Številka 198. Trst v petek 20. julija 1906. Tečaj XXXr. 1 Izlitja vs&3cl dan ' ijdeijit ia psuEl cs 5. in, 05 ioisdei'ftt g& 9. nn ijitra]. oramifre števitVe ?♦? prfiosjajo p^ 3 rivč (G stotink) ? rrrriri" to^t-krmah v Trstu m okoiid, Ljubljani, Gorici, .-irji:. H. Fetru, tfeži-ni, Nabrežini, Sv. Luciji, Tolminu, Aidovččini, Postojni, Dcrnbergu, Solkanu itd. oglasov se računajo po vrstah (Široke 73 mm, visoke ( c.nij; za trgovinske in obrtne oglase po 30 atot.; •i- nnice. zahvale, poslanice, oglase denarnih zavodov : o 'jO *tot. Za oglase v ukstu lista do 5 vrst K 20, vsaka naši jns vrsta K 27 Hali oglcsi po 3 st. beseda, najmanj pa tTof. — Oglase sprejema inseratni oddelek uprave t-crncst*'. — Plačuje se izključno le upravi ,.Edinosti". itiosl Glasilo političnega društva „Edinost" za Primorsko 7?&r&2nir_a zuaiv. ra vee leto 34 K. pol leta 12 K, 3 nesece <5 K. — Na naročbe brez doposlane naročirne uprava ne ozira. Vsi dopisi naj ee pošiljajo na arcčniitvo lieta. Nefrankovana pisma se ne sprejemajo In rokjpls! se ne vrff?aj ». Naročnino, oglase in reklamacije je po?ilji»ti na upi*»\> lista. UREDNIŠTVO: al. «lorg!o tialattl J8. (Narodni dnial. Izdajatelj in odgovorni urednic ŠTEFAN GODINA. Lastnis konsorcij lista „Edinost"'. — Natisnila tiskarna konsorcija lista ..Edinost" v Trstu, u:ica (iiorgio Gala t ti št. 18. Poštno-hranil nični raeun St. r^ccc^ V edinosti je moči TELSFOI »te v. 1157. Mesečna priloga: „SLOVENSKI TEHNIK u Fs otvoritvi nore železniške zveze s Trstom. Sinoči po H. uri je dospel v Trst slavnostni, otvoritveni vlak nove železnice. Po krivdi tiste stare, nepoboljšljive gre-č lice. ki jej pravimo politika avstrijskih vlad, postaja pri ras tudi vsako tako vprašanje politikum...! Po krivdi te nesmiselne politike postajajo pri nas tudi taka vprašanja, ki se drugod presojajo in ocenjajo le s stališča khturelnib. oziroma gospodarskih interesov, pravcati odijozen politikum. Te generacije t .kozvanili državnikov so živele vsikdar v do-i;:i?ljiji neizmerne državniške modrosti, ako so t ivereno prezirali dejstvo, da je Avstrija država mnogih plemen, ki so vsa velike važnosti zanjo, in da ne bi mogla pogrešati brez škode sodelovanja ni enega od njih, kakor ne ii:orc velik mehanizem pogrešati ni enega samega in tudi najmanjega kolescu. Tisti takozvani avstrijski državniki se niso nikdar menili za psihologijo vstajanja teh avstrijskih plemen, nikdar niso umeli narodne duše, nikdar niso imeli smisla za evolucije v življenju teli raznih narodnosti. Doktrinarno so se v dno držali svojih centralističnih in ger-jjianizatoričnih f o r m u 1. In čudno, neverjetno ! Po teh formulah niso uravnavali s.ojega vedenja samo nasproti strogo političnim in narodnim vprašanjem, marveč so še • -ebno in trdovratno svoje germanizatorične, vsakemu svobodnemu poletu nenemških narodnosti sovražne tendencije kazali na polju kulturelnein in na napravah strogo gospodarskega značaja. Nikdar niso priznavali, da ho-o razna plemena tudi na teh napravah va->vati svoje posebne gospodarske in moralne interese, da hočejo tudi tu uvel j a -v ■ j a t i svojo i n d i v i d u v a 1n o s t! Narodi pa so vendar ostajali in prihajali bolj in bolj do zavesti o svojem pravu in svojem dostojanstvu. In čim zavedneji so po-fctajali, tem občutneji so bili za take njim sovražne poskuse. Ali z drugimi besedami: po doslednem nasprotovanju avstrijskih vlad ideji enakopravnosti narodov na vseh poljih j .vne uprave, so narodi prisiljeni v narodno-politične boje tudi v pogledih, ki bi morali h i t i ž e p o s v o j i n a r a v i a priori o d t e g n e n i vsaki p o 1 i t i k i in vsake m u n a r o d-nemu boju. Tako postaja pri nas v Avstriji tudi vsako kulturno vprašanje, vsaka borna ljudska šola, vsako gospodarsko vprašanje odijozen politikum. Izgled, klasičen, velepoučen izgled za to avstrijsko specijaliteto smo doživeli ravnokar ob otvarjanju nove železnice. Na shodu pri sv. Ivanu je padla trpka, grenka, ali re-*ni"na sentenca, da so nam dan, ki bi ga ; i ; bili želeli proslaviti kakor dan radosti, nav-; dušenja in zadoščenja na dovršenem velikem tehničnem delu, ki naj donose našim krajem novega življenja, povzdige in procvita — da so nam ta dan ogrenili vladni krogi in nam ga spremenili v dan jeze! Viden znak tega našega razpoloženja je bila včeraj abstinenca legitimnih zastopnikov tržaškega Slovenstva. Temu razpoloženju smo morali dati izraza tudi mi na ta način, da nismo včeraj prinesli ničesar, kar bi kazalo, da smo v prazničnem razpoloženju. Narodno - politični razlogi, ki jih nismo izzvali mi in si jih tudi nismo želeli, so nas prisilili v to. Vlada sama nas je se svojo protinarodno in protislovensko — politiko prisilila, da smo tudi ob tej priliki narodno-gospodarskega značaja stopili v energičen boj za svoje narodne pravice! Ob otvoritveni slavnosti smo torej označili svoje stališče in smo dali vidnega izraza odločni svoji volji, da hočemo varovati svoja narodna in jezikovna prava tudi na tej državni napravi. Danes moremo pa posvetiti nekoliko vrstic gospodarski važnosti iste. Dolgo, pol stoletja, je trajal boj za drugo železniško zvezo Trsta z notranjimi deželami. Boj ie bil to projekta proti projektu, lokalnih interesov jedne z lokalnimi interesi druge pokrajine. Pristaši različnih projektov so bili ! v srditem boju med seboj, več ali manje po-1 klicani strokovnjaki, zastopniki raznih intere-• sov so pošiljali v boj svoje argumente po nc-| štetih brošurah, po raznih korporacijah in v i parlamentih. Dobiček iz tega navskrižja na-j zorov, mnenj, želja in interesov pa so imeli . oni činitelji, ki so imeli interes na tem, da ' se rešitev vprašanja — zavlačuje ! In na čelu j teh činiteljev je bila državna uprava, so bili i finančni ministri, ki si jih ne moremo drugače predstavljati, nego s svinčnikom v roki: j koliko bomo morali trositi in koliko bo j „neslo* ? ! ! In če se jim zdi, da kaka investi-; cija ne bo takoj -nesla*, ali da bo morda | celo za nekoliko časa zahtevala žrtev od države : ima v njih odkrite ali pa vsaj prikrite, toda radi tega nič manje odločne nasprotnike. Kaj se menijo taki finančni politiki, ki nc poznajo druzega, nego svoj svinčnik, svoje številke in svoje avtomatično sestavljene preliminarne, za to, da tudi svote, ki — po njihovem — nič ne „nesejo*4, morejo dona-šati največega in najkoristnejega sadu?!! Tako se je godilo tudi z uprašanjem drn,;e železniške zveze s Trstom in s projekti za njeno zgradbo. Boj za in proti različnim projektom se je vršil neprestano, ali gradba samo se je vendar vedno odmikala izpred naših očij v nedogledno daljavo. Tako se je to vprašanje vleklo celega pol stoletja. In mnogokaterega, ki je stal P O D L I S T E K. Padla je zadnjič pod križem... in za njo od... < Sličica). Napisal Zdravko Gsenski. In dekličina ustna so tedaj zašepetale v dolgo pobožno molitev. Molila je dolgo za dušo mamino, očetovo in Mirkovo. Tudi zanj, ki jo je zapustil, pošiljala je goreče prošnje proti nebu... Dolgo je še šepetala — tako dolgo, da so se jej zaprle oči v lahek sen... polagoma je v objemu lesenega razpela zadremala poti njim... Srečna deklica ! ! Križ se je med tem omajal, nagnil se je nad njo še bolj, ravno ko je zadremala, ter jej padel na glavo. Zadel jo je ravno na desno sence. Kilo je tedaj vse pri kraju... Zadnji njen up jo je rešil--zadnja tolažba jo je osvobodila vseh britkosti vsega trpljenja na tej brezbožni zemlji. Izprosila je, za kar je goreče molila cela tri leta lepa deklica, revna sirota. Mrzlo, trdo razpedlo se je o:neči!o pod-njenimi vročimi solzami, usmililo se je uboge zapuščene deklice in jo j.r selilo v brezpojmno kakor glasen borilec sredi tega boja, ki je zastavljal svoje najbolje znanje in svoje najbolje moči za rešitev tega vprašanja, krije ! že davno črna zemlja. Mnogokateremu, ki mu je bila druga železniška zveza Trsta prava srčna stvar, ni bilo dano, da bi bil doživel včerajšnji dogodek — otvoritev druge železniške zveze. To je čin zgodovinske važnosti za državo in za naše slovenske pokrajine še posebej. Da, dan 19. julija 1906, ko je prisopilial z Jesenic doli v Trst slavnostni otvoritveni vlak, je historičen dan — je visok mejnik med mi-nolostjo in bodočnostjo v gospodarskem razvoju našega juga in še posebej našega tržaškega trgovinskega em po rij a. Tako ne zvene le naše želje, ampak govori tudi naše uver-jenje. Veliki, krasni in na zakladih narave bogati deli naše domovine so stali doslej daleč v strani od velike ceste evropskega in svetovnega prometa. Odrezani so bili od sveta in zakladi so ostajali mrtvi, ker je nedostajalo pogojev, da bi jih dvigali in spreminjali v zveneči kapital. Vprašanje, da-li bo nova železnica sama na sebi „nesla*4, da-li se bo rentirala, da-li bo v svojih sklepnih računih izkazovala dobiček, ali pa morda celo primanjkljaj, ki ga bo morala pokrivati država — tako vprašanje more vznemirjati kakega knjigovodjo kake velike kupčije, ne sme pa vznemirjati modrega, daleko-glednega upravitelja države. Vprašanje, ali bo nova železnica „nesla*1, ali ne bo „nesla*, to ! vprašanje je povsem postransko vprašanje, j Glavno, odločilno vprašanje je marveč : kako j bo delovala na gospodarski razvoj j države, se-Ii uresničijo n a d e j e I g 1e d e p o v z d i g e naše trgovine in industrij e ? ! Se-li smemo nadejati mi ! Slovenci, da se Trst in Gorica — in usoda teli dveh mest se tesno tišči naše kože — povzdigneta in vzcveteta ? Mi imamo trdno vero, da se uresničijo ta pričakovanja. Velik del naših, doslej v stran potisnjenih pokrajin se pritegne po veliki cesti svetovnega prometa in se jim ustvari možnost, da bodo imele tudi one svoj delež. Izlasti pa se povzdigne trgovinski promet v našem mestu, ker bo bogata industrija dežel zapadne Avstrije — izlasti tudi kraljevine Češke — in južne Nemčije pritegnena po krajši poti sem doli k naši Adriji, dočim so doslej gravitirale v trgovini celo tja gori v nemški Ham -burg. Vse govori za to, da bo nova železnica najblagodejneje oplojevala naše gospodarsko življenje. Ali poleg želja in dobrih nad vznemirja nas tudi bojazen. Ne bo-li ta gospodarski blagoslov v pogubo za našo narodnost. Po novi železnici bomo bližje — Nem- čiji. Pričakovati je mogočnega nemškega pritoka. Pridejo novi elementi in žnjimi povsem novi činitelji v naše gospodarsko življenje. Jako vznemirljivo je vprašanje pred katerim stojimo :bomo-li dovolj močni narodno in gospodarski, da se v z -držimo v hudem konkurenčnem boju, se-li ohranimo kakor SI o-v e n c i n a svoji rojstni grudi, bomo • 1 i znali u tis niti gospodarskemu življenju v teh pokrajinah naše slovensko obilježje?! Bo-li naše bodoče materijalno blagostanje, ki nam utegne v z -c v e s t i i z novih razmer, o p 1 o j e -valo našo narodnost, naše slovensko kulturno življenje?! To so vprašanja, ki vznemirjajo danes. Nu, nadejajmo se, da bo dobri genij našega naroda bdel nad nami in da nam pomore v srečno, zagotovljeno, zavarovano narodno bodočnost ! Zaključujem z besedami, ki jih je napisal predsinočnii „Slov. Narod* : Ali bo naš narod razumel svoj položal, ali bo imel v sebi toliko sil, toliko energije in podjetnosti, da se bo z uspehom lahko voje-val s tujci „nase zemlje lačnimi* ? ! Ako je v nas kaj modernega duha, ako je v nas še dovolj jaka narodna zavest in železna volja, bodemo zlahka odoleli vsem še tako ljutim navalom ! Ako pa nimamo več v sebi dovolj živ-Ijenske energije, ako ne razumemo toka časa in se ne moremo prilagoditi modernim njegovim zahtevam, potem bo naš narod podlegel v tem boju in ostal na bojišču kot žrtev slabotnih, degeneriranih svojih sinov. V tem slučaju bo nova železnica prvi žebelj k rak vi, v katero polože narod slovenski. Ako pa bomo Slovenci ljudje na svojem mestu, krepko verujoči v svojo bodočnost in zaupajoči neutrudnemu delu svojih rok in svojega duha, nam postane nova železnica vir blagostanja in sreče ! V to tudi trdno upamo in nas v tem prepričanju ne omajajo nobeni črnogledi prorok i ! Otvoritev nove državne železnice, ki se je vršila včeraj po že znanem programu, je bila od Jesenic pa do vrat Trsta — kakor je razvidno iz naslednjega poročila očividca — manifestacija slovenskega značaja d-ežel, po katerih teče ta del nove železnice. Nadvojvoda in vsi. ki so ga spremljali, morali so dobiti ta u tis na nedvomen način. Ze na postaji na Jesenicah je imelo to slavje odločno narodno lice. Vsa društva ia požarne srečno življenje gori nad zvezde k njenim dragim. Lepo dekle je ležalo mrtvo v objemu lesenega križa ob gozdnem robu. — Drugače je noč stopala dalje z vsemi krasnimi prizori čudotvorne narave. — Slavec je pel sladke melodije o ljubezni —, potoček je sanjajoče momljal v tiho nočno dol. — Bledi mesec je pa pomilovalno zrl na mrtvo deklico v objemu lesenega razpela ob gozdnem robu, ter jo poljubljal z žalnimi, boljše: onemoglimi poljubi, kajti na vstoku je zasinila prva zora — —. V gozdu je zaukal fant. Korakal je hitro navzgor po ozki stezi proti križu. Ukal je vedno bolj glasno in radostno, tako, da se je glas razlegal daleč naokolu v tiho mlado jutro. Dospel je do razpela ob gozdnem robu. Tu je naenkrat obstal kakor trd ; kakor pribit je strmel v razpelo... Groza in strašna slutnja sta ga hkrati spreletela po vseh kosteh, ko je opazil strašen, v srce segajoč prizor, in tu na tem, njemu najdražjem prostoru ! ? In res, spoznal je njo. .Srce mu je zakrvavelo v preveliki boli — —: »Oh tu ob tem lesenem križu*, šepetal je in vzdihoval v pritajeno-presledno ponavljajočih se globokih vzdihljajih — tu ob tem razpelu sem pred tremi leti vzel slovo od edinega srca, ki me je še ljubilo na tem svetu s čisto, pravo, resno ljubeznijo. Smehljala se mi je, ko sem jej ponudil desno, smehljala s žalnim prisilnim nasmehom, spoznal sem ta nasmeh v njenih žalostno-kalnih očeh. A jaz sem odšel s težkim srcem, odšel, ker sem moral — in potem, oh, jaz nespametnik, pozabil tam zunaj v šumnem vrvenju in gonji pokvarjenega sveta na te žalne poglede s solzami orašenih globokih očij ob slovesu, v katerih je bila jasno očita najčistejša ljubav njene blage duše do mene. Oh, krasne sanje, kam ste pač odplule tako hitro? Zakaj sem se tako pozno domislil nje, ki sem jo tako ni-čemurno, tako brezbrižno pustil tu samo, med temi trdosrčnimi ljudmi, ki nimajo v srcu niti trohice usmiljenja. Prepozno je. Minulo je sedaj tudi za-me — vse! Izpolnjujejo se tudi na meni pesnikove besede : „Minulo je — Odplulo je Ne vem kako „nekdaj*, Odišlo je — Spet prišlo je, A prišlo je „nazaj*. Nesrečni mladenič se je obrisal solzno lice: „Da, tu na tej klopici sem preživel zadnji hip svoje sreče, oni srečni, brezskrbni „nekdaj*. Spet sem tu pri križu, ali oni srečepolni „nekdaj* se je vrnil pod imenom nesrečnega „nazaj*. A Milka, ti si si morda izprosila ; da, ti si rešena, ti si ..padla zadnjič pod križem". A jaz ? „Ti moje zadnje hrepenenje, leži na tleh mrtvo. Tu je ugasnil poslednji odsvit sreče moje. Na tleh leži mrtvo upanje in vendar križ na njem*. Mladenič je vstal, sklonil se nad lepo mrtvo dekle ter mu poljubil mrzle ustnice. „Na svidenje Milka*, je dejal. Potem je prijel le-uii križ, ga dvignil in podprl, tako da je zopet stal. Cv^tličji venec, ki je med padcem križa tudi pal z glave Kristove, je zopet položil na glavo božje slike. Spet si je obrisal solzo na ogorelem licu. Dejal je še: „Tudi jaz te bom odslej namakal s solzami, ti mrzlo razpelo ob gozdnem robu! Tudi jaz ti bom spletal vence, dokler tudi jaz, kakor je ona radi mene, ne padem radi nje „zadnjič pod križem*. Rekši je solznimi očmi in tugepolnim srcem, s težkim, trudnim korakom odhitel po travnati stezi — —. Kam ? ni vedel sam — —. A zvečer o mraku je gori na holmu zvonilo dvema, ki sta zapustila ta svet, ter se preselila v večnost. (Zvršetek.) Stran II. ^EDINOSTc št. 198. V petek, dne 20. julija 190$ brambe so prišle z narodnimi znaki. Nastopil je tamošnji „Sokol" in šolska mladina s cesarskimi. deželnimi in narodnim! zastavami. Najprej je pozdravil nadvojvodo deželni glavar I) e t e 1 a : najprej v slovenskem, potem (s par besedami) v nemškem in na zadnje zopet v slovenskem jeziku, vskliknivši: Slava !", kateremu vskliku se je občinstvo odzvalo z živahnimi ..Živio"- in „Slava4'-klici. Prestolonaslednik je odgovarjal mej drugim tudi v slovenskem jeziku, rekši, da se nadeja, da bo nova železnica mnogo koristila kranjski deželi in narodu in da jima bo V provspefl. Na to je sledil nagovor železniškega ministra in odgovor nadvojvode, na kar so bili predstavljeni prestolonasledniku trojica županov, med njimi župan jeseniški dr. Kogoj in radovljiški, dr. Wilfan, s katerimi se je nadvojvoda prijazno razgovar-jal. Na to se je podal nadvojvoda s spremstvom v prirejeni paviljon, kjer je prisostvoval blagoslovljenju železniških tirov in vlaka po ritualu. Po blagoslovljenju so bile predstavljene nadvojvodi razne odlične osebe, med katerimi smo opazili : župana Hribarja, poslance Povšeta, Pogačnika, Žitnika, Sukljeta, in druge. S posl. Povšetom se je nadvojvoda razgovaljal več časa ter ga vprašal, koliko let je že poslanec. Na odgovor, da zastopa okraj v državnem zboru 16, a v deželnem 10 let. je rekel nadvojvoda, da mu (Povšetu) mora biti v posebno zadoščenje, da zastopa tako lepo in krasno svojo domovino. Povše je pripomnil, da se še le od Bleda do Boliinja odpira krasni slovenski raj. Nadvojvoda je odgovoril, da mu je to znano in da že težko pričakuje, videti te krasote. Že pred 22 leti da je bil na Kranjskem in da je tedaj čul o tej krasoti in se raduje, da bo mogel videti danes že zopet to deželo, o kateri pa-trijotičnem mišljenju je prepričan. Nadvojvoda je obšel vso dolgo fronto društev, korporacij in deputati j, zbranih na postaji, ter se je ustavil pri vsakem društvu. Ob 1. uri in 2o minut se je odpeljal dvorni vlak proti Bledu. Tu je pogled na jezero z otokov očaral vseli. Neopisen je bil prizor na kolodvoru. Od postavne žene pa do nežnega dekleta so bile vse v narodnih nošah z avhami, pečami in narodnimi znaki. Okolo kolodvora je bilo vse polno sloveuskih zastav. Po običajnih formalnostih vsprejema, je izročila nadvojvodi ena deklica šopek s trakovi v narodnih barvah, a dekleta so nadvojvodo, pred vstopom v voz in stoječega v vozu obsipala s cvetjem, dočim je nadvojvoda mnogim stiskal roko. V Bohinjski Bistrici je bilo tudi mnogo ljudstva in šolska mladina s cesarskimi in narodnimi zastavami. Tri dekleta v narodni noši so obesila na stroj venec z napisom : „Pozdrav iz Bohinjske Bistrice" na trakih v narodnih barvah. V Pod m e 1 c u so visele same narodne zastave in na neki hiši Vodnikova slika z napisom ..Živio slovenski narod !" Postaja sv. L u c i j a -T o 1 m i n je bila odičena tudi z narodnimi zastavami. Tudi občinski zastopi so se postavili z narodnimi prapori z dotičnimi imeni. In celo rezervni stroj je bil odičen z narodnimi zastavami. Na postaji smo opazili tudi bivšega dež. predsednika \Vinklerja. Nadvojvoda je govoril tudi s poslancem Gabrščekom, proti kateremu je naglasa!, da je bil že pred 22. leti tukaj, da je dežela jako slikovita ter da mu jako ugaja. Upa, da mnogo pridobi z novo železnico. Veseli ga, da je vse tako lepo urejeno. Na postaji Sv. Lucija-Tolmin je pričakoval namestnik princ Hohenlohe. y A v č a h smo videli samo slovenske zastave. V R o ć i n j u ob cesti nad železnico tudi samo slovenske zastave, a na eksponira-nem mestu je stala grupa z veliko tro-bojnieo. \ A j b i so vikrale samo slovenske zastave. Kanal je bil skoro samo v narodnih zastavah, a most izključno v slovenskih zastavah. Dekleta so imela narodne trakove. Ob cesti nad postajo izključno slovenske za-stave. V V r h p o 1 j u se je nudil karakterističen prizor. Na brdini stala je množica vašča-nov z dvema tablama z napisom : Prosimo postajo", a poleg so otročiči — klečali v podkrepljen] e te prošnje. Na kolodvoru v P 1 a v e h, kjer se vlak ni ustavil, so otroci obsipali vlak s cvetjem. Pred Solkanom bilo je videti še poštni voz, ki se je žalostno pomikal proti soški dolini, kakor da je t zadnjih vzdihljejih, ker z otvoritvijo nove železnice splošnemu prometu izgine njegova stara slava. V Solkanu smo videli razun 4 oficijelnih same slovenske zastave, a na Soči la-dijo z eno avstrijsko in dvema slovenskima zastavama. Ob nasipu sredi Solkana je bila zbrana množica, a otroci so imeli samo slov. zastave. Nastopil je tudi „Sokol" v velikem | številu. Istotako je bila vsa proga proti goriškemu kolodvoru obsejana slovenskimi tro-bojnicami. A ona stran goriškega kolodvora proti Solkanu je bila vsa obstražena narodnimi trobojnicami. Na goriškem kolodvoru je pozdravil nadvojvodo dež. glavar P a j e r ter so bili istemu predstavljeni dež. poslanci in razni dostojanstveniki. Cesarsko himno so svirale tri godbe : vojaška, mestna in veteranska. Veteranom se je poznalo na obrazih, da so po veliki večini Slovenci, vendar so mislili nekateri, da morajo klicati „Viva !", dočim so drugi klicali „ Živio !M Tudi med občinstvom je bilo čuti mnogo ži-vio-klicev. Od Gorice naprej — v S t. Petru, Volčji dragi, Gradišču, Prvatini, Dombergu in Rihenbergu — so plapolale slovenske zastave in je tudi šolska mladina povsodi pozdravljala vlak s slovenskimi zastavami. V Prvačini je nastopil tudi r Sokol Na Krasu pa nas je doletelo britko razočaranje. Na postajah nikjer slovenske zastave in šolska mladina na postajah S t a -njel-Kobdilj, Dutovlj e-Skopo in Repentaborni imela niti ene slovenske zastavice, ampak samo deželne in črno-rumene. Ne vemo. je-li to zasluga glavarstva v Sežani, ali županov, ali učiteljev, ki si niso upali storiti tega, kar so storili vsi narodno-zavedni županje in učitelji od Jesenic pa doli do starodavnega slovenskega kršnega Krasa. Zares žalostno ! Naroda ne dolžimo, ker je storil svojo narodno dolžnost izven postaj, kamor ni segala oficijelna roka, pač pa moramo dolžiti zastopnike in vzgojevatelje kraškega naroda, ki so se tako radi upognili, bodi ukazu, ali pa celo rahli želji od više strani. Tržaška okolica od Opčin do Rocola bila je verna slika narodnega ozlovo-Ijenja radi neupoštevanja ravnopravnosti od vladne strani. Cisto malo zastav, skoro nič naroda smo opažali na postajah Opčina, Vr-dela in Rocol. Tja pa sem bilo je videti, posebno na Vrdeli, slovenske zastave, ki so svedočile, da biva tu slovenski rod notri do Trsta. Vse je bilo mrtvo sicer. Vlak je slednjič prispel v Trst malo pred 7. uro in tri četrt (namesto ob 6. uri) vsled zakasnitev na 1 postajah. Na tržaški postaji se je vršil ! vsprejem po napovedanem programu. Nadvojvodo je najprej pozdravil nadvojvoda Ludo-' vik Salvator, a na peronu so pričakovale vlak ! civilne, cerkvene in vojaške oblasti. Nadvoj-| voda je obhodil častno stotnijo, na kar ga je pozdravil najprej tržaški škof in potem žu-' pan, katerima obema je nadvojvoda odgovar-Ijal. Na to se je nadvojvoda odpeljal na na-| mestništvo, kjer se je nastanil in kjer je bil ; dvorni obed. Po obedu je bil velik vsprejem v namestništveni palači. Ob 12. uri 55 minut ponoči se je nadvojvoda odpeljal s posebnim dvornim vlakom po novi železnici. Odlični gostje so bili povabljeni tudi na soarejo v trgovinski zbornici, a danes ob 10. uri zjutraj se bo vršila za slavnostne goste vožnja po tržaškem zalivu s parobrodom „Bohemia" na povabilo upravnega sveta avstrijskega Lloyda. * * * Za dvornim vlakom je vozil pol ure pozneje še drugi vlak, v katerem so se vozili tudi povabljenci. * * * Ob 10. uri je pričelo prižiganje umetal-nih ognjev na starem Lloydovem parniku „Stadion" pri pomolu sv. Karola. Zažiganje ognjev je trajalo kake pol ure. * * * Večje število členov „Patriotične zveze tržaške mladine", ki so čakali pred kolodvorom, so, potem ko seje nadvojvoda se spremstvom odpeljal na namestništvo, šli v sprevodu do namestništva in potem dalje, do hiše v ulici deli' Istituto, kjer ima njih društvo svoj sedež. Mej potjo — in sicer v ulici sv. Ivana — so pa naleteli na kakih 20 socija-listov (vsaj nam se je poročalo, da so bili socijalisti). Ne vemo, so-li izzvali patrijotje, ali socijalisti, dejstvo je, da so se spopadli in se začeli klofutati. Redarji so posegli vmes, aretovali tri pretepače in pretep je ščeni. Volilna reforma. končal. Aretovani so bili na policiji izpu- bolgarski svečeniki do polunoči opravljali službo božjo, kateri je prisostvovalo mnogo ljudi. ____ Domače vesti. Veliki izlet „Tržaškega Sokola4 v Nabrežino je vspel — nepričakovano. „Nepričakovano" — pravimo s polno pravico. Kajti vspričo trajne nestalnosti v vremenu, ki vlada vse to leto, ni mogel nihče računati s posebnim zaupanjem, da bo dne 15. t. m. tako lepo vreme, tako krasen dan. Se v soboto se je vreme čudno kisalo in podnebje je zrlo mračnega lica doli na nas ter je, tu pa tam, spuščalo doli kako — solzo. (Gospode voditelje tržaške slovenske politike pa moram hitro zagotoviti, da me ne vodi ni-kaka nelepa malicijoznost. ko omeniaiu solz Glasovi v novinah. Puljski „Omnibus" piše pod naslovom „In socijalisti ?" : Socijalisti v Trstu umevajo. da više, nego tendencije, ki jim ni drug namen, nego dušiti Slovane v Istri in na Goriškem, stoje visoki ideali humanitete 'in pravice posamičnih državljanov. Socijalisti tržaški so — kakor se zdi — razumeli končno, da bi bil to, ako bi iz 130.000 Italijanov in 180.000 Slovanov v Istri napravili volilne okraje v namen, da bi ustvarili italijansko večino, absoluten absurdum. In zdi se. da razumevajo končno, da bi, ako bi Trst dobil en mandat več, bila veča možnost, da bi bil izvoljen poslanec z bolj humannimi idejami — in zato pazijo na svoje stvari in jih ni volja, da bi v Istri igrali igro v prilog njim, proti katerim je morajo v Trstu boriti dan na dan. Drugače socijalisti v Puli. Ti kažejo, da imajo povsem druga' en program. Ti pravijo, da so internacijonalni, ali v resnici so nacijonalisti naj čiste je vode. Vsaj eden njih je bil, Lirussi. ki je pisal tisti članek v „Terra d' Istria" od sobote 7. julija. Vendar se nadejamo, da Slovani, ki so oficijelno uvrščeni v socijalistično stranko y Puli, odprejo slednjič oči in da opuste taktiko, ki so jej sledili doslej. Povedo naj glavarjem stranke, da večina je vendar slovanska. In ker že ne morejo dobiti volilnega okraja, v katerem bi zmagal resnično mednaroden socijalist, upamo, da bodo stali na strani svojih sorojakov. Odsek za volilno reformo. (Brz. poročilo) Dunaj 19. Odsek za volilno reformo je nadaljeval danes razpravo o številu mandatov za Češko. Posl. Kaiser je izrazil svoje zadoščenje, češ, da se je pokazalo kakor pravo, da se pri volilni reformi ne gre za posamične mandate, marveč za ohranitev posestnega stanja. Dočim se pa slovansko posestno stanje pomnoži, se nemško posestno stanje poslabša. Govornik je predlagal, naj se odkloni razdelitev volilnih okrožij, češ, vlado je treba prisiliti, da predloži drugo razdelitev volilnih okrožij. _____ _ Ogrska poslanska zbornica. (Brzojavno poročilo). Budimpešta 19. Predsednik Justh je otvoril sejo po 10. uri predpoluune. Zbornica je nadaljevala specijalno debato o proračunu ministerstva za notranje stvari. Posl. Mezony (narodni socijalni demokrat) je predložil več pritožb o samovoljnem postopanju kotarskih sodnikov na volilnih shodih. (Živahna pohvala pri nemadjarskili poslancih). Posl. Dezider Banft'y se je tudi izjavil za zakonito uredbo svobode društev in skupščin. Posl. Eber (neodvisna stranka) je govoril o zdravstvenih razmerah ter zahteval odredbe proti razširjenju tuberkoloze. Poslanec Popp (Romun) se je pritoževal o zlorabah, ki jih počenjajo upravni uradniki. Posl. Vajda je uložil sklepni predlog, po katerem se poživlja vlado, naj nemudoma predloži zakonski načrt glede ustanovitve samostojnega ministerstva za zdravstvene stvari in glede brezplačnega zdravljenja, glede prepovedi prodajanja alkohola ob nedeljah in praznikih pod 1 hI, Iz Hrvatske. Nova proga na Reko. „Magyar Orszag" poroča : Trgovinski minister Košut je naložil vodstvu ogrske državne železnice, naj prouči načrt za dogradnjo druge proge na Reko. Nova proga se^od-cepi v Karlovcu, pride preko Vinodolske doline pri Senju do morja in od tod ob morski obali preko Novega, Bakra na Reko. Drobne politične vesti. Nemiri v P e r z i j i. Kakor poročajo iz Teherana, glavnega mesta Perzije, trajajo tamkaj nemiri dalje. Ministri in dvor šahov skušajo razburjene duhove pomiriti. Bolgari proti grškemu škofu. Iz Sotije javljajo od dne 18. t. m.: Navest, da bo novoimenovani grški škof Neotitos zopet skušal, da pride tajno v Palčik, je sklenilo ljudstvo, da ga ne pusti v mesto; množica je šla v cerkev sv. Nikolaja, spodila grške duhovnike ter se polastila cerkve. V cerkvi, ki je prekrščena v Ciril-Metodijevo, so I — z neba doli). V nedeljo je bil torej krasen dan. Tako je mogel naš „Sokol" ponosno razviti svoja krila v svitu in luči tistega solnčnega zlata. Slavno s t v Nabrežini je vspela najkra-| sneje v vsakem pogledu. In kako bi tudi ne! > rTržaški Sokol" uživa simpatije v vseh slonih našega občinstva ! A vrhu tega je bil to ' prvi njegov letošnji izlet. Od ene strani sijaj naj-| krasnejega poletnega dne. od druge toplota jnajobilejih simpatij : kako naj bi ta elementa j združena ne po vspela ,. Sokola" h krepkemu ponosnemu poletu ? ! In da bo ta polet še mogočneji in po-nesneji, povabil je naš ,.Sokol" tudi goriškega brata v skupni nastop. In rečeno bratsko društvo se je radostno odzvalo bratskemu pozivu. Na kolodvoru Bivje je krepka četa i tržaških Sokolov vsprejela došle brate Gori-jčane, od koder so — z dvema godbama na | čelu — skupno odkorakali v lepo in prijazno Nabrežino. Povsodi so bile hiše odičene slovenskimi trobojnicami. Topiči so pokali. In ko je prišel sokolski sprevod na občinski trg, ga je tu vsprejel ves občinski zastop z županom g. G r u d n o m na čelu. Gospod župan je v imenu vse občine v navdušenih besedah pozdravil „Sokola" in vsa druga došla društva. Na pozdravu se je zahvalil brat porosi vsa slovenska pevska društva in posamične pevce, ki se nameravajo udeležiti slavnostnega odkritja v Postojni, da sodelujejo pri petju slavnostne kiintate. Kantata se nahaja med F. S. Vil-harjevi:ni skladbami v III. knjigi 18. pesem. Posamične glasove te kantate ima podpisano pevsko društvo še v svoji zalogi in bi moglo z njiijji postreči vsem onim čestitim društvom in posamičnim gg. pevcem, ki bi se zanje oglasili najdalje do 25. t. m. — Pevsko društvo rPostojna" v Postojni, 17. julija 1906. — Ant. Ditricb, predsednik. C. kr. eskadra pripluje, kakor javljajo iz Pule, dne 30. t. m. v naše pristanišče, kjer ostane šest dni. Iz Padrič nam pišejo : ..Le redko kedaj Zasliši ae kaj Iz oa*e vasi : in rekel kaj bi In pisal kaj bi. Novosti ko ni A danes mi je vendar v posebno radost poročat Vam novost, da priredi naše pevsko društvo ».Slovan" dne 22. julija skromno veselico sebi v veselje in prijateljem v zabavo in dokaz, -da pe-tni glai Se kliče na*-1 Ui nam še ogreva srca ter neti v duši bla-žilno-tolažilni ogenj, ki mu pravi pesnik da je ,-svetih čutov plaTu1'. Kedar prosi, je uslišan pri blagočutečih 1'udeh ; in onemu, ki trka, se odpira, pravi pregovor. Tako smo bili uslišani tudi mi, ko snm naprosili g. And. Sosič-a z Opčin. da r«as pride nekoliko izvežbat v ^naši~ pesmi. h hvaležnih src nm kličemo : Bog plati! Saj le vsled njegovega požrtvovanja nam je mogoče prirediti to malo veselico, s katero pokažemo, da hočemo še živ; ti, čutiti in delati sehi in bližnjemu v probujo, veselje in zabdvo. Da pa naše ..trud in delo rzdalo bo" in da ne bo naše stremljenje ..lep — brez zrna klaa£", pobrigaj se, kdor le more v našo sredo dne 22. t. m. Velikega ne obetamo nikomur, a sprejela bodo slehernega naša srca v ljubavi veliki, ki smo jo dolžni vsakemu, „ki z nami v žalosti tuguje in z nami t sreči se raduje". Rekel sem, da mnogo Vam ne moremo nuditi, ker smo bili veliko časa zapuščeni kakor ladja sred viharja'*, a bodite si gotovi da dobite pri nas — svojih bratih — „ljubav zvesto, srce vroče". To vam bodi najboljše duševno tolažilo, „a tudi za telo želodec dobi prijatelj na5 — in godec, kar t>o mu najbolj prijalo : al vino, pivo,, ali meso in sploh, kar dobro strilo bo : Naj v grlu bo požgačkalo, Al dušo nam bo razvedrilo, bo pravo in ceno zdravilo. In tacega želimo vsem. posebno tem, ki prid'jo sem nas počastit in pa podpret; Bog maogo let jim daj živet!' S tem završujemo in kličemo vsem onim, ki radi rvsako dobro stvar podpirajo- : „V prijaznih Padričah, na kraškem plato, kjer ljubko, prijetno pri srcu Vam bo: dvaindvajstega ju ija — ne zabi nikdo, drugače gotovo kesal on se bo". Na veselo in bratsko svidenje: Nekdo. Nesreča ali samomor ? Davkarski kontrolor Jereb v Kranjski gori je pred d verni leti izginil. Vsa tozadevna poizvedovanja, kam da je odšel, so bila brezvspešna. Sedaj so našli njegove telesne ostanke in lovsko puško, ki jo je bil Jereb vzel seboj, ko je odšel iz Kranjske gore, v neki težko pristopni globeli v Šišenci. Se je-li Jereb sam umoril, ali je pa ponesrečil, bo težko konstatovati. Koledar in vreme. Danes: Elija prerok; Ve-čemir; Cika. — Jutri: Danijel, prerok; Vitemir; Zora; Olga — Temperatura včeraj: ob 2. uri po-poludne -j- 29 5° Gelsius. — Vreme: lepo. Društvene uesfi in zabave. Veliko narodno slavje v Tolminu. Nadalje so priglasila svojo soudeležbo nastopna društva : 8. rTržaško podporno in bralno društvo" korporativno se zastavo. 9. Pevsko društvo ,.Velesila" v Skednju korporativno. Nastopi z mešanim zborom r0j planine". 10. rBralno in pevsko društvo" v Fod-brdu korporativno. 11. „Bralno in podporno društvo v Gorici se vdeleži slavnosti korporativno se zastavo in bo pelo oficijelno moški zbor „Slovan". „Ilirski Sokol- v Ilirski Bistrici priredi v nedeljo dne 22. julija t. 1. na prostorih hotela >Ilirija" veliko ljudsko veselico z javno telovadbo, sodelovanjem bratskih sokolskih in pevskih društev. Na veselici bo_ svirala godba pešpolka grofa Jelačiča št. 79 z Reke. Vstopnina po osebi 1 K. Telovadci svobodni. Začetek zabave s koncertom ob 3. un popoludne. _____ Darovi. Zavodu sv. Nikolaja so v mesecu juniju doposlali in darovali sledeči čč. gg. dobrotniki in dobrotnice : Volilo profesorja Goniiljška 100 K, si. županstva: Bohinska Bistrica 15Jv. Tolmin 20 K, Kred pri Tolminu 10 K, Sturje 10 K, Šsmpas 10 K, Ljubno (Štajersko) 20 K, Preseije 10 K, St. Peter na Krasu 10 K, si. posojilnica in hranilnica Senožeče 10 K, Tržaška posojilnica in hranilnica 50 K, Lu-kovič Štefan Zavije 2 K, Ivan Tul duhovnik 10 K. Pahor Doroteja 1 K. Ana Pondelak 1 K. Arnšek Josefa 1 K. Kail Čigon. Vojščica 4 K. Miklan Ana 3 K, Marija Turk 5 K, N. K. 2 K. Pezine 40 st., Milka mesto šopka za god prijateljici Antonjeti 20 K, iz Milkine pušice 15 K. Fabris kanonik, Bubalo 5 K, Liza Jug 3 K. Slomšek Urška 2 K, Mlač Franja 1 K 40% st.. N. N. 10 K, Martelanc duhoven 2 K. Škabar duhoven 3 K, „Perla" 1 K. Šuman Marija 2 K 20 st., Mišič Ana 3 K. Keselj Nežika 3 K, neimenovana 2 K, Gruden Marija 1 K, N. N. 40 st., Josip Sancin duhoven Predloka 4 K. (Zvršetek pride.) Moški podružnici sv. Cirila in Meto-dija je daroval g. Vladko K 2. — Iskrena hvala! Povodom godov gg. Rankel in Cvetnic je nabrala „Vesela družba" 15 K 2 st. za „Dijaško podporno društvo v Trstu", katera svota se nahaja pri upravništvu rEdinosti". Razne vesti, * Madjarska šola v Romunski. Iz ; Bukarešte poročajo, da je tamošnji katoliški i nadškof prosil romunskega naučnega ministra, i da se v Bukarešti ustanovi madjarska realka, i ki jo bo vzdrževala ogrska vlada. ^ * Naseljevanje Židov v Palestini. \ minolem mesecu je prišlo v Palestino mnogo Židov. V Jafi se je izkrcalo 5000 ruskih Zi- dov. Pred kratkim časom je neki židovski bo-! gataš proučaval kraje ob Jordanu ter našel,; da so zelo rodovitni. Zato nameravajo usta-! noviti tam nove židovske kolonije. Boje se j edino le sosednjih Beduincev, ki so proti vsakemu naseljevanju tujcev. Brzojavna vesti. u s i j a. PETROGRAD 19. Položaj se smatra zelo resnim, ker je sestava koalicijskega ministerstva vsled revolucionarnega vedenja dume izpodletela, a kadetno ministerstvo ne bi dalo nikakega jamstva za vzdrževanje reda in ponehajanja anarhije. Za slučaj, da razglasi duma pripravljen apel na ljudstvo, je vero-jetno, da bo razpuščena in da se razpišejo nove volitve, kar bi pa utegnilo imeti zelo nevarne posledice. Rešitve je pričakovati v teh dneh. PETROGRAD 19. Blizo finskega kolodvora je prišlo včeraj do spopadov med štrajkujočimi delavci in vojaštvom. Štrajk v tukajšnjih tobačnih tovarnah je splošen. Straj-kovcev je nad 20.000. Admiral Dubasov. PETROGRAD 19. (Petrogr. brz. agent.) Car Nikolaj je admiralu Dubasovu, ki je iz zdravstvenih ozirov odstopil kakor generalni guverner v Moskvi, poslal v laskavih besedah sestavljeno lastnoročno pismo. Novi moskovski guverner. PETROGRAD 19. (Petrogr. brz. agent.) Poveljnik moskovskega vojaškega okraja, generalni lajtenant Horselmann, je imenovan generalnim guvernerjem v Moskvi, a obdrži svoje dosedanje mesto. Poveljnik sedmega armadnega zbora, generalni lajtenant baron Miiiler-Sakomelski, je prideljen vojnemu ministru, nadomestil ga je poveljnik turkestanske kozaške divizij e, generalni major Spitzberg. Atentat na grofa Totlebena. PETROGRAD 19. (Petrogr. brz. agent.) Danes je neki mlad mož z revolverjem streljal na krilnega pobočnika grofa Totlebena. Zdi se, đa je atentat izvršen iz maščevanja, ker je grof ukazal aretovati nekega agitatorja, ki je prišel v šotorišče saperjev v Igovo (med Petrogradom in Schliisselburgom). Storilec je vstopil v čoln, ki ga je čakal na Nevi in se je tako zamogel rešiti. Krogla revolverja je prodrla grofu v levo stran glave in ga je lahko ranila. Izjava. Po oficijelnem programu veselice društva „Kolo" v Barkovljah minole nedelje se je nekdo, ki niti člen ni društva „Kola", samov lastno in ne da bi podpisanega vprašal za dovoljenje, drznil peti na odru neki kuplet, žaljiv za bratsko društvo „Zarja" v Rojanu. Podpisani odbor si šteje v dolžnost, da tu javno izjavi, da obžaluje in obsoja dogodek. Naš predsednik je tudi takoj na licu mesta na najenergičneji način reagiral proti takemu samovlastnemu in nerodoljubnemu početju. ODBOR ^ pev. društva „Kolo". Trgovina. Borzna poročila dne H', julija. Tržaška borza. Napoleoni K 19.12—19.15, angiežke lira K —.— Jo—.—, London kratek termin K 240.25—240.53. Francija K 95.55--95.70, Italija K 95.50— —95.63—. italijanski bankovci K —.— —.—, Nemčija K 117.40—117.60, nemški bankovci K —.—■— — avstrijska e inotna renta K 99.45 - 99.75, ogrska kronska renta K 94.03—95.20. italijanska renta £ —.— —.—, kreditne akcije K 6ot>.— — 668.—, državne železnice K 672.00 —674 00 — Lombar li K 166 25—168.25 Lloydove akcije X 733 — 738 — Srečke Tisa K 331.75—335.75, Kredit K 496 — do 483.—, Bodenkredit 1330 K 302. - 310.—. Bo-Jenkredit 1389 K 302.— 310.—. Turfke K 163.00 do 16 .00 Srbske —do —.— Durajs'.ta berza ob 2. pop. ve? raj danes Državni dole v papirju 100.45 100.40 „ „ srebru 100.-*5 100.4» Avstrijska renta v slatu 117.85 117.95 ▼ kronah \l° 99.70 99.70 (Dalje na Četrti strani.) i Potrtim srcem naznanjava vsem sorodnikom, prijateljem in znancem tu/.no vest, da je soproga oziroma mati. gospa Alojzija Janković danes, dne 19. julija ob 3. uri popoludne po dolgi in mučni bolezni, previđena se sv. zakramenti za umirajoče mirno v Gospodu zaspala. Pogreb predrage pokojnice bo v soboto, dne 21. t. m. ob 3. uri popoludne iz ulice Giovanni Bocaccio št. 15. TRST. 19. julija 190G. Peter Jankovič, soprog. Albert Sollak, sin. J Ne čitaj samo, ampak, prepričaj se, da nihče ne more tekmovati z narodno zalogo olja IVAN MILLONIG TRST. Plazia Barrlara It. 3, TRST FILIJALKO Caiapo S. Giacomo št. lfi. Prodaja in razpošiljanje na debelo in na drobno. Ceniki na razpolago. o wm~ Tovarna pohištva f ;fM$a?te trn jfmzi ° ulica Taja itv. 52. A (lastna Mla). ZALOGA: pmzzn R0SflS50 (Šolsko poslopje). 0«n«, da •• n! dati noben« tesnkurano«. Sprejemajo se vsako vrsto a del* tudi po sw«wmw& posebnih n&^rtih. oeccocacc* »vam eaaižc bras^iatco ln fr»si« O o o o č iCliOl'OliljiC'iO: O • I O I i O '' O '' O « Oglas. Ker se za II. društveni občni zbor, ki je bil sklican na 4. dan t. m. ni odzvalo zadostno število zborovaieev, napoveduje se isti na soboto 21. t. m. ob 81,. uri zvečer z istim dnevnim redom. Ta zbor bo v (v zmislu § 11. drustv. pravil) sklepčen brez ozira na število navzočih zborovaieev. Za društvo „Jfarodni dom" v trste dne 6. julija 190G Upravni odbor. Najboljša reklama za trgovce, obrtnike, rokodelce in zasebnike sploh, so „MALI OGLASI'* v „Edinosti" ronim Sprejemajo •• Ttakorntna dela ta p> -poftefcalh načrtih. ==--------- »r n«*™?!! taisto 13 fnitv a Tovarpa pobiživ = RAFAEL ITflLIfl f 21 Velikansko skladišče in raze-tava pohištva in tapeiarij ■ T R 8 T ===== ulica Malcanton štev. 1 po mola nimkih cenmh. ■m TOVARNA POHIŠTVA IGNAC KRON TRST, ULICA CASSA Dl RISPARMIO 5. KATALOGI BREZPLAČNO. Stran IV >EDINOSTc štev. 198 V petek, dne 20. julija 190 J If^TElL BALJKAN 70 sob, elektr. razsvetljava. lift, kopelji Cene zmsms. PočksJ & 3{e£t * vt- • r:-- - r-i S, ,*/. S^.4"' S . t- v ' >•"' -i5 t 113 A-i J Ki 40 , . r / Ii , §5.05 It ">.10 7'J 1» 85 — IfS .— - ;t';,T.f r j = le:<: : . 1' L.-'.r ; i ♦ .. — ! 17 40 , 240.22 117 37 st'. cr ari: : frankov 7 2H.4»i .. 11» Oti -. - ■ -» '-5.-J.T i. i-T--l 3 ft- '■>: 11 nI 1131 Cr^oisvtom tftko^- ali romeie- 23—m letn^a OU< CjttiClil pomočmi a za daljšo fdsžb"». tiu.čoe p nulbe, zahtevana plača itd , na naslov : K K. Maurer, trgovec z mešdi im blagom. Kaka pri Krškim, Dolenjsko. Tal takoj gostilna v ulici IJarriea vpc-cbia j o ugodni eer.i Pnja —, turške srečke 147.50, pa-i:žka bai ka 15.r0, iia'ijanske meridiionalne akcije akcije Hiti Tinto Mlača Li, u .1 O R : liskiep) Konsolidiran dolg 87-15/,, srebro Lombardi 7.—, španska renta 95.—iia- itjanaka itnia 101 .l/, tržni diskont 3'/«. menjice na Dunaju —. Mirna. Tržna poročila VJ. julija. Budimpešta Pšenica za okt. K 15.02 do K 15 04, rž za okt K 12 do 12-SK ove« za okt. od K 13.14 do 13 16, koruza za julij 12^6 do K 12.3S pfieni.8/., za geptcmber-dec. 42.'/i, ~a januvar-april 41.'/4 (stalno). — Sladkor surov 88" uso i:Ov 22.1 ;—22.*/* (stalno), bel za tekoči mesec 25.3,. za avgust 2 «.1-. za okt.-januvar 20.*/., za januvar-april -7S («ta:no), rafiniran 5o.----56X0 Vreme: lepo. uri pod iatneni uradu Edicoslt*'. 9 ;<> EVtEl BIK TRST — ulica de!Ie AcqMe 2 Dvorec r Prodajalnica jestvin, kolonijalnega bfagi, dlikates, svežega in suhega sadja. Novi furlanski salami — Videmski kotekini — Graški gajaT. — Ovčji sir pijemon eski — Ovčji sir s'.ar iz Karuije — Par.n07.an I. ia H. vrste — Oljke zelene — K-jns^rve iz potno lorov itak, najbolje vr te. Na dt&pla it drobno. Csse brc* konkurence. Hočete se prepričati? obiščite velika skladišči xxxxxxxxx xocx>cy fff ar vdove Salaritti Oglase, poslana, osnutnice. zihvale, rosle oglase ponte dolla Fabra 2 ( ul. Poste Nuove 5 in v obče kakoršno koli vrsto oglasov sprejema J (vogal Torrente). | -Alla Citta di I.ondra' „Inseratni oddelek" v u!ici Giorgio Galatti št. 18 f Velik izbor izgotovljenin oblek za mošk?, dečk.*», (Narodni dom) polunadstropje, levo. Urad je kostumi za otroke Površniki, nr>čnc jope kožuhi ir, . . .. . , , , i raznia ualetotov. Obleke za d »m in delo. Dslavake, odprt od 9. zjutraj do 12. m od 3. do S. pop. obleke. Tirolski lo-len. N-preaiočljivi plašči (prUtni Po noči se sprejema v „Tiskarni EdittOit1 j angleški). SpscJjJVlltsta.: blago tu- in inozemskih i tovarn. Izgotovljajo se obleke po meri po najnovejši ! modi, točno, solidno in elegantno po nizkih cenah. Sarlo Vifen Trst, Trg S. Carlo 2 — Uhod ul. del Arsena! A UTORI ZOV A NA mehanična delalnica za inštalacije plina, vodovodov in elek trične razsvetljave. MU zaieja sriprar za žarne luči ca 5!:. iflnti rr r^ fiti rr ^ f ^ - t krasen, na najlepšem in najzdrave;e':i j grtčii pri Trstu, proti M: u, obkrožen i lepim vrtcem, ie na prodaj. Za mforuihcij? je vprn-Sati, v Jnscratnfru uradu Kit o ti6«i • ■ m Podpisani javlja interesovanim osebam, da je s i. julijem prevzel ravnateljstvo „prima autorizzata agenzia di mediazione Gambrinus" (Prvo avtorizovano agencijo za posredovanje „Ciambrinus") ki se bavi edino le s> pivarnami in zalogami piva, kakor so: PRODAJA PIVA v sodčekih in steklenicah, KUPOVANJE in PRODAJANJE hotelov, restavracij, pivo-toćev in vsaki drugi posel, ki se tiče omenjenih strok, tudi za spodnjo in zgornjo okolico. — Gotov podpore od strani interesovanih oseb se beležim SK&rio Jesuruilt : Prva artorizovana agencija „Gainbrlinis44 TRST — ulica Farneto štev. IO, II. nadstropje ==; od 9. zjittr&j do 12. opol. lu od 3. po?, do 7. ure zvečer. = Dr. KOLB _ bivši asistent poliklinike na Dunaju, naslednik Dr. A. Hittak, t?lica della Zonta št. 7, I. — TžtSI MALI OOL^fjL JVlaii v r/.ćunajo t-t po 3 ntot. b£ sede ; maptjiotisksne besede ee računajo enkrat več. Najii;anjia pristojbina 40 Htotink. " Plača se takoj. --: Plombouanje zob po najboljših znansiuenih zistemih. S Umetno zobovje z ali brez plate izvršuje z največjo dovrše-m nosijo g. Hans Scbmid.t bivši so dr lig Dr. .4. Mitidka gl odlikovan z „Grand Prix" in zlatimi kolajnami na rastivah 5**4 ^ V Rimu, Berolinu in Saint-Luis. Da bodete spali mirno in brez nadlege, da si ohranite Vaše obleke in Vaše kožuhe pred molji ter da uničite škodljive učinke nezdravega zraka po sobah in stanovanjih, rabite :ce .-jeire kadeče se sto: Na prodaj ----^ in vseh mirodilnicah lekarnah. »p -Jt VTIS* V&IZT&mj £ Barvarnica pralnica in čistilnica na s no (s p?.rnlzu at.ojem: za obleko brez razdiranja, bla£o, i- ,!r.A:r > pregrinjala itd., kakor tudi čcž..ik r TRST — ulica Farneto št. 11 — TRS filhin Boe3an O priliki plesov se iz.vr.-i uajhi- z t je Pregrinjala so I i k s« po JO uti-. Lou-.m;. t --—-_———-- Kit r fzven Trsta pismeno tiarečl lafc „VALI OGLAS", r.aj Cfš'Je dfitr v naprej, ker drugače ne to njegov cgtas objavljen, če r.I oseba peznana Upravi lisia. Tarifa Je natisnjena na čelu ,,MALIH OGLASOV" In vtakds chko preračuni, koliko mu Je plačili s tem. tla prcitejc besede Op'ate treba nasloviti na „INSERATMi ODDELEK" „Edir.csti". Ka vprašanja potom pisem bo dajal „INSEBATNI ODDELEK" l-.formacije edino le, če bo pismu priloier.a znamka za odgovor. Novi modni salon iCorao 5t. 13, I. n.) Zaloga klobukov za goppe. P;nižki in dunajski uzorci, po najzmernejih cecab. Nemška družina 'tev. T, vrata 1. 3 osebe iste pridno deklo Ulica Petrarca 783 OHrisi QP v na em stanovanje — 2 sobi, bo-UUUC* OC biča in kuhinja za nifsečuih 24 K. Naelov pcv<> „Inseratni oddelek Edinosti". 722 Mirodiinica Alojzija Mermol nasled. Lebau — Trst — \ul. Barriera vecchia ft. IS) Prudaja barv, drog, žvepla, modre galice, nenadk.iljiv prah proti mrčesom. 502 PsrrPiP obširnega zemljišča, nahajaječega se rnivulC na enem najzdravejih gričev pri Trstu fo na prodaj. Zemljišče je pripravno za zidanje d\orcev in bi5 Informacije daja „Inseratni urad Kdinosti661 Mali) ririmns obetoiei:'a iz treii °seb» ITlCllG. U3 U^llia malo stanovanje z vrtom, vodo, r.L-i mogoče plin v ulicah Fabio ijevero, Ko-EQ8gna, < < mmerciale, aii v Jf korkiji blizu mesta. Podpisala bi se pogodba za več let in vzelo bi se tudi etanovatija v podnajem. Ponudbe, pismene ali ustmene prejme .,luser6tni cddelek Edinosti" pod rM a 1 a družina". 888 Gostiba „Aila Costanza4 ft. 1B). T.■ "i se v^Rkovrsuia vina, posebno pa kra>ki teran. Priporoča se si. občinstvu Henrik Košić. Veiiko zemljišče Koi^^kjzdrivejem ficlnčcatem kraju Je na prodaj (na male in velike parcele). — Slovenci! kmetje, mali posestniki, trgovci uradtiki, zasebniki, ki imate na rszpf lago kaj denarja, in si hečete nabaviti svojo lastno hUo, ne zamudite te važne izredne prilike. Zemljišče primerno za gradnjo velikih in malih hiS, dvorcev (vil) hišic z vrtom, kir.etskih hiš itd. Ne daleč od zemljišča je kamenolom. tako da se dobi materija! za zgradbo po nizki ceni. Vode je dovolj in sicer zdrave, hladne vode v vodnjakih. V kratkem bo napeljan tndi plin. Zgradila se bo nova široka cesta in sklenjeno je, da bo tramvaj vozil blizo do zemljišča. Pjtem bodo lastniki zemljišča imeli vse ugodnosti. željo se gradi dvorce, Lišiee poljudne visokost:, tudi proti pla-čihi mi obroke* — Natančna pojasnila daje pismeno ali uetmeno INSERATNI URAD EDINOSTI (Trst. ulica Giorgio Galatti 5t 18 od 9.-12. dop. in 2.-7, pop. Narodni dom.) Ustancvljenaleta 1867. Odlikovana livarna V.a Vincenc Os^aftfella al. Meflia 28 TRST Telefon 374 / Mehanična deiainica. Stroji za obdelovanje lasa. Kmetijski stroji. J Stiskalnice zs grozdje, ——— najnovejše^ sesava na množeči se obrat ia napredujoči! trr*.r > r 0f Električno vpeljava I izvršuje ' i franjc S. Balsasso \ i T H S T ulica ž5. Sptridicne tter € ............ ■ ■ ■ Velika zaloga koles (bicikljsv) Gsrstisnia in Ms^^iou^i^ na ben-iii dotocikist) R0S3LER £ J;.,,". pri kolesih in motocikletali »potrebnih pri. ' i r^hanićn« Cclalnica ^ ^r kolesarska šili GIUSEPPE EGGER TRST — Piazza della Casermr. št-,. •S-/' '" 1 K ' intutoB. — umralaise u oijk — Sfistefe n eiits M^M z obr^tiotn na v.jatt r rt vcdni.n pritiskom. Vcdne stiskaInice. na zahtevo ;Vsi zdravniki se čudijo čarobnemu vspehu. Prvo primorsko podjetje za privažanjt pohištva m ipeiicljsko podjetji RUDOLF EXNER - TRST Telofoao It. S47. - Vis. dtlla EtasloilC ŠtV. 7. - Telefona =t. 347 Filijaiko v PULI, GGFJC1, h*l£Ki in GRADEŽU. Prevažanje pohištva aa vas krajo tu- in iaozs^istva v sai>rtih patentnih vozovih sa pohištvo, dolgih 6 do S motrov. ===== (Pcšiiiarjc preflaetoT, ki se jesllsjo 112 \timi\t ia prsTažafils l\m na m pra^r.r ===== Sp-ejtma se tudi pohištvo (n druge predmete v shrambe v lastna za to pripravljena suha skladišča. aefF- Edini triaiki zavod zr. . „VACISM-GLEANER". ČIŠČENJE In MIKAN.II.VAX.IK PKEPEOH Točna postrežba in nizke cene. 41 zlih rokah : 11 re--vli < <1 c-11 1 v r j - Piflnkt 6tar? ZCj0^Pn; se ponuja društvom riOlIlOl in zsf>ebcikom za koncerte ter poučuje v igranju ca glasovir proti zmernim cenam. Za m-b.ot je pra£ati pri -Jnseratnem uradu Edinosti" (7': pljučno in telesuo moć. j a'-i apetit i:: . skupnega; pomaga gotovo ; katar;: \ duševnih in prsnih boleznih. — ..V." .j-.-bavljanje medicinskega novinstva odobr in vsak zdravnik bo potni:!, d;i boljši ; pomoček ne obstaja. — ,,V«44 ee ne m*;* por.'cšati v nobeui hiši. Tisoč zalr. :lr,ih pripoznanj priča, -ia pomaga ,,Y«'4 v v.->:ii slučajih in se že v par urah "uti o/«Lm\ -Ijivi vspeh. — ('ena steklenici 1 kr;>r«». Ža popolno zdravljenje je treba (J-11? >teklen:c. Edini uvoznik: D. Sehon v {VHlsinu Francesco Sforza 3. Glavna zaloga za Avstro Ogrsko pri Petrovics Drogueri, IV. Becsi u. 2 v Budimpešti kamor je nasloviti naročbe iz Avstro-O;r -k-.' __Edor išee službo ali katorsno-koli zaposlenje; kdor i5če uradnike ali službeno « kdor ima za oddati sobe, stanovanja. reev: kdor ima za produti hiše, joija, dvore; : ktlcr zeli posojila« vknjižbe itd., prodati ali kupiti premičnine ali sploh rabljene predmete itd. iM« | caj se posluži MALIH OGLASOV v ; „E d 1 n o s t i4*, ki so naj cenej i, največ čKari in najbolj pripravni v dosego namena. '^Sl