZIA — 13160/1 BANCA POPOLARE UDINESE — 6986 Sedež solidarnostnega odbora Slovencev v Italiji odgovarja na telefonsko številko SKGZ: 368094; fax 368158. pismo uredništvu Prijateljski opomin prof. Samu Pahorju Prejeli smo in objavljamo: Dragj Samo! Le nekaj tistih oddaj ‘ iih na Radiu Opčine proizvajata dl i°pban Berdon (moj stari prijatelj - št t f°st°jne - sicer pa tudi moj občasn $ Za®ti gostitelj) in prof. Samo Pahot možnost poslušati, a dovol kak°' da sem Prišel rio spoznanja . ko na vse pretege se izčrpujeta, dl lovno mnenje pridobila za nič ka r °2a,o obiranje trenutnih predstavni Vev .izvoljene oblasti v Republiki Slo n,/i. Seveda imata do tega vso pra ča°ri Vendar sem globoko razočaran ve dva tQka bojevnika za pravice Slo ,/Cev (mislim resno) uporabljate pQ s.n° čvekaško besedišče, pri ten str 86 domišljavo delita nauke na vst Suni' zJasti še na ljudi iz republiške menije (kot da so vsi sami političn. ta ‘obeti), obenem pa sebi dopušča esramno nedoslednost. Razumljivo mi je, odkod vame nje na zavzeta zagrizenost in navija-vQ ZQ vse' ker je srbskega, jugoslo-dfu®. e9a in hejslovanskega, ko pc ne n--Stranj vse' kar vama politične Ohqj. 1 obkladata s fašizmom in naci-tv0,- lZrn°m. Dragi kolega Samo Pahor, Cev °Saml/em boj za pravice Slovencem^ Italiji ves čas podpiram in ga Pov ' Moram pa tu povedati, da si ftHenpT brez potrebe ošvrknil tistega skem ' ki Je dosegel, da v sloven-triik n V°iaškem zakonu nastopa čas-9ov0na Pipa' da b0 b0,i -če ni preveč nacio-oravorn, ' pa ,udl prijateljskim po- Tomaž Pavšič, Idrija Raziskovalni tabor sežanskih jamarjev Gropada ’91 Pomoč pri organizaciji letošnje nagrade Vilenice \nimcA HM fi 1 i 1 ■ : H x' 11 Psli •’ ? -H l| i!| p > , ' j Mn hUIs ■ IFi Sip* im, jjjjA . ..... SEŽANA — Podzemeljski svet je tudi lep, posebej zaradi svoje divjosti, barv, velikih podzemeljskih prostorov, majhnih vdolbin s kristali, podzemeljskih rek z različnimi jezerci in drugim. Da bi občudovali prelepi podzemeljski svet, je jamarsko društvo Sežana organiziralo tridnevni raziskovalni tabor Gropada '91. Na njem je sodelovalo 17 jamarjev, od katerih sta bila dva člana jamarskega društva Gregor Žiberna Divača. »Za izvedbo tabora na domačem terenu smo se odločili zaradi tega, ker letos nismo odšli na načrtovano gostovanje na Madžarsko, kjer bi raziskovali in si ogledovali tamkajšnje jame,« nam je v uvodu dejal Jordan Guštin, predsednik sežanskih jamarjev. »Kaj tudi ne, saj smo Madžarsko prenesli zaradi znanih vojnih razmer pri nas. Tako se je 15 naših izkušenih jamarjev, katerim sta se pridružila še dva iz Divače, podalo raziskovati neznani teren tik slovensko - italijanske meje. Z oblastmi nismo imeli nikakršnih problemov. Na površini dveh kvadratnih kilometrov smo odkrili 14 novih jam in za vse tudi izdelali dokumuntacijo. V dveh pečinah pa smo opravili arheološka raziskovanja,« je dejal Guštin. Delo je potekalo v petih skupinah (4 jamarske in ena arheološka). Nekateri jamarji so odkopavali zasute vhode v jame, drugi so raziskovali in merili jame ter pregledovali teren. Pri pregledovanju terena se je v dolini Volčjak, ki meri 40 metrov, pokazala zanimiva špranja, iz katere je bilo čutiti rahel prepih. Po odkopavanju in širjenju te špranje so kopali še 6 metrov globoko in prišli do skalovja. Začutili so precej močan in hladen prepih. Po treh dnevih raziskovanj niso našli vhoda v jamo, vendar bodo z raziskavami nadaljevali, saj domnevajo, da je pod tem tok reke Reka. Po dosedaj zbranih podatkih šteje največja odkrita jama na Gropajski gmajni 61 metrov. Arheološka skupina je kopala poizkusne sonde v treh pečinah in naletela le na nekaj keramike, sicer pa večjega uspeha ni bilo. Tabor na gropajski gmajni je vsekakor uspeh, saj so sežanski jamarji raziskovali in dokumentirali 14 na novo odkritih kraških jam. Sežanski jamarji pa se pripravljajo na pomoč pri organizaciji tradicionalne srednjeevropske literarne prireditve Vilenica 91, ki bo potekala od 4. do 7. septembra v Sežani, Lokvi, Repnu, Štanjelu in se zaključila s podelitvijo nagrade "Vilenica" v jami Vilenici. Jama Vilenica je ena naj starejših turističnih jam v Evropi in na svetu, saj jo je prvi turist obiskal 1655 leta. Ta kraški biser pa je izredno bogato zakopan in vreden občudovanja še vedno premalo obiskovalcev. (OKS) Na sliki (foto Križmančič): najslo-vesnejši trenutek s podeljevanja prestižne literarene nagrade Vilenica iz leta 1987: takratni predsednik Društva pisatlejev Slovenije Rudi Šeligo podeljuje nagrado avstrijskemu pisatelju s slovensko krvjo Petru Handkeju (levo) poletne prireditve_______________________________________________ VIDEM Vrt del Torso Jutri, 24. 8., ob 21.30: jazz koncert s skupino Oregon, ki jo sestavljajo Ralph Towner - kitara in klaviature, Paul McCandless - saksofon in klarinet, Glen Moore - kontrabas, Triiok Gurtu - bobni. V četrtek, 29. 8., ob 21.30: Clowns alVitaliana s skupino La Chiave di Campo-pisano, r. Mimmo Chianese. Grad V nedeljo, 25. 8., ob 21.30: gala predstava komičnega igralca s skupino Banda Osiris in igralci Claudiom Bisiom, Lello Costa, Paolom Rossijem, Davidom Rion-dinom in Danielejem Trambustijem. V četrtek, 29. 8., ob 21.30: koncert Francesca Baccinija. PASSARIANO Vila Manin 14. septembra ob 21. uri: recital Fabrizia De Andreja. CERVIGNANO Trg S. Girolamo Nocoj, 23. 8., ob 21. rui: rock koncert Chickenerian. Jutri, 24. 8., ob 21. uri: predstava gledališke animacije - Fruz di Zervignan. V petek, 30. 8., ob 21. uri: mladinski koncert. V soboto, 31. 8., ob 21. uri: koncert godbe na pihala iz Cervignana. LIGNANO Arena Alpe Adria V ponedeljek, 26. 8., ob 21. uri: koncert Lucia Dalle. GRADEŽ Kongresna palača V soboto, 31. 8., ob 21. uri: Vose in coro per Biagio Marin - deželni zbori na tekste Biagia Marina. OGLEJ Trg Patriarcato Jutri, 24. 8., ob 21. uri: koncert Severina Gazzellonija. PIRAN Križni hodnik V petek, 30. 8., ob 21. uri: koncert vokalno instrumentalne skupine Vox Nova iz Kopra, dir. Mirko Slosar (Gallus, Britten, Ramirez). PORTOROŽ Portoroška cerkev V nedeljo, 25. 8., ob 21. uri: recital sopranistke Dunje Sprunk, violinista Tomaža Lorenza in organista Maksa Strmčnika (Vivaldi, da Bologna, Purcell, Mozart, Stamitz, Bach, Bononcini). Avditorij Nocoj, 23. 8., ob 21. uri: koncert skupine Green Town Jazz Band. V soboto, 31. 8., ob 21. uri: nastop ritmične skupine KUD Karol Pahor in plesne skupine Kiwi, gost svetovni prvak v kotalkanju Samo Kokorovec. LJUBLJANA Križanke V nedeljo, 25. 8., ob 20. uri: koncer vokalne skupine Ave, dirigent Andraž Hauptman (Gallus, Morley, Monteverdi, Allegri, Lotti, VVilliams, Rautavaara, Ukmar, Krek, Lebič, Swider). V ponedeljek, 26. 8., ob 20. uri: koncert komornega orkestra Festival Strings Lucernes; violinisti Gunars Llarsens, Stanley in Daniel Doods, dirigent Rudolf Baumgartner (Vivaldi, Mozart, Bach, Dvorak, Mendelssohn). V sredo, 28. 8., ob 20.30: musical Goslač na strehi (Stein-Bock) z Gledališčem Komedija iz Zagreba. V četrtek, 29. 8., ob 20.30: musical Jalta, Jalta (Grgič-Kabiljo) z gledališčem Komedija iz Zagreba. BELJAK Opatija ob Osojskem jezeru V BAROČNI DVORANI nocoj, 23. 8., ob 20.30: literarni večer Michaela Hel-taua (odlomki iz Altenberga, Raimunda, Nestroyja, Polgarja in Schnitzlerja). V ponedeljek, 26. 8., ob 20.30: klavirski koncert Rudolfa Buchbinderja in Bern-da Marseilla (Beethoven, Dvorak). V torek, 27. 8., ob 20.30: koncert orkestra Festival Strings Lucerne, solista-vio-linista Stanley in Daniel Dodds,.dir. Rudolf Baumgartner (Vivaldi, Boccherini, Dvor/vak, Mendelssohn-Barttholdy). BELJAK Kongresna palača Jutri, 24. 8., ob 21. uri: koncert Izraelskega filharmoničnega orkestra, dir. Zubin Mehta (Mozart, Mahler). Ženin in nevesta sta se s fantovščino in dekliščino poslovila od ledih stana Ob uradnem odprtju 15. Kraške ohceti še vrsta razstav in drugih prireditev Posnetek s sinočnjega odprtja Kraške ohceti (Foto Križmančič) V Kraški hiši razstavlja kamnite maske Pavel Hrovatin (Foto Križmančič) Po dolgih in zavzetih pripravah se je Kraška ohcet sinoči končno začela. Odprtje je ob prisotnosti številnih uglednih gostov in predstavnikov oblasti bila na dvorišču Kraškega muzeja v Repnu. V imenu zadruge Naš Kras je 15. izvedbo te . najznačilnejše etnografsko-folklorne prireditve uradno »odprl vrata« predsednik Zadruge Naš Kras Egon Kraus. Ob uradnem začetku letošnje Kraške ohceti je bilo sinoči na vrsti še odprtje treh pomembnih razstav, ki bodo z ostalimi spremnimi prireditvami obogatile ponudbo letošnjega kraškega poročnega obreda. Tako si bodo obiskovalci vse te dni do nedelje lahko v prostorih Kraškega muzeja ogledali razstavo ustekleničenih vin tražaške pokrajine (spremlja jo tudi pokušnja) in razstavo najbolj cenjenih . domačih zdravilnih zelišč z naslovom Ta trava je šacana, v prostorih galerije Kraške hiše pa razstavo umetnostne obrti z izdelki Gabrielle Osbich, Petra Malalana in Pavla Hrovatina. Egon Kraus Naš Kras ob sinočnji uradni otvoritvi Kraške ohceti postavil v ospredje predsem ugotovitev, da je ta prireditev — ki sploh ni zgolj folklornega značaja —; v letih ustvarila zavest o neprecenljivi vrednosti ljudskega izročila slovenskega kraškega človeka: z njo se je začel ohranjati del naše kulturne dediščine, ovrednotila je prisotnost slovenskega človeka in nadaljevala izročilo, navade naših prednikov. Poleg čestitk novoporočencema pa je Kraus izrekel pohvalne besede vsem, ki prostovoljno, a učinkovito pripomorejo k uspehu te večdnevne pobude. O pomenu in posebni vlogi Kraške ohceti sta za Krausom spregovorila Tombesi v imenu tržaške trgovinske zbornice in predsednik tržaške pokrajine Crozzoli. Na razstavi ustekleničenih vin tržaške pokrajine, ki se odvija pod okriljem Kmečke zveze, je prisotnih trinajst vinogradnikov iz skoraj vseh občin (odsotna je le miljska). Ob predstavitvi sta bila poudarjena namen, da razstava opozori na kakovost naših vin, in želja, da bi bila prav ta vina v bodoče bolj prisotna tudi v številnih krajevnih restavracijah. Posebno pozornost zasluži razstava v zgornjih prostorih Kraškega muzeja: na njej je urejeno, dokaj popolno in celovito predstavljenih 24 rastlin, ki so jih nekoč — ko povratek k naravi ni bil ideološka izbira ali nuja sodobnega človeka — uporabljali v zdravstvene namene. Pripravili sta jo Kristina Kovačič in Martina Repinc, z risbami jo je opremila Giuliana Gerdol, z naslovom Ta trava je šacana, pa jo predstavlja Odsek za zgodovino pri NŠK v sodelovanju z Zavodom za varstvo narave in kulturne dediščine iz Nove Gorice. Razstavo umetne obrti, ki že od vsega začetka spremlja Kraško ohcet, je v. imenu prirediteljev predstavil predsednik SDGZ Boris Siega. Poudaril je kakovost, h kateri iz leta v leto teži ta dejavnost, sicer nepreštevilna, a vsekakor že dokaj uveljavljena na določeni ravni. Gre za ponudbo umetniške obrti mimo standardizacije proizvodov, ki naj bi v bodoče še bolj utrdila stik s širšim občinstvom. Ob keramičnih izdelkih Gabrielle Osbich in zlatem nakitu Petra Malalana se letos prvič predstavlja Pavel Hrovatin, ki se je kot samouk pred nedavnim lotil umetniške obdelave kraškega kamna, iz njega pa je za razstavo izoblikoval maske in druge uporabne okrasne predmete. Ob tem uradno kulturnem trenutku pa je Kraška ohcet zaživela predvsem kot ljudski- praznik. Sinoči sta bili na vrsti fantovščina in dekliščina letošnjih novo-poročencev. Gorazd Pučnik in Martina Lozej pa sta se od ledih stana poslovila še s plesom na repenskem trgu, na katerega so ob tradicionalnih osmicah in kioskih privabljali zvoki ansambla Furlan. DAMIANA OTA Danes predstavitev Drage 91 V Peterlinovi dvorani v Ul. Donizetti 3 v Trstu bodo danes popoldne na tiskovni konferenci predstavili letošnje 26. študijske dneve Draga 91 in mladinski tabor z naslovom Mladinski Diogen po evropskem Babilonu. Obe prireditvi bosta zadnji teden v avgustu v parku Finžgarjevega doma na Opčinah. Mladinski tabor bo od 28. do 30. avgusta. Prvi dan bo zvečer nastopil kantavtor Adi Smolar iz Ljubljane, ki se v zadnjih časih odločno uveljavlja na javni sceni. Smolar je svoje najboljše pesmi posnel na kaseto z naslovom Naš svet se vrti. V četrtek, 29. avgusta bodo zjutraj na vrsti pričevanja Iva Žajdele, Jane Hoste in Andreja Rota s skupnim naslovom Osebnosti pod drobnogledom, popoldne pa bo predavanje Veljka Rusa o Dinamiki in mehanizmih demokracije, Po predavanju bo v kulturnem programu na sporedu veseloigra Dragotina Dobričanina Skupno stanovanje v izvedbi KD Iga Grudna iz Nabrežine, zvečer pa bo ples s skupino Shalom iz Ptuja. Skupina sestavlja šest članov, deluje pa že deset let. Zadnji dan mladinskega ta-bova, v petek, 30. avgusta, bo Ivan Štuhec predaval na temo Politični in socialni problemi ob propadu starih ideologij. Svoje stališče so objavili po skupnem sestanku o zakonu št. 142 Sindikati CGIL, CISL, UH kritični do predlogov o občinskih statutih Odmevi na dogodke v SZ Danes srečanje na Pokrajini Predsednik tržaške pokrajine Dario Crozzoli je za današnji dan sklical javno srečanje v sejni dvorani te ustanove, ki bo ob 10.30. Sklical ga je predsednik Odbora-stalne opazovalnice, ki združuje upravitelje, predstavnike družbenih in podjetniških sil ter odgovorne javnih gospodarskih ustanov in sorodnih združenj. »Predvsem želimo izraziti naše veliko zadovoljstvo - je zapisano v tiskovnem poročilu predsednika pokrajinske uprave Crozzolija - da je predsednik Gorbačov ponovno prevzel svojo funkcijo na čelu procesa demokratizacije Sovjetske zveze. Današnje srečanje bo tudi priložnost za razmislek, ki je v današnjih dneh še tako nujno in potrebno, glede odprtih vprašanj tržaškega gospodarstva in njegovih perspektiv tudi v luči pozitivnega razpleta politične krize v Sovjetski zvezi. Predvsem pa menimo - zaključuje predsednik Crozzoli- da je treba dati novega elana in to v najkrajšem času vsem pobudam, ki zadevajo gospodarsko, finančno in trgovinsko sodelovanje, ki je v teku, predvsem pa tisto, ki ga predvideva zakon za obmejno sodelovanje. Izvajanje določil tega zakona mora steči čimprej tudi pod enotnim pritiskom institucij ter političnih in družbenih sil.« Priložnost za to javno srečanje na Pokrajini je bil pozitiven razplet dogodkov v Sovjetski zvezi. O tem je včeraj izdal tiskovno noto poslanec Demokratične stranke levice Willer Bordon. V njej uvodoma ugotavlja, da gre za veliko zmago demokracije. Obenem je po njegovih besedah dokaz, da so ti procesi svobode in demokracije, kadar so resnično uresničeni, neustavljivi in kot smo "nekateri od nas vedno mislili". Kolesja zgodovine, dodaja Bordon, ni mogoče zaustaviti. Perestrojka se je s tem utrdila, utrdil se je prestiž izvoljenih skupščin, predvsem pa vloga ruskega parlamenta in Borisa Jelcina. Odločilno vlogo je poleg tega imela odločna izbira Zahoda, ki je po zaslugi nekaterih političnih sil nekaterih vlad prevladala nad sramežljivostjo, ki so jo narekovali slepi računi in slabo tolmačena "realpolitika". Kdor je mislil, da se po letu 1989 ni nič spremenilo, dodaja poslanec Bordon, je danes globoko razočaran, kdorpa je veroval, da se bo svet v teh letih spremenil in da se bodo odprle nove perspektive za boljšo bodočnost, je danes lahko res zadovoljen. Bordon zaključuje svoje tiskovno noto z ugotovitvijo, da se mora tudi v trstu nadaljevati boj za demokratizacijo SZ. Tržaška pokrajinska tajništva CGIL, CISL in UIL so se srečala, da bi skupaj proučila zakon št. 142 in predloge za nove statute, ki so jih izdelale občinske uprave občin v tržaški pokrajini. Kot je zapisano v tiskovnem sporočilu, ki so ga sindikati izdali po sestanku, so izrazili v bistvu negativno mnenje o statutih, ki so jih sprejeli v Miljah in v Dolini, negativno pa so ocenili tudi predloge ostalih občinskih uprav. Na sestanku so ocenili tudi srečanje, ki so ga imeli s tržaškim županom. Na omenjenem sestanku so sindikalni predstavniki podali županu kritične ocene predloga o novem statutu, tako glede njegove splošne usmeritve, kot tudi glede posameznih členov. Kot je zapisano v tiskovnem sporočilu, so sindikati najbolj kritizirali dejstvo, da pri izdelavi statutov občinske uprave niso upoštevale pomen, ki ga imajo sindikati v družbeni stvarnosti ter njegovo sposobnost pro oblikovanju predlogov, ki se tičejo konkretnih problemov. Glede tržaške občinske uprve pa so sindikati naglasili, da slednja ni upoštevala niti drugih predstavništev in teles, ki so v neposrednem stiku z družbenim tkivom. Izrecno omenjajo razna izvoljena telesa, ki so izrazila kritike glede statuta in predlagala konkretne spremembe različnih členov. V tiskovnem sporočilu je zapisano, da je takšna nepopustljiva stališča izrazil tudi župan Richetti in jih opravičil z utemeljitvijo, da želi braniti izbire, ki so sad političnih ravnovesji. Sindikati pravijo, da se za takšnimi stališči skriva pomanjkanje politične volje, da bi spremenili in reorganizirali občinske strukture, da bi racionalizirali nekatere usluge na teritoriju in da bi uvedli večjo prozornost in učinkovitost občinskih služb. Sindikati so na sestanku sklenili, da se bodo mobilizirali in poiskali zavevezništva z vsemi, ki so že predlagali spremembe v predlogih o statutih. Sindikalne organizacije CGI1, CISL in UIL bodo septembra priredile javno srečanje, na katerega bodo povabili tudi predstavnike krajevnih uprav , združenj, rajonskih svetov ter drugih družbenih in političnih sil. Potem ko je deželni odbor odobril načrt za mladinske centre Predlogi za občinske rikreatorije Potem ko je deželni odbor odobril načrt za centre za mlade se ponuja tržaški občini lepa priložnost za preosnovo in reorganizacijo občinskih rekreacijskih centrov, takoimenovanih »rikreatorijev«. Prav v ta namen je pred dnevi tržaški župan umestil posebno komisijo, ki naj bi sledila načrtu. Komisijo poleg župana sestavljajo odborniki De Gioia, Pittoni, Seghene, Tomizza, dr. Galimberti (avtor analize o upravljanju občinskih rikreaotrijev), ravnateljica rikreatorijev Beukova in še nekateri občinski tehniki in funkcionarji. Med prvim zasedanjem si je komisija zadala smernice za najnujnejše posege, da bi postali rikreatoriji čim bolj funkcionalni in da bi čim bolj zadoščali potrebam mladega roda. Komisija je bila mnenja, da je treba dobiti ustrezne prostore za glasbeno in športno dejavnost mladih od 15. do 21. leta starosti. Del teh struktur naj bi mladi tudi sami upravljali. Po drugi strani bi bilo treba po mnenju komisije dobiti tudi alternativne servise, ki naj bi jih rikreatoriji nudili mladim, treba bi bilo »modernizirati« pravilnik teh občinskih struktur in s tem v zvezi tudi uvesti vpisnino za mlade od 11. do 15. leta starosti. V tržaški občini deluje skupno 15 rikreatorijev. Prvi, imenovan po Gigliu Padovanu, je začel delovati že v začetku stoletja, leta 1908, zadnjega, na območju Rocola in Melare, pa so predali namenu pred štirimi leti. Kratek »sprehod« med vrste bivše KPl Boj za vsakega člana Politična dejavnost je v izteku tega počitniškega obdobja v pravem zatišju. Stranke s svojimi redkimi predstavniki, ki so ostali v mestu, so se oglasile ob dogodkih, ki so razburkali mednarodno javnost, kot je bil državni udar v Sovjetski zvezi, o krajevni problematiki pa je le malo govora. Izjema je poseg občinskega svetovalca Demokratične stranke levice De Rose, ki je sprožil vprašanje razveljavitve variante št. 25 tržaškega regulacijskega načrta. Prav kmalu bo to vprašanje v sredi politične pozornosti. Sicer pa stranke rešujejo nekatere druge probleme, kot je na primer vprašanje bivše KPI, ki se je razdelila v Demokratično stranko levice in Gibanje za komunistično prenovo. Obe že imata nova sedeža, saj je zgodovinski sedež tržaških komunistov v Ul. Capitolina na prodaj, prva v središču mesta, druga pa pri sv. Ani. Oster je tudi boj za pridobitev članstva. Kot nam pravi Rino Gilio, ki je v DSL odgovoren za ta vprašanja, je stranka po podatkih s konca junija zbrala 1.400 članov. Obenem poudarja, da je težko napraviti kakršnokoli primerjavo z vpisi članov v lanskem letu v bivšo KPI. Včlanjevanje se je v bistvu začelo z mesecem aprilom. Odgovorni za ta vprašanja v DSL še poudarja, da je v vrstah bivših članov KPI še precejšnja neodločenost, da se pač marsikdo ni odločil v kateri tabor bo pristopil. Vsaka primerjava bo možna le ob koncu leta ob upoštevanju dejstva, da je bivša KPI v lanskem letu imela okrog 3.600 članov. Večje število novih članov je DSL pridobila v mestu, v okolici pa obstajajo težave. Kot pravi Gilio, se pri tem odpira vprašanje politične usmeritve nove DSL, ki ga nikakor ne gre zanemariti. Nova stranka poudarja, da je potrebno v čimvečji meri privabiti prebivalstvo k sodelovanju, ker bo prav prebivalstvo s svojimi predlogi gotovo dalo svoj doprinos pri nadaljnjih izbirah. Drugo vprašanje je problem vodenja do še pred nedavnim skupnega upravljanja Ljudskih domov in koriščanja teh prostorov. Gilio pravi, da so v teku pogovori, ki morajo privesti do ne-travmatičnih zaključkov, ker ti prostori morajo biti na razpolago obema taboroma. Mnenja je tudi, da se bo to. vprašanje pozitivno zaključilo. Izhaja predvsem iz ugotovitve, da se z medsebojnim obtoževanjem ne bo rešilo nobenega problema, zaradi česar se je treba problema lotili predvsem s političnega vidika. Za DSL, ki je stalno pod "pritiskom" in tarča številnih napadov, je zato sedanji trenutek res težaven. Zelo aktivni so tudi predstavniki Gibanja za komunistično prenovo. Predsinočnjim so priredili zelo dobro obiskano skupščino, na kateri je bil govor o dogodkih v Sovjetski zvezi-Fausto Monfalcon, eden od voditeljev tega gibanja je zadovoljen tudi z vpisi-Po podatkih s polovice julija ima okrog 1.100 članov in število vpisov še raste, ker je gibanje močno mobilizirano in deluje na številnih frontah. Glede podatka o številu članov pa je Gilio mnenja, da je v tem podatku precejšnje število takih, ki so bili p° mnogih letih ponovno "privabljeni" v to stranko. Kar se pa tiče Ljudskih domov je Monfalcon mnenja, da je treba te nepremičnine pravično porazdeliti na osnovi števila glasov, ki sta jih prva in druga resolucija prejeli na zadnjem kongresu KPI, na katerem je pozneje ustanovljeno Gibanje zbralo 47 odstotkov pristašev. Tudi Monfalcon pravi, da so v teku tvorni pogovori v medsebojnem spoštovanju in da se bo zadeva rešila pozitivno. Obstaja le en pri' mer, in sicer miljske sekcije, kjer 18° članom Gibanja ni dovoljeno uporabljati sedeža bivše KPI. Pristaši Garavinijeve in Cossuttove stranke so tudi zadovoljni, ker so 5 svojim uspelim in dobro obiskanim festivalom, kot tudi njihovi somišljeniki s podobno pobudo v Turinu prak; tično odrli pot in vzpodbudili tudi druga mesta in kraje za prireditev podobnih manifestacij. g. t Dne 22. t. m. nas je zapustil® naša draga Anna Zufar vd. Bogateč (ČUFAR) Žalostno vest sporočajo hčeri ria in Marta, zeta Uci in Mario, v® ki Edi s Tatjano, Elena s Claudi^ ter Walter, pravnuk Daniel z mam Alenko ter ostali sorodniki. Pogreb bo jutri, 24. t. m., ob mrtvašnice glavne bolnišnice nar nost v cerkev v Križ. Trst, 23. avgusta 1991 (Pogrebn^podjetj^^Ul^o^^^^^ Ob boleči izgubi drage mame ^ none Ane izreka iskreno sožalje rici Dolenc in svojcem Cerkveni pevski zbor sv. Jernej z Opčin Otvoritev bo v ponedeljek v večnamenskem centru v Ronkah Letošnji Mladinski raziskovalni tabor bo posvečen stvarnosti na Laškem nah (arheološko-naravoslovna, ge-ografsko-ekološka, etnološka in zgodovinska), katerim je treba dodati še računalnike in video delavnico. S pomočjo domačih informatorjev in pomočnikov si nadejamo, da nam bo uspelo zbrati zanimivo gradivo, ki bi ga nato objavili v posebni publikaciji, če bodo na voljo zadostna finančna sredstva. Priprave so stekle že ob začetku leta. Delo je koordiniral Odsek za zgodovino pri Narodni in študijski knjižnici v Trstu s sodelovanjem Mladih raziskovalcev iz Trsta in Gorice ter Društva slovenskih naravoslovcev in tehnikov Tone Penko. Pri tem so nas odločilno podprli člani Slovenske komisije pri Javnem kulturnem večnamenskem centru v Ronkah, člani kulturnega društva Jadro ter posamezniki. Sedaj je pred nami terensko raziskovalno delo. 11. Mladinski raziskovalni tabor laško 91 bomo otvorili v ponedeljek, 26. avgusta ob 10. uri v prostorih Javnega kulturnega večnamenskega centra v Ronkah (Ul. XXIV maggio, št. 8). O samem taboru bomo še poročali. Milan Pahor V sredo je bila v Kraškem muzeju v Repnu predstavitev publikacije "Tabor Repentabor 90". Tako je tik pred začetkom 11. Mladinskega raziskovalnega tabora bila dotiskana publikacija, ki prinaša izsledke lanskega tabora. S tem je bila oddana štafetna palica od desetega na enajsti Mladinski raziskovalni tabor med Slovenci v Italiji. Ko smo si v letu 1981 zamislili in izvedli prvi tabor, si nismo nadejali, da bomo lahko prehodili tako dolgo pot. Na srečo si je pobuda utrla pot med mlade ter prišla v široko slovensko javnost. Skozi dosedanje tabore je šlo na desetine mladih. Najbolj opazen dokaz o opravljenem delu so nedvomno publikacije o taborih. Z letošnjo izdajo smo v zbirki prišli do šeste publikacije: Doberdob 82, Kanalska dolina 86, Devin 87, Brda 88, Rezija 89 in Repentabor 90. Letošnji, že 11. mladinski raziskovalni tabor, se bo odvijal od ponedeljka, 26. avgusta do sobote, 7. septembra 1991. Raziskovalno območje sega na področje občin Tržič in Ronke, zato je tabor dobil ime Laško 91. Delovni sedeži bodo v Ronkah, prebivališče in prehrana pa v zagraju. Vse to bos služilo, da bo raziskovalno delo steklo, čeprav je treba dodati, da so se letos težave kar vrstile in da jih je bilo treba odstranjevati. Delno je na letošnjo izvedbo legla tudi senca dogodkov v matični Sloveniji. Vsekakor smo večino težav le prebrodili z odločno pomočjo domačinov, saj si brez njih tabora ne moremo zamisliti. Na 11. MRT bo tako delo potekalo v štirih raziskovalnih skupi- Danes se bo zaključil v veselem razpoloženju otrok Kulturno društvo Lonjer - Katmara je tudi letos priredilo poletni center V ponedeljek se je,začel v Lonjerju letošnji, že četrti poletni center, ki ga za °troke iz Lonjerja in njegove okolice organizira domače kulturno društvo Lo-djer-Katinara. . Danes se bo center zaključil ob veselem razpoloženju okrog dvajsetih otrok , N so ga tokrat obiskovali in seveda ob zadovoljstvu vzgojiteljic Dunje in Cinzie, kl sta ga letos prvič vodili ter Minke in Jane, ki sta jima pomagali in seveda Nepogrešljive Mirke, ki je tudi letos poskrbela za dobre malice. Otroci so v center prihajali ob osmih zjutraj in so tu ostali do kosila. Razen /svilnih družabnih iger, so čas uporabili za izdelavo številnih predmetov iz Ptastelina, kartona in še drugega materiala. Kot vedno, so otroci tudi letos Pokazali vso svojo iznajdljivost pri ustvarjanju risb in raznih predmetov iz različ-nih materialov. Društvo, ki želi s poletnimi centri povezovati in zbliževati otroke tega objela. saj bi se v poletnem času le poredko srečevali, je z uspehom letošnje Pobude zadovoljno in bo pobudo ponovilo prihodnje leto. koncerti gumena hiša ta V Retek- 30. in v soboto, 31. t. m. bos-ski* V ^urneni hiši nastopila madžarska n,,,Plna LESS CUPS in Paolo Privitera s ustavo »Triste Trieste«. finski grad sito °c°j' °b 20.30 bo na dvorišču devin-lt0r^a gradu v sklopu ciklusa 'Grajski SEMd?* nastopila skupina LIGEIA EN-hovirJ- z Ravel°vimi, Bachovimi, Hyd-dr,,.,- Berliozovimi, Bocherinijevimi in ru9mu skladbami. yr?tl sv. Justa skion etrtek, 5. septembra, ob 21. uri v da Jj1 Prireditev "E...state in citta« bo DEA MINGh610,6^1111 *concert A*vIE" yrad sv- Justa končen 8’ septembra, ob 21. uri tečaj nagrajencev Mednarodnega na-Posve?. ,stell° di Duino«, ki je bil letos en klarinetu. dlaRevrmeHa kevoitp.fH0. ob 17. uri bo v parku Ville °rkestrs 3 koncert Tržaškega komornega i^a snnr„P°d vodstvom Fabia Nossala. Bach. edu Vivaldi, Carulli, Pergolesi in C čestitke Sv°J roistn-ZPBIN iz Domja praz ?i d ' 23- L m- praznuje svoj 16 frete in 7riVU^NA PETAROS. M Se njene «v,a ter da bi se ji izpo ‘rlc-nona ink e. želje i1 želii° a ln sestrična Pamela. PRAZNIK KOMUNISTIČNE PRENOVE Hribenca - Zabrežec 23., 24., 25. in 26. avgusta Danes, 23. t. m. ples z ansamblom FURLAN razstave V TK galeriji je na ogled skupinska poletna razstava s posebnimi popusti. TABOR '91 - Prosvetni dom Opčine: razstava MILAN BIZJAK - olja, MIRKO GUŠTIN les in MILAN PERNARČIČ -miniature iz kamna, bo odprta do 25. t. m. vsak dan od 18. do 21. ure. Vabljeni! V Kraški Galeriji v Repnu je na ogled razstava Umetna obrt na Kraški ohceti 91. Razstavljeni so 'umetniški predmeti iz keramike in gline Gabrijele Ozbič, dagulji Petra Malalana iz Zlatarne Malalan ter »maske« iz kraškega kamna, ki jih izdeluje Pavel Hrovatin. Razstava bo odprta danes in jutri od od 18. do 20. ure, v nedeljo pa od 10. do 12. ure ter ob 15. do 24. ure. Na sedežu letoviščarske ustanove v Sesljanu bo še jutri na ogled razstava slikarke CLAUDIE RAZE in kiparja GI-ORGIA BENEDETTIJA. Urnik: 9-13, 16-19. Na sedežu letoviščarske ustanove v Miljah je na ogled razstava KERAMIČNA UMETNOST, v organizaciji Krožka Maritain in ki bo odprta do 31. t. m. od 9. do 13. in od 16. do 19. ure. Ob praznikih in nedeljah zaprto. |__________gledališča__________________ Gledališče Verdi Jesenska simfonična sezona 1991 V petek, 6. septembra, ob 20.30 (red A) otvoritveni koncert letošnje simfonične sezone. Pod vodstvom Lil Jia bo nastopil orkester in zbor Gledališča Verdi. Na sporedu Mozart in Prokofiev. Miramarski park - Luči in zvoki Jutri, ob 21.00 in ob 22.15 (v italijanščini) LUČI IN ZVOKI. Ponovitve si sledijo vsak torek (ob 21.00 v angleščini in ob 22.15 v italijanščini), četrtek (ob 21.00 v nemščini in ob 22.15 v italijanščini) ter ob sobotah (ob 21.00 in ob 22.15 v italijanščini). Grad sv. Justa Jutri in v nedeljo, ob 21. uri se bo gledališka skupina »Alcuni« predstavila z mladinsko igro CIAK!. včeraj - danes Danes, PETEK, 23. avgusta 1991 ROZA Sonce vzide ob 6.14 in zatone ob 20.01 - Dolžina dneva 13.47 - Luna vzide ob 18.58 in zatone ob 4.06. Jutri, SOBOTA, 24. avgusta 1991 JERNEJ PLIMOVANJE DANES: ob 3.30 najnižja -53 cm, ob 10.10 najvišja 38 cm, ob 15.48 najnižja -18 cm in ob 21.22 najvišja 37 cm. VREME VČERAJ: temperatura zraka 26 stopinj, najvišja 27 stopinj, najnižja 20,2, zračni tlak 1017,1 mb narašča, brezvetrje, vlaga 51-odstotna, nebo jasno, „ morje skoraj mirno, temperatura morja 24,6 stopinje. ROJSTVA IN SMRTI RODILA STA SE: Stefano Glavina in Piero Ramella. UMRLI SO: 76-letni Giordano Favret-to, 69-letni Giuseppe Pavlic, 64-letna Angelina Cirami, 62-letni Corrado Troian, 60-letni Rino Gallitelli, 84-letna Paola Colombin, 83-letna Adalberta Piciga vd. Smodic, 81-letna Lidia Deltin vd. Fonda. SLUŽBA LEKARN Od ponedeljka, 19., do sobote, 24. avgusta 1991 Normalen urnik lekarn: 8.30 - 13.00 in 16.00 - 19.30 Lekarne odprte od 13.00 do 16.00 Ul. Ginnastica 44 (tel. 764943), Ul. Commerciale 21 (tel. 421121). OPČINE , Trg Monte Re 3 (tel. 213718) - samo po telefonu za najnujnejše primere. Lekarne odprte od 19.30 do 20.30 Ul. Ginnastica 44, Ul..Commerciale 21, Trg sv. Jakoba 1. OPČINE, Trg Monte Re 3 (tel. 213718) - samo po telefonu za najnujnejše primere. Nočna služba Lekarna odprta od 20.30 do 8.30 Trg sv. Jakoba 1 (tel. 727057). ZA DOSTAVLJANJE ZDRAVIL NA DOM TEL. 350505 URAD ZA INFORMACIJE KZE Urad za informacije KZE deluje od ponedeljka do petka od 8. do 13. ure - tel. 573012. ZDRAVSTVENA DEŽURNA SLUŽBA Nočna služba od 20. do 8. ure tel. 7761, predpraznična od 14. do 20. ure in praznična od 8. do 20. ure. Berite »Novi Matajur« kino ARENA ARISTON (poletni kino) - 21.15 Uno sconosciuto alla porta, r. John Schlesinger, i. Melanie Griffith, Michael Keaton, Matthevv Modine. EXCELSIOR - 19.00, 22.15 I delitti del gatto nero. EXCELSIOR AZZURRA - 18.30,, 22.00 Un amore o forse due. NAZIONALE I - 16.30, 22.15 Maniac cop. NAZIONALE II - 16.30, 22.15 La notte dei morti viventi. NAZIONALE III - 16.30, 22.15 II mistero di Black Angel. NAZIONALE IV - 15.45, 21.30 Balla coi lupi, r.-i. Kevin Costner. GRATTACIELO - 17.30, 22.15 Ritorno alla Laguna blu, i. Nilla Jovovich, Bryan Crouse. MIGNON - Zaprto. LJUDSKI VRT - 21.15 Volere e volare. EDEN - 15.30, 22.10 Chiamami... bestial piaybest, porn., D □ CAPITOL - 17.30, 22.15 Havana, i. Robert Redford. LUMIERE - Zaprto. ALCIONE - Zaprto. RADIO - 15.30, 21.30 Lingeries intimes, porn., □ □ Prepovedano mladini pod 14. letom □ - 18. letom □ □ šolske vesti razne prireditve Gibanje za komunistično prenovo -sekcija občine Dolina prireja PRAZNIK KOMUNISTIČNE PRENOVE v Hribenci (Zabrežec) dne 23., 24., 25. in 26. avgusta. Vsak večer ples. Kioski bodo delovali od 17. ure dalje. Danes, 23.8. igra ansambel Furlan; jutri, 24.8. Grupa 777; v nedeljo, 25.8. ob 18. uri koncert godbe na pihala Bulli e Pupe iz Milj, govora senatorja Stojana Spetiča in A. Cuffara in ples z ansamblom Lo Zodiaco ter v ponedeljek, 26.8. ples z ansamblom Happy Day. Mladinski odbor Slovenske prosvete vabi na srečanje Mladinski tabor SLOVENSKI DIOGEN PO EVROPSKEM BABILONU, ki bo v parku Finžgarjeve-ga doma na Opčinah od 28. od 30. t. m. Obsegel bo predavanja dr. Veljka Rusa in dr. Ivana Štuheca, pričevanja javnih delavcev Iva Žajdele, Jane Hoste in Andreja Rota, kulturne točke (koncert kan-tavtorja Adija Smolarja in veseloigro Skupno stanovanje v izvedbi KD I. Gruden) in družabnost s plesom ob zvokih ansambla Shalom. Za podrobnejše informacije in morebitne vpise: Slovenska prosveta, tel. št. 370846 ali 213912. Zbori Vesela pomlad in župnija sv. Jerneja z Opčin vabijo na koncert evropsko znanega dekliškega pevskega zbora Žuravinka iz Minska (Belorusija) v nedeljo, 25. t. m., ob 20. uri v župni cerkvi. Na liceju F. Prešeren se bodo začeli popravni izpiti v ponedeljek, 2. septembra, ob 8.30. Razpored je na oglasni deski. prispevki mali oglasi Sl EDI DOBILI Trst - Ul. Baiamonti 3 - Tel. 820766 POHIŠTVO IN OPREMA OSMICO je odprl Marjo Milič v Repni-ču št. 39. Toči belo in črno vino. OSMICA je odprta v Borštu pri Zaharju. PRODAM ritmo 1300, zadnji model v dobrem stanju. Tel. 229224. PRODAM kamion omai 28F z nosilnostjo 15 stotov s pogodbo leasing v teku. Tel. 220410 ob uri obedov. PRODAM alfa 33 1300, letnik '83 za 3.500.000 lir. Tel. 225802. PRODAM motor suzuki 1100 GSX EF v odličnem stanju. Cena po dogovoru. Tel. 327284 ali 214522. PRODAM pajero meltal top, letnik '90. Tel. 213750. PRODAM po polovični ceni ortopedsko vzmetnico za dve osebi. Tel. (0481)21467. PRODAM fiat panda 45, letnik '81, plave , barve za 800.000 lir., Tel. (0481) 34642. IŠČEM izkušeno otroško varuško za 10 -mesečnega otroka. Urnik po dogovoru. Tel. (0481) 21467. fajif • .'■! Popravek: V spomin na Borisa Puntarja darujeta Liči in Lojzi Kapun 30.000 lir za spomenik padlim na Proseku. Za dograditev doma Skupnosti Družina Opčine darujejo družina Maver 30.000 lir, družina Božič 20.000 lir in družina Pe-taros 20.000 lir. V spomin na Iva Vidalija darujeta nona Marija in stric Marjo (Bazovica 217) 50.000 lir za ŠZ Zarja in 50.000 lir za vzdrževanje spomenika NOB v Bazovici. V spomin na vse svoje drage in na nečakinjo Maro daruje Milka Švab 70.000 lir za Sklad Mitje Cuka. V spomin na Valerijo Košuta daruje Milka Švab 40.000 lir za Godbeno društvo Nabrežina. V spomin na Marico Žerjal-Bogatec, Danico Košuta-Bogatec in na Milko Sirk daruje Milka Švab 40.000 lir za KD Vesna. V spomin na Borisa Puntarja daruje Vardka Puntar 30.000 lir za Skupnost Družina Opčine. V spomin na Marijo Mislej daruje Vardka Puntar 20.000 lir za Sklad Mitje Čuka. V spomin na Danila Šmida darujeta Pina Fabjan in Pini Kocjančič 40.000 lir za Društvo slovenskih upokojencev. Ob 6. obletnici smrti pok. Gigie Žerjal-Bogatec daruje Julka Meden 20.000 lir za vzdrževanje spomenika NOB v Križu. V spomin na pok. Milko Sedmak-Sirk darujeta Mira in Ljuba Stefančič 20.000 lir za vzdrževanje spomenika NOB v Križu. ☆ ZAUPAJ SAMEMU SEBI! igraj na totOCOidv ... IN POSTAL BOŠ ZMAGOVALEC Od 25. avgusta se zmaguje vse več TUJE VALUTE FIXING _ MILAN BANKOVCI TRST TUJE VALUTE FIXING MILAN BANKOVCI TRST Ameriški dolar . . 1303,05 1250,— Japonski jen 9,529 9,25 Nemška marka . 747,75 735.— Švicarski frank 858,01 845,— Francoski frank . 220,11 216.— Avstrijski šiling 106,252 104,50 Holandski florint .. . 663,62 655.— Norveška krona 191,39 187,— Belgijski frank . 36,325 35.— Švedska krona 205,94 202,— Funt šterling .. . 2191,90 2170,— Portugalski eskudo . 8,731 8,— Irski šterling .. . 2000,20 1970,— Španska pese ta 11,988 11,40 Danska krona . . 193,74 189,— Avstralski dolar 1024,25 970,— Grška drahma . 6,774 6,30 Jugoslov. dinar — 28,— Kanadski dolar . 1138,00 1070,— ECU 1534,40 — menjalnica_______________________22. s. 1991 Ukrep, ki naj bi rešil dolgoletne težave in spore, glede dovoljenj za prevoz blaga ZIS predlaga sprostitev in spremembe Dogovorjanje na bilateralnih srečanjih Poletni kino v priredbi krožka Micron C Risanke Walt Disneya na odprtem v Krmim Premajhno oziroma nezadostno število dovoljenj za prevoz blaga, posebej takoimenovanih dovoljenj za prevoze v okviru maloobmejnega sporazuma je bilo prejšnja leta pogostoma razlog za nesporazume in proteste. Po vsej verjetnosti bo tudi letos tako, čeprav se bo zaradi upadanja blagovne menjave kot posledice hude gospodarske krize v Jugoslaviji in Sloveniji stanje nekako "normaliziralo". Ob tem velja povedati, da je bilo prejšnja leta občutiti pomanjkanje predvsem takoimenovanih roza dovoljenj (za prevoze na področju, kjer veljajo določila videmskega sporazuma o maloobmejnem prometu), medtem ko je bilo splošnih, ali takoimenovanih belih dovoljenj zmeraj dovolj. Kje je torej razlika, saj lahko eno odtehta drugo: če nimaš na razpolago rdečega dovoljenja, za prevoze na krajše relacije lahko uporabiš belo. Razlika ima precej otipljiv videz: pristojbine, ki jih recimo italijanski prevoznik mora plačati so različne. Lastniki rdečih dovolilnic plačajo znatno nižje pristojbine. Stroški prevoza so zato znatno nižji. Prav v tem pa je razlog sporov, obtožb in protestov. Zdi se, da nameravajo jugoslovanski zvezni organi, čeprav z zamudo, zadevo vzeti v svoje roke, področje medna-rodenga prevoza blaga sprostiti, oziroma odpraviti dovolilnice za nekatere vrste prevozov. Po objavi kratke vesti v ljubljanskem Delu, smo se preko Medobčinske gospodarske zbornice v Novi Gorici, pozanimali o predlogu. Zvezni izvršni svet je pred kratkim osvojil predlog, po katerem naj bi odpravili dovolilnice za nekatere vrste tovora. Tako naj ne bi potrebovali dovolilnice tovornjaki za prevoz živine, dalje tovornjaki z omejeno, oziroma majhno nosilnostjo (sicer nekaj ugodnosti prav glede tega že velja). Tak predlog bodo posredovali pristojnim organom sosednjih in tudi drugih držav, z dvostranskimi pogovori pa bi potem zadevo uredili z vsako državo posebej. V poštev pridejo predvsem Italija, Avstrija, Madžarska, Francija, pa tudi nekatere vzhodnoevropske države. Verjetno ne bo težko doseči sporazumov, če bo obveljalo načelo stroge recipročnosti. Smo pa šele v začetni fazi postopka, v fazi predloga in bo zelo verjetno minilo še precej časa, preden bodo stvar dogovorili. Tako torej razmišljajo v Beogradu. Za odnose med Italijo in Slovenijo ter med Slovenijo in drugimi sosednjimi državami pa bo dogovarjanje nekoliko zahtevnejše. Zdaj naj bi na dvostranskih srečanjih sodelovala zvezna vlada, v katere pristojnosti je še zmeraj tudi področje mednarodnih prevozov blaga. Kaj pa bo čez nekaj mesecev, ob nadaljevanju procesa razdruževa-nja ? - Sicer pa smo v pogovoru s predsednikom Medobčinske gospodarske zbornice v Novi Gorici, Škarabotom, izvedeli da so si pri tej ustanovi in tudi v okviru republike dolgo časa prizadevali prav v tej smeri, to je za odpravo vseh dovolilnic, ali pa za maksimalno sprostitev. Za take predloge v Beogradu žal ni bilo posluha. Zdaj pa je Zvezni izvršni svet sam začel preučevati to vprašanje. Glede rokov kdaj in kako naj bi prišlo do novega dogovora, je težko reči kaj točnejšega. Inštitucije na zvezni ravni, kakor po drugi strani ministrstva, delujejo po navadi zelo počasi. Zelo neradi pa prepuščajo drugim svoje pristojnosti pristojnosti. Cenejši bencin za plačilo v lirah Vsled nihanja tečaja dinarja, oziroma prilagajanja njegove dejanske vrednosti drugim valutam, se je znižala tudi cena goriva na črpalkah preko meje. Od srede veljajo za gorivo, plačano v lirah, naslednje cene: bencin super 772, neosvinčen bencin 731, plinsko olje 615 lir za liter. Do zdaj je veljal liter super goriva 812 lir. Pocenitev torej znaša kar 40 lir na litru. Ko je govor o pocenitvi goriva za italijanske kupce, naj povemo, da se je tečaj dinarja, na borzni lestvici, z 2,83 din za 100 lir, približal 3 dinarjem. Odtod odločitev za prilagoditev cen, ki veljajo na Slovenskem in Hrvaškem. Med animiranimi filmi so risanke Walt Disneya nedvomno najbolj priljubljene med občinstvom. Kulturni krožek Micron C zato ponuja mladim in starim v Krminu do konca avgusta pravcato poslastico s predvajanjem izbora nekaterih uspešnic iz novejše Disneyjeve produkcije. Filmski ciklus bo trajal skoraj nepretrgano do 1. septembra. Poletni filmski večeri na odprtem - prvi'je bil na sporedu že sinoči - se odvijajo vsak večer ob 21. uri v ulici Cancelleria vecchia v Krminu. Še danes in jutri bodo predvajali film »La sirenetta«, najnovejšo veliko Disneyjevo produkcijo, ki je v minuli zimski sezoni polnila kinodvorane. V primeru, da bi zaradi slabega vremena odpadlo eno od napovedanih predvajanj, bodo film ponovili tudi v nedeljo zvečer. V ponedeljek in torek bo na vrsti poznani a še vedno zelo priljubljeni risani film »11 libro della giungla« po znani pripovedi Kiplinga. V sredo je predviden premor, prihodnji četrtek in petek pa predvajanje filma po vsem znani pravljici »La bella addormentata nel bosco«. Filmski ciklus v Krminu se bo sklenil v soboto in nedeljo, 31. avgusta in 1. septembra, z uspešnico »Chi ha incastrato Roger Rabbit«, ki predstavlja tudi v tehničnem pogledu vrhunec Disneyjeve produkcije, saj gre za igrani film, v katerem skupaj nastopajo pravi igralci in "papirnate" osebe. Vstopnice za posamezna predvajanja veljajo 5 tisoč lir za odrasle, znižane za otroke, upokojence in člane Micron C pa 3 tisoč lir. Skupina ”La Barraca“ iz Vicenze s Plavtovim Amfltrijonom Gledališki festival na gradu Kulturna poletna sezona na goriškem gradu je v teh tednih končno ubrala pravi ritem in ponuja kar nekaj prijetnih nastopov na odru prireditvenega šotora. Po predsinočnjem zabavnem glasbeno-kabaretnem večeru "Da 1'lsonzo fin a Žara..." bo nocoj spet na vrsti zabavno gledališče z nastopom amaterske skupine "La Barraca" iz Vicenze. Nocojšnji nastop je tretji iz sporeda letošnjega 1. goriškega festivala amaterskih gledališč, na katerem sodeluje pol ducata skupin iz naše dežele in Veneta. Ob 21. uri bodo gledališčniki iz Vicenze uprizorili igro "La mojere 'n prestio" (Žena na posodo). Ne gre za kako Goldovi-jevo komedijo, pač pa za prosto postavitev po Plavtovem Amfitrijonu. Jupiter nadomesti z vojno zaposlenega Amfitrijona tudi v zakonski postelji, Merkur pa njegovega služabnika. Od povratku pravega moža in služabnika pride do vrtinca komičnih zapletov. Okrogla miza o gradnji enotnosti levice Kakšne so možnosti za združeno levico ? Na to vprašanje so skušali odgovoriti na nedavni okrogli mizi, v Škocjanu ob Soči, v okviru praznovanja lista Unita. Pri okrogli mizi so sodelovali pokrajinski tajnik Demokratične stranke levice, Salomoni, deželni svetovalec PSI Blasig, občinski svetovalec DSL v Štarancanu Volgato, Edi Minin občinski odbornik v Škocjanu ob Soči in Giuseppe Puntin, tajnik ronške sekcije stranke. Razpravo je vodil in uskaljeval Stefano Minin. Med udeleženci je bil tudi Predsednik pokrajine Gino Saccavini. Razpravljala so se strinjali glede osnovnega vprašanja: združevanje levih in levičarskih strank ni mogoče graditi zgolj na geslih ali formulah. Potrebno je soočanje o stvarnih vprašanjih družbe, o ustavnih reformah, o uveljavljanju pravic občanov, o gospodarskem in družbenem razvoju. Na teh vprašanjih je treba graditi enotnost ali vsaj podobnost stališč. Med razpravo je bila ocenjena seveda tudi vloga stranke relativne večine na Goriškem. KD ohranja res središčno vlogo, vendar je stranka, ki teži, po mnenju diskutantov, k ohranjevanju obstoječega stanja in je nesposobna ponuditi ustrezne rešitve na aktualna družbena vprašanja. ■ Poštna uprava obvešča, da bodo ob 10. mednarodnem violinskem natečaju Lipizer, uvedli poseben poštni žig. Začasni poštni urad bo deloval v Kulturnem domu in sicer 7. septembra. Manifestacija z baklami v pozdrav zmagi demokracije v Sovjetski zvezi Baklada, ki jo je pokrajinsko vodstvo DSL priredilo predsinoči na glavnem trgu v Gradišču, je bila sprva mišljena kot protestna manifestacija proti vojaškemu udaru v Sovjetski zvezi, hiter in srečen razplet dogodkov v Moskvi pa jo je v veliko zadoščenje vseh spremenil v praznovanje ponovne vzpostavitve demokracije v tisti državi. Nekaj sto ljudi - na ne prav množično udeležbo je najbrž vplivalo dejstvo, da so mnogi pred televizijskimi sprejemniki spremljali naj novejše vesti iz SZ - je tako izpričalo olajšanje in zadovoljstvo zaradi zmage demokratičnih sil proti vojaš-ko-birokratskemu aparatu, ki je hotel zavrteti nazaj kolo zgodovine. K manifestaciji so poleg DSL pristopili predstavniki KD, PSI, Zelenih, PRI in PSDI, SKGZ, ACLI in ANPI, sindikalnih zvez, tovarniški svet tržiške ladjedelnice je bil prisoten s transparentom, aktivisti Komunistične prenove pa so z letakom tudi sami obsodili državni udar. Po krajšem sprevodu z baklami so spregovoril tajnik DSL v Gradišču Sergio Bianchini, pokrajinski tajnik .Maurizio Salomoni, župan Gradišča Ferruccio Colombi, član deželnega vodstva DSL Darko Bratina in deželni tajnik stranke Elvio Ruffino. Vsem govorom je bila slkupna odločna obosodba poskusa državnega udara, solidarnost s sovjetskim ljudstvom in njegovimi demokratičnimi voditelji in veliko zadovoljstvo zaradi srečnega razpleta krize. Salomoni je dejal, da je treba stvari označitri z njihovim pravim imenom: puč so izvedli konservativni in dogmatski komunisti ter vojaški aparati. DSL je odločno reagirala tako kot pred meseci ob napadu na Slovenijo ali ob zalivski vojni in se postavila na stran miru in demokracije. Zmagala je demokracija brez predznakov, je menil Bratina, ki edina zagotavlja strpno in svobodno konfrontacijo različnih mnenj. Zmagali pa so prdvsem ljudje in dokazali, da volje odločno izražene ljudstva ne morejo ustaviti ne tanki ne generali. To naj bo v nauk tudi nam, da se zavemo moči civilne družbe in da jo znamo usmeriti v utrjevanje demokracije, ki pri nas pomeni tudi strpnost in enako dostojnastvo za sve narodnostne komponente. Ruffino se je spomnil demonstracij za Češko pred natanko 23 leti in z zadovoljstvom ugotovil, da se danes lahko veselimo najbrž dokončne e zmage demokracije. Tako kot drugi govorniki je izrazil tudi upanje, da bo propad puča v SZ okrepil sile - zlasti Slovenijo in Hrvaško -, ki se v Jugoslaviji zavzemajo za mirno rešitev in uveljavitev suverenosti narodov ter demokracije. Na sliki (foto Marinčič) sprevod z baklami v Gradišču Ali so res v Šempetru storili krivico skupinici italijanskih državljanov? Sporne globe nediscipliniranim pešcem Slana in po mnenju prizadetih krivična globa petim italijanskim državljanom zaradi prečkanja ceste na nedovoljenem mestu v Šempetru že skoraj zadobiva razsežnosti "diplomatskega incidenta", saj je zadeva takoj odjeknila v tukajšnjem večinskem tisku. V zvezi s spornim dogodkom je skupina petih Goričanov (Sirio Mileta, Bruna Plazzi, Roberta Mileta, Enrico Gra-va in Alessandro Mileta) šele včeraj dostavila tudi v naše uredništvo izvod pisma, ki so ga poslali poveljniku novogoriške policije in v vednost županoma Gorice in Nove Gorice ter medijem. V njem navajajo krivico, ki naj bi jo doživeli v ponedeljek zvečer po večerji v restavraciji Lipa v Šempetru. Skupinica je šla čez cesto, pri tem pa jih je ustavila policija: dva miličnika in oseba, ki se jim je zdela v uniformi teritorialne obrambe. Miličnik je po pregledu osebnih dokumentov vsakemu od peterice naprtil globo zaradi prečkanja ceste izven prehoda za pešce: 750 din vsakemu, kar je skupno navrglo kar precejšnjo vsoto, katere vrednost znaša približno 138 tisoč lir. Nič niso pomagali ugovori, češ da so prav takrat desetine drugih ljudi prav tako hodile čez cesto mimo prehodov, ne da bi zaradi tega posegli miličniki. Skupina je morala plačati globe, sedaj pa se je v pismu temeljito izkašljala. Podpisniki menijo, da so doživeli krivico. Pripombe imejo na račun zneska, ki se jim zdi pretiran glede na prekršek. Ne gre jim v račun, da so kaznovali samo njih, italijanske državljane in da kljub njihovim opazkam in protestom miličniki niso enako postopali tudi proti domačinom. Zakon mora biti enak za vse, ugotavljajo. Ker pa v danem primeru ni bilo tako, so dogodek občutili kot objes- tno potezo in diskriminacijo. Pri tem sicer tudi poudarjajo, da je domnevni teritorialec obžaloval dogodek in s tem v očeh peterice nekoliko popravil slab vtis o novi slovenski stvarnosti. Vseeno pa se sprašujejo, kam plove Slovenija in ali ne bo morda treba obžalovati Jugoslavijo. Županoma tudi sporočajo, da ne bo mogoče govoriti o skupnem mestu, dokler bodo italijanski državljani čez mejo "žrtve takih epizod nestrpnosti", kot jih označujejo pisci. Do tod pismo, iz katerega preveva užaljenost in občutek doživete krivice. Res je to stališče samo ene, prizadete strani in bi za objektivnejšo oceno dogodka bilo treba slišati vsaj še drugo stran. Včeraj smo na postaji novogoriške policije govorili s funkcionarjem sekretariata za notranje zadeve, ki nadomešča v teh dneh odsotnega odgovornega. Povedal nam je, da pisma s pritožbo še niso prejeli in da zaradi tega z dogodkom niso seznanjeni. Zagotovil pa je, da bodo ob prejemu pisma takoj preverili zadevo in posredovali prizadetim italijanskim državljanom odgovor z uradnimi ugotovitvami. To ob upoštevanju načela, da ima vsakdo pravico do pritožbe zaradi kazni ali postopka, za katerega meni, da je bil krivičen. Prepričani smo, da zadeva sicer ne bo metala senc na dobrososedske odnose ob meji in da še tako slana globa nedisciplinarinim pešcem res ni največja ovira za sožitje ob meji, želeti pa je, da bi bila stvar razčiščena. Morebitne nedorečenosti ali še slabše togo sklicevanje zgolj na črko predpisov bi namreč utegnili poglobiti občutek doživete krivice v prizadetih in napajati nezaupanje in predsodke na račun sosedov, kar je žal tostran meje še preveč razširjen fenomen. Neznanci poškodovali mikrometeorološke naprave pri Moraru Neznanci so prejšnjo noč ukradli oz. poškodovali del naprav mikroklimat-ske centrale vinogradniškega konzorcija Isonzo pri Moraru. Centrala je sestavni del omrežja za ugotavljanje podatkov o temperaturi, vlagi in drugih vremenskih dejavnikov. Podatki so koristni za smotrno izvajanje posegov za varovanje trt pred škodljivci. Tatovi so odnesli samo en manjši sončni kolektor, pri tem pa so delno poškodovali tudi druge dele občutljivih merilnih naprav. Tehniki konzorcija še niso ocenili točnega zneska škode, saj morajo predhodno ugotoviti, katere od naprav so še uporabljive. V Cerknem prvenstvo v orientacijskem teku V Cerknem se skrbno pripravljajo na pomembno športno prireditev. ?., 7. in 8. septembra bo namreč na Črnem vrhu potekalo državno prvenstvo v orientacijskem teku in tudi mednarodno prvenstvo za pokal Cerkna, v isti kategoriji. Organizator prireditve je Orientacisjki klub Cerkno. Pokrajinska odbornika na obisku v Gradežu Podpredsednik pokrajinske uprave Di Mercurio ter pokrajinski odbornik za socialno skrbstvo Dosso sta te dni v Gradežu obiskala skupino prizadetih otrok,. članov združenja ANFASS, ki so tu na letovanju, skupaj z družinskimi člani. V pogovoru s predsednikom združenja Musulinom sta predstavnika Pokrajine izrekla priznanje pobudi, ki jo združenje uresničuje že nekaj let. Prej so bila letovanja v Villi Ostende, letos pa so za skupino poskrbeli v hotelu Venezia. Pomen pobude je predvsem v pospeševanju vključevanja prizadetih v družbo. V tem pogledu ne gre prezreti vloge pokrajinske uprave, ki je z dograditvijo oziroma preureditvijo nekdanje kolonije v Lužnici, pridobila za ta namen zelo primeren objekt. vazna obvestila Planinsko društvo Nova Gorica vabi v nedeljo, 25. t.m. na slovesnost ob zaključku gradnje planinske koče na Koradi. Slovesnost bo ob 13. uri. Vabljeni posebej člani slovenskih zamejskih planinskih društev. Uradi ZSŠDI in ZSKD so v avgustu odprti od ponedeljka do petka od 8. do 14-ure. Doberdobska občinska uprava obvešča, da je poletni urnik knjižnice sledeči: ponedeljek 9.00-13.00, 16.00-18.00; torek 9.00-13.00; sreda 9.00-11.00, 16.00-18.00: petek 9.00-13.00. Knjižnica bo zaprta od 29.7. do 17.8.91. Knjižnica Damir Feigel sporoča, da ne posluje do vključno 1.9.1991. Gorica CORSO 17.30-22.00 »Piccola peste«. VERDI 18.00-22.00 »Mamina ho perso l'a' ereo«. VITTORIA 17.30-22.00 »Scontri bestial1 in Italia«. Prepovedan mladini pod 1°' letom. Nova Gorica SOČA (Kulturni dom) 18.30 in 20.30 »Letalska akademija«. SVOBODA (Šempeter) 20.30 »Nedokazana krivica«. 22.30 »Zavajanje mladole nikov«. DESKLE Ni predstave. DEŽURNA LEKARNA V GORICI Bassi Thea — Raštel 52 - tel. 5333 DEŽURNA LEKARNA V TRŽIČU Rismondo — ul. E. Toti 52 410701. tel- pogrebi Danes, ob 9. uri Giordano Federic^_ splošne bolnišnice v stolnico in na 9 y no pokopališče, 10.30 Isidora Pinta splošne bolnišnice v cerkev sv. Ivan na pokopališče v Ločniku, 13.15 Cossar iz splošne bolnišnice v --ne 13.15 Caterina Gri vdova Bon iz SP y bolnišnice v Faro, 13.15 Marzia Mann splošne bolnišnice v Ronke. Anna Rud°' Včeraj na plavalnem EP v Atenah Za Italijo le bron Veslaško SP na Dunaju Azzurri in modri zelo uspešni DUNAJ — Italija je na veslaškem svetovnem prvenstvu na Dunaju uvrstila v finale kar sedem čolnov, to je dva več kot na prejšnjem SP. Spet sta se izkazala brata Abbagnale, ki sta dokazala, da odločno merita na zlato kolajno. Sicer pa imajo Itlaijani tudi z drugimi tekmovalci možnost, da posežejo po lkolajnah. Tudi Jugoslavija je bila na včeraš-njih polfinalnih bojih dokaj uspešna. V jutrišnji finale sta se_ uvrstila dvojec brez krmarja (Čop in Žvegelj) in dvojec s krmarjem (Janša, Banjanac). Camporese naprej Ivaniševič kaznovan COMMACK (ZDA) — Italijan Omar Camporese se je uvrstil v tretje kolo mednarodnega teniškega turnirja v ameriškem kraju Commack, s tem da je premagal domačina Patricka McEn-roea s 6:3, 3:6, 6:3. Jugoslovan Goran Ivaniševič pa je nepričakovano izgubil proti Francozu Thierryju Championu z 2:6, 1:6. Ivaniševič je med tekmo tudi izgubil živce, tako da ga je sodnik kaznoval z glogo 1.900 dolarjev. SP under 17: Italija izenačila VIAREGGIO — V tretji tekmi nogometnega SP under 17 je Italija igrala le neodločeno z Argentino (0:0) in se -tako ni uvrstila v nadaljnji del. ATENE — Včerajšnji dan evroskega plavalnega prvenstva v Atenah je potekal v znamenju Madžarke Krissztine Egerszegi, ki je na 100 m hrbtno izboljšala svetovni rekord s časom TOO' 31 in seveda zmagala. Evropski rekord pa je izboljšal Aleksander Popov na 100 m prosto, kjer je bil Italijan Lamberti šele tretji. Porazno pa se je obnesel Battistelli, ki je bil na 200 m hrbtno šele šesti. Italijanski tabor je le razveselila Cristina Sossi, ki je na 400 m prosto osvojila bron. Italijanska štafeta 4x100 m prosto pa je izboljšala državni rekord s 3'52"14. FINALNI IZIDI 400 M PROSTO ŽENSKE: 1. Irene Dal-by (Nor.) 411 "63; 2. Coada (Rom.) 4'12"33; 3. Cristina Sossi (It.) 4'12"35; 4. Henke (Nem.) 412"64; 5. Arnould (Bel.) 4'14"22; 6. Manuela Melchiorri (It.) 4014"77; 7. Cam (Niz.) 4'17"06; 8. Wiersma (Niz.) 4'14 "62. 100 M PROSTO MOŠKI: 1. Aleksander Popov (SZ) 49"18 (evropski rekord); 2. Ru-dolph (Nem.) 49"52; 3. Giorgio Lamberti (It.) 49"57; 4. Giinzel (Nem.) 49"79; 5. Ta-janovič (SZ) 50"07; 6. Werner (Šve.) 50'09; 7. Fibbens (VB) 50"30; 8. Kalfayan (Fr.) 50 "33. 100 M HRBTNO ŽENSKE: 1. Krisztina . Egerszegi (Madž.) 1'00'31 (svetovni rekord); 2. Szabo (Madž.) 1'01"11; 3. Hase (Nem.) 1'02"41; 4. Kruspala (SZ) 1'02"62; 5. Sibajeva (SZ) 1'03'"20; 6. Volker (Nem.) T03"20; 7. Elzerman (Niz.) 1'03"34; 8. Page (VB) 1'03”74. 200 M HRBTNO MOŠKI: 1. martin Lo-pež Rubero (Šp.) 1'58"66; 2. Selkov (SZ) in Richter (Nem.) 2'00'18; 4. Deutsch (Nem.) 2'00"30; 5. Holderbach (Fr.) 2'00"60; 6. Stefane Battistelli (It.) 2'00"89; 7. Kalenka (Nem.) 2'01"48; 8. Sopp (Nor.) 2'02"83. 4X100 M PROSTO ŽENSKE: 1. Nizozemska (Van Der Plaats, De Bruijn, Mas-terbroek, Brienesse) 3'45’"36; 2. Nemčija 3'45"54; 3. Danska 3'46"36; 4. Francija 3'47"95; 5. Švedska 3'50"14; 6. Italija (Via-nini, Susin, Pautasso, Sciorelli) 3'50"73 (nov it. rekord); 7. V. Britanija 3'52"15; 8. Norveška 3'52"54. Itlaija je končala četrtfinalne nastope v vaterpolu še z eno zmago. Azzurri so namreč včeraj, sicer s težavo premagali Romunijo z 10:9 (3:2, 4:1, 1:1, 2:5) in se bodo danes v polfinalu spoprijeli z Jugoslavijo. Modri_ so namreč včeraj igrali neodločeno s Španijo 14:14 (4:3, 4:5, 2:4, 4:2). V ženskem vaterpolu Itlaijankam ni uspel podvig, da bi premagale Nizozemke, ki so tudi svetovne prvakinje. Nizozemke so namreč zmagale z 12:8 (4:1, 3:2,' 3:3, 2:2). V drugem polfinalu je Madžarska odprvila Frncijo z 10:3. Za 5. mesto: SZ - Nemčija 13:5; za 7. mesto: Grčija - V. Britanija 6:2. V sinhroniziranem plavanju v paru sta Sovjetinji Olga Sedakova in Ana Kozlova osvojili zlato, drugi sta bili Francozinji Anne Capron in Celine Levegue, tretji pa Nizozemki Marjolijn Both in Tamara Zwart. Četrto mesto sta osvojili Itlaijanki Giovanna Burlando in Paola Celli. Po tekmi 1. kola za italijanski nogometni pokal v Vidmu Odločilo je nekaj posameznikov VIDEM — Uvodno kolo italijanskega pokala je potekalo v znamenju presenečenja v Bologni, kjer je lanski prvoligaš nerodno izgubil proti Andrii, Postavi iz C lige. Mainfredijevi varovanci, ki so z Udinesejem nesporni favoriti za napredovanje, so letošnjo sezono začeli povsem klavrno. Od ostalih srečanj gre omeniti tudi domači remi »milijardnega« Barija proti Empoliju. V Vidmu smo prisostvovali deželnemu derbiju med Udinesejem in Tries-tino. Tekma, ki si jo je ogledalo kakih 11 tisoč gledalcev, ni bila zanimiva, če (zvzamemo končnico prvega polčasa m začetni del drugega dela srečanja. Zmagala je postava, ki je boljše izkoristila iznajdljivost nekaterih posameznikov. Videmčani so namreč to Pot povsem zatajili na sredini igrišča, kjer razpolagajo z vrsto kakovostnih pralcev. Sam DelLAnno je s težavo gradil igro, Manicone, Mattei in Sen-sjni pa so se s težavo vključevali v sheme trenerja Scoglia. Na drugi strani pa je Triestina potrga, da razpolaga s solidno vrsto. Še Posebno v prvem polčasu je povsem Zajezila domače napade in s protinapadi parkrat spravila v težave videm-sko obrambo, ki je po 20. minutah igre ostala obubožena zaradi hujše poškodbe Oddija. Po tekmi je trener Franco Scoglio Ugotovil, da je opazil določen napredek ekipe, čeravno srečanje ni bilo avdušujoče. Po njegovem mnenju gre ,a to zasluga sami Triestini, ki je podala večjo uigranost in boljšo kon-mijsko pripravljenost igralcev, i “S tem, kar je pokazala ekipa proti obranemu drugoligašu, sem povsem adovoljen.« Tako je v slačilnicah izja-bener Triestine Giuliano Zoratti, tie Povsem prepričan, da si je Udi-®e že zagotovil napredovanje v j daljne kolo in s tem srečanje proti : 'mntusu. Po njegovem mnenju ima-(jgjUŽačani še nekaj upanja, da v ne-ofi ° Prec* domačim občinstvom spredejo rezultat. Za to je potrebna naga z dvema zadetkoma prednosti. STRELCI: v 46. min. Balbo (11-met-rovka), v 48. min. Romano (11-metrov-ka), v 50. min. Mandorlini ter v 52. min. DelLAnno. UDINESE: Giuliani, Oddi (Breda), Rossini, Sensini, Calori, Mandorlini, Mattei, Manicone, Balbo, DelLAnno, Nappi. TRIESTINA: Longo, Lo Sacco, Ba-gnato, Danelutti, Cerone, Čossaro, Romano (Marino), Conca, Trombetta, Urban, Luiu (Casonato). r pavŠIČ Spored C-1 ligi RIM — Včeraj so objavili spored tekem nogometne C-1 lige, v kateri (skupina A) igra tudi Triestina. SPORED 1. KOLA (15.9.91): Alessan-dria - Spal; Arezzo - Casale; Baracca Lugo - Empoli; Carpi - Monza; Chievo - Pro Šesto; Como - Vicenza; Massese -TRIESTINA; Siena - Pavia; Spezia -Palazzolo. Naj omenimo, da se bo C-1 liga končala 31. maja 1992. Nogometni turnirji in prijateljske tekme TURNIR V VERONI: C. zvezda -Verona 7:6 (2:2); Parma - PSV Eindho-ven 3:1. TURNIR V BARCELONI: finale za 1. mesto: Barcelona - Olimpigue Marseille 3:0; finale za 3. mesto: Porto Alegre - Rapid Dunaj 2:0. S_pal - Samp-doria 1:2; Mantova - Real Madrid 1:4; Ascoli - Argentinos 1:3; Grenchen -Atalanta 0:1. Chiappucci prvi v Marostici MAROSTICA (VICENZA) — Italijan Claudio Chiappucci je v sprintu osvojil prvo mesto na včerajšnji mednarodni krožni kolesarski dirki v Marostici. Chiappucci je prevozil 184 km v 4.33' s poprečno hitrostjo 40,659 km na uro.Na drugo mesto se je uvrstil Nizozemec Theunisse, tretji je bil Itla-ijan Cassani, četrti Venezuelec Sierra, peti pa Itlaijan Faresin. Naši nogometaši že pridno na delu Večina naših nogometašev je že začela z delom za novo sezono. Na sliki (foto Križmančič) igralci bazoviške zarje si nabirajo kondicijo za 1. AL. konjske dirke - konjske dirke soloT?entu ie naš favorit Mint di Je-ka£ lsltupina 2). Njegov konkurent pa Om ' A? ,b° Mandrigale (skupina x). (skute*1* tfeba tudi Majerja Arta Hi pina 1). ki je trenutno v dobri for- V Trevisu je Giubit (skupina 1), ki je bil v nedeljo drugi, favorit. Od skupine x bi omenili Ekgemberga, medtem ko ima od skupine 2 Lauriz dobre možnosti, da uspešno opravi to tekmo. n,očnelič-Cn prometni servis; 6.30 Jutranjik in cest^n informacije; 7.00 Jutranja kronika; 7' _ Dnevni pregled tiska; 7.35 Kulturni seč vis; 8.00 Prenos Radia Slovenija; 10-. Prenos Vala 202; 13.15 Mladi val RadL Koper; 14.35 Pesem tedna; 15.30 Dogod in odmevi; 16.00 Glasba po željah; 17. Aktualno: Primorski dnevnik; 18.00 Digital predstavlja Klasiko; 18.30 Glasb ne želje po telefonu; 19.00 Prenos RaCt Slovenija; 23.00 Nočni program. RADIO KOPER (italijanski program) 6.15, 8.30, 9.30, 10.30, 13.30, 14.30, 16q3 q 17.30, Poročila; 7.15, 12.30, 15.30, v>-Dnevnik; 6.00 Glasba; 6.07 Almanah; • Zgodovinski utrinki; 7.00 Simf°b zvezd; 7.35 Skupaj; 8.00 Pošiljam ti r glednico; 8.25 Pesem tedna; 8.40 . ju po nekaj; 9.00 Ugani; 9.20 Pesem P° z nj-9.45 Edig Galletti; 10.00 Na prvi stra 10.40 Družinsko vesolje; 11.00 PriP° pe- 12.00 Glasba po željah v živo; 14'4!} ge-sem tedna; 15.00 Komedijant; 16.00 lo poletje; 17.00 Telefonski pozivi v 17.50 Poletni kocert; 18.00 Mar 19.00 Naj lepše; 20.00 Nočni program- RADIO OPČINE e 7.30, 13.30, 17.30 Poročila; 10.00 Ma«"^ ja; 18.00 Keltska glasba; 19.00 v fantazije; 20.00 Mix Time.