PRIMORSKI DNEVNIK je začel izhajati v Trstu 13. maja 1945, njegov predhodnik PARTIZANSKI DNEVNIK pa 26. novembra 1943 v vasi Zakriž nad Cerknim, razmnožen na ciklostil. Od 5. do 17. septembra 1944 se je tiskal v tiskarni »Doberdob« v Govcu pri Gorenji Trebuši, od 18. septembra 1944 do 1. maja 1945 v tiskarni »Slovenija« pod Vojskim pri Idriji, do 8. maja 1945 pa v osvobojenem Trstu, kjer je izšla zadnja številka. Bil je edini tiskani partizanski DNEVNIK v zasužnjeni Evropi.
sO'x
0o-
»0°
primorski
m	dnevnik
1 TRST
Ul. Montecchi 6 - PP 559 Tel. (040) 7796-600 rlx 460894 PD I ax 040/772418
JRICA
Drevored 24 maggio 1 Tel. (0481) 533382-535723 Fax 0481/532958
ČEDAD
Ul. Ristori 28 Tel. (0432) 731190 Fax 0432/730462
Poštnina plačana v gotovini Abb. postale 1 gruppo
Cena 1.200 lir - Leto XLVIII. št. 211 (14.302)
Trst, petek, 11. septembra 1992
Ministrski predsednik Giuliano Amato objasnil zakonski osnutek senatorjem
Predlog o izrednih pooblastilih je razburkal politično prizorišče
Skepsa celo med demokristjani, opozicija pa govori o poskusu avtoritarnega zasuka Medtem se je lira spet krepko zamajala - Sinoči sestanek Amato-Ciampi-Barucci
Kohl išče socialni sporazum za izhod iz krize
RIM Lira je začela včeraj spet hudo sopihati, saj je vrednost marke vnovič dosegla zgornji prag (765,40). Zaradi tega je morala krepko nastopiti Banca d'Italia, katere guverner Ciampi je zaskrbljeno izjavil, da je še zmerom na pohodu špekulacija proti italijanski devizi. O problemu se je guverner sinoči v spremstvu ministra Baruccija menil s predsednikom vlade, podrobnosti sestanka pa še niso znane. Kljub temu je bila včeraj vsa pozornost političnih, podjetniških in sindikalnih krogov vperjena v presenetljivi predlog ministrskega predsednika Amata, naj bi parlament izdal vladi izredna pooblastila za dobo treh let, da bi v tem času učinkoviteje reševala Italijo iz močvirja, v katerega so jo pahnile porazne gospodarsko-finančne razmere.
Giuliano Amato (na sliki AP) je vsebino zakonskega osnutka, ki predvideva posebna pooblastila,
razgrnil pred senatorji, v razpravi, ki je sledila, pa se je Palača Ma-dama dobesedno razklala na dvoje: predstavniki strank vladajoče večine so predlog v bistvu podprli, opozicija pa ga je tako rekoč soglasno odklonila. Seveda ni bilo vse tako črno in belo, kajti med senatorji je bilo precej takih, ki se niso hoteli izjasniti, češ da je še prezgodaj, oziroma drugih, ki nimajo sicer nič proti izrednim pooblastilom, a se sprašujejo, ali niso ta morda navzkriž z ustavo - s takšnimi dvomi pa se otepajo tudi pravniki.
V resnici je ministrski predsednik priznal, da so »polna pooblastila« protiustavna (»italijanska demokracija jih izključuje celo v vojnem času«) in da on ne misli tega: šlo naj bi za pooblastila po vzoru onih v sklopu davčne reforme in še v tem primeru jih ne bi vlada izkoriščala mimo parlamenta, pač pa edinole z njegovim so
NADALJEVANJE NA 2. STRANI
BONN — Nemška vlada ne izključuje novih višjih davkov, zamrznitev plač in mezd ter privatizacijo, da bi s pridobljenimi in prihranjenimi sredstvi financirali obnovo gospodarstva v bivši NDR. To je v bistvu prišlo do izraza tretji dan razprave o nemškem proračunu za leto 1993 v Bundes-tagu.
Potem ko je kancler Kohl predvčerajšnjem priznal, da je pri združevanju obeh Nemčij prišlo do napak, pa koalicija skuša sedaj uresničiti »socialni pakt«. Nemško gospodarstvo se namreč zaradi združitve nahaja v »kritični fazi«, izhod pa je možen le z dogovorom z vsemi družbenimi silami, saj večji davčni pritisk ne sme ogroziti nemškega produktivnega stroja. Opozicijski SPD je pokazal precejšnjo razpoložljivost , a je obenem napadel Kohla zaradi stroškov v zalivski vojni in zaradi sedanjih izgredov proti priseljencem.
Slovenska skupščina končno osvojila novi volilni zakon
V Sloveniji bodo predsedniške in politične volitve že letos
BOGO SAMSA
LJUBLJANA Točno ob 14. uri in petnajst minut je predsednik skupščine Bučar prebral izid glasovanja za volitve v državni zbor, novi 90-član-ski slovenski parlament: za novi zakon je bilo 186 Poslancev, proti 10, vzdržanih 17. Ker je v slovenski skupščini 138 poslancev, je iz raznih, tudi političnih razlogov bilo odsotnih 25 poslancev. Zakon le bil torej sprejet s pomembno večino, saj je dvotretjinski kvorum znašal 160 glasov in je torej za zakon glasovalo kar 26 poslancev več. Za zakon so glasovale vse stranke in skupine, razen narodnih demokratov in liberalcev, ki so svoj glas argumentirali in nekaterih poslancev krščanskih demokratov in ljudske stranke, ki se niso podredili navodilom vodstev.
Na včerajšnjem zasedanju je torej prišlo do pre-pkreta na osnovi dogovora vseh poslanskih skupin 111 vodstev strank. Sporazum je določal, da se naj-Prej sprejme po hitrem postopku nov zakon za volitve v državni svet. Ta organ ima bolj posvetovalni značaj, nekaka lodrska zbornica ali drugačna
inačiča prejšnjega zbora združenega dela. V njem bo 40 poslancev izvoljenih po zapletenih kriterijih. Sprejeli so inačico zakonskega predloga, ki ne vsebuje več včeraj »po pomoti« sprejetih popravkov.
Sporazum je nato predvideval in se tudi do pike izvršil, da sprejme zakon o volitvah v novi slovenski parlament brez kakršnegakoli popravka in torej tudi brez zloglasnega udbovskega določila, ali člena, da mora kandidat tudi živeti, oziroma imeti stalno bivališče, kjer kandidira.
Z vsem tem je odprta pot za normalne politične volitve v oba omenjena zbora in izvolitev predsednika republike v ustavno določenem roku.
Preokret v stališču opozicijskih strank je logičen rezultat treh različnih, toda najbrž odločilnih, pritiskov. Predsednik slovenskega parlamenta Franc Bučar je zagrozil, da bo v skladu z ustavnim določilom še ta teden razpisal volitve po starem zakonu, ki je predvideval izvolitev družbenopolitičnega zbora. Pravno je bil tak njegov sklep uteme-NADALJEVANJE NA 2. STRANI
Svetovna diplomacija v vse večji zagati
OZN pošilja okrepitve a noče aktivno poseči
LJUBLJANA — Varnostni svet Združenih narodov, ki se je v sredo zvečer sestal na zahtevo Francije, je po pričakovanju najostreje obsodil uboj dveh francoskih vojakov v Sarajevu. Hkrati je izrazil pripravljenost, da takoj sprejme ukrepe za povečanje varnosti pripadnikov mirovnih sil Združenih narodov. Kot se je izvedelo, bo generalni sekretar Združenih narodov Butros Gali v začetku prihodnjega tedna Varnostnemu svetu poročal o najnovejših incidentih v Bosni in Hercegovini, med drugim tudi o sestrelitvi italijanskega tovornega letala. Medtem pa je tiskovna agencija Reuter, ki se sklicuje na kroge blizu Združenim narodom v New Yorku, poročala, da bo Butros Gali Varnostnemu svetu Združenih narodov predlagal, naj odobri povečanje števila pripadnikov Unproforja v Bosni in Hercegovini. Agencija poroča, da točno število dodatnih sil še ni znano, priča-
kujejo pa oblikovanje petih bataljonov, ki naj bi jih razporedili na petih območjih, oz. v bližini Banja Luke, Tuzle, Bihača, Mostarja in Viteza. Tudi britanski veleposlanik v Združenih narodih je po seji Varnostnega sveta v New Yorku izjavil, da pričakuje občutno okrepitev zaščitnih sil OZN v Bosni in Hercegovini. Varnostni svet bo po besedah britanskega diplomata verjetno kmalu prepovedal vse vojaške polete razen tistih v okviru svetovne organizacije. To je tudi v skladu z enim od sklepov nedavne londonske konference o nekdanji Jugoslaviji. Če bo Varnostni svet sprejel predlog Butrosa Galija, bodo v Bosno in Hercegovino napotili še približno 6.000 novih pripadnikov modrih čelad.
Medtem pa se sprti strani v Bosni NADALJEVANJE NA 2. STRANI
Rabin: Izrael je pripravljen na umik z Golanske planote
Ji ^UZALEM — Izraelski premier Iz^k	je včeraj izjavil, da je
rael pripravljen na delen umik z 0 anske planote. Na ta način — je ®]al Rabin — želi židovska država v lrn° rešiti spore s sosednimi držati?11' vkliučno s Sirijo- Pristavil je !| da je potrebno, da se o tem
če^k*/ Sirija' saj dotlej ne bo mogo-; Sk eniti nobenega sporazuma. To u Prvič, da Rabin odkrito govori o v lku in ozemeljskih kompromisih ; Z^ezi z Golanom. Rabinove izjave p dopolnil zunanji minister Šimon itires’ k* j® dejal, da je pripravljen nr krovne pogovore s sirskim turi- ednik,om Asadom. Rabin je \ Potrdil, da namerava Izrael Postevati zadevni resoluciji OZN o 111 vprašanju. To velja tudi za zna-
no resolucijo 242, ki obravnava teritorialno vprašanje.
Na Rabinove trditve so takoj reagirali izraelski priseljenci na zasedenih ozemljih in skrajna desnica. Med najbolj glasnimi je zlasti bivši obrambni minister in voditelj opozicijskega Likuda Šaron, ki je obtožil vlado, da je že začela operativne priprave za umik z Golana. Oglasil se je tudi sirski zunanji minister Faruk Al-Šara, ki je dejal, da sirska vlada ne bo pristala na kompromisne rešitve. '
Golansko planoto je zasedel Izrael med šestdnevno vojno leta 1967; 14 let pozneje je to ozemlje anektiral. Planota meri 1.250 kvadratnih kilometrov in ima dokajšnji strateški pomen.
Začetek letošnje Vilenice, na kateri bodo nagradili pisatelja Milana Kundero
Razkroj univerzalizma in iskanje identitet
VOJMIR TAVČAR
Letošnja Vilenica je priklicala v Sežano res veliko srednjeevrop skih književnikov	(Foto Križmančič)
SEŽANA - V zadnjih časih smo v svetu priča dvem protislovnim procesom: po eni strani vse večji integraciji kot sadu večjega pretoka informacij, po drugi pa drobitvi na vse manjše koščke. Ponekod je mogoče protislovna procesa, zlasti pa drobitev usklajevati na miren način, drugje - na primer v bivši Jugoslaviji - je proces izval nasilno reakcijo. Treba pa bi bilo poiskati ustrezno formulo sožitja. In to težavno nalogo je na včerajšnji Vilenici Boris Grabnar nakazal literaturi.
Srečanje književnikov srednjeevropskega prostora ob mednarodni NADALJEVANJE NA 2. STRANI
V Kalabriji so iz KD suspendirali vse aretirane člane
Medtem ko so v Rimu zaslišali Madonio
Milansko pravdništvo oporeka sklepu o Zaffrovi izpustitvi
V Catanii umorili mafijskega veljaka
REGGIO CALABRIA, MILAN — V Reggiu Ca-labrii sta se predali še zadnji dve osebi, proti katerim so pred štirimi dnevi izdali zaporni nalog. To sta demokrščanski deželni svetovalec in bivši občinski odbornik Luigi Meduri ter njegov strankarski somišljenik in član upravnega odbora tamkajšnje KZE Marcello Cordova; oba sta obtožena prikrivanja nepravilnosti v poslovanju omenjenih ustanov. Preiskava se medtem nadaljuje, več podrobnosti o mehanizmih korupcije je doslej, poleg bivšega župana Reg-gio Calabrie Licandra, razkril tudi bivši demokrščanski parlamentarec Sebastiano Vincelli. Na delu je tudi posebni inšpektor vsedržavne KD Rino Nicolosi, ki je izjavil, da so iz stranke suspendirali vse člane, ki so jih pred nedavnim aretirali.
Državno pravdništvo v Milanu je včeraj vložilo priziv zoper izpustitev člana vsedržavnega socialističnega vodstva Lorisa Zaffre. Zaffrovo izpustitev je pred nedavnim odredil sodnik za preliminarne preiskave Italo Ghitti, s to odločitvijo pa niso soglašali ostali preiskovalci, vključno z državnim pravdnikom Saveriom Borellijem. Milansko državno pravdništvo
oporeka tudi izpustitvi predsednika družbe Itinera Bruna Binasca. Družba Itinera je eno največjih italijanskih podjetij s področja cestnih gradenj, njenega lastnika Marcellina Gavia pa — zaradi vpletenosti v škandal — že dlje časa iščejo. Sodnik Ghitti je Binasca dal izpustiti spričo tega, ker je naj bi po njegovem mnenju financiral eno od vsedržavnih strank (Krščansko demokracijo), ne pa izsiljeval zakupe. Prav to pa je po mnenju milanskega državnega pravdniš-tva (v njegovem okviru deluje tudi sam Ghitti) sporno.
V rimskih krogih je medtem nastal nesporazum med ministrom za javna dela Francescom Merloni-jem in parlamentarno komisijo za nadzor javnih del. Merloni je pred dnevi napovedal skorajšnjo predstavitev vladnega zakonskega osnutka o reformi mehanizma oddajanja javnih zakupov, po mnenju komisije pa je ta poteza prerana, saj bi moral minister počakati na poročilo , ki ga o zadevi pripravlja komisija. Nesporazum je skušal ublažiti sam Merloni, ki je izjavil, da bo upošteval ugotovitve parlamentarne komisije.
C AT ANI A — V Catanii so neznanci umorili Salvatoreja in Giuseppeja Marcheseja, bratranca mafijskega skesanca Antonina Calderoneja. Brata Marchese so ubili v njuni vili v Gravini, kakih 15 kilometrov od Catanie. Bolj »ugleden« je bil zlasti 50-letni Sal-vatore, ki je, vsaj po Calderoneje-vih trditvah, imel dobre zveze s prvim možem catanijske mafije Nittom Santapaolo. Preiskovalci ne vedo, zakaj je do umora prišlo, ni izključeno, da so morilci hoteli s tem poslati »šifrirano sporočilo« konkurenčnim mafijskim tolpam. Najbolj verjetno je vsekakor, da so brata Marchese ubili zaradi maščevanja.
V Rimu pa so včeraj aretirali 45-letnega kamorističnega vodjo Raffaeleja Stolderja. Aretacijo so
izvedli policisti iz Neaplja, akcijo pa je vodil nekdanji tržaški kves-tor Vito Mattera. Stolder je bil na begu dve leti, obtožen pa je umora zakoncev Lauria.
Vedno v Rimu so včeraj zaslišali bossa Cose nostre Giuseppeja Madonio. Zaslišala sta ga dva preiskovalna sodnika, eden teh je Leonardo Guarnotta, ki je leta 1983, skupaj z Giovannijem Falconejem, izdal zaporni nalog zoper Madonio.
Sodnik Agostino Cordova, eden od kandidatov za mesto t.i. super-pravdnika, je medtem — iz preventivnih razlogov — sklenil poslati člane svoje družine v Rim. To je storil zaradi nenehnih groženj v zadnjih dneh. Cordova trenutno vodi državno pravdništvo v mestecu Palmi.
nadaljevanja s 1. strani - nadaljevanja s 1. strani - ;

•	Pooblastila
delovanjem, saj naj bi v ta namen imenovali posebno mešano komisijo, v kateri bi bilo po petnajst poslancev in senatorjev.
S tem zakonskim osnutkom želimo samo zaustaviti postopno in nevarno krhanje demokratične oblasti, ta postopek pa zaupati ravno zbornicama, je razložil Amato senatorjem in jih v isti sapi skušal pomiriti: »Gospodarsko stanje je resda težko, vendar gre za šibkosti, ki jih že poznate; nobenega notranjega potresa ni bilo.« Skratka, vlada hoče upravljati emergenčne momente v gospodarstvu - kakršen naj bi bil današnji čas spričo nevihte na deviznih borzah - česar pa ne more po običajnih zakonodajnih tirnicah, ki predpostavljajo hudo zamudo časa (potrebnega za odobravanje zakonov); tedaj je treba znati nastopati praktično vzporedno s porajanjem emergenc, na katere morajo opozoriti tehnični dejavniki, kakor so centralne banke ali drugi monetarni organizmi (»ne pa politični, ki bi si lahko, ko bi jim to koristilo, emergenčno stanje preprosto izmislili in izrabljali«).
V tem primeru bi stanje nevarnosti za ekonomijo razglasil guverner Bance dltalia, vlada pa bi nemudoma ukrepala. Kako? Z naglim sprejemanjem zakonskih listin, ki bi omogočale hitro ukrepanje za odstranjevanje neravnovesij v gospodarstvu in javnih financah, tako npr. začasno omejevanje ali blokado pri izvajanju obveznosti na področju iz-datkovne politike, dalje omejevanje v preskrbi s finančnimi sredstvi prek najemanja posojil, spreminjanje davčnih in prispevnih stopenj ter pospeševanje ali zaviranje naložb.
Ministrski predsednik Amato bo o vladnem zakonskem osnutku poročal prihodnjo sredo še v poslanski zbornici, kakor je to sporočil njen predsednik Giorgio Napolitano in se ob tej priložnosti obregnil ob Amatovo niti ne prikrito kritiko parlamenta, češ da prepočasi glasuje o zakonih.
Zanimivo je, da predlog o izrednih pooblastilih načelno podpirajo tudi vodstva sindikatov CGIL, CISL in UIL, ki so to včeraj neposredno povedala Amatu in povzročila na ta nemalo nejevolje med delavstvom oziroma bazo.
Amatova poteza je, kot rečeno, močno vzburila politične duhove. Vodja DSL Occhetto jo je označil kot politični terorizem, nasprotno pa vidi MSI v njej trojanskega konja, s katerim naj bi pritihotapili v Palačo Chigi Occhettovo stranko. Legist Bossi govori o očitnem poskusu avtoritarnega zasuka, podobno pa meni voditelj Gibanja komunistične obnove Garavini, ki zahteva takojšen sestanek s predsednikom republike. Pa tudi demokristjani so nekam skeptični.
•	V Sloveniji
ljen, utemeljen pa tudi politično, saj bi drugače grozil razpad družbeno političnega sistema z dramatičnimi posledicami.
Tu pa smo že pri drugem argumentu. Slovenski ljudje, volilvci in volilke ne razumejo in ne morejo razumeti vseh parlamentarnih fines, proceduralnih zapletov, dolge ure trajajočih komplikacij v prazno. V resnici želijo učinkovito vlado, učin-
kovit parlament, ki bo reševal težave in probleme. Želijo volitve, normalne, večstrankarske in demokratične. Ustvarjalci zmede, zapletov in parlamentarnih zapletljajev brez prave politične vsebine so se znašli na zatožni klopi javnega mnenja. Razni, v resnici manj pomembni popravki, naj bi sicer kot pretveza za poskus bojkota, toda v resnici je postal vsak tak poskus za povzročitelje politično zelo drag.
Tako je včeraj za volilni zakon brez udbovskega in dugih amandmajev glasoval tudi Demos in Starman, na načelno nasprotnem stališču, ki pa je iz njihovega zornega kota logično in normalno, so ostali samo narodni demokrati in liberalci, ki se do kraja zavzemajo za večinski zakon. Na čistini se je izkazalo, da je zavlačevanje ali celo ogrožanje volitev in normalnega razvoja slovenske demokracije skrajno nepopularna zadeva.
V ta kontekst spada tudi obnašanje slovenske krščanske demokracije in njenega predsednika Lojzeta Peterleta. Bil je pod pritiskom lastne desnice (nekateri njegovi sicer redki poslanci včeraj odkrito niso ubogali stranke) predvsem pa pod pritiskom Demosa in nacionalističnih skupin. Toda to je resna in odgovorna stranka in vztrajala je, ker je morala vztrajati na volitvah in volilnem sistemu. Zanimiv detajl kronike je morda tudi v tem, da je prav Peterle prvi glasoval za zakon, ker je takoj za tem odpotoval v Avstralijo na obisk tamkajšnjih Slovencev.
Zakon je bil sprejet točno tako, kot ga je predlagala vladna koalicija levega centra, brez propravkov. Pri tem je opazno vlogo odigral tudi slovenski tisk in ostala sredstva množičnega obveščanja, ki so korektno poročala in ki ne popuščajo grobim pritiskom. Tudi to je pomembno dogajanje dvodnevne razprave v slovenski skupščini.
• OZN
in Hercegovini še naprej medsebojno obtožujeta za napad na konvoj Unproforja. Srbska stran zatrjuje, da so oskrbovalni konvoj mirovnih sil napadle muslimanske sile, bosan-sko-hercegovska vlada pa je zanikala trditve, da so bile oborožene sile Bosne in Hercegovine vpletene v napad na konvoj Združenih narodov v Sarajevu. Zunanji minister BiH Haris Silajdžič je v VVashingtonu za ta napad obtožil srbske teroriste. Francoski obrambni minister Joxe pa je to sporočilo vlade BiH označil kot nesprejemljivo. Poročilo iz Sarajeva nedvoumno potrjuje, da sta francoska vojaka padla pod streli bosanskih enot. Francoski obrambni minister od sarajevskih oblasti zahteva ostro kazen za storilce.
Na tiskovni konferenci, ki so jo v sredo sklicali v Sarajevu, so predstavniki Unproforja poudarili, da so na konvoj streljali z bosanske strani in to kljub predhodnim sporočilom in opozorilom. Član bosansko-her-cegovskega predsedstva E j up Ganič je medtem izjavil, da so na ozemlju, s katerega so napadli konvoj, bile tako bosansko-hercegovske kot tudi srbske sile. Dejal je še, da Unprofor še nima zanesljivih podatkov o tem, kdo je streljal, da pa imajo bosansko-hercegovske oblasti podatke, da so na kolono vozil streljale srbske sile. Medtem je v sredo zvečer glavni štab mirovnih sil Združenih naro-
dov v Zagrebu sporočil, da so muslimanske sile v torek zvečer streljale na logistični konvoj Unproforja v bližini sarajevskega letališča in pri tem ubile dva, ranile pa tri francoske vojake. To je bil že četrti načrtovani napad na osebje in vozila zaščitnih sil v minulih treh tednih. V štabu Unproforja tudi pravijo, da imajo dokaze o tem, da so vse napade načrtno izvedle muslimanske sile. Poveljnik zaščitnih sil Združenih narodov general Satiš Nambiar je zaradi najnovejših napadov na pripadnike Unproforja predsedniku Bosne in Hercegovine Aliji Izetbe-goviču poslal pismo, v katerem zahteva, naj storilce, ki so očitno delovali na lastno pest, takoj postavijo pred sodišče. Tudi ZDA so izrazile obžalovanje zaradi uboja dveh francoskih pripadnikov mirovnih sil v Sarajevu. V VVashingtonu pa niso povedali, kdo je napadel konvoj. Vršilec dolžnosti ameriškega državnega sekretarja Lawrence Eagleburger je izjavil, da ZDA ne bodo podprle mednarodne vojaške akcije v Bosni in Hercegovini, kljub tragičnim napadom na italijanske in francoske pripadnike mirovnih sil Združenih narodov. Ob tem je še dodal, da VVashington za zdaj ne razmišlja o uporabi sile kot eni izmed možnosti, čeprav državna administracija o tem vprašanju občasno razpravlja. Kot so sporočili, je francoska vlada za uboj francoskih vojakov obtožila muslimanske skupine, ki niso pod poveljstvom bosansko-hercegovskih oblasti. Avstrijski zunanji minister Alois Mock je v nekem intervjuju poudaril, da je Avstrija pripravljena poslati v Bosno in Hercegovino približno
30.000	ton pšenice pod pogojem, da bodo Združeni narodi poskrbeli za zaščito konvojev. Poznavalci komentirajo te Mockove izjave kot zahtevo za odločnejše, tudi vojaško posredovanje v Bosni in Hercegovini. O presenetljivi odločitvi v zvezi z mirovnimi prizadevanji poročajo tudi iz Srbije. Premier ZR Jugoslavije Milan Panič je namreč, kot je poročala agencija France Press, zamenjal celotno delegacijo, ki je sodelovala na ženevski konferenci o nekdanji Jugoslaviji. V izjavi za radio Beograd je Panič svojo odločitev utemeljil s tem, da so bili dosedanji
pogajalci neuspešni. Kdo so novi člani delegacije ZRJ na konferenci o nekdanji Jugoslaviji pa še ni znano. Kot se je izvedelo, je odstopil zunanji minister ZRJ Vladislav Jovanovič. V pismu Paniču je zapisal, da se ne strinja z njegovo zasnovo reševanja jugoslovanske krize na mednarodnem političnem prizorišču.
Spričo dejstva, da so sprte strani v Bosni in Hercegovini doslej že neštetokrat prelomile obljubo in dogovore, pa tudi v luči zadnjih napadov na mirovne sile Združenih narodov, ne preseneča odločitev sopredsednikov ženevske mirovne konference o nekdanji Jugoslaviji Cyrusa Vancea in lorda Davida Owna, da v Sarajevo iz Splita odpotujeta v oklepnih avtomobilih Unproforja. Poveljnik mirovnih sil general Satiš Nambiar je sopredsedujočima mednarodne konference o nekdanji Jugoslaviji odsvetoval potovanje z letalom. To je potrdil tudi predstavnik konference v Ženevi. Agencija Reuter je sporočila, da sta Cyrus Vanče in lord Owen takoj po prihodu v Sarajevo odšla v poslopje predsedstva BiH. Središče Sarajeva je bilo, kot tudi poročajo, hermetično zaprto, po ulicah pa so patruljirali vojaki Združenih narodov. Varnostne ukrepe so poostrili, ker je bilo tik pred prihodom Vancea in Owna v bližini poslopja predsedstva slišati močno streljanje. Predvideno je, da se bosta oba ugledna diplomata v Sarajevu pogovarjala s predsednikom Izetbe-govičem in voditeljem bosansko-hercegovskih Srbov Karadžičem.
Tudi obrambna ministra Italije in Francije Ando in Joxe sta med včerajšnjimi pogovori v Rimu ponovila zahtevo, da je treba konvoje s človekoljubno pomočjo Bosni in Hercegovini spremljati z mednarodnimi vojaškimi silami ter da mora vsa težka oborožitev priti pod nadzor Združenih narodov. Ministra sta tudi poudarila, da bodo ostrejše sankcije OZN proti Srbiji in Črni gori pripomogla k večji varnosti pri pošiljanju človekoljubne pomoči prebivalcem Bosne in Hercegovine.
(NIA)
• Razkroj
leterarni nagradi Vilenica 92, ki se je začelo včeraj v Sežani, si je tudi
letos vzelo kot razmislek zelo zahtevno in aktualno temo o razkroju univerzalizma ter iskanju identitet v literaturi in kulturi. Vendar, kot je običaj srečanja, razprava ni hotela biti in ni bila akademska, pa tudi ne bi mogla biti ob tragediji, ki se odvija v komaj 200 kilometrov oddaljeni Bosni, ob vsakodnevnih novicah o krvi in grozodejstvih.
In proti tem grozotom so književniki, ki so se odzvali vabilu prirediteljev, dvignili svoj glas. Čeprav besedni pozivi in obsodbe ne zaležejo veliko, pa je Vilenica hotela poudariti svoje zgražanje, da se ne bi tudi kulturi zgodilo kot tisti mitični osebi, ki ni dvignila svojega glasu, ko so odvedli Jude, ker sama ni bila Jud, ni kričala, ko so odvedli protestante, ker ni bila protestant, ni kričala, ko so odvedli katoličane, ker ni bila katoličan. In ko so nazadnje odvedli njo, ni bilo več nikogar, ki bi slišal njenega vpitja.
Izkušnja srednjeevropske kulture in srednjeevropskega človeka, dejstvo, da je izkusil biti manjšina in večina, globoko zakoreninjen princip manjšinske zavesti, ki omogoča upoštevanje več kultur znotraj istega prostora, navdajajo z upanjem, da bodo prevladale strpnost, zaupljivost in spoštovanje do teh kultur. Morda literaturi ne bo uspelo najti splošno veljavne formule sožitja, vendar, če se v očeh ne bo razžarel nasmeh, se bo ob uveljavljanju načela manjšinskosti lahko vsaj zaiskril žarek upanja.
To je bil ne ravno pesimistični zaključek včerajšnjega disputa o razkroju univerzalizma, na katerem je bilo veliko tvornih prispevkov, malo pa polemične debate. Vendar za krešenje in soočanje mnenj bo časa še danes, ko se bo razprava nadaljevala.
Sicer pa je program Vilenice nabit. Snoči je bil na Opčinah literarni večer, danes pa bo poleg dopoldanskega disputa popoldne v Piranu še predstavitev nagrajenca letošnje literarne nagrade, češkega pisatelja Milana Kundere. Nagrado bodo kot običajno podelili v soboto zvečer v jami Vilenica.
Srbsko topništvo nadaljuje z rušenjem mest Muslimani osvajajo položaje pred Sarajevom
LJUBLJANA — Voditelj bosansko-hercegovskih Srbov Radovan Karadžič je sporočil, da so srbske sile v sredo, torej dva dni pred rokom, pod nadzor Združenih narodov izročile težko oborožitev na območju Sarajeva, Jajca in Bihača. Kot je še dejal, naj bi se to na območju Sarajeva že zgodilo, včeraj zjutraj pa naj bi opazovalce Združenih narodov razmestili tudi na srbske položaje okrog Jajca in Bihača. Karadžič je opozoril, da dogovor med srbsko stranjo in Združenimi narodi ne predvideva izročitve težke oborožitve, temveč le nadzor nad njo. Kakorkoli že Karadžičeve trditve so tudi tokrat demantirali dogodki, saj so iz Sarajeva poročali, da so srbske sile z okoliških hribov v noči na četrtek s topništvom in pehotnim orožjem obstreljevale občine Stari grad, Center in Novi grad. Najhuje je bilo v naselju Dobrinja, nanj pa so srbske sile streljale tudi s tanki. Kot je sporočil radio BiH pa so srbske enote tudi včeraj od zgodnjih jutranjih ur s protiletalskimi strojnicami in ostrostrelskim orožjem obstreljevale vse dele sarajevske občine Stari grad, pa tudi druga območja mesta. Ponoči in včeraj dopoldne je bila tarča napadov tudi Vogošča. Po informacijah sarajevskega centra varnostnih slubž so srbska letala včeraj zjutraj napadla Cazinsko krajino. Več
skupin letal je napadalo območji občin Cazin in Bi-hač, na desnem bregu reke Une. Na širše območje občine so odvrgla večdeset raket zrak-zemlja kot tudi štiri kasetne bombe.
Iz Sarajeva so včeraj sporočili, da so pripadniki oboroženih sil Bosne in Hercegovine zasedli pretežni del naselja Nedžariči. To naselje je v neposredni bližini sarajevskega letališča, bilo pa je močno oporišče srbske vojske, ki se zdaj brani še iz dobro utrjene vojašnice. Naselje Nedžariči je pomembna strateška točka na poti iz Sarajeva proti Mostarju. Radio BiH je sporočil, da potekajo hudi boji tudi na območju Gra-dačca v Bosanski Posavini in da je srbska vojska ponoči to mesto napadla tudi z letali. Prebivalci Gra-dačca zahtevajo, naj težko orožje v okolici mesta nadzorujejo modre čelade Združenih narodov. V zgodnjih jutranjih urah pa se je včeraj začel tudi močan topniški napad na Bosanski brod. Razmere so zelo hude tudi v Jajcu, saj je mesto že dlje časa brez vode. Včeraj popoldne so na območju Bosne in Hercegovine razglasili nevarnost zračnega napada, saj so se z banjaluškega letališča dvignila letala in poletela proti Tuzli, Gradačcu in Kladnju. (NIA)
Navodila Slovenskega deželnega gospodarskega združenja za poravnavo nepremičninskega davka
Služba ISI na sedežu Združenja
Skupina konvencioniranih geometrov je na razpolago za reševanje vsakršnih problemov v zvezi z davkom ISI na sedežu Slovenskega deželnega gospodarskega združenja v Trstu, v ul. Cicerone 8 (tel. 362949), ob sredah in petkih popoldne od 14. do 17. ure.
Ker je zadnji rok za plačilo davka ISI ob redni zapadlosti 30. september, vsekakor pa 15. december 1992 (le z minimalnim 3% dodatkom na račun normalnih obresti) in bodo novi katastrski podatki uporabni tudi za davčno prijavo 1993, vabimo vse člane SDGZ in ostale zainteresirane, da si priskrbijo vso potrebno dokumentacijo za sestanek s tehničnimi izvedenci, tako da se bodo lahko pretehtano in utemeljeno rešile vse posamezne situacije, tudi tiste bolj zapletene.
SDGZ bo za članstvo in druge prositelje vršilo tudi službo izračunavanja in plačevanja davka ISI, a o tem vas bomo še obvestiti, ko bodo na razpolago računalniški programi in obrazci.
Danes navajamo še popoln seznam dohodkovnih tariI po posameznih občinah glede na katastrske cone. Morebitna dopolnila v zvezi z davkom ISI bomo seveda Pravočasno priobčili.
STRAN PRIPRAVILO:
SLOVENSKO
DEŽELNO GOSPODARSKO ZDRUŽENJE
(Pavorin Devetak)
Občina
Dolina
Edina katastrska cona
Kategorija A/2, razred 1, tarifa
195.000	lir; r. 2, t. 230.000; r. 3. t. 270.000; r. 4, t. 315.000.
Kategorija A/3, razred 1, tarifa
110.000	lir; r. 2, t. 130.000; r. 3, t. 155.000; r. 4, t. 185.000; r. 5, t. 220.000.
Kategorija A/4, razred 1, tarifa
105.000	lir; r. 2, t. 125.000; r. 3, t.
150.000.
Kategorija A/5, razred 1, tarifa
73.000	lir; r. 2, t. 86.000; r. 3, t.
100.000.
Kategorija A/6, razred 1, tarifa
72.000	lir; r. 2, t. 84.000; r. 3, t. 98.000; r. 4, t. 115.000.
Kategorija A/7, razred 1, tarifa
200.000	lir; r. 2, t. 235.000; r. 3, t. 275.000; r. 4, t. 325.000; r. 5, t.
380.000.
Kategorija A/8, edina, 465.000 lir.
Kategorija A/10, edina, 960.000 lir.
Kategorija B/l, edina, 2.200 lir. Kategorija B/4, edina, 2.500 lir. Kategorija B/5, razred 1, 1.700 Kr; r. 2, t. 2.000; r. 3, t. 2.400. Kategorija C/l, razred 1, tarifa
12.000	lir, r. 2, t. 14.000; r. 3, t.
16.300;	r.	4.	t.	19.000;	r.	5,	t.
22-100;	r.	6,	t.	25.800;	r.	7,	t.
30.100;	r.	8,	t.	35.100;	r.	9,	t.
40.900;	r.	10,	t.	47.600;	r.	11,	t.
55.400;	r.	12,	t.	64.500;	r.	13,	t.
75.000.
Kategorija C/2, razred 1, tarifa 2-100; r. 2, t. 2.500; r. 3, t. 3.000; r. 4. t. 3.600; r. 5, t. 4.200; r. 6, t. 4-900; r. 7, t. 5.800; r. 8, t. 6.800; r. 9. t. 8.000.
Kategorija C/3, razred 1, tarifa 5.300 lir; r. 2, t. 6.200; r. 3, t. £3°0; r. 4, t. 8.600; r. 5, t. 10.000. Kategorija C/4, tarifa edina
10.000	lir.
Kategorija C/6, razred 1, tarifa
4.000	lir; r. 2, t. 4.700; r. 3, t. 5.500; r. 4, t. 6.400; r. 5, t. 7.500; r. P t. 8.800; r. 7, t. 10.300; r. 8, t.
12.000.
Občina Trst Prva katastrska cona
Kategorija A/l, razred 1, tarifa 290.000 lir; r. 2, t. 340.000; r. 3, t. 400.000; r. 4., t. 470.000; r. 5, t. 550.000. Kategorija A/2, razred 1, tarifa 220.000 lir; r. 2, t. 260.000; r. 3, t. 305.000; r. 4, t. 360.000; r. 5, t. 420.000. Kategorija A/3, razred 1, tarifa 150.000 lir; r. 2, t. 175.000; r. 3, t. 205.000; r. 4, t. 240.000; r. 5, t. 280.000. Kategorija A/4, razred 1, tarifa 130.000 lir; r. 2, t. 155.000; r. 3, t. 185.000; r. 4, t. 220.000.
Kategorija A/5, razred 1, tarifa 77.000 lir; r. 2, t. 90.000; r. 3, t. 105.000; r. 4, t. 125.000; r. 5, t. 150.000. Kategorija A/7, razred 1, tarifa 330.000 lir; r. 2, t. 385.000; r. 3, t. 450.000; r. 4, t. 525.000.
Kategorija A/8, razred 1, tarifa 335.000; r. 2, t. 390.000; r. 3, t. 455.000; r. 4, t. 530.000; r. 5, t. 620.000. Kategorija A/9, razred edini, tarifa 270.000 lir. Kategorija A/10, razred 1, tarifa 760.000 lir; r. 2, t. 885.000; r. 3, t. 1.030.000; r. 4, t. 1.200.000.
Kategorija B/l, razred 1, tarifa 1.200 lir; r. 2, t. 1.500; r. 3, 1.800; r. 4, 2.200; r. 5, 2.600.
Kategorija B/2, razred 1, tarifa 1.700 lir; r. 2, t. 2.000; r. 3, t. 2.400; r. 4, 2.800.
Kategorija B/3, razred 1, tarifa 1.000 lir; r. 2, t. 1.200; r. 3, t. 1.500; r. 4, t. 1.800; r. 5, t. 2.200. Kategorija B/4, razred 1, tarifa 1.600 lir; r. 2, t. 1.900; r. 3, t. 2.300; r. 4, t. 2.700; r. 5, t. 3.200. Kategorija B/5, razred 1, tarifa 1.400 lir; r. 2, t. 1.700; r. 3, t. 2.000; r. 4, 2.400; r. 5, t. 2.800.
Kategorija B/6, razred 1, tarifa 2.000 lir; r. 2, t. 2.400; r. 3, t. 2.800.
Kategorija C/l, razred 1, tarifa 11.600 lir; r. 2, t. 13.500; r. 3, t. 15.800; r. 4, t. 18.400, r. 5, t. 21.500; r. 6, t. 25.000; r. 7, t. 29.100; r. 8, t. 33.900; r. 9, t. 39.500; r. 10, t. 46.000; r. 11, t. 53.600; r. 12, t. 62.400; r. 13, t. 72.600; r. 14, t. 84.500; r. 15, t. 98.300; r. 16, t. 114.400; r. 17, t. 133.100; r. 18, t. 154.800; r. 19, t. 180.000. Kategorija C/2, razred 1, tarifa 1.200 lir; r. 2, t. 1.400; r. 3, t. 1.700; r. 4, t. 2.000; r. 5, t. 2.400; r. 6, t. 2.900; r. 7, t. 3.400; r. 8, t. 4.000; r. 9, t. 4.700; r. 10, t. 5.500; r. 11, t. 6.400; r. 12, t. 7.500; r. 13, t. 8.800; r. 14, t. 10.300; r. 15, t. 12.000; r. 16, t. 14.000.
Kategorija C/3, razred 1, tarifa 4.500 lir; r. 2, t. 5.300; r. 3, t. 6.200; r. 4, t. 7.300; r. 5, t. 8.600; r. 6, t. 10.000; r. 7, t. 11.700; r. 8, t. 13.700; r. 9, t. 16.000. Kategorija C/4, razred 1, tarifa 5.900; r. 2, t. 6.900; r. 3, t. 8.100; r. 4, t. 9.500; r. 5, t. 11.100; r. 6, t. 13.000. Kategorija C/5, razred 1, tarifa 8.600 lir; r. 2, t. 10.000.
Kategorija C/6, razred 1, tarifa 4.400 lir; r. 2, t. 5.200; r. 3, t. 6.100; r. 4, t. 7.100; r. 5, t. 8.300; r. 6, t. 9.700; r. 7, t. 11.300; r. 8, t. 13.200; r. 9, t. 15.400; r. 10, t. 18.000.
Kategorija C/7, razred 1, tarifa 2.500 lir; r. 2, t. 3.000; r. 3, t. 3.600; r. 4, t. 4.300; r. 5, t. 5.000.
Občina Trst Prva katastrska cona
Občina Trst Druga katastrska cona
Kategorija A/l, razred 1, tarifa 340.000 lir; r. 2, t. 400.000; r. 3, t. 470.000; r. 4, t. 550.000. Kategorija A/2, razred 1, tarifa 220.000 lir; r. 2 t. 260.000; r. 3, t. 305.000; r. 4, t. 360.000; r. 5, t
420.000.
Kategorija A/3, razred 1, tarifa 150.000 lir; r. 2 t. 175.000; r. 3, t. 205.000; r. 4, t. 240.000; r. 5, t
280.000.
Kategorija A/4, razred 1, tarifa 110.000 lir; r. 2 t. 130.000; r. 3, t. 155.000; r. 4, t. 185.000; r. 5, t
220.000.
Kategorija A/5, razred 1, tarifa 86.000 lir; r. 2, t 100.000; r. 3, t. 120.000; r. 4, t. 140.000.
Kategorija A/6, razred 1, tarifa 72.000 lir; r. 2, t 84.000; r. 3, t. 98.000; r. 4, t. 115.000.
Kategorija A/7, razred 1, tarifa 280.000 lir; r. 2 t. 330.000; r. 3, t. 385.000; r. 4, t. 450.000; r. 5, t
525.000.
Kategorija A/8, razred 1, tarifa 335.000 lir; r. 2 t. 390.000; r. 3, t. 455.000; r. 4, t. 530.000; r. 5, t
620.000.
Kategorija A/9, tarifa edina, 270.000 lir. Kategorija A/10, tarifa edina, 960.000 lir. Kategorija B/l, razred 1, tarifa 1.000 lir; r. 2, t. 1.200; r. 3, t. 1.500; r. 4, t. 1.800; r. 5, t. 2.200; r. 6, t. 2.600.
Kategorija B/2, razred 1, tarifa 1.900 lir; r. 2, t. 2.300; r. 3, t. 2.700.
Kategorija B/4, razred 1, tarifa 2.200 lir; r. 2, t. 2.600.
Kategorija B/5, razred 1, tarifa 1.500 lir; r. 2, t. 1.800; r. 3, t. 2.100, r. 4, t. 2.500.
Kategorija C/l, razred 1, tarifa 10.600 lir; r. 2, t. 12.400, r. 3, t. 14.500; r. 4, t. 16.900; r. 5, t. 19.700; r. 6, t. 23.000; r.	7, t. 26.800; r.	8,	t. 31.200; r. 9,	t.
36.300; r. 10, t.	42.300; r. 11,	t.	49.200; r. 12,	t.
57.300; r. 13, t.	66.700; r. 14,	t.	77.600; r. 15,	t.
90.300, r. 16, t. 105.000.
Kategorija C/2, razred 1, tarifa 2.700; r. 2, t. 3.200; r. 3, t. 3.800; r. 4, t. 4.500; r. 5, t. 5.300; r. 6, t. 6.200; r. 7, t. 7.300; r. 8, t. 8.600; r. 9, t. 10.000. Kategorija C/3, razred 1, tarifa 5.500; r. 2, t. 6.400; r. 3, t. 7.500; r. 4, t. 8.800; r. 5, t. 10.300; r. 6, t. 12.000.
Kategorija C/4, razred 1, tarifa 8.600;
10.000.
Kategorija C/5, tarifa edina, 8.000.
Kategorija C/6, razred 1, tarifa 7.900;
9.200; r. 3, t. 10.800; r. 4, t. 12.600; r. 5, t. r. 6, t. 17.200, r. 7, t. 20.000.
Kategorija C/7, tarifa edina, 4.000 lir.
r. 2, t.
r. 2, t. 14.700,
Občina Trst Tretja katastrska cona
Kategorija A/2, razred 1, tarifa 165.000 lir; r. 2, t. 195.000; r. 3, t. 230.000; r. 4, t. 270.000; r. 5, t.
315.000.
Kategorija A/3, razred 1, tarifa 94.000 lir; r. 2, t. 110.000; r. 3, t. 130.000; r. 4, t. 155.000; r. 5, t. 185.000; r. 6, t. 220.000.
Kategorija A/4, razred 1, tarifa 77.000 lir; r. 2, t. 90.000; r. 3, t. 105.000; r. 4, t. 125.000; r. 5, t.
150.000.
Kategorija A/5, razred 1, tarifa 53.000 lir; r. 2, t. 62.000; r. 3, t. 73.000; r. 4, t. 86.000; r. 5, t.
100.000.
Kategorija A/6, razred 1, tarifa 84.000 lir; r. 2, t. 98.000; r. 3, t. 115.000.
Kategorija A/7, razred 1, tarifa 200.000 lir; r. 2, t. 235.000; r. 3, t. 275.000; r. 4, t. 325.000; r. 5, t.
380.000.
Kategorija A/8, razred 1, tarifa 335.000 lir; r. 2, t. 395.000; r. 3, t. 465.000.
Kategorija A/10, tarifa edina, 960.000 lir. Kategorija B/l, razred 1, tarifa 1.800 lir; r. 2, t. 2.100; r. 3, t. 2.500.
Kategorija B/5, razred 1, tarifa 1.600 lir; r. 2, t. 1.900; r. 3, t. 2.300; r. 4, t. 2.700.
Kategorija C/l, razred 1, tarifa 5.500 lir;, r. 2, t. 6.400; r. 3, t. 7.500; r. 4, t. 8.800; r. 5, t. 10.300; r. 6, t. 12.000; r. 7, t. 14.000;	r. 8, t. 16.300; r. 9,	t.
19.000; r.	10,	t.	22.100;	r.	11,	t.	25.800;	r.	12,	t.
30.100; r.	13,	t.	35.100;	r.	14,	t.	40.900;	r.	15,	t.
47.600; r.	16,	t.	55.400;	r.	17,	t.	64.500;	r.	18,	t.
75.000.
Kategorija C/2, razred 1, tarifa 2.100 lir; r. 2, t. 2.500; r. 3, t. 3.000; r. 4, t. 3.600; r. 5, t. 4.200; r. 6, t. 4.900; r. 7, t. 5.800; r. 8, t. 6.800; r. 9, t. 8.000. Kategorija C/3, razred 1, tarifa 3.800 lir, r. 2, t. 4.500; r. 3, t. 5.300; r. 4, t. 6.200; r. 5, t. 7.300; r. 6, t. 8.600; r. 7, t. 10.000.
Kategorija C/4, edina, 10.000 lir.
Kategorija C/6, razred 1, tarifa 860 lir; r. 2, t. 1.000; r. 3, t. 1.200;, r. 4, t. 1.400; r. 5, t. 1.700; r. 6, t. 2.000; r. 7, t. 2.400; r. 8. t. 2.900; r. 9, t. 3.400; r. 10, t. 4.000; r. 11, t. 4.700; r. 12, t. 5.500; r. 13, t. 6.400; r. 14, t. 7.500; r. 15, t. 8.800; r. 16, t. 10.300; r. 17, t. 12.000.
Kategorija C/7, edina, 4.000 lir.
Edina katastrska cona
Kategorija	A/2,	razred	1,	tarifa
165.000	lir;	r.	2,	t.	195.000;	r.	3,	t.
230.000;, r. 4, t. 270.000; r. 5, t. 315.000. Kategorija	A/3,	razred	1,	tarifa
110.000	lir;	r.	2,	t.	130.000;	r.	3,	t.
155.000; r. 4, t. 185.000; r. 5, t. 220.000. Kategorija	A/4,	razred	1,	tarifa
90.000	lir; r. 2, t. 105.000; r. 3, t. 125.000; r. 4, t. 150.000.
Kategorija	A/5,	razred	1,	tarifa
62.000	lir; r. 2, t. 73.000; r. 3, t. 86.000; r. 4, t. 100.000.
Kategorija	A/6,	razred	1,	tarifa
84.000	lir;	r.	2,	t.	98.000;	r.	3,	t.
115.000.
Kategorija	A/7,	razred	1,	tarifa
200.000	lir;	r.	2,	t.	235.000;	r.	3,	t.
275.000; r. 4, t. 325.000; r. 5, t. 380.000. Kategorija	A/8,	razred	1,	tarifa
335.000	lir;	r.	2,	t.	395.000;	r.	3,	t.
465.000.
Kategorija A/9, edina, 215.000 lir. Kategorija A/10, edina, 960.000 lir. Kategorija B/l, razred 1, tarifa 2.100 lir; r. 2, t. 2.500.
Kategorija B/4, edina, 2.800 lir. Kategorija B/5, razred 1, tarifa 1.600 lir; r. 2, t. 1.900; r. 3, t. 2.300; r. 4, t. 2.700.
Kategorija B/7, edina, 2.700 lir. Kategorija C/l, razred 1, tarifa 8.800 lir; r. 2, t. 10.300; r. 3, t. 12.000; r. 4, t. 14.000; r. 5, t. 16.300; r. 6, t. 19.000; r. 7, t. 22.100; r. 8, t. 25.800; r. 9, t. 30.100; r. 10, t. 35.100; r. 11, t. 40.900; r. 12, t. 47.600; r. 13, t. 55.400; r. 14, t. 64.500; r. 15, t. 75.000.
Kategorija C/2, razred 1, tarifa 1.800 lir; r. 2, t. 2.100; r. 3, t. 2.500; r. 4, t. 3.000; r. 5, t. 3.600; r. 6, t. 4.200; r. 7, t. 4.900; r. 8, t. 5.800; r. 9, t. 6.800; r. 10, t. 8.000.
Kategorija C/3, razred 1, tarifa 4.500; r. 2, t. 5.300; r. 3, t. 6.200; r. 4, t. 7.300; r. 5, t. 8.600; r. 6, t. 10.000.
Kategorija C/4, edina, 10.000 lir. Kategorija C/6, razred 1, tarifa 2.990 lir; r. 2, t. 3.400; r. 3, t. 4.000; r. 4, t. 4.700; r. 5, t. 5.500; r. 6, t. 6.400; r. 7, t. 7.500; r. 9, t. 10.300; r. 10, t. 12.000.
Občina
Repentabor
Edina katastrska cona
alegorija A/2, edina, 315.000
Kategorija A/3, razred 1, tarifa
110.000	lir; r. 2, t. 130.000; r. 3, t. 155.000; r. 4, t. 185.000; r. 5, t. 220.000.
Kategorija A/4, edina, 150.000 lir.
Kategorija A/5, edina, 100.000 lir.
Kategorija A/6, razred 1, tarifa
84.000	lir; r. 2, t. 98.000; r. 3, t.
115.000.
Kategorija A/7, razred 1, t.
275.000	lir; r. 2, t. 325.000; r. 3, t. 380.000.
Kategorija A/8, razred 1, tarifa
335.000	lir; r. 2, t. 395.000; r. 3, t. 465.000.
Kategorija A/10, edina,
960.000	lir.
Kategorija B/l, edina, 2.500 lir.
Kategorija B/4, edina, 2.800 lir.
Kategorija B/5, edina, 2.700 lir.
Kategorija C/l, razred 1, tarifa 16.300 lir; r. 2, t. 19.000; r. 3, t. 22.100;	r.	4,	t.	25.800;	r.	5,	t.
30.100;	r.	6,	t.	35.100;	r.	7,	t.
40.900;	r.	8,	t.	47.600;	r.	9,	t.
55.400;	r.	10,	t.	64.500;	r.	11,	t.
75.000.
Kategorija C/2, razred 1, tarifa 4.200 lir; r. 2, t. 4.900, r. 3, t. 5.800, r. 4, t. 6.800, r. 5, t. 8.000. Kategorija C/3, edina, 10.000 lir.
Kategorija C/4, edina, 10.000 lir.
Kategorija C/6, razred 1, tarifa 3.400 lir; r. 2, t. 4.000; r. 3, t. 4.700; r. 4, t. 5.500; r. 5, t. 6.400; r. 6, t. 7.500; r. 7, t. 8.800; r. 8, t. 10.300; r. 9, t. 12.000.
Edina katastrska cona
Kategorija	A/2,	razred	1,	tarifa
195.000	lir;	r.	2,	t.	230.000;	r.	3,	t.
270.000; r. 4, t. 315.000.
Kategorija	A/3,	razred	1,	tarifa
110.000	lir;	r.	2,	t.	130.000;	r.	3,	t.
155.000; r. 4, t. 185.000; r. 5, t. 220.000. Kategorija	A/4,	razred	1,	tarifa
105.000	lir;	r.	2,	t.	125.000;	r.	3,	t.
150.000.
Kategorija	A/5,	razred	1,	tarifa
73.000	lir;	r.	2,	t.	86.000;	r.	3,	t.
100.000.
Kategorija	A/6,	razred	1,	tarifa
98.000	lir; r. 2, t. 115.000.
Kategorija	A/7,	razred	1,	tarifa
235.000	lir;	r.	2,	t.	275.000;	r.	3,	t.
325.000; r. 4, t. 380.000.
Kategorija	A/8,	razred	1,	tarifa
395.000	lir; r. 2, t. 465.000.
Kategorija A/10, edina, 960.000 lir. Kategorija B/l, razred 1, tarifa 1.500; r. 2, t. 1.800; r. 3, t. 2.200.
Kategorija B/2, razred 1, tarifa 2.000 lir; r. 2, t. 2.400.
Kategorija B/4, edina, 2.500 lir. Kategorija B/5, razred 1, tarifa 2.000 lir; r. 2, t. 2.400.
Kategorija C/l, razred 1, tarifa 7.500 lir; r. 2, t. 8.800; r. 3, t. 10.300; r. 4, t. 12.000; r. 5, t. 14.000; r. 6, t. 16.300; r. 7, t. 19.000; r. 8, t. 22.100; r. 9, t. 25.800; r. 10, t. 30.100; r. 11, t. 35.100; r. 12, t. 40.900; r. 13, t. 47.600; r. 14, t. 55.400; r. 15, t. 64.500; r. 16, t. 75.000. Kategorija C/2, razred 1, tarifa 2.500 lir; r. 2, t. 3.000; r. 3, t. 3.600; r. 4, t. 4.200; r. 5, t. 4.900; r. 6, t. 5.800; r. 7, t. 6.800; r. 8, t. 8.000.
Kategorija C/3, razred 1, tarifa 4.500 lir; r. 2, t. 5.300; r. 3, t. 6.200; r. 4, t. 7.300; r. 5, t. 8.600; r. 6, t. 10.000. Kategorija C/4, edina, 10.000 lir. Kategorija C/6, razred 1, tarifa 1.200 lir; r. 2, t. 1.400; r. 3, t. 1.700; r. 4, t. 2.000; r. 5, t. 2.400; r. 6, t. 2.900; r. 7, t. 3.400; r. 8, t. 4.000; r. 9, t. 4.700; r. 10, t. 5.500; r. 11, t. 6.400; r. 12, t. 7.500; r. 13, t. 8.800; r. 14, t. 10.300; r. 15, t. 12.000.
Občina
Zgonik
Edina katastrska cona
Kategorija A/2, razred 1, tarifa
230.000	lir; r. 2, t. 270.000; r. 3, t. 315.000.
Kategorija A/3, razred 1, tarifa
110.000	lir; r. 2, t. 130.000; r. 3, t. 155.000; r. 4, t. 185.000; r. 5, t. 220.000.
Kategorija A/4, razred 1, tarifa
105.000	lir; r. 2, t. 125.000; r. 3, t. 150.000.
Kategorija A/5, razred 1, tarifa
73.000	lir; r. 2, t. 86.000; r. 3, t.
100.000.
Kategorija A/6, razred 1, tarifa
98.000	lir; r. 2, t. 115.000. Kategorija A/7, razred 1, tarifa
325.000	lir; r. 2, t. 380.000. Kategorija A/8, razred 1, tarifa
395.000	lir; r. 2, t. 465.000. Kategorija A/10, edina,
960.000	lir.
Kategorija B/l, edina, 2.200 lir.
Kategorija B/4, edina, 2.600 lir.
Kategorija B/5, razred 1, tarifa
2.000	lir; r. 2, t. 2.400.
Kategorija C/l, razred 1, tarifa 16.300 lir; r. 2, t. 19.000; r. 3, t. 22.100;	r.	4,	t.	25.800;	r.	5,	t.
30.100;	r.	6,	t.	35.100;	r.	7,	t.
40.900;	r.	8,	t.	47.600;	r.	9,	t.
55.400;	r.	10,	t.	64.500;	r.	11,	t.
75.000.
Kategorija C/2, razred 1, tarifa 4.200; r. 2, t. 4.900; r. 3, t. 5.800; r. 4, t. 6.800; r. 5, t. 8.000. Kategorija C/3, razred 1, tarifa 3.800 lir; r. 2, t. 4.500; r. 3, t. 5.300; r. 4, t. 6.200; r. 5, t. 7.300; r. 6, t. 8.600; r. 7, t. 10.000. Kategorija C/4, edina, 10.000 lir.
Kategorija C/6, razred 1, tarifa 6.400 lir; r. 2, t. 7.500; r. 3, t. 8.800; r. 4, t. 10.300; r. 5, t.
12.000.
Sam Amatov zakon »ščiti« mednarodno priznani seminar za slovenske šolnike
Ukinitev je protizakonita!
Kdo je, zlomka, ukazal ukiniti letošnji seminar za slovenske šolnike na Tržaškem? Za ime in priimek funkcionarja, ki se je na rimskem ministrstvu za šolstvo poigral z našimi šolniki in predavatelji, verjetno ne bomo nikoli izvedeli, že sedaj pa je gotovo, da gre za površne-ža, ki se sploh ne spozna na zakone. Tak vtis je imela delegacija Sindikata slovenske šole po včerajšnjem sestanku z vladnim komisarjem Sergiom Vitiellom, ki ga je zahtevala prav z namenom, da bi predstavnik vlade v našem mestu posegel pri rimskih oblasteh za »obnovitev« seminarja.
Odkar je pretekli teden na Tržaškem eksplodirala afera o ukinitvi (preklicu ali odložitvi) seminarja, so domala vsi ogorčeni protesti vztrajali predvsem na eni točki: seminarja ni mogoče ukiniti enostransko, z internim sklepom rimske vlade, ker gre za pobudo, ki temelji na mednarodnih dogovorih. Delegacija Sindikata slovenske šole, ki se ji je pridružil tudi predstavnik slovenskih šol v Vsedržavnem šolskem svetu prof. Josip Pečenko, je včeraj od prefekta izvedela, da so ti protesti povsem upravičeni. Še več: Vitiello ji je objasnil, da se vladna sekira pri klestenju državnih izdatkov za izpopolnjevalne in podobne seminarje šolnikov, sploh ni spustila nad pobude, ki so vezane na mednarodne sporazume. Vsaj na papirju ne, saj tako piše tudi v zakonu o klestenju državnih izdatkov. Četrti odstavek 4. člena zakonskega odloka št. 333/92, ki je bil 8. avgusta letos spremenjen v zakon št. 359, namreč točno določa, da so »iz zamrznitve sklada za izpopolnjevanje šolnikov izvzete pobude vezane z mednarodnimi sporazumi.« Ukinitev seminarja je torej zelo preprosto protizakonita!
Po posegu članov delegacije je vladni komisar odgovoril, da je bil o vprašanju ukinitve seminarja obveščen. Dodal je tudi, da je 6. septembra naslovil pismo na tržaškega šolskega skrbnika, na ministrstvo za šolstvo in na zunanje ministrstvo, v katerem ugotavlja, da šolska
uprava ne more zaustaviti stroškov, ki jih predvidevajo mednarodni sporazumi, pri čemer se je skliceval prav na omenjeni zakon. Vitiello je tudi zagotovil posredovanje pri ministru za šolstvo Rosi Russo Jervolino, s katero se bo srečal danes.
Delegacija Sindikata slovenske šole se je v razgovoru z vladnim komisarjem dotaknila še drugih nujnih nerešenih problemov slovenske šole, za katere je vladni komisar pokazal zanimanje in predlagal, da mu jih prisotni naštejejo in utemeljijo ter jih posredujejo v obliki spomenice tako, da se bo zanje lahko zavzel.
O ukinitvi seminarja za slovenske šolnike je bil v začetku tedna govor tudi v Rimu. Slovenski predstavnik v Vsedržavenm šolskem svetu prof. Josip Pečenko je o zadevi obvestil posebnega tajnika ministra za šolstvo Russo Jervoli-nove. Seznanil ga je, da seminar »ščiti« mednarodni sporazum. V 8. členu Osimskega sporazuma namreč jasno piše, da ostanejo pobude, ki so jih izpeljali v letih pred podpisom, še vedno veljavne. Seminar za slovenske šolnike na Tržaškem je doživel svojo premiero leta 1965 in je imel zatem še 26 ponovitev. Letošnjo mu jo je — vsaj doslej preprečil neznani funkcionar rimskega ministrstva. Prof. Pečenko je sogovorniku tudi omenil, da je drugi podpisnik sporazuma, nekdanja Jugoslavija, vedno spoštovala podpisane obveze do italijanskih šolnikov na svojem teritoriju. To je storila tudi njena naslednica Slovenija, ki je — kljub hudi gospodarski krizi — februarja letos poskrbela za prireditev takega seminarja.
Prof. Pečenko je posebnega tajnika ministra za šolstvo opozoril tudi na vprašanje slovenskega šolskega centra v Špetru Slovenov, ki ga je s svojim posegom sprožil videmski šolski skrbnik. Slovenski predstavnik je ob tem spomnil, da je že 15. julija letos, ob predstavitvi ministra Rose Russo Jervolino Vsedržavnemu šolskemu svetu, izročil ministru za šolstvo pismo z vso dokumentacijo o dvojezičnem šol-
skem centru, odtlej pa se ni nič spremenilo. Posebni podtajnik ministra za šolstvo je zagotovil, da bo do konca tedna odgovoril na zadano mu vprašanje.
V začetku tedna se je za seminar za šolnike zavzel slovenski sen. Darko Bratina (DSL). Posegel je na ministrstvu za šolstvo, kjer se je srečal z generalnim ravnateljem Urada za načrtovanje in izpopolnjevanje dr. Laurio. Prav ta urad je namreč poslal tržaškemu šolskemu skrbništvu dopis o ukinitvi seminarja. Bratina je zahteval takojšnjo obnovitev seminarja, ker je predviden po mednarodnem sporazumu.
Dr. Lauria je slovenskemu senatorju zagotovil, da je že izdelal popravno besedilo za izjemni poseg, ki naj bi veljal za posebne dejavnosti. Za sprejem tega »popravka« sta potrebna dva pogoja: pozitivno mnenje zakladnega ministrstva in podpis predsednika vlade. Zakladno ministrstvo je že izdalo povoljno mnenje, za podpis predsednika vlade pa bo treba počakati še teden do deset dni.
O znanem zapletu s tradicionalnim seminarjem za učitelje in profesorje slovenskih šol na Tržaškem, za katerega tukajšnje šolsko skrbništvo ni prejelo iz Rima potrebnega dovoljenja, je razpravljal tudi pokrajinski izvršni odbor Slovenske skupnosti. Ne glede na še ne povsem pojasnjene okoliščine, kako je do odložitve seminarja sploh prišlo, je potrebno vsekakor poudariti,da objektivno gre za kršitev mednarodne obveznosti, izvirajoče iz dogovorov med Italijo in bivšo Jugoslavijo, ki sta jih tako Italija kot Slovenija pred kratkim potrdili. Doslej sta obe strani lojalno izvajali medsebojne obveznosti, in to že od leta 1964 dalje. Tržaški izvršni odbor SSk je ob obravnavanju tega dogodka med drugim ugotovil, da se slovensko šolstvo v Italiji že dalj časa spopada z vrsto perečih vprašanj, ki bi zahtevala širšo obravnavo v okviru celotne slovenske narodne skupnosti. Sama Slovenska skupnost namerava sprožiti nekaj pobud v tem smislu. M.K.
V kongresnem centru razstavišča
Jutri otvoritev razstave-sejma za starostnike
V	kongresnem centru tržaškega razstavišča se jutri popoldne začenja letošnja izvedba, za naše mesto že tradicionalnega »Salona proizvodov in storitev za tretjo dobo«. Gre za niz prireditev, ki so pod skupnim naslovom »50 in več« namenjene starostnikom, zanimivost pobude pa je v tem, da z več vidikov načenja problematiko »tretje mladosti«.
Na otvoritvi bodo spregovorili predsednik sejemske ustanove Marchio, tržaški župan Staffieri, škof Bellomi, predsednik pokrajinske uprave Crozzoli, predsednik TZ Tombesi, predsednik Zveze trgovcev Donaggio, glavni tajnik »50 in več-Fenacom« Paolo Bartoli, minister za delo Nino Cristofori in predsednik deželnega odbora FJK Vinicio Turello.
Na Salonu bo sodeloval tudi deželni sedež INPS, ki bo predstavil najpomembnejše službe za zavarovance (kot so na primer izvlečki o višini izplačanih socialnih prispevkov in pa pogoji za »hitro« upokojitev). Obiskovalci, ki plaču-j e j o pokojninske prispevke INPS-u, bodo lahko v najkrajšem času preverili podatke o svoji zavarovalni dobi, pri čimer jim bo pomagalo usposobljeno osebje, ki bo na razpolago tudi za druga pojasnila.
V	okviru manifestacije bo istega dne tudi okrogla miza tržaškega Združenja uporabnikov na temo »Razlike v pokojninskem sistemu«, katere se bo v imenu INPS-a udeležil glavni direktor za izplačevanje pokojnin Rocco Familiari. »Salon storitev in proizvodov za tretjo dobo« se bo zaključil v četrtek, 17. t.m.
Na Pomorski postaji začetek proslav 10-letnice devinskega Koledža združenega sveta
Za razumevanje med različnimi
ACEGA kmalu zasebnikom
Postopna privatizacija občinskega podjetja ACEGA je bila v središču včerajšnjega srečanja med občinskim odbornikom za javne industrijske službe Alessan-drom Perellijem in predsednikom ACEGA Giuseppom Skodlerjem. Odbornik je podčrtal, da se je nova občinska uprava že ob svojem programskem nastopu zavzela za postopno prehajanje služb, ki jih sedaj opravlja ACEGA, v zasebne roke. Privatizacija bi lahko bila celotna ali pa le delna, je poudaril. Prav v ta namen bo Občina poverila mednarodno priznani družbi nalogo, da pregleda raznorazne možnosti in predoči občinski upravi najbolj primerno za javno korist.
Skodler je v svojem posegu naštel številna odprta vprašanja v okviru ACEGA, ki se vlečejo že vrsto let in onemogočajo ploden in učinkovit odnos med podjetjem in občinsko upravo. Med vsemi povzroča še največ težav stara pogodba med tržaško in miljsko občino o ceni vode, ki povzroča podjetju velik primankljaj.
Perelli se je ob koncu obvezal, da bo o srečanju poročal občinskemu odboru, odprta vprašanja pa bodo začeli reševati na dvostranskih srečanjih.
V veselem in sproščenem vzdušju se je včeraj dopoldne na Pomorski postaji zbralo res veliko število sedanjih in bivših obiskovalci Jadranskega koledža združenega sveta, da bi s tem srečanjem in drugimi prireditvami na slavnosten način proslavili 10-letnico obstoja te ustanove. Prišli so študentje in profesorji iz vseh delov sveta, ki bodo v tem koncu tedna na primeren način obeležili to sicer ne visoko, a pomembno obletnico.
Desetletno delovanje neke ustanove je sicer kratko obdobje (če jo na primer primerjamo s tisočletnico bolonjske univerze), v teh desetih letih pa je Koledž združenega sveta opravil veliko nalogo na poti razumevanja, spoštovanja in sodelovanja med različnimi narodi in kulturami. In tako je tudi letos, ko je v okviru tega srečanja bak-halavreatov in sedanjih študentov na sporedu več prireditev, med katerimi gre omeniti predvsem sobotno razpravo na Pomorski postaji, kjer se bo ob 9.30 začela mednarodna konferenca na aktualno temo: "Vojna, lakota, onesnaževanje: primer Jugoslavije"; predvidena sta posega nobelove
nagrajenke Rite Levi Montalcini in dosmrtnega senatorja Giulia Andreottija.
Kot je dejal predsednik Jadranskega koledža združenega sveta posl. Belci, je ta ustanova izpolnila in še izpolnjuje specifično vlogo, ki jo ima v tej naši skupnosti: uveljavila se je kot združevalni moment, ki se upira nacionalstič-nim manjšinam in se bori za med-
sebojno sodelovanje na tem prostoru in v vsej Srednji Evropi. Zaradi tega se postavlja nujnost, da se podobni centri ustanovijo po vsej Evropi. Uveljaviti je namreč potrebno kulturo miru, zaradi česar je koledž že pripravil načrt, po katerem, bodo nova sedeža v kratkem odprli v Mariboru in Ljubljani, pozneje pa še v drugih vzhodnih državah. Osrednja misel, ki
povezuje vse njihovo delovanje je prepričanje, da iz sodelovanja med različnimi lahko vzklijo le pozitivni rezultati in na tej poti dialoga in soočanja je potrebno še naprej delovati. In prav tej tematiki je bila posvečena tudi fotografska razstava v veži Pomorske postaje.
Naj dodamo, da je v desetletnem delovanju obiskovalo Jadranski koledž združenega sveta okrog
1.000	študentov iz vseh krajev sveta; sedaj pa se jih je velika večina ponovno zbrala, da bi na zasedanjih in seminarjih ažurnirala svoje poglede na širšo stvarnost, predvsem na nekdanjo Jugoslavijo in na vzhodno Evropo, ki jo pretresajo velike spremembe, ki so zahtevale ničkoliko človeških žrtev.
Uradna proslava 20-letnice koledža bo drevi, ob 20. uri, v gledališču Rossetti, kateri bo sledil simfonični koncert orkestra in zbora gledališča Verdi, v dopoldanskih urah pa bodo sedanji in bivši gojenci v sodelovanju z Združenjem naturalističnih vodnikov počistili Katrno jamo pod Šempolajem.
Na sliki (foto Magajna) poseg predsednika devinskega koledža Belci na Pomorski postaji.
Še največ »zaslug« imajo številna obnovitvena dela cestišč in raznih napeljav
V mestnem prometu je spet zavladal precejšen kaos
tSE
(foto Križmančič)
Kolona vozil v središču mesta
Od začetka tedna je v našem mestu promet spet bolj kaotičen, kar nesporno priča, da se je obdobje dopustov končalo. Nekaj dopustniškega pridiha je sicer v sedanjem tržaškem vrvežu, ker se po Trstu sprehaja nekaj prehodnih turistov, med katere se radi pomešajo »maloobmejni« obiskovalci, ki pridejo večinoma po nakupih. Vendar »motorizirani« turistični promet ni glavni vzrok za zastoje in gnečo v samem središču mesta ali na glavnih vpadnicah: temu so kriva razna popravljalna dela, ki so jih podjetja »zamrznila« v najbolj vročih poletnih mesecih in jih sedaj nadaljujejo ali šele začenjajo.
Takšnih cestnih zastojev je veliko, eden naj večjih je bil morda prav na cesti, ki vodi iz Trsta proti Miljam. Zaradi velikih del na vodovodni, električni in plinski mreži se je
promet proti Miljam in torej tudi obmejnim blokom odvijal že dolgo zelo počasi. Včeraj se je položaj z odprtjem drugega dela ceste sicer nekoliko izboljšal, čeprav je bil promet do središča mesta zelo gost. Včasih takšna dela niso preveč ovirala niti pešcev, niti voznikov. Po novih zakonih pa mora biti področje okrog gradnje močno zaščiteno, kar pomeni, da se lahko že tako ozka ulica spremeni v še ožje grlo.
Povedali so nam, da bodo obnovitvena dela za kanalizacijo, kot tudi za plinsko in vodovodno napeljavo v nekaterih delih mesta, pa tudi njegove bližnje okolice, kar dolga. To pomeni, da bo promet v samem mestu, pa tudi izven njega, še naprej težak, če že ne kaotičen. Večji dotok vozil in oseb pa je razveselil prodajalce na Rusem mostu, na katerem se spet »preriva« nekaj kupcev.
(N.L.)
O preureditvi gledališča Verdi
V prejšnjih dneh se je tržaški župan Staffieri sestal z nadzornikom gledališča Verdi Vidussom in umetniškim vodjo de Banfieldom-Osrednje vprašanje, o katerem je bil govor na srečanju, so bila pre-ureditvena dela v tržaški operni hiši. Vidussp in de Banfield sta županu podrobo orisala različne aspekte preurejevanja in potek nadaljnjih del. Staffieri je potrdil popolno pozornost in podporo Tržaške občine, in to tudi preko Sklada za Trst, da bi zagotovili nadaljevanje del po predvidenih načrtih. Županovo zagotovilo naj bi veljalo predvsem za najbolj kritični aspekt celotne zadeve: finančno kritje vseh stroškov.
Kritike pokrajinskega vodstva SSk na račun tržaške Občine
Tj2l Pokrajino PSI predlaga srečanje sedmih strank-podpisnic programa
Sedem podpisnikov programskega dokumenta za upravljanje tržaške pokrajine naj se ponovno sestane: to je mnenje tržaških socialistov, ki bodo pobudniki ponovnega srečanja med strankami, ki so se pred izvolitvijo socialista Crozzolija za predsednika pokrajine, že zedinile o programu uprave, vendar pa potem niso vse glasovale zanj. Stališče PSI je predstavil Alessandro Perelli, član paritetne komisije, ki tačas vodi stranko na pokrajinski ravni. Perelli je med drugim poudaril, da nikakor ne bi smeli čakati izteka roka -od odstopa Crozzolija se je namreč začelo obdobje 60 dni, ki jih imajo stranke na voljo za morebiten dogovor- in doseči sporazum. Sporazum bi moral biti tak, je še rekel Perelli, da bi po eni strani zagotovil sestavo večinskega odbora, po drugi pa bi z vsebinskega vidika moral obsegati Posebne obveze glede na izredne ekonomske težave. V pred časom izdelani dokument bi morali bo Perellijevi oceni vnesti še dodatni ekonomski del, ki naj bi bil predvsem osredotočen na dramatičnost trenutnega položaja in na vlogo, ki jo lahko odigra pokrajinska uprava. V prejšnjih dneh so se glede obravnave programskih točk socialisti že sestali s predstavniki Demokratične stranke levice in ugotovili, da so ocene o velikem številu vprašanj slične. Pristop DSL k Upravljanju Pokrajine -pravijo socialisti- bi bil izrednega pomena, Saj gre za krizo, v kateri si bodo morali vse sile prevzeti odgovor-n°st in se odpovedati možnosti, da
bi izrekale absurdne vete v okviru demokratičnih sil, ki bi jih združila obveza po uresničitvi načrtov o razvoju Trsta.
O političnem položaju na Tržaškem pa je razpravljal tudi pokrajinski odbor Slovenske skupnosti, ki se je sestal v sredo. Izvršni odbor SSk je potrdil svojo skrajno negativno oceno glede politične večine, ki vodi tržaško občinsko upravo. V trenutku, ko bi se Trst moral vsestransko odpirati že zaradi svojega gospodarskega preživetja, osrednjo tržaško javno upravo vodi nacionalistično ozka večina, ki bo Trst še bolj pahnila v slepo ulico, v katero je že zabredel, piše v tiskovni noti stranke. Slovenska skupnost se bo dosledno borila proti takšni politični situaciji in se bo zavzemala, da ne bi prevladala tudi na pokrajinski ravni. V tem okviru si bo SSk po-
sebej prizadevala za rešitev odprtih problemov slovenske narodne skupnosti in bo v ta namen sprožila, tudi prek svojih izvoljenih predstavnikov, nekaj pobud za uveljavitev javne rabe slovenskega jezika, med drugim v skladu z razsodbami sodnih oblasti, kakršna je nedavna razsodba Deželnega upravnega sodišča o rabi slovenščine v doberdobski občini. Pokrajinski izvršni odbor SSk je na seji razpravljal tudi o vprašanju ukinitve seminarja za slovenske šolnike, o čemer poročamo na drugem mestu.
Danes dopoldne pa bo pokrajinsko tajništvo Stranke komunistične prenove predstavila svoje poglede in stališča o ekonomskem in političnem položaju na Tržaškem. Posebej bo na tiskovni konferenci govor o tržaških javnih upravah in o upravljanju tržaškega pristanišča.
Predstavnika SSk obiskala predsednika Dežele Turella
Predsednik deželnega odbora Furlanije-Julijske krajine odv. Vini-cio Turello je včeraj sprejel deželnega tajnika Slovenske skupnosti Iva Jevnikarja in pokrajinskega tajnika SSk za Goriško Hadrijana Corsija.
Daljši razgovor je bil posvečen aktualnim vprašanjem slovenske manjšine v Italiji. Predstavnika SSk - kot beremo v tiskovnem sporočilu s srečanja - sta spregovorila o uresničevanju zakona o kulturnih dejavnostih slovenske manjšine, o občinskih statutih, perspektivah gorskih skupnosti, slovenskih televizijskih sporedih in drugih vprašanjih. Predsednik deželne vlade, piše v tiskovni noti SSk - je izpričal svojo zavzetost za reševanje odprtih vprašanj in spregovoril o načrtovanih reformah v deželni upravi.
Letalonosilko so si včeraj ogledali novinarji
S Saratoge priznanje tržaškemu gostoljubju
Včeraj so si letalonosilko Sara-togo, ki je od ponedeljka privezana k pomolu VII tržaškega pristanišča, (na sliki D. Križmančiča) lahko ogledali novinarji in televizijski snemalci, s čimer je bila vsaj delno demantirana trditev, da bo zaradi vojnih razmer v geografsko ne prav oddaljeni Bosni, popolna zapora ogleda tega gigantskega plavajočega letališča.
Novinarji smo si lahko ogledali hangersko halo in vzletno-prista-jalno ploščad, torej dve izmed dvaindvajsetih etaž. Na obeh etažah je parkiranih 80 letal in helikopterjev 17. letalske grupe, ki se je na zadnje udeležila tudi zalivske vojne. Kot smo že poročali, je na ladji 5000 mornarjev in pilotov, vsi so profesionalni vojaki, ki tudi med premorom v Trstu delajo po delovnem programu: dvanajst ur
Jamarji SPD Trst in JK Dimnice odkrili 800 metrov še neraziskanih rovov
Škocjanske jame so še vedno skrivnost
V svetovno znanih Škocjanskih jamah, kjer jrijub 100-letnim naporom od leta 1890 dalje ni Se nikomur uspelo prodreti po toku reke Reke navzdol, odkrivajo jamarji zadnje čase velike nove odseke. Z raziskovanjem novih odsekov ^ ukvarjajo združeni jamarji JK Dimnice iz . °Pra in Jamarskega odseka SPD Trst, ob občasni pomoči drugih slovenskih društev.
Leta so tekla, jamarska tehnika se je razvijala a iz Škocjanskih jam ni bilo novosti, kot da j začarano spale. Iz tega stoletnega sna sta jih fet°s prebudila člana JK Dimnice iz Kopra Janko Brajnik in Samo Morel, ki sta s pomočjo Perih sodelavcev prinesla potrebno potapljaško opremo do konca jame. Na mirnem površju "Irtvega jezera je plavala, kot po navadi, veli-ka količina trhlečih hlodov. Zato sta se skušala Potopiti v predzadnje, Marchesettijevo jezero, ^ katerem izginja tekoča voda. Tu sta pregledala dno in stene jezera ter na globini 12 met-r°v našla nadaljevanje. Pred njima se je odpihal mogočen podvodni rov, od katerega sta videla le strop. V naslednjih potopih so si jamar-P nekoliko pobliže ogledali sifon. Gre za potopljen rov velikih dimenzij, z dnom okrog 30 Tetrov pod vodno globino. Proti dnu stojijo v Nestabilni legi veliki hlodi, ki se ob najmanj-Sem dotiku prevrnejo. Vidljivost v sifonu znaša nekaj metrov, zaradi velikih dimenzij rova pa Se vidi le majhen del stropa ali stene pred
seboj.
Stene so brez oprimkov, tako da ni kam pritrditi varovalne vrvice. Potapljača sta sledila
stropu v smeri proti severovzhodu in po približno 60 metrih ponovno dosegla površje; zaplavala sta naprej, toda zaustavila ju je pregrada hlodov. Za njimi se je jezero nadaljevalo, v daljavi pa je šumela voda. Škocjanske jame se torej nadaljujejo!
Dva tedna kasneje je v jamo prodirala nova odprava; tokrat sta se potopila Šamo Morel in član JO SPD Trst Maurizio Deschmann. Preplavala sta sifon in obšla pregrado iz hlodov ter po 40 metrih dosegla breg. Pred njima se je dvigal skalni podor, skozi katerega je tekla voda. Splezala sta skoraj do stropa in se nato spustila na drugo stran; voda je tekla po obširnem rovu, kateremu je sledilo jezero, kateremu je sledilo še drugo, nižje jezero. Onkraj njega so se videli obrisi rova velikih dimenzij. Ko so nadaljevali je jamarja čakalo novo presenečenje: iz višine je po ne preveč strmi steni padal slap. Sledil je kratek vzpon in pred raziskovalcema je zazijal rov s premerom nekaj metrov. Za razliko od doslej znanega dela so tu skale zelo spolzke.
Sledilo je deževno obdobje, tako da so jamarji izkoristili ta čas, da so pot po Hankeje-vem kanalu varneje opremili. Med zimo so speljali nad 500 metrov jeklene žice in položili 40 novih hlodov, po dolgem deževnem obdobju, ko so nadaljevali z delom, pa jih je čakalo presenečenje. Voda je bila zelo mrzla (1,5 Celzija), tako da se je moral prvi potapljač kaj kmalu zopet vrniti na površje, ker so dihalne
naprave začele zmrzovati. Odprave je bilo tako konec, kakor sicer tudi zimskih raziskav.
Raziskovanje se je ob nekaterih zatikih ponovno nadaljevalo, vendar ob velih težavah. Jamarji so nadaljevali raziskavo preko sifona in ugotovili, da pot ni varna zaradi slapa in močnega toka v spodnjem jezeru. Vendar pa jim je uspelo, da so se spustili v spodnje jezero; stene so vsenaokrog navpične, končni del površja jezera pa pokriva debela plast lesa in dračja, preko katerega raziskovalci niso mogli napredovati. Tako ni jasno, ali se jezero konča s sifonom ali z nizkim prehodom nad vodo.
Novo raziskani rov od slapa do točke, ki sta jo raziskovalca dosegla, je dolg 200 metrov. Celotna dolžina novoodkritih rovov pa znaša okrog 800 metrov. Raziskovanje tega podzemnega sveta se bo vsekakor še nadaljevalo.
Dolinčan Primož Sancin gost Berlusconijeve TV
Dolinčan Primož Sancin bo sodeloval v jutrišnji oddaji »OK, II prezzo e giusto«, ki jo na zasebni televizijski postaji C anale 5 vodi pevka Iva Zanicchi. Gre za popularno in priljubljeno oddajo, ki se začenja ob 18. uri. Dolinčani so že skoraj doma pri Berlusconijevi televiziji. Pred kratkim je bil gost sobotne humoristične in glasbene oddaje »La corrida«, ki jo vodi znani Corrado, Albert-Berto Pečar s svojo trobento.
Včeraj dopoldne v Ul. Brigata Casale, šofer iz Benetk utrpel le lažje poškodbe
Tovornjak vlačilec zgrmel s ceste v prepad
V Ul. Brigata Casale, v bližini smodnišnice, se je včeraj zjutraj nekaj po deseti uri pripetila slikovita prometna nesreča. Tovornjak vlačilec z beneško registracijo, ki ga je vozil 40-letni Nevio Arba-nas, je iz še nepojasnjenih razlogov zavozil s cestišča in se po večmetrskem drsenju znašel na robu Reške ceste, ki se nahaja pod Ul. Brigata Casale. Vlačilec je zgrmel v prepad (foto Križmančič), priklopnik, ki je bil natovorjen z lesom, pa je ostal skoraj čudežno na cesti, kar je verjetno rešilo življenje šoferju, saj bi ga tovor v divjem drsenju najbrž zasul.
Arbanas, ki je bil namenjen v luko, se je izmazal le z lažjimi ranami in s poškodbo nekaterih re-
ber. Sprejeli so ga v katinarsko bolnišnico, kjer se bo zdravil približno dva tedna. Imel je, kot rečeno, res veliko srečo, saj ga je trk ob obcestno ograjo vrgel iz kabine. Na kraj nesreče so čez nekaj minut prišli prometna policija, gasilci in rešilec nove zdravstvene službe »118«, ki je pred kratkim nadomestila Rdeči križ. Največ dela so imeli gasilci, ki so z žerjavom postavili močno poškodovani vlačilec na Reško cesto, ki je bila zaradi tega precej časa zaprta za promet, ki je do popoldanskih ur potekal enosmerno. Še večje delo pa so imeli gasilci z odstranjevanjem velikih lesenih desk, ki jih je »izgubil« priklopnik.
na dolžnosti, dvanajst ur prosto. Približno tretjina članov posadke je bila zaposlena z vzdrževalnimi deli, ostali dve tretjini pa so odhajali v mesto.
Novinarje je sprejel tudi poveljnik ladje, kapitan James M. Dra-ger, ki je v presežnikih govoril o gostoljubnosti tržaških vojaških in civilnih oblasti in o ustreznosti tržaškega pristanišča za pristajanje takih kolosov. Razen Trsta se lahko Saratoga priveže v Sredozemlju samo še v Marseillu (njena gaz je 11,3 metra). Pristanek v Trstu ni nekaj izjemnega, ampak sodi v normalni program občasnega pristajanja ali sidranja v pristaniških mestih, zaradi vzdrževalnih del, oskrbe in še posebej zaradi stika s kopnim 5000 članov posadke. Zadnji tak pristanek pred Trstom je bil pred mesecem dni na Rodosu.
Na vprašanje, ali se bo Saratoga vključila v mednarodne vojaške akcije na tleh bivše Jugoslavije, je Drager dejal, da je to odvisno od sklepa Organizacije združenih narodov. Za zdaj bo danes ali jutri odplula nazaj v vode Južnega Jadrana na patruljiranje do morebitnih drugačnih ukazov.
Na letališčni ploščadi so štiri vzletne steze, vsaka opremljena s katapultom. V treh sekundah letalo doseže 175 milj hitrosti. Vzletajo po eno letalo na vsakih 45 sekund. Pristajalna steza je dolga 100 metrov.
Letalonosilka Saratoga je mesto v malem, saj ima svoj TV studio s celodnevnim programom, bolnišnico s 64 posteljami, v podkrovju ima igrišče za košarko in odbojko, marsikdo pa si rekreacijski tek privošči kar na letališki ploščadi, saj je dovolj, da jo preteče dvakrat v eni in enkrat v nasprotni smeri, pa je za njim že kilometer. Na ladji je tudi 2300 telefonskih priključkov.
-4- Zapustila nas je naša draga
Pina Michelich por. Ferluga
Pogreb bo danes, 11. t. m., ob 12. uri iz mrtvašnice glavne bolnišnice v opensko cerkev.
Žalostno vest sporočajo mož Santo, hčeri Alma in Marčela, snaha, zeta, sestri, vnuki, pravnuki ter drugi sorodniki.
Namesto cvetja darujte v dobrodelne namene.
Ferlugi, 11. septembra 1992
Dostojno, kot je živel, nas je 10. septembra zapustil
Cezar Možina
upokojeni funkcionar Pristaniške ustanove
Z neizmerno bolečino, sporočajo žalostno vest njegova mama s tetami, bratranci in vsemi prijatelji.
Pogreb bo jutri, 12. septembra, ob 12.30, izpred Ljudskega doma v Trebčah.
Namesto cvetja darujte v dobrodelne namene.
Trst, 11. septembra 1992
(Pogrebno podjetje, Ul. Zonta 3)
V organizaciji ustanove Sonora
Zaključni nastop mladih pianistov
Danes ob 18. uri bo na sedežu Opera Maria Basiliadis v ulici Palestrina 6 zaključni nastop udeležencev prvega poletnega Seminarja za klavir, ki ga organizira glasbena Ustanova Sonora. Na sporedu skladbe Bacha, Chopina, Rossinija, Webra, Liszta, Brahmsa in Caselle. Vabilo je mogoče dvigniti na sedežu Ustanove Basiliadis ob 17.30.
Naj povemo, da so nastopajoči v večini mladi slovenski pianisti. Ustanovo Sonora, ki je sicer komaj na začetku dejavnosti, zastopajo Neva Merlak, harfistka Jasna Corrado Merlak, mojster Fabio Vidali ter dr. Giuliano Auber.
Začeli so se vpisi na tečaje združenja Euroest Cultura
Združenje Euroest Cultura obvešča, da so se začela vpisovanja v »spoznavalne« tečaje ruščine in drugih jezikov. Tečaji, ki so brezplačni, trajajo teden dni (od ponedeljka do petka) za skupnih 6 učnih ur. Prvi tak tečaj ruščine naj bi bil v tednu od 7. do 11. septembra z začetkom ob 19. uri. Podobni tečaji madžarskega, češkega, slovenskega in hrvaškega jezika naj bi bili v drugi polovici meseca. Združenje nadalje opozarja, da se interesenti lahko že vpišejo v letne in v intezivne tečaje ruščine. Za vse informacije in tudi za vpise lahko vsakdo kliče na telefonsko številko 363880 ali 370065, in sicer od 10. do 12. in od 17. do 20. ure, ob sobotah samo dopoldne.
V Devinu-Nabrežini pomoč za davek ISI
Pri izračunavanju izrednega davka na nepremičnine ISI bo devinsko-nabrežinskim občanom priskočila na pomoč Občina, točneje občinski Tehnični urbanistični urad, ki bo interesentom nudil podatke o katastrskih rentah na osnovi dokumentacije, ki jo bo dal na razpolago tržaški tehnični erami urad. Do konca septembra se torej lahko devinsko-nabrežinski občani obrnejo na občinski Tehnični urbanistični urad, ki bo odprt za javnost od ponedeljka do petka od 12.30 do 13.30, ob sobotah pa od 8.15 do 11.15.
šolske vesti
ŠD Primorec Trebče
organizira
Športni praznik v Griži
11., 12. in 13. t. m.
Na 1. memorialu Marčela Kralja v nogometu sodelujejo ekipe: Costalunga, Fortitudo, San Canzian in Primorec.
Delovali bodo dobro založeni kioski z jedmi na žaru in pijačo.
Vsak večer glasba.
razstave		izleti		prispevki
gledališča
Gledališče Rossetti
Stalno gledališče F-Jk
Gledališka sezona 1992/93: pri osrednji blagajni v Galeriji Protti (tel. 630063) in v gledališču Rossetti (Drevored XX. septembra 45 (tel. 54331) lahko vpišete ali potrdite abonma za gledališko sezono 1992/93.
Miramarski park
Do vključno 15. septembra se bodo vrstile predstave LUČI IN ZVOKI.
Jutri ob 21. uri in ob 22.15 predstava v italijanščini.
Ponovitev v torek, 15. t. m., ob 21. uri predstava v angleščini in ob 22.15 v italijanščini.
Gledališče Cristallo
La Contrada
Gledališka sezona 1992/93: v gledališču Cristallo, pri osrednji blahajni UTAT v Pasaži Protti, na sedežih sinda-katov lahko vpišete abonma za novo gledališko sezono. Potrditev starih abonmajev do 21. septembra.
včeraj - danes
Ravnatelj poklicnega zavoda Jožef Stefan sporoča dijakom, da se pouk prične v ponedeljek, 14. septembra, ob
8.	uri.
Šola Glasbene matice Trst: popravni izpiti iz teor. solf. bodo v torek, 15. 9., ob
9.	uri v Trstu.
Vpisovanje novih gojencev po podružnicah: v Boljuncu v gledališču v ponedeljek, 14. 9., od 16. do 18. ure (klavir, kitara, harmonika), v Nabrežini na trgu v stari podružnici v torek, 15. 9., od 17. do 19. ure (klavir, violina, trobila, harmonika).
Slovenski deželni zavod za poklicno izobraževanje prireja v šolskem letu 1992/93 v Trstu naslednje tečaje: 1. za dodeljene uradniškemu delu - 1. letnik (1200 ur); 2. za uradnike uvozno-izvozne-ga podjetja - 2. letnik (1200 ur); 3. za kuharje - 1. letnik (1200 ur); 4. strokovni master za upravljanje podjetij - pogoj za vpis opravljena višja srednja šola (500 ur-vključena delovna praksa v podjetjih); 5. osnovne informatike - MS DOS 5, WIN-DOVVS 3 (40 ur); 6. elektronske razpredelnice - LOTUS 1.2.3 (60 ur); 7. urejevanje besedil - WORD 5 (60 ur); 8. urejevanje datotek - DB III Plus (60 ur); 9. za programiranje osebnih računalnikov z uporabo jezika DB III Clipper 5 (150 ur);
10.	začetniški tečaj italijanščine (50 ur);
11.	za sklepanje trgovskih pogodb (50 ur); 12. za vzdrževalce parkov, vrtov in zelenih površin (120 ur); 13. splošno kmetijstvo (150 ur); 14. enologija (30 ur). Vpisovanje in podrobnejše informacije do 18. septembra t. 1. na začasnem sedežu zavoda v Ul. Revoltella 37, tel. 394515, vsak dan (razen ob sobotah) od 9. do 13. ure. Za tečaj iz kmetijstva je vpisovanje tudi na Kmečki zvezi v Trstu, Ul. Cicero-ne 8, tel. 362941.
V galeriji Costanzi je do 18. t. m. odprta skupinska razstava, na kateri razstavljajo svoja dela D ANINO BOŽIČ, MAJA FRANKOVIČ, KLAS GRDIČ, MAURO STIPANOV in GORAN ŠTI-MAC. Umik: 10-13, 17-20, ob praznikih 10-13, zaprta ob ponedeljkih.
Na sedežu letoviščarske ustanove v Miljah, Ul. Roma 20, bodo v ponedeljek, 14. t. m., ob 18. uri odprli razstavo slikarke M. GABRIELLE PELIZZON SEGAL-LA na temo "Amazzonia".
Danes, PETEK, 11. septembra 1992
ERNA
Sonce vzide ob 6.39 in zatone ob 19.24 - Dolžina dneva 12.45 - Luna vzide ob
18.44	in zatone ob 5.59.
Jutri, SOBOTA, 12. septembra 1992
GVIDO
PLIMOVANJE DANES: ob 3.48 najnižja -48 cm, ob 10.10 naj višja 47 cm, ob
16.15	najnižja -36 cm, ob 22.05 najvišja 37 cm.
VREME VČERAJ: temperatura zraka 24 stopinj, zračni tlak 1022,3 mb ustaljen,veter 16 km na uro severovzhodnik, vlaga 55-odstotna, nebo oblačno, morje rahlo razgibano, temperatura morja 23 stopinj.
ROJSTVA IN SMRTI RODILI SO SE: Saša Gregori, Chiara Moroni, Giada Pianigiani, Luca Tarable, Matteo Devidš, Nazareno Cardone, Davide Gregorat.
UMRLI SO: 65-letni Giovanni Battista Zorzenone, 87-letna Bianca Polli, 77-letni Guido Pitacco, 93-letna Maria Asguini, 79-letna Violetta Pitton, 90-letna Giusep-pina Michelich, 89-letna Luigia Della Noče, 62-letni Egidio Lanza, 83-letni Renato Tomaselli, 72-letna Bruna Gherdol, 83-letni Silvio Čolla, 66-letni Emilio Cos-si, 76-letni Giuseppe Meola.
SLUŽBA LEKARN Od ponedeljka, 7. do nedelje, 13. septembra 1992 Normalen urnik lekarn: od 8.30 do 13.00 in od 16.00 do 19.30 Lekarne odprte od 13.00 do 16.00 Trg Garibaldi 5 (tel. 726811), Trg Val-maura (tel. 812308), Milje - Lungomare Venezia 3 (tel. 274998).
NABREŽINA (tel. 200466) - samo po telefonu za nujne primere.
Lekarne odprte od 19.30 do 20.30 Trg Garibaldi 5, Trg Valmaura 11, Ul. Roma 16, Milje - Lungomare venezia 3.
NABREŽINA (tel. 200466) - samo po telefonu za nujne primere.
NOČNA SLUŽBA Lekarna odprta od 20.30 do 8.30.
Ul. Roma 16 (tel. 364330).
ZA DOSTAVLJANJE ZDRAVIL NA DOM TEL. 350505 - TELEVITA
URAD ZA INFORMACIJE KZE
Urad za informacije KZE deluje od ponedeljka do petka od 8. do 13. ure - tel. 573012.
ZDRAVSTVENA DEŽURNA SLUŽBA
Nočna služba od 20. do 8. ure tel. 7761, predpraznična od 14. do 20. ure in praznična od 8. do 20. ure.
koncerti
Gledališče Verdi
Simfonična sezona '92
Predprodaja vstopnic za vse koncerte pri blagajni gledališča Verdi na Trgu Unita (zaprta ob ponedeljkih).
Jutri, 12. t. m. , ob 21. uri v Palasport "Carnera" v Vidmu bo na sporedu ponovitev koncerta. Prodaja vstopnic pri Pun-to Cultura - Palazzo Morpurgo, Ul. Sa-vorgnana 12, Videm.
Pod vodstvom Michela Tabachnika, solistki Sarah Leonard in Gabriele Schreckenbach, bosta nastopila orkester in zbor gledališča Verdi. Na programu skladbe Gustava Mahlerja.
Avditorij muzeja Revoltella
"Nedelje mlade glasbe"
V	nedeljo, 20. t. m. bo v Avditoriju muzeja Revoltella v Ul. Diaz prvi koncert posvečen 300-letnici Tartinijevega in 200-letnici Rossinijevega rojstva. Nastopil bo klavirski duo EMANUELA BEL-LIO in MASSIMO SOMERZI.
Koncerti bodo trajali do 13. decembra.In-formacije, abonmaji in predprodaja vstopnic od jutri, 11. t. m. pri blagajni gledališča Verdi na Trgu Unita,
Miramarski park
Glasbeni sprehodi
Jutri, 12. t. m., ob 15.30 bo s pričetkom pri Labodjem jezeru koncert orkestra Opera giocosa Furlanije-Julijske krajine. Pod taktirko Severina Zannerinija bodo izvajali Dragonettijeve, Barberjeve, Boccherinijeve in Tartinijeve skladbe.
Ponovitev v nedeljo, 13. t. m., ob 15.30.
Štivanska cerkev
V	ponedeljek, 14. t. m., ob 20.30 bo v
štivanski cerkvi na sporedu koncert čembalistke SILVIE RAMBALDI. Na programu Vivaldi in Bach.
Repentabrska cerkev
V	nedeljo, 13. t. m., ob 18. uri prvi koncert ciklusa stare glasbe, ki jih prireja Gallus Consort in Deželni sedež RAI pod pokroviteljstvom Tržaške pokrajine. Nastopili bodo člani skupine Gallus Consort, s katerimi bosta sodelovala violinista Gian Domenico Busato in Pietro Zazzetta. Na programu Tartini, Stetke, Blavet in Prow.
Glasbena ustanova Sonora
Danes, ob 18. uri bo na sedežu Opera Maria Basiliadis v Ul. Palestrina 6, zaključni nastop udeležencev prvega poletnega Seminarja za klavir, ki ga je organizirala Glasbena ustanova Sonora. Na sporedu skladbe Bacha, Chopina, Rossinija, Webra, Liszta, Brahmsa in Caselle. Nastopili bodo v večini mladi slovenski pianisti.
Vabilo lahko dvignete na sedežu Ustanove Basiliadis ob 17.30.
razna obvestila
menjalnica				10. 9. 1992	
TUJE VALUTE	FIXING 1 MILAN	BANKOVCI TRST	TUJE VALUTE	FDCING 1 . MILAN	BANKOVCI TRST
Ameriški dolar		1086,50	1040.—	Švicarski frank		862,30	850,—
Nemška marka		765,40	755.—	Avstrijski šiling	108,758	107,50
Francoski frank		224,55	222.—	Norveška krona		193,14	190.—
Holandski gulden ..	678,96	670.—	Švedska krona		209,20	206.—
Belgijski frank		37,101	36.—	Portugalski eskudo	8,73	8,30
Funt šterling		2134,10	2120.—	Španska peseta 		11,773	11,25
Irski šterling		2030.—	1990,—	Avstralski dolar		780,10	730,—
Danska krona		197,79	195.—	HUF 			—	10.—
Grška drahma		6,149	5,90	ECU		1547,40	—
Kanadski dolar		887,15	850.—	Slovenski tolar		—	13. -
Japonski jen 		8,796	8,40	Hrvaški dinar			3.—
ŠKD Cerovlje-Mavhinje organizira v nedeljo, 13. septembra, izlet v Garda-land. Za informacije lahko telefonirate na št. 299798 od 20. do 21. ure.
Društvo slovenskih upokojencev Trst obvešča, da je še nekaj prostih mest za izlet v Vilo Manin na ogled razstave Zlato in zakladi Evrope v sredo, 16. septembra. Vpišete se lahko na sedežu društva v Ulici Cicerone 8.
Društvo naravoslovcev in tehnikov Tone Penko prireja v nedeljo, 20. t. m., strokovno vodeni izlet po Naravnem rezervatu Strunjan in po Solinarskem muzeju v Krajinskem parku sečoveljskih solin. Vodila ga bosta geograf. dr. Boris Križan in biolog Robi Turk. Zbirališče in odhod ob 8.30 pred sodno palačo v Trstu, oziroma pri avtobusni postaji v Strunjanu ob 10. uri. Prevoz z lastnimi sredstvi. Prisrčno vabljeni člani in prijatelji društva.
SKD Barkovlje prireja izlet v Avstrijo v nedeljo, 20. t. m. Za informacije tel. na št. 363452 v jutranjih ali popoldanskih urah ali na št. 415797.
V	spomin na Mirota Grgiča darujeta Vera in Anica Grgič 50.000 lir za KD Lipa.
V	spomin na Valerijino mamo daruje Ida Bitežnik 30.000 lir za Knjižnico Pinko Tomažič in tovariši.
V	spomin na Vido Ban darujeta Boža in Pepi Čuk (Kata) 50.000 lir za Kulturni dom Prosek - Kontovel.
V	spomin na Vido Ban darujeta Lojzka in Dora Cijak 25.000 lir za sekcijo VZPI-ANPI Prosek-Kontovel.
V	spomin na Guida Zudicha daruje družina pokojnega 250.000 lir za Godbo na pihala iz Ricmanj.
Namesto cvetja na grob Mirele Starc vd. Prašelj daruje Štefanija 20.000 lir za vzdrževanje spomenika na Kontovelu.
V	spomin na Mirelo Starc vd. Prašelj darujejo Majdine prijateljice Lojzka, Majda in Norči 50.000 lir za Sklad Mitje Čuka.
mali oglasi
kino
ARISTON - 21.00 In the Soup, r. Alexan-der Rockwell.
EKCELSIOR - 17.30, 18.45, 20.30, 22.15 Fratelli e sorelle, r. Pupi Avati, i. Franco De Niro.
EXCELSIOR AZZURRA - 17.30, 19.00, 20.30, 22.00 Tokyo Decadence, r. Ryu Murakami, □□
NAZIONALE I - 16.30, 18.20, 20.15, 22.15
Poliziotti in blue-jeans.
NAZIONALE II - 16.30, 18.20, 20.15, 22.15 Moglie a sorpresa, i. Steve Martin. NAZIONALE III - 16.30, 18.20, 20.15,
22.15	VVhite Sands - Tracce nella sab-bla, i. M. Rourke, W. Dafoe. NAZIONALE IV - 17.00, 18.40, 20.30,
22.15	Nero, i. S. Castellitto, C. Caselli. GRATTACIELO - 17.30, 22.00 Batman il ritorno.
LJUDSKI VRT - 21.00 Leon Heart -Scommessa Vincente.
EDEN - 15.30, 21.30 Orgia tranxsexual gay, □□
CAPITOL - 17.30, 19.00, 20.30, 22.10 Fusi di testa, i. Dana Carvey, Rob Lowe. LUMIERE - 18.30, 20.20, 22.10 La donna indecente, r. Ben Verbong, i. Huub Stapel, Jose Way.
ALCIONE - 16.45, 18.30, 20.15, 22.00 E
ora gualcosa di completamente di-
verso, r. I. Macnaughton.
RADIO - 15.30, 21.30 Tabu IV - 11 trionio del vizio, pom, □ □ * 18
Prepovedano mladini pod 14. letom □ -
18. letom □ □
razne prireditve
Stranka komunistične prenove - Krožek Kras prireja 12. in 13. septembra v Bazovici PRAZNIK KOMUNISTIČNEGA TISKA; v primeru slabega vremena se bo praznik nadaljeval tudi v ponedeljek. Za ples bosta poskrbela ansambla Furlan in Krt.
OSMICO je odprl Rudi Petaros v Borštu. Toči dobro belo vino.
OSMICO je odprl v Zgoniku Stanko Milič.
DOBRO belo vino iz kontovelskega brega prodam. Tel. na št. 225304.
VOLVO 740 turbo intercooler, letnik 85, ABS, klima, pomična streha, prodam. Tel. tajnica 827493 ali ob delavnikih 366633 - Vali v uradnih urah.
PRODAM alfo 33 1500, letnik 85, pO ugodni ceni. Tel. na št. 229463.
PRODAM dva lesena soda v dobrem stanju, prostornina 5 hi. Tel. v večernih urah na št. 229349.
NUDIM lekcije iz klavirja. Tel. na št. (0481) 533592 ob delavnikih.
NA OBROBJU TRSTA, na ugodnem prodajnem mestu, prodam iz družinskih razlogov dobro vpeljano in do nosno trgovino s sočivjem, svežo zelenjavo in kmetijskimi pridelki. Tel. (040) 828988 od 8. do 13. ure.
KUPIM ali vzamem v najem frizerski salon v tržaški okolici. Tel. na št. 200605.
IŠČEM službo kot otroška negovalka v slovenski družini v Trstu ali okolici. Sem iz kriznega območja, kjer divja vojna (Slavonski Brod), živim pri sorodnikih v Sežani - družina Rodica, Pod Planino 4.
MOŠKI, dobra volja do dela, specialist pri vezanju trt, sprejme službo po dogovoru. Tel. (003866) 58806.
IŠČEMO v najem prostore za urad, 50 -80 kv. m, na Opčinah ali Proseku. Tel. po 19. uri na št. 225122.
NUJNO iščem v najem stanovanje ali hišo v Novi Gorici ali okolici. Tel. na št. (040) 226196 ob urah kosila.
NEREZIDENČNI študent nujno išče sobo ali manjše stanovanje v najem. Tel. od ponedeljka do petka na št. 368621.
PRODAM knjige za vse razrede DTTZ Žiga Zois. Tel. v jutranjih urah na št. 393036.
IZGUBIL sem sprednjo evidenčno tablico TS 274501 med Rojanom in Dolino. Če jo je kdo našel ali videl, prosim, naj telefonira na št. 814212 - najditelju gre nagrada.
Seja glavnega odbora barkovljanske-ga društva bo v četrtek, 17. t. m., ob 20.30.
ŽPZ Ivan Grbec obvešča svoje pevke, da bo prva vaja v sredo, 16. t. m., ob 20.30 v društvenih prostorih, Škedenjska ul. 124. Obenem vabi nove pevke, da se mu pridružijo.
Glasbena šola ricmanjske godbe
sprejema vpise gojencev od 5. leta starosti dalje za tečaje trobil, pihal, tolkal in klavirja v prostorih Kulturnega doma v Ricmanjih in sicer jutri, 12. 9., od 14. do 16. ure. Vpis je možen tudi v Bazovici pri odbornikih KD Lipa ter pri KD Rovte-Kolonkovec jutri, 12. 9., od 17. do 19. ure. Za informacije tel. na št. 380749 od 12. do 14. ure.
Godbeno društvo Prosek organizira glasbeno šolo za pihala, trobila in tolkala. Vpisovanje in informacije od ponedeljka, 14. t. m., do petka, 18. t. m., qd 19. do 20. ure v Soščevi hiši na Proseku (tel. 225073 od 19.00 do 20.30).
Začelo se je vpisovanje v glasbeno šolo Godbenega društva Nabrežina. Vsi, ki bi se radi učili teorije, solfeggia in igranja inštrumentov se lahko javijo vsak ponedeljek in četrtek od 20.30 dalje na sedežu društva na Trgu sv. Roka v Nabrežini.
Plesno-ritmični odsek ŠD Kontovel
obvešča, da se vadbe ritmičark pričnejo 24. septembra po starostnih skupinah od
15.30	dalje. Istega dne bo ob 20.30 rekreacija za ženske.
SK Brdina organizira zimovanje s silvestrovanjem na Rogli. Informacije na tel. št. 212859 in 226271.
BČIKB
BANCA Dl CREDITO Dl TRIESTE TRŽAŠKA KREDITNA BANKA
Telet.: Sedež 040/67001 Agencija Domjo 831-131 Agencija Rojan 411-611 Filiala Čedad 0432/730-314
Publikacija za vas in vaše tuje partnerje
JOINT VENTURES AND ACQUISITIONS IN SLOVENJA
ZA VSE, KI ŽELIJO TUJIM POSLOVNIM PARTNERJEM PREDSTAVITI MOŽNOSTI IN POSTOPKE ZA USTANOVITEV ALI ODKUP PODJETJA V REPUBLIKI SLOVENIJI.
Publikacija V ANGLEŠKEM JEZIKU vsebuje na 40 straneh komentar pravnih in drugih pogojev za tuje investiranje v Sloveniji, vključno z obveznimi proceduralnimi postopki in usmeritvami Agencije za privatizacijo in Sklada R. Slovenije za razvoj.
NAROČAMO
...... izvodov publikacije Joint Ventures & Acguisitions in Slovenia.
Dobava:
□ po povzetju □ na podlagi računa (dostavimo na osnovi potrdila o plačilu)
IME IN PRIIMEK:.......... .............
ORGANIZACIJA:..............
NASLOV:................................
PODPIS IN ŽIG:
Naročilnico pošljite na naslov:
Center za mednarodno sodelovanje in razvoj, Ljubljana Kardeljeva ploščad, 1 - 61109 Ljubljana Tel. 061/182174, 181372, 183597 - Fax 061/343696
%
Na beneškem festivalu je bil na vrsti film Jamesa Foleya
Prepričljiv pohod »Američanov«
Končno je na Lido prispela zvezda repatica in osvetlila objektive fotografov in radovednost vseh Prisotnih. Res bedno zadoščenje, saj Jack Lemmon, tako kot tudi film, v katerem igra, prihaja s festivala ameriškega filma v Deauvillu (Francija) in je v Benetke prišel takorekoč na krožni sprehod. Festivalski obiskovalec se pač mora zadovoljiti s filmi, ki, resnici na ljubo, letos res niso rajsko mleko. Vendar Jack Lemmon in Al Pacino sta s kolegi v filmu »Glengarry Glen Ross« Jamesa Foleya odigrala prepričljivo ko-niorno igro, nekakšno aktualizacijo Smrti trgovskega Potnika. Snov je vzeta iz trnove poti agencijskih prodajalcev nepremičnin, ki jih tekmovalnost s kolegi in konkreten uspeh povzdigujejo (Al Pacino) ali potisnejo v brezupnost, v kateri so zmožni tudi prej nepojmljivega dejanja kraje seznamov (Lemmon), z naslovi poslovnih strank in prodaje konkurentu (Lem-nion). Dramaturško napet in nepredvidljiv, režijsko verodostojen in spreten film sloni na gledališki predlogi Davida Mame ta. Močan in nespremenjen scenarij je torej osnova učinkovitega dela, ob katerem (in njemu podobnim) bi se evropski film lahko zamislil. In naj kdo ne ponavlja (kot večkrat ponavljamo), da je ameriški film vedno nad-resničen in zlagan. Kljub temu je tandem osebnosti s Foleyem (se spominjate Who's that girl) na čelu udaril mimo.
Američani na pohodu tudi v krimiču Philippa Noycea, izven konkurence v sekciji Beneške noči. Harrison Ford igra sodelavca CIA, vendar se mora hraniti pred maščevalci terorista. O terorju, političnem in ideološkem pa je (spet) govor v filmu Valček na reki Pecori Gruzijke Lane Gogoberidze. To je na-Pol avtobiografska zgodba »nasprotnikov domovine«, Predvsem pa deklice, ki so ji Stalinove čistke tridesetih let pobrale očeta, mater pa poslale v prisilni nomadizem po širni Sibiriji. Z vzporedno montažo se izpostavlja v filmu vez med materjo in hčerko in Posredno staro materjo. Predstavlja zgodovinski spojin, ki ga nobeno nasilje ne more uničiti.
Nasilje in razdejanje v bivši Jugoslaviji se je Predstavilo na M o stri v video pričevanjih, ki so jih Prikazali posebej.
Čeprav ni bila niti v konkurenci niti v kaki drugi selekciji, je izbrani gledalec čutil kot dolžnost, da si °gleda posebno predstavitev filma Dih doline videm-skega gledališčnika in fotografa Roberta Serranija.
Lahkotno delce iz gora naše dežele predstavlja furlansko okolje v italijanščini široki publiki, predvsem najstniški. Kakor da bi se televizija (telenovele in podobno) vračala na film. Zgodba je sila enostavna: stare zamere iz časa vojne med očetoma ne preprečijo ljubezni med mladim Robertom, ki prihaja iz Kanade, in Anno. Nikakor torej avtorski film, ampak profesionalno več kot dostojno izpeljan proizvod.
Odsotnost »velike« ambicije, ki jo ima marsikateri italijanski film na Mostri, ne da bi imel zanjo razlog, je tudi vrlina Serranijevega filma. Ob tem pa ostajajo tudi obline junakinje Lucie Prato (Snack bar Buda-pest Tinta Brassa) pokrite, tako da se film nikamor ne prevesi. Upravičen je zato tudi z vodo zalit scenarij. V pričakovanju zlatega leva za kariero, ki ga bo Mostra podelila Paolu Villagiu, so zavrteli spote z resnejšimi stvarmi žal malo zaposlenega Fellinija. Avtorski spoti za neko rimsko banko so prave nočne more velikega režiserja, katerih žrtev je seveda priljubljeni komik iz Genove. Verjetno kmalu po televiziji...
ALEŠ DOKTORIČ
Jack Lemmon v filmu Glengarry G len Ross«
Čarobne noči sultanov swinga v veronski Areni
Po vsesplošnemu uspehu, ki ga je žela na štirih milanskih koncertih, bo angleška rock skupina Dire Straits danes in jutri nastopila v veronski Areni.
Mark Knopfler (na sliki) in tovariši se bodo 35.000 srečnežem, katerim je uspelo kupiti vstopnice, predstavili v odlični formi. V letu dni skupnega igranja se je zvok devetih glasbenikov spojil v brezhibno izvedeno rock melodijo. Na skoraj dvestotih dosedanjih koncertih so skoraj povsod igrali v predčasno razprodanih dvoranah in navdušili že štiri milijone ljudi. Pravi rekord so postavili tudi v Italiji, kjer se ni še nikoli zgodilo, da bi kdorkoli za deset-koncertno turo prodal preko 85% razpoložljivih mest v predprodaji.
Dire Straits so povsem odvisni od svojega liderja, Marka Knop-flerja. Ta je skupaj z bratom Davidom (kitara), basistom Johnom 111-sleyem in bobnarjem Pick VVither-som leta 1977 sestavil klasično rock band. Enostavna glasbena struktura in mrzli, skoraj odtujeni toda perfektni soli Knopflerjeve Stratocaster so baza njihove prve skladbe, Sultans of Swing, ki je še danes njihova najbolj priljubljena uspešnica. Maja naslednjega leta izide prvi album, kateremu sledi petnajst mesecev kasneje druga plošča, Communique. Once upon a Time in the West, Down to the Waterline in druge pesmi so še vedno v spominu ljubiteljev rock glasbe. Njihova glasba in predvsem Knopflerjev stil dosežeta svetovni uspeh leta 1980 s tretjim albumom Making movies. Romeo and Juliet postane ena najbolj priljubljenih ljubezenskih suit rock
glasbe, Tunnel of Love in Solid Rock so še danes na programu vseh njihovih nastopov.
Knopflerjeva iznajdljivost pa ne pozna miru. Sodeluje s številnimi drugimi rock zvezdami, začne plodno in uspešno solo kariero predvsem kot izvajalec filmske glasbe, v zadnjih letih sodeluje pri projektih The Nothing Hillibillies, predvsem pa išče popolnost in čistost v svoji glasbi, brez posebnih elektronskih in študijskih trikov. To lahko zasledimo predvsem v albumih Love over Gold (september 1982) in Brothers in Arms (maj 1985), ki je dosedaj najbolj uspešen CD v zgodovini rock glasbe s preko dvajsetimi milijoni prodanih izvodov.
Po dobrih šestih letih premora izide septembra lani nova plošča On Every Street, po kateri se imenuje tudi najdaljša svetovna tura rock glasbe, ki bo za dva večera začarala tudi očarljivo veronsko prizorišče.
AWS


Silili
	
današnji televizijski in radijski sporedi


; " % :
RAI 1
C_________________________
6.50	Aktualno: Unomattina, vmes (7.00, 8.00, 9.00) 10.00) dnevnik 1 y 05 Nanizanka: Provaci an-.	cora Harrv
10.00	Dnevnik 1 0.05 TV film: Peccato origi-,	nale (i. C. Heston)
z.oo Variete: Unofortuna z.Z5 Vreme in dnevnik 1 z.35 Nanizanka: La signora n in giallo (i. A. Lansbury) Dnevnik in Tri minute Film: Noi vivi - Addio Kira! (dram., It. 1942, i. 1- Alida Valli, 1. del)
■40 Film: No grazie, il caffe mi rende nervoso (kom., ,,	11- 1982, i. Lello Arena)
Maldinska oddaja: Big! 8-00 Dnevnik 1
Nan.: II cane di papa Tisoč in ena Rusija lQ /m ®eneški filmski festival 19 sn !*,naso di Cleopatra ^reme in dnevnik U'40 TV film: II fratello di Al Capone (dram., ZDA 1090, r. John Gray, i. 9-,, Adrian Pasdar)
42.15	Dnevnik 1 ■25 Nan.: Poker di spie •05 Dnevnik in vreme 0-45 Rubrika opolnoči
^ RAI 2
6.50
7.00
9.40
10.00
11.30
11.35
13.00
13.25
13.45
15.20
17.05
17.25
17.30
18.35
19.45
20.30
23.30 23.50
0.50
1.40
Aktualno: Galatheus Otroški variete Aktualno: Verdissimo Film: Un ettaro di cielo (kom., It. 1958, i. Marcel-
10	Mastroianni)
Kratke vesti
Nan.: Lassie, 12.10 Amo-re e ghiaccio Dnevnik - ob trinajstih Rubrika o medicini Nadaljevanki: La Glinica della Foresta Nera,
14.35	Santa Barbara Film: II mistero della signora scomparsa (krim., VB 1979) Aktualno:	Ristorante
Italia (vodi A. Clerici) Kratke vesti
Nanizanka: Faber l’in-vestigatore, nato šport Nan.: II commissario Kress, nato vreme Dnevnik in šport Variete: Stasera mi but-to. E tre!
Vesti in vreme
Dok.: Colombo e Vera
della scoperta
11	cappello sulle 23 Film: La collina del di-sonore (dram., ZDA 1965, i. Sean Connery)
L^L
RAI 3
7.00	Sat News, Televideo
11.30	Kolesarstvo
12.00	Kratke vesti
12.10	Film: Le ragazze di San Frediano (dram.)
13.40	Drobci
14.00	Deželne vesti
14.30	Popoldanski dnevnik
14.45	Drobci jazza
15.15	Dok. DSE: Šola se posodablja
15.45	Šport: kotalkanje, kolesarstvo, golf, teniški turnir Challenger
17.20	Športna rubrika: Derby
17.30	Nanizanka: I mostri
17.55	Življenje na Zemlji
19.00	Dnevnik
19.30	Deželne vesti
19.45	Varieteja: Blob v Benetkah, 20.05 Non e mai troppo tardi
20.30	Film: La finestra sul de-litto (dram., ZDA 1984, r. R.Franklin, i. H.Thomas)
22.15	Blob. Di tutto di piu
22.30	Dnevnik ob 22.30
22.45	Nan.: Perry Mason
23.40	Variete: Stasera, che sera! - La piazzetta
0.35 Dnevnik in vreme
1.00	Film: Ritratto di bor-ghesia in nero (dram., It. 1978, i. O. Muti)
f Žr TV Slovenija 1	|	TV Koper
10.10	Spored za otroke: ris. serija Smrkci, 10.30 Zverinice iz Rezije
10.50	Po sledeh napredka (pon.)
11.50	Poslovna borza (pon.)
12.00	Poročila
12.05	TV dnevnik BIH (pon.)
12.55	Video strani
14.20	Umetniški večer: Na sledi besed (pon.)
16.20	Gospodarska oddaja: Made in Slovenia (pon.)
16.55	Poslovne informacije
17.00	Dnevnik
17.10	Spored za otroke: nad. Prigode Toma Sawyer-ja, 18.15 lutkovna igrica Trnjulčica
19.05	Risanka
19.20	Napovednik
19.30	Dnevnik, vreme, šport
20.00	Forum
20.30	Nad.: Odloženi raj (VB, i. Michael Hordern)
21.25 Oči kritike
22.15	Dnevnik, vreme, šport
22.45	Sova, vmes nanizanka Roseanne, nad. Druga stran paradiža
0.10 Film: Očim (dram., Fr. 1981, r. Bertrand Blier, i. Patrick Dewaere, Ariel • Besse)
16.00	Film: Sierra Baron (vestern, ZDA 1958, r. James B. Clark, i. Rick Jason)
17.20	Beach volley (z Bleda)
18.00	Primorski forum
19.00	Vsedanes - TV dnevnik
19.30	Nadaljevanka: Ryan
19.55	Nan.: Buck Rogers
20.40	Glasbeni utrinek: Rapsodija za klarinet in orkester (Debussy), Dvanajst variacij K 265 (Mozart)
21.00	Koncert komornega orkestra Akademije Santa Cecilia
22.30	Vsedanes - TV dnevnik
22.40	Aktualno: Globus
23.40	Nan.: Buck Rogers
TV Slovenija 2
16.35
18.00
19.00
19.30
20.00
20.30 21.00
22.30
Sova, vmes nan. Dragi John in nad. Druga stran paradiža Slovenska kronika Jazz in blues TV dnevnik BIH Nanizanka: Gozdarska hiša Falkenau Slovenski magazin Studio City
Koncert: Maria Graf in Irena Grafenauer
RADIO TRST A
7.00,	13.00, 19.00 Dnevnik: 8.00, 10.00,
14.00,	17.00 Poročila; 7.20 Dobro jutro po naše, vmes Koledar; 8.00 Deželna kronika; 8.10 Simon iz Ruta; 8.45 Slovenska glasba; 9.00 New Age; 10.00 Pregled tiska; 10.10 Koncert; 11.30 Odprta knjiga; 11.35 Kantavtorji; 12.00 Počitniška iskanja; 12.10 Glasba; 12.40 Slovenski oktet; 12.50 Orkestri; 13.20 Folk glasba; 13.40 Drugam drugače; 13.45 Country glasba;
14.00	Deželna kronika; 14.10 S festivalov;
14.30	Slovenska literatura na stičišču z italijanskim svetom; 15.00 Nad. Zgodilo se je med zvezdami; 15.40 Revi val; 16.00 Glasovi iz Sibirije; 16.20 Potpuri; 17.00 Kulturna kronika; 17.10 Klasični album;
18.00	Kulturni dogodki; 18.30 Orkestri; 19.20 Zaključek.
RADIO SLOVENIJA
5.00,	6.00, 6.30, 7.30, 8.00, 9.00, 10.00,
11.00,	12.00, 13.00, 14.00, 18.00, 19.00, 21.00,
23.00	Poročila; 6.50 Dobro jutro, otroci;
7.00	Kronika; 8.05 Radio Ga-Ga; 9.35 Turistični napotki; 10.30 Pregled tiska; 11.05 Petkovo srečanje; 12.05 Na današnji dan;
12.30	Kmetijski nasveti; 13.20 Obvestila 13.45 Iz tujega tiska; 15.00 Radio danes;
15.30	Dogodki in odmevi; 16.15 Radijska tribuna; 17.05 Studio ob 17.; 18.30 Ekološki kotiček; 19.45 Lahko noč, otroci; 20.00 Oddaja za pomorščake; 20.30 Slovencem po svetu; 22.00 Zrcalo dneva; 23.05 Literarni nokturno; 23.15 Nočni program.
RADIO KOPER
(slovenski program)
-IITcANALE 5
L—-	a
7.00	Aktualno: I °'12 * * * 16 * 18 * * * * * * * * * * * 30 * I Nanizanki: q ,,c Časa Keatc a-35 Variete: f
12-00 - v v i z: n pr
(vodiD.M 13.0° Dnevnik T P20 Variete: N T0° Aktualno:
15.00	____uiiiv
trimonial
1 c „ Pariiamoi
16 °0 Otroški bum barr
u„„in naniza;
18'00 Kviza: C
giusto, 1
9ndella forti
20.00	Dnevnik'
°-25 Variete: ]
Canze-Pi
20.30	Film: Sc;
1987, r. Paolo X
IG del:
22.50	Variet
stanzo
1Z1.UU
2-00 Spore;
RETE 4_________________
8.30	TG 4 vesti
9.00	Nan.: Strega per amore
9.30	Nad.: General Hospital,
10.00	Marcellina, 11.00 Ines, una segretaria da amare (i. Victor Camara)
11.30	Variete: A časa nostra
13.00	Nadaljevanka: Sentieri
13.30	TG 4 vesti
13.55	Variete: Buon pomerig-gio (vodi P. Rossetti)
14.00	Nadaljevanke: Sentieri,
14.30	Maria (i. J. Marti-nez), 15.15 Io non čredo agli uomini, 15.50 Cele-ste, 16.25 Manuela, 17.00 Febbre damore
17.30	TG 4 vesti
17.45	Aktualno: Lui lei 1'altro
18.20	Kviz: Gioco delle coppie (vodi C. Tedeschi)
19.00	TG 4 večerne vesti
19.25 Rubrika o lepoti
19.30	Nadaljevanki: Gloria,
20.30	Manuela
22.30	Aktualno: Buona sera
23.20	Film: II prezzo del suc-cesso (dram., r. Jose An-thony, i. Dean Martin, Shirley MacLaine), vmes (23.30) TG 4
1.20	Nanizanka: Lou Grant
2.15	Variete: A časa nostra
ITALIA 1	____________
6.30	Pregled tiska
6.40	Otroška oddaja
9.15	Nanizanke: Baby Sitter,
9.45	La časa nella prate-ria - I dolci sedici anni,
11.00	Hazzard, 12.00 La donna bionica
13.00	Avtomobilizem Fl: VN Italije - poskusne vožnje
14.00	Otroški variete: Ciao ciao in risanke
16.00	Nanizanke: Adam 12 - II diritto di uccidere, 16.30
I giustizieri della citta -La ragazza di tanti anni fa, 17.30 T.J. Hooker -Ladri della strada, 18.30 Riptide - II libro nero
19.30	Odprti studio
19.45	Studio šport in vreme
20.00	Nan.: Agli ordini papa! -Maggiore a rapporto
20.30	Varieteja: Scherzi a par-te (vodita Gene Gnocchi, Teo Teocoli), 22.00 American Gladiators
22.45	Film: 1997 - Fuga da New York (fant., ZDA 1981, r. J.Carpenter, i. Kurt Rus-sell, Ernest Borgnine)
0.45 Odprti studio, pregled tiska in Studio šport
1.20	Nan.: Notte visitors
ODEON_________________
13.00	Risanke
14.00	Nan.: Thomas and Senior, Galactica
15.30	Nadaljevanka: Viviana
16.15	Film: Ti conosco mas-
cherina! (kom., It. 1944, r-i. E. De Filippo, i. Pep-pino De Filippo)
18.00	Nad.: Veronica
19.30	Risanke: Albertone
20.00	Nan.: Laverne & Shirley
20.30	Film: I carabbimatti (kom., It. 1981, r. G. Car-mineo, i. Andy Luotto)
22.00	Magazine: Telefacts
22.30	Film: II brigadiere Pas-guale Zagaria ama la mamma e la polizia (kom., It. 1973, r. Luca Da-van, i. Lino Banfi)
TMC____________________
8.30	Nanizanka: Batman
9.00	Risanke: Snack
9.30	Variete: Ottovolante
10.30	Nan.: Truck Driver, Doris Day Show, 12.00 I mi-steri di Nancy Drew
13.00- TMC News in šport
13.40	Dok.: Prijateljska narava
14.15	Variete: Arniči mostri
15.10	Nanizanka: Autostop per il cielo
16.10	Film: Sonny (dram., ZDA 1986, r. R. Michaels, i. Valene Feltrinelli)
18.00	Film: Tim (dram., Av-stral. 1978, r. M. Pate, i. Piper Laurie)
20.00	Dnevnik TM.C News
20.35	Nanizanka: Matlock
21.35	Film: Una vacanza besti-ale (kom., It., r. Carlo Vanzina, i. Jerry Gala, Umberto Smaila)
23.15	TMC News
23.35	Aktualno: L'appunta-mento - Renzo Piano
0.20 Film: E' tempo di uccidere (dram., ZDA 1974, r. J.Kaplan, i. I.Hayes)
2.05	Aktualno: CNN News
TELEFRIULI____________
16.55	Kratke vesti
17.00	Risanke
18.00	Nan.: Adderly
19.00	Večerne vesti
19.30	Nan.: L uomo che parla ai cavalli [i. E. Cerusico)
20.00	Dok.: Zgodovina ZDA
20.30	Nan.: Diamanti
21.30	Rubrika: Diagnosi
22.00	Rubrika o motorjih
22.30	Nočne vesti
23.00	Nan.: Adderly
TELE 4_______________
(Se povezuje s sporedi Italia 1)
Lastne oddaje:
19.30	Dogodki in odmevi
8.30,	9.30, 10.30, 13.30, 14.30 Poročila;
12.30	Dnevnik; 6.00 Glasba, koledar; 6.30 Jutranjik; 7.00 Jutranja kronika; 7.30 Pregled tiska; 7.45 Evergren; 8.00 Modri val; 8.45 Informacije; 9.00 Souvenir d'Italy;
10.30	Primorski val; 11.00 Hladno-Toplo-Vroče; 12.00 Tropicana; 12.30 Opoldnev-nik; 13.00 Jagode in podoknice; 15.00 Dance mušic; 15.15 Hit dneva; 15.30 Dogodki in odmevi - prenos RS; 16.00 Glasbeni desert; 16.40 Pesem tedna; 17.00 Glasba po željah; 17.30 Primorski dnevnik; 18.00 Tartini, glasbeni večeri; 18.30 Pudding time; 19.00 Dnevnik - RS.
RADIO KOPER
(italijanski program)
6.15, 8.30, 9.30, 10.30, 13.30, 14.30, 16.30, 17.30, 18.30 Poročila; 7.15, 12.30, 15.30,
19.30	Dnevnik; 6.07 Almanah; 6.30 Zgodovinski utrinki; 7.45 Jutranjik; 7.50 Astrološki kotiček; 8.10 Morfej; 8.20 Block notes; 8.25 Pesem tedna; 8.45 Hiti; 9.00 Poletne turneje; 9.20 Glasbene želje; 9.45 Edig Galletti; 10.00 Pregled tiska; 10.40 Svet družine; 11.00 Aktualnosti; 12.00 Glasba po željah; 13.35 Pesem tedna;
14.00	Želja po glasbi; 14.33 Alphabet Street; 16.00 Ob štirih; 16.05 Promocija plošče; 16.20 Koledarček; 16.50 Rock-slovar; 17.20 Beatlesi; 17.32 Tropicana; 18.00 Pod senčnikom; 18.30 Ista plaža...; 19.00 Souvenir d’Italy; 20.00 Nočni program.
RADIO OPČINE
7.30,	13.30, 17.30 Poročila; 10.00 Matineja z obvestili; 19.00 V svetu fantazije;
20.00	Mix time; 21.00 Nočni val.
Pred začetkom novega šolskega leta
V slovenskem šolskem središču urejajo telovadnico in avditorij
Na natečaju Lipizer tudi posvet o violini
Šesterica finalistov nastopa z orkestrom
Novo šolsko leto je pred vrati. Pouk se bo v šolah vseh stopenj začel v četrtek, 17. septembra. Šolniki, dijaki in starši se v teh dneh še sprašujejo, kako bo v tem šolskem letu v slovenskem šolskem centru, kjer so zaradi vsakovrstnih težav še vedno nedokončana nekatera pomembna dela. Ta problem je pred dnevi obravnvavala tudi občinska konzulta za vprašanja slovenske manjšine. Kot smo poročali se je konzulta na srečanju s šolskim skrbnikom in predstavniki drugih pristojnih organov zavzela za osamosvojitev slovenske sekcije zavoda ITI Galilei, ki naj bi se nato iz bližnjega poslopja italijanskega industrijskega zavoda vselila v slovensko šolsko središče. Na istem sestanku pa so s podžupanom in odbornikom za javna dela Mariom Del Benom obravnavali tudi nekatera druga šolska vprašanja začenši prav z ureditvijo šolskega centra.
Kot znano je urejanje centra močno zakasnila kriza podjetja Venturini iz Humina, ki je tvegalo stečaj. Šele v začetku poletja je podjetje odkupil nov lastnik in s prilivom novih sredstev omogočil izvedbo raznih obveznosti. Konec avgusta so tako delavci po daljšem presledku spet poprijeli za delo v telovadnici šolskega cen-
tra, tako da so izgledi za dokončno ureditev sedaj boljši. Del Ben je zagotovil, naj bi telovadnica bila končana že do začetka novega šolskega leta, nekoliko dlje -predvidoma do polovice oktobra -pa naj bi trajalo urejanje avditorija. To so zaenkrat predvidena (in finančno krita) dela, več časa pa bo treba počakati za nabavo notranje opreme avditorija in druge zunanje posege. S tem v zvezi naj povemo, da je enak odgovor Del Ben dal tudi na svetovalsko vpra-
šanje Igorja Komela v občinskem svetu.
Del Ben je tudi odgovoril na zahtevo, ki jo je pred časom vložila konzulta, naj bi občina zagotovila prevoz za učence, ki obiskujejo slovenske osnovne šole. Demografski padec je v zadnjih letih močno zmanjšal število slovenskih osnovnih šol v goriški občini (ostale so le tri: v Gorici, Pevmi in Štandrežu), tako da je za marsikoga šola kar precej oddaljena od doma. Podžupan je zagotovil načelno pripravljenost uprave, da reši ta problem, četudi je opozoril, da šolabus ni taksi, ki bi lahko pobiral na domu vsakega posameznega učence. Na osnovi podatkov z didaktičnega ravnateljstva bo občina vsekakor preučila potrebe in skušala rešiti probleme.
Drug problem sicer ne s šolskega področja, ki ga konzulta že dolgo časa predoča občinski upravi, je zaposlitev funkcionarja z znanjem slovenščine. Podžupan je s tem v zvezi povedal, da je zaenkrat zaposlovanje v javnih upravah še ustavljeno, da pa je v novem občinskem organiku to mesto predvideno in ga bodo skušali pokriti, brž ko bo to mogoče.
Na sliki (foto Marinčič) delavci so včeraj urejali avditorij šolskega centra
Na nagradnem natečaju za mlade violiniste "Rodolfo Lipizer" v Gorici so od sinoči na vrsti že finalna tekmovanja. V sredo zvečer so bili namreč znani po zadnjem polfinalnem koncertu še zadnji finalisti. Tako se bo za naslov najboljšega na letošnjem tekmovanju pomerilo šest violinistov: Chang Guo iz Kitajskega, Anastazija Cebotariova iz Rusije, Giovanni Angeleri bo zastopal italijanske narodne barve, Ghe-len Roeland prihaja s Holandske in Japonsko bosta zastopali Yuki-ko Ishibashi in Tamiko Kobayas-hi. Vse nastope finalistov bo spremljal Orkester Sudetov iz Walbr-zycha z dirigentom Jožefom Wil-komirskim.
Vsak večer finalnih nastopov se bosta predstavila po dva tekmovalca, tako, da se v treh večerih do jutri zvrsti vseh šest. V nedeljo bo svečana podelitev prve nagrade Rodolfo Lipizer najboljšemu mlademu violinistu. Vsi nastopi so v gledališču "Verdi" ob 20.30. Vsak tekmovalec bo lahko izbral enega od velikih violinskih koncertov, ki so na programu, in en koncert izpod peresa slavnega violinista Tartinija, katerega 300-letnica rojstva poteka letos. S tem se organizatorji tekmovanja pri-
Predlog resolucije o uporabi osimskih sredstev
Finančna šola kmalu spet v občinskem svetu
Na slovenskih višjih srednjih šolah v Gorici
Večina dijakov je uspešno opravila s septembrsko izpitno preizkušnjo
Vprašanje gradnje šole za finančne stražnike se bo - sicer posredno - spet pojavilo na dnevnem redu ene od prihodnjih sej goriškega občinskega sveta. Enajst svetovalcev raznih strank, ki nasprotujejo gradnji objekta na letališču, je namreč predložilo osnutek resolucije, ki naj bi jo občinski svet obravnaval čimprej. V njem izhajajo iz ugotovitve, da je bil ves denar iz ti. osimskih sredstev, ki je bil predviden za gradnjo novih cest, preusmerjen za potrebe gradnje šole-vojašnice. To bi pomenilo, da bo gradnja prometnic, ki so bistvene važnosti za razvoj goriškega gospodarstva, odločena v nedogled. Zaradi tega, piše v resoluciji, občinski svet obvezuje upravo, naj se pri pristojnih ministrstvih zavzame za to, da bi denar iz zakona o refininasiranju Osimskih sporazumov bil ponovno dodeljen za gradnjo prometnic in za to, da se vse sredstva iz tega zakona uporabijo za gradnjo prometnih, gospodarstkih in storitvenih infrastruktur ter za šolske, univerzitetne ter raziskovalne ustanove mednarodnega pomena.
Z drugimi besedami: občina naj zahteva, da se osimski denar, ki je bil preusmerjen za vojašnico, spet dodeli za prvotne namene.
Biasutti na skupščini KD
Gorica: sedanjost in bodočnost. To je naslov javne skupščine KD nocoj ob 18.30 v Palače hotelu, pri kateri bo sodeloval tudi poslanec in bivši predsednik dežele Adriano Biasutti. Govorili bodo pokrajinski tajnik Gri-on, župan Tuzzi, mestni tajnik Tripani, zaključil pa bo Biasutti.
Na goriških slovenskih višjih srednjih šolah so v teh dneh objavili izide popravnih izpitov. Velika večina dijakov je uspešno opravila preizkušnjo in popravila nezadostni junijski uspeh. Objavljamo imena dijakov, ki so izdelali:
TRGOVSKI ZAVOD IVAN CANKAR
1. A razred: Enrica Černič, Iztok Četrtič, Valentina Devetak, Romina Ferfolja, Martin Frandolic, Tina Kralj, Sonia Leghissa, Valentina Mavric, Andrej Petrovič, Danijel Prinčič, Erika Reja in Daniela Volk. 1. B razred: Birsa Tadej, Bratož Srečko, Tadej Durnik, Mariza Erzetič, Tatjana Mihelj in Igor Vitežnik. En dijak ni izdelal. 2. razred: Matija Devetak, Dario Humar, Gvido Kovic, Tamara Kristančič, Sara Lavrenčič, Raffaella Maraž, Monica Mosettig, Tomaž Mucci, Cristian Pisk, Elizabeta Škorjanc in Nataša Špacapan. En dijak ni izdelal. 4. eksperimentalni razred: Mauro Ferfolja in Igor Marussi. 4. normalni razred: Peter Brai-ni, Tosija Graunar, Magda Komjanc, Mirjam Radinja in Erika Tomšič.
GIMNAZIJA-LICEJ PRIMOŽ TRUBAR
4. gimnazija: Bojana Berič, Petra Mičič in Tomislav Vrečar. Ena dijakinja ni izdelala. 5. gimnazija: Erika Gregorič in Alessio Stasi, en dijak pa ni izdelal. 1. licej: Andrea Bergnach in Alenka Sobani. 2. licej: Miloš Čotar in Aleks Domeniš.
UČITELJIŠČE SIMON GREGORČIČ
1. razred: Andrejka Hlede, Cristina Iussa, Serena Mucci, Matjaž Pintar, Tea Šinigdj,
Magda Tomšič; ena dijakinja ni izdelala. 2. razred: Barbara Jelen, Patricija Maličev, Steva Medvešček, Elizabeta Murene, Matej Pintar, Jana Sobani. 3. razred: Elena Perla, Nataša Soban.
TEHNIČNI ZAVOD ZA TRGOVINO ŽIGA ZOIS
l.A razred: Borut Albreht, Vanja Bastiani, Mateja Blažiča, Boris Debeljak, Bojan Peršič, Patricija Stanič, Katja Terčič, Samanta Žara. l.B razred: Nataša Černič, Vanja Černič, Ksenija Devetak, Vesna Dolgan, Patrik Jarc, Matevž Jenko, Tea Košuta, Maja Ož-bot; ena dijakinja ni izdelala. 2. razred: Vanja Ambrosi, Verena Braini, Matej ka De Rocco, Irene Jakin, Tanja Kovic, Sara Mik-lus, Erika Obljubek, Patrick Seni, Matjaž Šibav, Kristian Tommasi; en dijak ni izdelal. 3.A razred: Martina Bevilacgua, Alan Devetak, Aljoša Devetak, Barbara Frando-lič, Andrea Iussa; en dijak ni izdelal. 3.B razred: Andrej Gergolet, Silvano Kravos, Valentina Milocco, Erika Nardin, Vanda Vižintin; en dijak ni izdelal. 4. razred: Monica Carrara, Damijana Cevdek, Alenka Černič, Katiusa Kosič, Simon Kosič, VVilli-am Peric, Alex Pintar.
TEHNIČNI INDUSTRIJSKI ZAVOD GALILEO GALILEI
l.H razred: Miklus David. 2.H razred: Ste-fano Mazgon. 3.IH razred: Daria Marassi in Marco Tomšič; trije dijaki niso izdelali.
V nedeljo bo v Opatjem selu politični piknik SDP (in DSL)
V nedeljo bo s pričetkom ob 15. uri tradicionalno srečanje v Opatjem selu na Krasu, ki ga prireja SDP-Stranka socialdemokratske prenove iz Nove Gorice. Letošnji uradni naziv srečanja je "Politični pik-nik Opatje selo 92" in ima namen še trdneje povezovati Slovence v matični domovini z zamejci. To je še posebej razvidno iz samega programa srečanja na katerem bosta v otvoritvenem delu poleg vidnih predstavnikov iz Slovenije, kot so dr. Matjaž Kmecl, član Predsedstva Republike Slovenije, dr. Ciril Ribičič, predsednik stranke SDP in Novogoričan Borut Pahor, podpredsednik stranke SDP, spregovorila tudi vidna slovenska zamejska pred-, stavnika prof. Darko Bratina, senator v rimskem parlamentu in Miloš Budin deželni svetovalec in načelnik slovenske komponente DSL. Prireditev torej v obliki političnega in zabavnokulturnega srečanja, ki bo tudi priložnost za iz-
menjavo mnenj in izkušenj ob začetku nove zahtevne jesenske politične sezone.
Letos se je v organizacijo piknika v Opatjem selu delno vključila tudi slovenska komponenta Demokratične stranke levice iz FJK tako, da bo sodelovala bodisi pri političnem delu programa kot tudi pri zabavno kulturnih in športnih točkah srečanja. To dejstvo ne sodi le v okvir že dolgega in tradicionalnega sodelovanja med obema strankama, ki sega v sedemdeseta leta takrat med KPI in ZKS, ampak predstavlja tudi trdno voljo, da se meja izbriše, da ljudje živijo čimveč skupaj in da skupno rešujejo skupne jim probleme.
Slovenska komponenta DSL zato vabi, da se nedeljskega srečanja v Opatjem selu množično udeležijo tudi zamejski Slovenci, tako z Goriškega kot s Tržaškega in to kot izraz novih teženj in stikov v novih političnih razmerah.
Suho vejevje kazi videz spominskega parka
Pičla skrb za zelenje
Občinska vrtnarska služba v Gorici, naj bo zaradi pomanjkanja osebja ali drugih težav, že dalj časa gotovo ne blesti zaradi učinkovitosti. Videz mnogih mestnih zelenic, drevoredov in parkov ne le, da ni vzoren, temveč se pogosto zdi, da je zelenje povsem zanemarjeno. Prizor na sliki (foto Marinčič) smo ujeli včeraj v spominskem parku, ki ga že precej dni kazi na raznih mestih zapuščeno nalomljeno vejevje in drevje.
merno oddolžujejo velikemu Pirančanu.
V okviru natečaja Lipizer bo danes ob 10..uri na Pokrajini prvo zasedanje mednarodnega posveta o violinski glasbi. Posvet se bo nadaljeval še popoldne in jutri.
Gledališki nastop ob prazniku grozdja nocoj v Krminu
Nocoj bo v Krminu v okviru praznika grozdja prireditev na prostem. Ob 21. uri bo nastopila na Trgu XXIV Maggio gledališka skupina "Gruppo teatrale di Tor-giano", iz mesteca Torgiano v okolici Perugie, s predstavo "Piaz-za del Sopramuio" v dialektu mesta Perugie. Gre za dve krajši komediji, prvi je naslov:"Il coffa-netto di ser Matteo" in druga je "Lezioni d'amore". Jutri pa bodo gostje iz Umbrije v palači Loca-telli predstavili svoja vina, ki jih bodo postavili v harmonijo s tipičnimi furlanskimi jedmi. Višek praznika bo v nedeljo popoldne s sprevodom okrašenih vozov.
Kraja v trgovini
Tatovi so spet na delu. V sredo so vdrli skozi zelo majhno okence v trgovino "Giovane moda" v ulici Seminario 8. Lastnica trgovine Rossella Makuc se je zavedla kraje, ko se po opoldanskem premoru vrnila na delo, in domneva, da so prišli v trgovino okrog 14.30, ko v njej ni prodajalcev. Po skrbnem pregledu je ugotovila, da velike škode ni, ker zlikovcem ni uspelo odpreti zaklenjene blagajne na prodajalnem pultu. Izginil je samo hranilnik, ki je bil zraven blagajne. Lastnica je ocenila škodo na okroglih sto tisoč lir in tatvine oblastem ni prijavila.
Surov napad
Karabinjerji skušajo pojasniti okoliščine surovega napada, ki naj bi ga skupina pobalinov izvedla včeraj ob 12.30 pod nadvozom v Ul. Brass. 59-letni Lorenzo Maccapani, Ul. sv. Gabrijela 71, se je namreč včeraj javil v bolnišnici s podplutbami na roki (zdravil se bo 10 dni) in povedal, da je bil žrtev napada. Malo prej se je s fiatom tipo peljal po Ul. Brass in se na povabilo nekega mladeniča ustavil. Takrat naj bi ga obkolili še trije drugi okrog 20 let stari fantje na motorčkih in ga brez razloga surovo pretepli.
razna obvestila
Šola Glasbene matice Gorica sporoča, da poteka vpisovanje za šolsko leto 1992/93 samo še danes 11. septembra ob delavnikih od 10. do 14. ure na sedežu v Ul. Croce 3, tel. 531508.
_____________kino________________
Gorica
VITTORIA 20.15-22.00 »Fusi di testa«.
CORSO 18.00-22.00 »Week end senza il morto«. Jutri: 16.00 »Charlie, anche i cani vanno in paradiso«.
VERDI Zaprto.
Tržič
COMUNALE Zaprto.
EXCELSIOR Zaprto.
Nova Gorica
SOČA 18.30 »Zadnji skavt«, 20.30 »Princ plime«.
SVOBODA Šempeter 20.30 »Jekleni konjički«, 22.30 »Hudič v gospodu Hol-mesu«.
DESKLE 20.00 »Oče moje neveste«.
DEŽURNA LEKARNA V GORICI
Občinska 1 - Ul. sv. Mihaela - tel-21074.
DEŽURNA LEKARNA V TRŽIČU
Al Redentore - Ul. F.lli Rosselli 23 -tel. 410340.
__________pogrebi____________
Danes v Gorici ob 11. uri Guerrino Malusa' iz splošne bolnišnice na glavno pokopališče.
Devet let bogate dejavnosti med uspehi in nerešenimi problemi
Špetrski dvojezični center
steber Beneške Slovenije
Izšla Pisma nikomur Ljiljane Avirovič
Protest intelektualcev proti grozotam vojne
PAVEL PETRICIG
Dvojezični šolski center iz Špet-ra ob Nadiži, ki stopa že v deveto leto dejavnosti, predstavlja v krajevni šolski stvarnosti, pa naj gledamo nanj s kakršnegakoli zornega kota, neko trdno izhodišče, pa tudi problem. Menim, da lahko govorimo o izhodišču, ker gre za edino šolsko strukturo, v kateri se ptroci lahko naučijo slovenščine, in ker se okrog nje vrti veliko šte-yilo ljudi, od otrok, katerih število je naraslo na 85, do njihovih staršev, sorodnikov in prijateljev. Problem pa predstavlja, ker se o tem pač govori, bodisi med tisti-nu, ki zagovarjajo dvojezično šolo, bodisi med tistimi, ki ji nasprotujejo. Načelnemu nasprotovanju slednjih še pridružuje zaskrbljenost nad pešanjem števila otrok v občinah, iz katerih je največ vpisanih v dvojezično šolo. Ponekod s° razredi tako razredčeni, da skoraj ni več socializacije med učenci- Kdor je zmožen ocenjevati vzgojne pomanjkljivosti, ki jih prinaša slaba šolska socializacija, bo bolje razumel, kaj s tem mislim.
Zakaj bi ne bili vsi skupaj, zakaj bi ne oblikovali številčnejših razredov in jih skušali ohraniti, zakaj !e krajevna šola zašla v tak polo-Zaj? Odgovor je enostaven in gre-nuk za vse. S strani šolskih, upravnih in političnih oblasti, tako na krajevni kot na osrednji ravni, je orla storjena makroskopska napa-j19 v analizi. Napaka je bila v miš-Jlcnju, da se tako' etnična zavest n°t želja po slovenskem izobraže-vanju v Nadiških dolinah nista razvili, ali da celo ne obstojata.
Država in njene inštitucije so Prisluhnile upraviteljem, ki sploh rušo poznali te problematike, ali Pa so bili pod vplivom trikoloris-rčne propagande. Nič niso zalegli Pozivi, nasveti in razne delegacije. */b zalegla niti obetavna okolišči-oa prve italijanske vlade s socia-rstičnim vodstvom, ko bi zadosto-a skromen zakon, ali celo en sarn člen, da bi raztegnili slovensko šolo v vse kraje videmske po-rajine, kjer bi za to zaprosili. v odgovor na odklonilna stališ-a vseh dosedanjih vlad (demok-rstjanskih, laičnih in socialistična) so bile in so naše slovenske ružine primorane stopiti na pot, 1 so jo bili pred sto leti prisiljeni praviti koroški Slovenci pod Av-njo, da so zaščitili svojo identi--e 0 rn svoj jezik. To pomeni v na-
Šolo.
primeru izbrati dvojezično
Dolžnost pametnih politikov in upraviteljev bi morala biti ta, da bi pomislili na dvojezičnost na bolj racionalen način in da bi naredili vsaj kak skromen korak za ohranitev enotnosti krajevne šole. Tega niso hoteli storiti in odprl se je problem.
Nič izjemnega glede na šolsko ureditev v Italiji. Privatna šola je predvidena po zakonodaji, značilno pa je, da je imela krajevna KD v našem primeru pomisleke v zvezi z našo svobodo poučevanja. Očitno protislovje! Nobena družina ni prisiljena, da vpiše svojega otroka v dvojezično privatno šolo. Vpiše se, kdor želi in kdor soglaša s cilji in metodami, skratka, kdor želi, da bo njegov otrok poleg italijanščine obvladal tudi slovenski jezik.
So problemi tudi znotraj dvojezične šole? Seveda. Če so z dekretom predsednika republike priznali otroški vrtec, nad katerim bo izvajalo svoje nadzorstvo didaktično ravnateljstvo, to še ne velja za osnovno šolo. Šolski skrbnik je s tem v zvezi zastavil ustrezno vprašanje šolskemu ministrstvu, a ustreznega odgovora še ni bilo. Treba bi bilo razgibati parlamentarce, da bi popravili škodo, ki jo je zaradi zamud utrpela šola.
Drugo vprašanje zadeva financiranje iz zakona za obmejna območja, ki predvideva finančna sredstva za kulturne dejavnosti slovenske manjšine. V zvezi s tem bi bilo treba odpreti politično debato, ker ne bi želeli, da bi se finančne restrikcije po letu 1993 znesle ravno nad našimi programi.
Potrebna je razprava za ustvarjanje konsenza, ki nam bo v prihodnje dragocen.
Pa še nekaj, a tu je potreben poseben razmislek: o zaščiti slovenske manjšine ni slišati besede. Kdaj se bo o tem govorilo? Treba bi bilo končno razumeti, kaj lahko pričakujemo od Amatove vlade, to je od druge vlade s socialističnim vodstvom, in v primeru pozitivnega odgovora, kaj si lahko obeta slovensko šolstvo in naš dvojezični center.
Kot zasebna ustanova lahko še veliko naredimo. Center danes ni več le navadna stimulacija, temveč predstavlja inštitucijo, ki odgovarja na potrebe prebivalstva, ki izpolnjuje neko kulturno vlogo in uresničuje neko zgodovinsko pričakovanje slovenske manjšine. Ta izkušnja pa nas spodbuja k razmišljanju o še drugih pobudah v prihodnje. V tem pogledu avtonomija ni neka izbira, temveč potreben pogoj.
Kljub vsemu pa v dvojezični center žal niso možni novi vpisi, čeprav nas številne družine, ki jih spodbujata naša pobuda in predvsem nastajajoči novi svet in nove razmere, prosijo za tiste usluge, ki jih je država odklonila in ki jih mi ne moremo razširiti.
Pa še v razmislek slovenskim krovnim organizacijam: naj se zadovoljimo s tem, kar imamo? gre razmišljati o decentriranih oblikah? naj razširimo center? To so naši strukturalni problemi, pri reševanju katerih vrhovi lahko odigrajo nadvse pomembno vlogo, veliko večjo od tiste, na katero se navajamo.
JOŽE PIRJEVEC
Ljiljana Avirovič, Lettere a nessuno. Testimonianze e docu menti della guerra in Croazia. (Pisma nikomur. Pričevanja in dokumenti o vojni na Hrvaš kem). Hefti dizione, Milan, 1992.
Ljiljana Avirovič, lektorica srb-sko-hrvatskega jezika na tržaški univerzi in znana prevajalka, je zbrala v zbornik vrsto pričevanj in fotografij o tem, kar se je zgodilo na Hrvaškem prejšnje leto. Vojna vihra očitno kar kliče k takšnim publikacijam, saj jih je nekaj podobnih povzročila tudi desetdnevna vojna v Sloveniji. V »Pismih nikomur« je morda več pathosa kot v tovrstnih slovenskih brošurah, vsebina pa je v bistvu vendarle ista: gre za protest intelektualcev proti grozovitosti vojne in za zgroženo vprašanje: kako je mogoče? Vsakdo ubira seveda to temo po svoje, v skladu s svojim kulturnim in življenjskim zaledjem, vendar v bistvu na podoben, bolj ali manj emotivno obarvan način. Kar mi še najbolj manjka v pričevanjih, o katerih teče beseda, je trezna analiza vzrokov, ki so pripeljali do tako strahovitega klanja na Hrvaškem, pa tudi poskus razmisleka, kaj narediti, ko bo morije konec, da se ne bo nikoli več ponovila. V tem smislu gre še najdalje Predrag Matveje-vič, saj se v svojem prispevku sooča z nacionalizmom Hrvatov in Srbov, išče njune zgodovinske korenine v daljni in bližnji preteklosti in obsoja tako enega kot drugega. Preko te nekoliko olimpijske drže, ki je bila lani tako všeč evropski intelektualni levici, češ, »vsi Balkanci ste v svoji tribalnosti enako krivi«, pa ne gre. Ne pove na primer, da raste konflikt iz nerazčiščenih odnosov znotraj istega prostora med manjšino in večino, ne razloži tujemu bralcu - članek je bil najprej objavljen v časopisu 11 Manifesto - da je dokončna rešitev težavnega sožitja med Hrvati, Srbi in Muslimani v zveriženem drobovju Balkana le v izredno precizni in do potankosti izdelani magni charti pravic in dolžnosti, ki naj jih dobi vsaka skupnost. Če treba tudi pod nadzorstvom Združenih narodov ali Evropske skupnosti.
Od prispevkov v prvem delu zbornika, tistem, ki je posvečen domačim avtorjem, naj posebej opozorim na intervju Bogdana Bogdanoviča, znanega beograjskega arhitekta in oporečnika. Končno veliko-
srbskega nacionalizma prost človek, ki se ne boji povedati resnice, da so namreč Srbi agresorji, da v Srbiji ni opozicije, vredne tega imena, da bo treba Miloševiča in njemu podobne postaviti - kakor nacistične veljake po drugi svetovni vojni -pred nekakšno niirnberško sodišče, da brez zunanjega oboroženega posega vojne na Balkanu zlepa ne bo konec, da je najbolj častno dejanje, ki ga morejo mladi Srbi danes storiti to, da dezertirajo.
Prispevki, zbrani v drugem delu knjige pod naslovom »Glas iz Evrope«, so večinoma izpod peresa znanih imen: Enzo Bettiza, Francois Fejto, Alain Finkielkraut, Andre Glucksmann, Gianni Baget Bozzo, Ernesto Albrizzi, Annie Le Brun. Imenitni članki, objavljeni v velikih italijanskih in francoskih časopisih, h katerim bi bilo mogoče dodati še marsikaj drugega, kar je izšlo v angleškem in nemškem tisku. Vsi ti glasovi iz Evrope me potrjujejo v ugotovitvi, da so najbolj zreli intelektualci, ki se ne zapirajo v svoje fantazije kot kakšen Handke, povsem točno razumeli, kaj se dogaja na Hrvaškem in svoje bralce tudi pravilno informirali. Da jim evropska diplomacija s svojimi analisti, izvedenci in zunanjimi ministri dolgo ni znala prisluhniti, temveč se je mesece in mesece šla slepe miši, je znak, v kolikšni meri so poklicni diplomati lahko zabetonirani v svoje kalupe in nezmožni kreativnega mišljenja. Kar pa ni nobeno presenečenje za tistega, ki pozna evropsko sodobno zgodovino.
Na koncu zbornika je nekaj dokumentov, apelov, pesmi in pričevanj, ki so nastali kot neposreden odgovor na divjanje jugovojske in ki so zgovorna priča stiske trenutka. Med njimi pogrešam tudi kakšnega slovenskega, saj Slovenci ob trpljenju južnih sosedov nismo stali ob strani, temveč smo večkrat dvignili svoj glas v protest. In na koncu, naj še omenim fotografije, ki so zbrane v brošuri. Zgovorne priče neke vojske, ki je po svoje tudi religiozna. Jasno je, da so skušali Srbi v svoji blaznosti, ki je.za vsem slutila vatikansko zaroto, izničiti predvsem to, kar je spominjalo na hrvaško kulturno dediščino. In tako je v »Pismih nikomur« cela kolekcija posnetkov pohlevnih baročnih cerkva, ki so jih novi ikonoklasti uničili. Kot je zapisal Kocbek že leta 1945: »Zopet črnogorske navade. Ali bizantinske navade. Ali turške navade. Sam vrag je te ljudi do kraja demoniziral«.
Srečanje filozofov v čedajskem Ristoriju
. Filozofija in kultura v bodočnosti Evrope. To je naslov, ki so si ga Obrali člani vsedržavne organizacije profesorjev filozofije, ki so se ceraj zbrali na rednem kongresu v Čedadu. Razni referati in razprava ° velikih vprašanjih današnje družbe si bodo sledili do nedelje. Izbira ®me ni slučajna, saj se uokvirja v dogodke zadnjih let, od padca e^Fnskega zidu ter samega realsocializma na Vzhodu do ksenofobič-n,“ ekscesov zadnjih tednov na Zapadu.
Svojo prisotnost na kogresu, ki se bo odvijal v gledališču Ristori er v predavalnici zavoda oršulink, so najavili kardinal Paul Poupard, Predsednik papeškega sveta za stike z neverniki, prof. Rocco Buttiglio-ne' Priznani italijanski filozof, prof. Vittorio Possenti z beneške univer-ze ter prof. Vladimir Zelinski z univerze v Moskvi, ki bo spregovoril o °žnem dialogu med Rusijo in Evropo. R.P.
W
Škofjeloški pasijon po radijskih valovih
- V uredništvu igranega programa Radia Slovenija so končali montaže najobsežnejšega projekta doslej. Radijsko so namreč pripravili najsta-lp}Se °hranjeno slovensko dramsko besedilo Škofjeloški pasijon, ki ga je ta 1721 zapisal Romuald-Lovrenc Marušič. S tem dejanjem so poskusi-tadijsko prikazati utrip življenja in dobe, v kateri je delo nastalo, n 1 !zvedka dela je temeljila na prepisu, ki ga je pripravil Jože Faga-Ieri k* tudi lektor izvedbe. Radijsko priredbo je pripravil Aleš Jan, ki t v10 *udt režiral, izvirno glasbo je napisal Jani Golob, tonski posne-„ Pa je delo tonske mojstrice Metke Rojc. Pri izvedbi je sodelovalo ec kot sto poklicnih igralcev in pevcev iz vseh slovenskih gledališč, nnfoničnemu orkestru RTV Slovenija, Slovenskemu komornemu zboru n otroškemu zboru RTV Slovenija pa je dirigiral Marko Munih.
Radio Slovenija bo delo premierno predstavil sočasno v svojem Programu in javno v viteški dvorani ljubljanskih Križank v sredo, 7. oktobra, ob 20. uri.
Širši javnosti bodo to zanimivo pobudo predstavili v ponedeljek, 14. ePtembra, ob 12. uri v Križankah na tiskovni konferenci.
V nedeljo prvi koncert v okviru Glasbenih popoldnevov
Stara glasba na Repentabru
V nedeljo, 13. septembra, ob 18, uri bomo na Repentabru, v okviru tradicionalnih Glasbenih popoldnevov, lahko spet prisluhnili (kot prejšnja leta) stari glasbi, zvokom starih glasbil. Avtentične izvedbe skladb starih mojstrov dobijo šele v pravi akustiki pravo zvočno podobo in tudi akustiki repentabr-
ske cerkve gre zasluga za uspeh teh koncertov. Stara glasba pa lahko postane po svoje še posebej zanimiva, če jo vsaj občasno predstavimo vzporedno s sodobnimi skladbami. Tako bomo na nedeljskem koncertu prisluhnili najprej Suiti sodobnega skladatelja Franza Stetke (1899-1975). Živel in de-
loval je v Kremsu, manjšem mestu v Avstriji; veliko si je prizadeval za ponovno ovrednotenje kljunaste flavte - zato tudi tako nenavadna zasedba: tri kljunaste flavte in violina.
Tartinija lahko letos (tristoletnica rojstva) kar pogosto poslušamo na koncertnih odrih, vendar (vsaj v naših krajih) bolj poredkoma na originalnih ali avtentičnih instrumentih. To priložnost nam bo nudil nedeljski koncert, saj so na sporedu kar tri Tartinijeve tri-osonate. Če je bila violina v Italiji najbolj priljubljen instrument, je pa v Franciji to veljalo za prečno flavto. Dueti Michela Blaveta, priznanega skladatelja in najslavnejšega francoskega flavtista iz 18. stoletja nam bodo tako nazorno pokazali razliko med italijanskim (Tartini) in francoskim stilom. Spored nedeljskega glasbenega popoldneva bo zaključil koncert za dve kljunasti flavti, dve violini in basso continuo manj znanega nemškega baročnega skladatelja in organista Pierra Prowa.
Na nedeljskem koncertu bodo nastopili stalni člani Gallus Con-sorta Dina Slama, Irena Pahor, Erika Slama in Miloš Pahor; kot gosta pa še beneška violinista Pi-etro Zazzetta in Gian Domenico Busato, ki ju vidimo na gornji sliki.
Po zmagi i' povratni tekmi 1. kola italijanskega košarkarskega pokala
Stefanel sedaj proti Napoliju
Na odprtem teniškem prvenstvu ZDA
Courier premočan
STEFANEL - SASSARI 80:76 (42:40)
STEFANEL: Bodiroga 14 (1:2), Budin 2 (0:1), Pilutti 12, De Pol 8 (4:7), Bianchi 8, Alberti 8 (2:2), Meneghin 3 (3:5), Coleman 18 (2:4), Cantarello 4 (2:2), La Torre 1 (1:4).
BANCO Dl SARDEGNA SASSARI: Angius, Rotondo, Casarin 16 (8:8), Vicinelli 21 (6:6), Bonino 5 (3:4), Miller 2, Ballestra 2 (2:2), Salvador! 2, Brotto 2 (2:3), Frederick 26 (6:10).
SODNIKA: Nelli iz Firenc in Pas-cucci iz Gualda Tadina; PON: Ballestra (30), Miler (35) in Bonino (40).
TRST — V povratni tekmi prvega kola italijanskega pokala je Stefanel kot predvideno, vendar ne zlahka, premagal skromno ekipo iz Sassari-ja. Ker so Tržačani zmagali že v prvi tekmi s točko razlike, so napredovali v drugo kolo, kjer se bodo proti vsakemu predvidevanju pomerili z ekipo iz Neaplja, ki je izločila bolj kotirani Baker iz Livorna.
Sardinci so se uspešno upirali domačinom predvsem zato, ker je Ta-njeviČ dal možnost vsem igralcem, da stopijo na igrišče. Tako sta dalj časa igrala tudi La Torre in Jan Budin, ki sta sicer enajsti in dvanajsti igralec. To je bil pravzaprav prvi nastop Budina v dresu Stefanela pred tržaško publiko. Kljub razumljivi tremi je še kar solidno opravil svojo nalogo in tudi dosegel lep koš.
Krstni nastop je v Trstu opravil tudi Dean Bodiroga, ki je povsem upravičil zaupanje trenerja. Mladi talent tržaške ekipe je publiko navdušil predvsem z nekaterimi zelo točnimi asistencami. Zadovoljivo je opravil svojo nalogo tudi drugi "za-
Pri Shinkai karate klubu
Še ta mesec pripravljalni treningi
Karate, ena najlepših orientalskih veščin, je končno vključena med promocijske manifestacije na državni ravni, Trofejo Topoli-no. Odgovorni so izbrali tekmovanje samo v izvajanju kat, kar bo pripomoglo, da se najmlajši približajo karateju in tako spoznajo tudi del veščine, ki se izraža najbolj nenasilno. Borba ali kumite, čeprav kontrolirana, je za najmlajše neprimerna oblika spoznavanja karateja. S slednjo se bodo mali krateisti spoprijeli po dolgem treniranju kat in kihona.
Zveza za karate FIKTA je organizirala omenjeno tekmo za 4 starostne skupine - A letniki 85/86; B letniki 83/82; C letniki 81/80; D letniki 79/78. Predvideni so posamični ali skupinski nastopi. Deželne faze tekmovanja bodo v soboto, 17., ter v nedeljo 19. oktobra. Finale pa bo 15. novembra 92 v Bellunu.
Vodstvo SHINKAI karate cluba poziva vse člane, da se udeležijo pripravljalnih treningov, ki se bodo začeli 21. septembra. Urniki za vse karateiste bodo objavljeni na oglasni deski v prostorih telovadke na Proseku. Treningi od letnika '85 do letnika '78 bodo v ponedeljkih in petkih od 18.00 do 19.30. (R.M.)
časni" tujec, Coleman, ki pa zagotovo ne bo igral v prvenstvu, čeprav kaže, da tudi s Christiejem, ki je bil tik pred tem, da podpiše pogodbo, ne bo nič.
Zanesljiv je bil tudi novi nakup Alberti, ki ima zelo linearno in učinkovito igro, medtem ko je Pol Bodetto bolan. Splošna ocena o ekipi je tako skoraj nemogoča, saj je poleg tega manjkal še Fučka, Cantarello pa se je rahlo poškodoval že v prvem polčasu. Pravi vtis o realni moči ekipe si bodo torej navijači lahko ustvarili šele prihodnji četrtek, ko bo povratno kolo osmine finala italijanskega pokala (prvo kolo bo že v nedeljo).
MARKO OBLAK OSTALI SINOČNJI IZIDI:
Benetton Treviso - Medinform Maršala 95:73 (1. tekma 105:95); Scai-ni Benetke - Cagiva Varese 79:76 (73:88); Robedikappa Turin - Aurora Desio 108:103 (89:100); Phonola Ca-serta - Aresium Milan 103:80 (91:96); Philips Milan - Panna Firence 99:85 (92:77); Montecatini - Ticino Siena 84:88 (80:86); Trapani - Marr Rimini 85:80 (67:85); Messaggero Rim -Mangiaebevi Bologna 103:89 (86:86); Knorr Bologna - Ferrara 83:63 (79:70); Teamsystem Fabriano -Branca Pavia 90:90 (94:90); Panasonic Reggio Calabria - Forli 96:75 (111:75); Clear Cantu - Sidis Reggio Emilia 90:75 (73:87); Baker Livorno -Napol! 81:84 (70:69); Kleenex Pistoia
-	Glaxo Verona 75:82 (64:77); Scavo-lini Pesaro - Burghy Modena 89:79 (102:89)
PARI OSMINE FINALA: Benetton
-	Cagiva; Desio - Phonola; Philips -
EINDHOVEN — Zgodovinski uspeh na Nizozemskem, kjer ni italijanska nogometna reprezentanca še nikoli zmagala, je po desetih mesecih bolj ali manj uspelega eksperimentiranja regeneriral navdušenje okrog azzurrov. Igra Sacchijevega moštva je naletela na odobravanje vseh poznavalcev, pa tudi nizozemskih gledalcev in milijonov Italijanov, ki so spremljali tekmo preko TV ekranov. Soglasnost kritike je za italijanske razmere res nenavadna. Bolj kot zmaga, je zanimanje vzbudil slog azzurrov, njihov ritem, agresivni _presing, smisel za kolektivnost. Se nikoli ni Italija na gostovanjih igrala tako »pogumno«. Nihče ni pričakoval, da si bo tako odprto igro privoščila prav na Nizozemskem proti tulipanom.
Vsi se zdaj sprašujejo, ali je to res »prava« reprezentanca. »Fantje so presenetili tudi mene«, je priznal Sacchi po tekmi, pristavil pa je še, da so Nizozemci očitno igrali vse preveč prijateljsko razpoloženi, kajti med reprezentancama le ni takšne razlike v kakovosti, kot bi bilo mogoče soditi po srečanju v Eindhov-nu.
Nekaj razpok so azzurri pokazali le v obrambi, vendar pa večina meni, da je treba to pripisati odsotnosti veterana Baresija. Skrb vzbuja kvečjemu dejstvo, da ima Baresi že
Ticino; Marr - Messaggero; Knorr -Teamsystem; Panasonic - Clear; Stefanel - Napoli; Glaxo - Scavolini.
Drevi na Škofijah Micom Marcus - Slavonka
KOPER — Potem ko so se košarkarji Micom Marcusa uvrstili v finalno skupino za pokal Slovenije, bodo v okviru priprav drevi odigrali prijateljsko mednarodno tekmo s Slavonko iz Osijeka, članom 1. hrvaške lige. Tekma se bo pričela ob 20. uri v športni dvorani Burja na Škofijah. Že jutri pa bodo odpotovali v Velenje, kjer bodo nastopili na močnem turnirju. Pod vodstvom novega trenerja Vječeslava Kavedžije se namreč Koprčani zavzeto pripravljajo na sezono, v kateri pričakujejo doslej največje uspehe; želijo pa se tudi v najboljši luči predstaviti Evropi v tekmovanju za Koračev pokal, kjer pa so v 1. kolu prosti. (Kreft)
Mihajlovič kaznovan
BERN — Siniša Mihajlovič, novi nakup Rome, zafadi mednarodne diskvalifikacije ne bo mogel nastopiti na prvi tekmi pokala UEFA proti Innsbrucku. Na spisku UEFA »porednih« je 58 nogometašev, med njimi ni drugih pripadnikov italijanskih klubov.
Še o Maradoni...
RIM — Izvedelo se je še nekaj podrobnosti o domnevnem prestopu Ma-radone k španskemu klubu Sevilli. Napoli naj bi zahteval 14 milijard lir odškodnine, Sevilla pa jih ponuja deset. Poleg zagotovila, da Argentinca ne bodo kasneje odstopili kakemu drugemu italijanskemu klubu, je baje Napoli zahteval tudi to, da Maradona nikdar ne sme igrati proti Napoliju.
32 let, po Sacchijevih besedah pa ga bo v tej vlogi nasledil Parmin libero Minotti. Na vprašanje, kako je Sacchi doživljal vodstvo Nizozemcev z 2:0 po samih 21 minutah igre, je selektor azzurrov priznal, da se je zbal, kako bi javnost reagirala na morebitno katastrofo. Sacchi vsekakor ve, da se mu bo stolček le stežka zamajal, saj ima nekaj močnih pokroviteljev, med katerimi sta najmočnejša predsednik nogometne
NEW YORK — Jim Courier je v četrtfinalu odprtega teniškega prvenstva ZDA dokazal, da je še vedno prvi človek svetovnega tenisa, premagani Andre Agassi (na sliki AP), zmagovalec letošnjega Wim-bledona, pa je kljub temu lahko zadovoljen, da mu je iztrgal niz, kajti poznavalci vedo povedati, da je Courier igral sijajno.
Ameriška tenista sta si po slogu podobna. Značilen zanju je izredno močan udarec z osnovne črte. Oba sta se opredelila za obrambo igro in čakala na napako nasprotnika. »Jim je telesno premočen zame, to velja tudi za njegove udarce; moram najti način, da se okrepim,« je po dvoboju izjavil Agassi, ki je v drugem setu z 8:6 osvojil tie break, potem ko je že zgubljal s 6:3.
»Kdor si upa trditi, da nisem igral odlično, o tenisu nič ne razume,« pa
zveze Matarrese in predsednik Milana Berlusconi.
Zato pa nekoliko preseneča vest, da je Matarrese v vlogi trenerja vrste mladih do 21. leta prav včeraj potrdil Tržačana Cesara Maldinija, ki je znan pristaš mož-moža obrambe, kar je v nasprotju s Sacchijevimi načeli.
Na sliki AP: veselje azzurrov v Eindhovnu je bilo več kot upravičeno
je dejal Courier, ki se ima za uspeh zahvaliti tudi svojemu boljšemu začetnemu udarcu. Dosegel je namreč 22 asov.
V	polfinale se je uvrstil tudi Pete Sampras, ki je Rusa Volkova povsem nadigral.
Sinoči sta bila še dvoboja med Changom in Ferreiro ter med Ed-bergom in Lendlom.
V	ženski konkurenci je Monika Seleš po četrtfinalnih dvobojih ostala brez pravih tekmic, kajti Sanche-zova je jtresenetljivo premagala Grafovo. Španka seje ponoči v polfinalu pomerila s Švicarko bolgarskega porekla Manuelo Maleevo, Novosadčanka pa z Američanko Mary Joe Fernandez.
Moška četrtfinalna izida: Sampras (ZDA - št.3) - Volkov (Rus) 6:4, 6:1, 6:0; Courier (ZDA - št.l) - Agassi (ZDA - št.5) 6:3, 6:7 (6:8), 6:1, 6:4.
Uspel mednarodni konjeniški turnir v Štorjah
Konjeniški klub Kras Sežana je v nedeljo v Štorjah organiziral mednarodni konjeniški turnir v preskakovanju ovir, ki si ga ogledalo preko 1.500 obiskovalcev in na katerem je sodelovalo 52 konj iz 19 klubov iz Slovenije in 3 konji iz Hrvatske.
Na vrsti so bila tri tekmovanja. V prvem pod naslovom »parkur, kat. Al, tabela A2« je zmagala Tržačanka Alessandra Pacorini na konju Lotosu iz konjeniškega kluba Sežana. V programu »parkur, kat A2, štafe-ta«sta slavila člana KK Celje Aleš Kučer na kobili Leokadija in Andrej Kučer na konju Delipaši. Kučer je na konju Leokardija odnesel prvo mesto tudi v programu »parkur kat. L, tabela AM5«.
Vsekakor je že letošnji drugi mednarodni konjeniški turnir v preskakovanju ovir uspel, saj je sodelovalo več tekmovalcev kot lansko leto. Sežanski konjeniški klub, ki je bil ustanovljen pred dvema letoma, si je v tem času uredil skakališče v Štorjah, kjer pridno vadijo. Po besedah predsednika Bojana Pahorja se v klubu ukvarjajo izključno s pre-ksakovanjem ovir in ne gojijo dresurnega jahanja. V sežanskem klubu je trenutno 105 članov, pretežno s o to domačini, nekaj pa jih je tudi iz zamejstva.
OLGA KNEZ STOJKOVIČ
Po odlični igri v prijateljski tekmi z Nizozemsko
Azzurri žanjejo odobravanja
Na mednarodnem balinarskem turnirju za Trofejo Sokola
Po napetih tekmah zmagal Železničar
V nedeljo je bil v Nabrežini v organizaciji Sokola tradicionalni mednarodni balinarski turnir za Trofejo Sokola. Turnirja se je udeležilo 12 četverk, ki so v idealnih vremenskih razmerah merile moči na 4. stezah. V prav tolikih izločil-
Na memorialu bratov Husu
Vesni 3. mesto Drevi Primorje-Kras
Na nogometnem turnirju za memorial bratov Husu je v srečanju za 3. mesto Vesna s 5:4 po 11-met-rovkah (1:1, 1:0) premagala S. Mar-co. Drevi ob 20.30 bo tekma za 1. mesto med Primorjem in Krasom.
nih skupinah je izmed treh ekip v polfinale napredovala le prvouvrščena. Priča smo bili nekaterim res izenačenim in napetim srečanjem, tako da je v eni skupini o polfinalistu odločala celo točkovna razlika.
Tudi tokrat so se nabrežinski športni delavci še posebej izkazali kot odlični organizatorji, pa tudi gostoljubja ni manjkalo.
Izidi tekmovanja so bili naslednji:
SKUPINA 1: Sokol - Kraški dom 11:5, Kraški dom - Sistiana 11:7, Sokol - Sistia-na 11:3; napredoval je Sokol.
SKUPINA 2: Železničar - Meblo 11:0, Snežnik - Meblo 11:10, Železničar - Snežnik 11:0; napredoval je Železničar.
SKUPINA 3: Portuale - Nabrežina 11:0, Nabrežina - Topole 11:3, Topole - Portuale 11:5; napredoval je Portuale zaradi boljše razlike v točkah.
SKUPINA 4: Kras - Aluminij 11:8, Modri val - Aluminij 11:2, Modri val - Kras 11:2; napredoval je Modri val.
POLFINALE: Sokol - Portuale 11:3, Železničar - Modri val 11:4; FINALE ZA 1. MESTO: Železničar - Sokol 11:4; FINALE ZA 3. MESTO: Portuale - Modri val 11:3.
KONČNI VRSTNI RED: 1. Železničar Postojna, 2. Sokol Nabrežina, 3. Portuale, 4. Modri val Koper.
Včeraj pa se je v Zgoniku pričelo klubsko tekmovanje posameznikov balinarskega odseka športnega krožka Kras, katerega se udeležuje 16 članov. Nastopajoči se bodo pomerili po izločilnem sistemu z možnostjo repesaža, tako da bi vsak udeleženec odigral najmanj dve srečanji. Če bodo vremenske razmere ugodne, se bo tekmovanje zaključilo nekje v sredini prihodnjega tedna.	g .
Marko Oblak
totocalcio
Ancona - Sampdoria	X		
Brescia - Torino	X		
Foggia - Napoli	1	X	2
Genoa - Roma	1	X	
Inter - Cagliari	1		
Juventus - Atalanta	1		
Lazio - Fiorentina	1	X	
Parma - Udinese	1	X	
Pescara - Milan	2		
Lucchese - Bologna	X		
Spal - Ascoli	1	X	
Siena - Ravenna	X		
Reggina - Palermo	1	X	2
Marko Oblak se že od svojega dvanajstega leta starosti navdušuje za košarko in to res polivalentno, saj je bil aktiven igralec pri Boru, trener mladinskih ekip pri Sokolu in Boru ter odbornik pri nekdanji košarkarski sekciji ŠZ Bor. zdaj igra rekreativno. Vrh tega pa je tudi dolgoletni košarkarski dopisnik našega dnevnika, za nas sledi zdaj tržaškemu prvoligašu Stefanelu. Kot planinec ima opravljeno slovensko transverzalo. Prejšnji teden je Rajmund Kralj pravilno napovedal sedem rezultatov.
Konec tedna na Opčinah v organizaciji ŠZ Sloga
Kvaliteten odbojkarski turnir za »Pokal bazoviških žrtev«
Jutri in v nedeljo bo v openski telovadnici tradicionalni ženski odbojkarski turnir za prehodni Pokal bazoviških žrtev. Turnir tudi letos priredja športno združenje Sloga in predstavlja, kot že nekaj let, nekakšen neuradni začetek nove odbojkarske sezone. Ekipe, ki se bodo turnirja udeležile, zagotavljajo kvalitetno visok nivo igranja. Tako bomo lahko gledali postavo SVŠT Slavij a iz Bratislave, lanskoletnega zmagovalca prehodnega pokala, ki nastopa v prvi češkoslovaški ligi. Prvoligaš je tudi ekipa Hit Casino iz Nove Gorice, ki igra v slovenski extra ligi. Avstrijski prvoligaš Hypo Bank je svojo udeležbo nekaj dni pred samim turnirjem odpovedal, na njegovo mesto pa je vskočil tržiški
Mira Grgič bi rada odšla k OMA
Fincantieri, ki bo v letošnji sezoni igral v italijanski B-2 ligi. Četrti udeleženec je kajpak organizator -domača Sloga Koimpex.
To bo prvi letošnji nastop sloga-šic, ki bodo, kot kaže, v bližajočem se prvenstvu igrale v drugačnem sestavu kot doslej. Od goriš-ke 01ympie bo v novi sezoni pristopila k Slogi Erika Brisco, ki je že mladinka in o kateri odbojkarski strokovnjaki pravijo, da je zelo perspektivna. Zaradi službenih obveznosti se svojim soigralkam letos verjetno ne bo mogla pridružiti Sabina Žbogar, oziroma bo njen morebitni doprinos manjši kot doslej. Pravo senzacijo pa predstavlja odsotnost Mire Grgič. Igralka, ki je veljala za steber Slo-gine ekipe, je namreč pred pričetkom sezone izrazila željo, da bi prestopila v vrste tržaškega B-2 li-gaša OMA. O njenem morebitnem prestopu se društvi še dogovarjata, gotovo pa je, da Mire v soboto in nedeljo na turnirju ne bo. Kdo jo bo v ekipi nadomestil v vlogi režiserke, še ni znano, vendar bodo Slogini trenerji med vrsto igralk, ki jih imajo na razpolago, prav gotovo našli najboljše možno nadomestilo.
Turnir za pokal Bazoviških žrtev bo potekal po sistemu vsak proti vsakemu, tako da bo vsaka ekipa odigrala eno tekmo v soboto popoldne, eno v nedeljo dopoldne in eno v nedeljo popoldne. (Inka)
Medtem ko je še v dvomu nastop ekipe Pallacanestro Pordenone
Jadranovi nasprotniki v B-2 ligi
Še slaba dva tedna nas ločujeta od začetka košarkarske B-2 lige, v kateri bo letos, po dveh prehodnih sezonah v "tretjeligaških vicah", spet nastopila postava Jadrana TKB. In kljub temu, da je prvenstvo že tu, se še niso povsem razblinili dvomi glede (ne)nasto-panja ekipe Pallacanestro Pordenone, ki jo od lani pestijo hude finančne težave. V primeru, da bi se Pordenone odpovedal nastopu, bi njegovo mesto prevzelo moštvo iz kraja Čampi Bisen-zio v okolici Firenc, kar bi jadranov-cem povzročilo nevšečnost dodatnega dolgega gostovanja.
Toda oglejmo si, katere ekipe bodo letos nastopale v B skupini B-2 lige. To so San Marino, Bon Merk Montec-chio, Giorgi Cento, Popolare Faenza, Maguet Ancona, Jadran TKB, Ford Ozzano, Coop Argenta, Iter Ravenna, Pallacanestro Pordenone? (Čampi Bi-senzio), Sutor Montegranaro, Lavaal Campli, Prometheus San Dona, Porto SanVElpidio, Oderzo.
Že na prvi pogled je jasno, da bodo morali letos »modri bojevniki« sproti dokazovati svojo hrabrost tudi na precej dolgih poteh, saj sta najbližji letošnji gostovanji San Dona in Oderzo.
Med navedenimi postavami pripisujejo opazovalci vlogo favoritov predvsem trem ekipam, to pa so Faenza, Cento in Ravenna. Drvaričev! varovanci se bodo v prvem kolu v gosteh pomerili prav s Faenzo, ki se je v primerjavi s preteklo sezono znatno okrepila. Letos so k Faenzi prestopili Bogliatto (bek, 198 cm), Cappella (bek, 190 cm), De Ambrosi (bek-krilo, 198 cm) in Fusati (krilni center, 205 cm).
Bogliatto in Fusati sta lani še igrala v prvi ligi (Turin in Forli), ob njiju pa trener Marisi lahko računa še na Tassa (center, 206 cm, bivši stefanelovec), Belloneja (center, 203 cm) in na Ped-rettija (k-c, 203 cm).
Ravenna je lani izpadla iz B-l lige, toda ohranila je skoraj v celoti ogrodje ekipe, z izjemo beka Patrizia, ki je odpotoval v Piombino. Iz rimskega Messaggera pa je Iter dobil četverico mladih igralcev, ki niso še »zreli« za nastopanje v A ligi in ki bodo lahko nabirali izkušnje med drugoligaši pod vodstvom trenerja Fossatija, ki je bil
od lani odgovoren za mladinski sektor rimskega prvoligaša. Cento se je kljub odhodu Bobicchia in Pol Bodetta primerno okrepil s prihodom Pupulina in Di Gregoria iz Bergama ter Falca iz Caserte.
V ostalih ekipah je po nekaj odsluženih ali bivših prvoligašev, tudi takih, ki so odigrali vidno vlogo. Nad vsemi velja omeniti Maurizia Ferra, ki brani barve San Marina, potem ko je vrsto let igral za bolonjski Knorr, dve sezoni za Scavolini ter svojo prvoligaško kariero sklenil v vrstah Marr Rimini. (Cancia)
Jadranovci skupaj s postavo ameriške ladje Saratoga. Predvčerajšnjim so z njimi odigrali prijateljsko tekmo in visoko zmagali.
V moški odbojkarski C-2 ligi tudi vrste Olympie CDR, Bora in Sloge
Spet s tremi slovenskimi šesterkami
Po enoletnem premoru bomo v ni°ški deželni odbojkarski C-2 ligi sPet imeli tri slovenske šesterke.
V lanski sezoni sta v tej ligi zastori slovenske barve Valprapor Imsa Olympia CDR. V novi sezoni pa
rrmSe- Pridružila šesterki 01ympie UR še Sloga in Bor. Kot je znano, Pa ]e Valprapor Imsa napredoval v ■1 ligo, iz te konkurence je izpadel °r, odbojkarji Sloge pa so napravili akovostni skok iz D lige.
moški C-2 ligi bo skupno 14 p‘v*R- Te so: Domovip Porcia, Gruppo £etris Tolmeč, La Sedia San Giovan-1 al Natisone, Flebus Assicurazioni p0v°letto, Mossa Grappi Candolini, av Remanzacco, Rozzol Gondrad Cremcaffe Tržič, Libertas Saci-ri' Mobilificio Santalucia Prata, Fav-San Vito Al Tagliamento ter, kot in BoT °menili' 01ympia CDR, Sloga
let^eSter^e' k* so nastopale že lansko ■ -1 0 v tej konkurenci, so naslednje in . mzvrščamo glede na lanski kon-t „l, Vrstni red (v oklepaju število ck): Flebus Assicurazioni Povoletto ■ mesto 38 točk, Mobilificio Santalu-Va Prata 4. 38, 01ympia CDR Gorica P= n Grappa Candolini Mossa 6. 26, ijvV Remanzacco 7. 24, Cremcaffe Tr-j c 22, Polisportiva Rozzol Gon-mad Trst 9. 22, Cima Truciolari Saci-; 1.. 20 ter Gruppo Petris Tolmeč, ki 1 ,d sicer na 12. mestu za Kmečko nko S. Luigi, in bi moral zato :
i naza-
L a zaradi dopolnitve števila
nastopajočih je bil ponovno vključen v to ligo.
V lanski sezoni se je isto zgodilo s Kmečko banko S. Luigi, ker pa pravilnik ne dovoljuje, da bi bila ista ekipa dvakrat deležna repesaže, je tokrat doletela »sreča« odbojkarje iz Tolmeča.
Ob koncu lanskega prvenstva je Sloga V D ligi zasedla 3. mesto za Polisportivo San Giorgio Porcia (sedaj Domovip) in Favrio Falegnamerio Panizzo iz San Vita al Tagliamento.
Tudi v novi sezoni bo Slogo treniral prof. Franko Drasič. Slogaši so pričeli s pripravami v začetku septembra in sedaj vadijo vsak dan. Pri sestavi šesterke za prvenstvo C-2 lige bodo prišli v poštev naslednji odbojkarji: David Kralj, Danilo Riolino, Edi Božič, Borut Pahor, Andrea Cisolla, Mauro Sgubin, Marko Krpan, Igor Štranj, David Jercog in Andrej Maver, isti igralci pač, ki so v pretekli sezoni popeljali Slogo v višjo ligo. Deseterici se bo pridružil Mario Čač, ki je končal študij na ISEF v Rimu ter trije mlajši igralci, Martin Maver, Aljoša Kralj in Samo Miot.
Tudi pri Boru je prišlo pred pričetkom nove sezone do precejšnjih sprememb. Borovce bo treniral Luciano Seppi, ki je bil lani pri Cremcaffeju iz Tržiča. Ekipo sta zapustila Marco Del Turco in Alessandro Rudes, kapetan Sergij Stančič pa je obesil odbojkarske copate na klin. Vrsto Bora
Danilo Riolino, steber Sloge
bosta okrepila Stefano Cerasari (CUS Trst) in Massimo Cella (Cremcaffe Tržič), ostali pa so: Roberto Pavlica, Miroslav Chert, Dejan Furlanič, Giu-liano Koren, Cristiano Bresich, Marko Marega, Marko Coloni, Remo Stulle, Mitja Gombač, Alberto Taber-ni in Paolo Paganini. Borovci so pri-
čeli s pripravami 19. avgusta in sedaj vadijo štirikrat na teden.
Tudi pri 01ympii CDR je prišlo do zamenjave trenerja. Po petih letih uspešnega dela je Vojko Jakopič odšel k Valpraporu Imsa. Glede novega trenerja pa se vodstvo 01ympie CDR še ni odločilo, a končna izbira bo že znana konec tega ali najkasneje v pričetku prihodnjega tedna. Za priprave sedaj skrbi bivši odlični novogoriški štiristometraš Renato Srebrnič. Od začetka tega meseca Goričani vadijo vsak dan.
Odbojkarji, ki so že v lanski sezoni branili barve 01ympie CDR, so naslednji: Simon, Janez in Andrej Ter-pin, Martin Komjanc, Rajko Petejan, Andrej Vogrič, Damjan Dornik, Boris Sfiligoj in še štirje mlajši igralci. Še vedno ima težave z zdravjem Peter Černič in verjetno niti v novi sezoni ne bo mogel stopiti na igrišče, Gregor Sfiligoj je trenutno pri vojakih, Ivo Cotič se še ni odločil, ali bo zaradi študijskih obveznosti še naprej igral in ni rečeno, da ne bo v bližnji prihodnosti oblekel vojaško suknjo in za konec poškodba Giannija Mag-naja je precej huda in bo moral še dolgo časa počivati.
Vse naše tri šesterke bodo imele prvi uradni nastop 26. t.m., ko se prične prvi del letošnjega deželnega pokala.
G. FURLANIČ
Kvalifikacije za zensko D ligo
Velika smola 01ympie
PALUZZA - OLVMPIA 3:2
(15:5, 9:15, 11:15, 15:11, 15:12)
OLVMPIA: Brisco, A. in K. Corsi, Princi, Bulfoni, Bratina, Jussa, Zotti, Bevilacgua.
Kakšna smola! 01ympia je v drugem, menda odločilnem nastopu na kvalifikacijah za napredovanje v žensko odbojkarsko D ligo, izgubila v Paluzzi šele po tie breaku, s čimer pa si je žal objektivno gledano zapravila skoraj vse možnosti za prestop v višjo kategorijo, saj je pričakovati, da bodo Furlanke v zadnjem, jutrišnjem kolu premagale neambiciozno tržaško šesterko Alture in tako (po zmagi v uvodnem kolu proti Cecchineseju) repe-sažni četveroboj med drugouvrščenimi v lanskem prvenstvu 1. divizije končale nepremagane na vrhu lestvice.
Goriške odbojkarice so na tem gostovanju zamudile res lepo priložnost, saj so že vodile v setih z 2:1 in bile torej na pragu podviga. Res škoda, da je žreb določil, da se s Paluzzo pomerijo v gosteh, kajti na domačem igrišču bi bil lahko razplet popolnoma drugačen.
Spored 3. kola (jutri na nevtralnih igriščih): 18.00 v Trstu, pri Alturi: 01ympia - Cecchinese; ob 20.30 v Gorici, Slovenski športni center: Altura - Paluzza.
di ‘ ^rita (Turin): Za zmago se kandi-ra več konj. Poskusimo staviti na neuP>n° X, v kateri je Omsk. Nadvse Dna aJen ie nedavni zmagovalec S°“ne sheme Ossoduro (1). Protago-rivv L ^ InhRo tudi regularni Osca-
; 2- dirka (Montecatini): Lux Daj (X) ali ?et^vomno najboljši, vprašanje je, ni» c	štartal. Omenimo naj ko-
p ntferillos (1). Štartal bo ob ograji.
°zor na konja Gerry Fc (2).
Mict *a (Neapelj): če bo povedel, bo ven 6r F^ush (1) vztrajal do konca, saj Dr !? Za fav°rita. Marracigal (X) je lahr- nec*avnim imel smolo, tokrat bi (21 t 'i več sreče. La Giungla Em ' 1 teRmuje v zanj nižji kategoriji.
Mi thrka (Padova); Forma Gorden ; ra (2) je takšna, da se lahko potegu-nn ,za zmago. Felusson (2) je vajen ter	dtriL na štartu pa je zelo hi-
• isidora (X) naglo napreduje.
- , ' dirka (Taranto); Gino Izzo ima za 0 serijo visokih uvrstitev, zdaj je m h L “ zma9°' Ipogeo Bell (X) je v boljšimi na spisku. Preseneti lahke Frankie Lucas (2).
6. dirka (Milan): Favorit tega galopa je Alberto Smania (1). Heriz (X) ima vse pogoje (teža, štartni položaj, kakovost jahača) za uspeh. Če bo uspešen na štartu, bi lahko zmagal tudi Shlo-mo Mo (2).
Dirka tri s
V Firencah bo na štartu 20 konj. Naši favoriti: št.l Time Line; št.14 He-aven Blue; št.6 Franco Bacetti. Za sis-temiste: št.3 Classic Barrera; št.7 Akli-noa; št.4 Acguadella.
1. — prvi	X	
drugi	1	2
2. — prvi	X	
drugi	1	2
3. — prvi	1	
drugi	X	2
4. — prvi	2	
drugi	2	X
5. — prvi	1	
drugi	X	2
6. — prvi	1	
drugi	X	2
ŠD KONTOVEL
SEKCIJA MINIBASKET sporoča, da je vadba minibasketa na odprtem igrišču Kontovela (v primeru slabega vremena v telovadnici) vsak dan od 17.00 do 18.00 za letnike 1983/84/85 in od 18.00 do 19.00 za letnike 1982/81/80 ter ob ponedeljkih, sredah in petkih za letnika 1986/87 od 16.00 do 17.00.
ZSŠD1
obvešča, da tudi letos prireja plavalni tečaj za otroke v bazenu pri Alturi v sodelovanju s PK Bor. Prijave sprejema urad ZSŠDI, Ul. sv. Frančiška 20, tel. 635627.
PLAVALNI KLUB BOR organizira od oktobra do maja v bazenu pri Alturi vadbo v plavanju za neplavalce, plavalce in tekmovalce. Vpisovanje od 14. septembra dalje od 18. do 20. ure po telefonu na št. 51377.
PLAVALNI KLUB BOR obvešča udeležence piknika v Črnem vrhu nad Cerknim (1200 m), da je zbirališče pred hotelom Eta v Cerknem v nedeljo, 13. t.m., ob 11. uri. Vzpon do planinske koče bo s
sedežnico. Priporoča se primerna obutev in obleka.
KK BOR - MINIBASKET obvešča, da se v torek, 15. t.m., pričenjajo treningi za začetnike, in sicer za letnike od '80 do '86. Treningi bodo dvakrat na teden, v torkih in petkih, od 15. do 17. ure, na stadionu 1. maj. Predviden je prevoz z društvenim kombijem. VPISOVANJE: direktno na igrišču, ali pa na tel. 361476 (Corbatti).
ŠD POLET
KOŠARKARSKA SEKCIJA sporoča, da se je pričel tečaj minibasketa za fantke in deklice, ki so rojeni v letih od 1981 do 1986. Vadba je vsak dan na odprtem igrišču Prosvetnega doma na Opčinah (v primeru slabega vremena v telovadnici Pristaniških delavcev pri Briščkih), kot sledi: od 14.45 do 15.45 za letnike 1986/85/84 in od 15.45 do 16.45 za letnike 1981/82/83. Tečaj vodi Andrej Vremec. Za vse informacije se lahko obrnete na Poletov sedež v Prosvetnem domu na Opčinah vsak dan, razen nedelje, od 10.30 do 13.00 (tel. 213403).
ŠD POLET
KOTALKARSKA SEKCIJA obvešča, da je še odprto vpisovanje za začetniški kotalkarski tečaj. Za informacije tel. na št. 211758.
SK BRDINA
vabi na 1. kraški bike slalom, ki bo 13. t.m. v Repnu pri nogometnem igrišču s pričetkom ob 10. uri. Za informacije tel. na št. 212859 in 299573. ŠD PRIMOREC
obvešča, da organizira 11., 12. in 13. septembra »praznik športa« v Griži. Pričetek bo vsak dan ob 17.30.
SKD BARKOVLJE
prireja »Nogometni turnir 92«. Vpis ekip bo v sredo, 16. t. m., od 19. do 21. ure na sedežu društva v Ul. Cer-reto 12. Turnir se bo pričel v petek, 18. t.m. Za informacije tel. na št. 425105.
SPOROČILO ŠPORTNIM DRUŠTVOM
Sporočamo vsem našim športnim društvom, da sprejemamo obvestila (na tel. št. 040-7796611) le od 8.30 do 12.30.
Naročnina: za Italijo mesečna 23.000 Lir - Letna naročnina za 1992 znaša 276.000 lir. Poštni tekoči račun Založništva tržaškega tiska, Trst 13512348; za Slovenijo: mesečna 450 SLT (dnevna 22 SLT). Letna prednaročnina 5.000 SLT za tiste, ki jo poravnajo do 29. 2. 1992. Žiro računa 50101 - 601 -85845, ADIT Sežana - Partizanska 75 a, telefon 067/73360; Fax 067/72441.
Oglasi: 1 trgovski modul (šir. 1 stolpec viš. 23 mm) 80.000 lir; finančni in legalni 120.000 lir; ob praznikih povišek 20%; mali oglasi 850 lir beseda; osmrtnice, zahvale in sožalja po. formatu. Iva 19%. Naročila sprejemajo: iz dežele Furlanije-Julijske krajine agencija PUBLIEST Srl (vsak dan od 8.30 do 12.30), Trst, ul. Montecchi 6 - Tel. 7796-611 - Fax 768697; iz drugih dežel v Italiji podružnice SPI; iz Slovenije in Hrvaške STUDIO VISTA d.o.o., Ljubljana, tel.-fax 216155 vsak dan od 9. do 13. ure razen sobote.
primorski
JE,	dnevnik
petek, 11. septembra 1992
TRST - Ul. Montecchi 6 - PP 559 Tel. (040) 7796-600 - Tlx 460894 PD I Fax 040/772418
GORICA - Drevored 24 maggio 1
Tel. (0481) 533382 - 535723 - Fax 0481/532958
ČEDAD - Ul. Ristori 28
Tel. (0432) 731190 - FAX 0432/730462
Odgovorni urednik Vojimir Tavčar
Izdaja ZTT Tiska EDIGRAF
član italijanske zveze časopisnih založnikov FIEG
Posledice mednarodne gospodarske blokade Jugoslavije
V Srbiji napovedujejo za zimo 50.000-odstotno inflacijo
LJUBLJANA - Beograjska televizija je v torek zvečer prikazala jezne izjave srbskih kmetov, ki jih je televizijska reporterka na eni izmed beograjskih tržnic povprašala kako shajajo z gorivom za svoje kmetijske stroje. Z gorivom, ki ga dobim na bone od države, se lahko s traktorjem samo enkrat na mesec zapeljem okoli svojega posestva, se je glasil eden izmed odgovorov. Kmet je razlagal, da dobi na mesec samo 5 litrov goriva na hektar obdelovalne zemlje, to pa praktično ni nič. Nihče od vprašanih ni izbiral besed na račun vladne politike, ki daje celo taksistom več goriva kot kmetom.
To pa je seveda samo drobna ilustracija razpoloženja med srbskimi kmeti, ki jih ne pesti samo pomanjkanje goriva, kar je posledica ekonomske blokade Srbije. Srbijo je letos prizadela tudi huda suša. Kmete pa pesti tudi vse več administrativnih ukrepov, med njimi še zlasti tisti, ki zaradi strahu pred socialnimi napetostmi v industrijskih mestih, prisilno omejujejo rast cen kmetijskih pridelkov. Poznavalci razmer čedalje bolj ugotavljajo,, da položaj postaja vedno bolj nevzdržen in da se lahko že zelo kmalu zgodi, da kmetje svojega blaga preprosto ne bodo več nosili na trge, ker se jim prodaja ne bo izplačala. Zamrznitev cen prehrambenih proizvodov pa tudi že sicer vpliva na čedalje slabšo izbiro in kvaliteto proizvodov.
V Srbiji so z različnimi administrativnimi ukrepi v avgustu uspeli znižati mesečno inflacijo z junijskih 102% na 42,4%. Čeprav je oblast ta podatek propagandno precej potencirala, pa mnogi strokovnjaki _ opozarjajo, da ni nikakršnih razlogov za zadovoljstvo. Padec inflacije je namreč tudi posledica strahovitega padca življenjskega standarda, nadaljnjega padca proizvodnje in povečane nezaposlenosti, kar vse povzroča manjše povpraševanje na tržišču. V Srbiji plače že nekaj mesecev ne spremljajo stopnje rasti infla-
cije. K zmanjšanju inflacije je prispevala tudi restriktivna monetarna politika Narodne banke Jugoslavije, ki pa zaradi vse večjih socialnih napetosti in pritiskov očitno ne bo trajala dolgo. Kakor hitro pa bo prišlo do popuščanja na monetarnem področju in do večje emisije denarja, to se pravi do večje kupne moči in večjega povpraševanja na tržišču, bodo cene spet takoj porasle, inflacija pa se bo povzpela na 60 in več odstotkov.
Vprašanje je tudi, kako dolgo bodo v Srbiji lahko vzdržali z zamrznjenimi cenami posameznih prehrambenih proizvodov in energije. Nekatere ankete beograjskega Inštituta za tržne razsikave kažejo na vse večji pritisk proizvajalcev na povečanje cen. V tem institutu napovedujejo novo eksplozijo cen sredi četrtega trimesečja. Če bi se to zgodilo, bi letna inflacija zlahka dosegla 50.000%, piše beograjska Politika.
Kako izgleda "svobodno" gibanje cen pa najbolje ponazarja primerjava "starih" in "novih" cen pri alkoholnih pijačah. Čene alkoholnih pijač se tako hitro dvigajo, da se je nemogoče opiti dvakrat po isti ceni, cinično ugotavlja reporter Politike ekspres. Pivo se v Srbiji podraži vsak ponedeljek, včasih pa tudi med tednom. Vinski kis je dvakrat dražji (prej je stal liter tega kisa 220 din, zdaj pa 415 din), žganja so najmanj pol dražja, steklenica škotskega whiskyja pa se je podražila od 5.500 din na 9.900 din.
Še bolj grozljivo statistiko prikazuje tednik Vreme: v šestih letošnjih mesecih so podražitve za 15 izbranih artiklov znašale od 186 do 7476%. Najmanj so se podražile moške obleke, najbolj pa kotne garniture. Kava se je podražila 65 krat, kotne garniture pa so dražje za 7460%, kar pomeni, da je bilo za eno takšno garnituro potrebno odšteti 44 povprečnih majskih plač v Srbiji. Povprečna plača je bila 69.460 din. (NIA)
Tudi na slovenski TV bodo uvedli politično lotizacijo?
LJUBLJANA — V televizijskem Žarišču sta pred kratkim nastopila predsednik slovenskih Krščanskih demokratov Lojze Peterle in predsednik slovenskih socialdemokratov in podpredsednik slovenske vlade dr. Jože Pučnik. Pogovor, ki ga je vodil odgovorni urednik Televizije Slovenija Lado Ambrožič, se je dotaknil idej za spremembo programske sheme prvega in drugega TV programa. Medtem ko se je Lojze Peterle zavzel za uvedbo opozicijskega programa na drugem kanalu slovenske televizije, je dr. Pučnik menil, da to ne bi bilo dobro in da je treba krepiti profesionalnost novinarjev, s pomočjo katere bo moč zagotoviti tudi ustrezno prezentacijo stališč pozicije in opozicije na vseh televizijskih programih. Dr. Pučnik je poudaril, da bi bila takšna delitev programov lahko zelo nevarna, saj bi utegnila povzročiti podobne škodljive delitve tudi na drugih pomembnih področjih javnega življenja in homogenizacijo strank samo na dva bloka, čeprav je, denimo tudi med strankami pozicije in opozicije precej razlik in odtenkov, kar je samo dobro. Lojze Peterle je ironično pripomnil, da se za nevarnost v Sloveniji proglaša tisto, kar je marsikje drugod že uveljavljeno, hkrati pa je tudi on podprl težnje po nadaljnji prfesio-nalizaciji novinarskega dela. Peterle je omenil, da zdaj odgovornost novinarjev za izrečeno ni vselej na višini, kljub temu pa recimo častno razsodišče pri novinarskem društvu že več kot leto dni ni zasedalo. Tudi dr. Jože Pučnik je pripomnil, da pri novinarjih pogreša več kritičnosti do lastnega dela, do posameznih prispevkov, ki ne ustrezajo profesionalnim merilom, čeprav dr. Pučnik nasploh meni, da je slovensko novinarstvo v zadnjih letih doseglo zavidljiv napredek. Lojze Peterle je poudaril, da je predlog njegove stranke legalen in legitimen in potemtakem terja, da o njem poteka temeljita razprava. Ambrožič je predlog ocenil kot napad na samostojnost TV hiše. (NIA)
Nemoralno obnašanje do vojnih invalidov
LJUBLJANA — Tisti, ki so jih v srbskih glasilih še nedavno opisovali kot heroje najnovejše srbske vojne, zdaj obupani, razočarani in globoko užaljeni tavajo po srbskih ulicah in srbskih brezpotjih. Na stotine ranjenih iz zadnje vojne na Hrvaškem in v Bosni in Hercegovini toži, da je srbska domovina pozabila nanje in da ji ni mar za njihove težave. V svoji nemoči so se pred nekaj dnevi predstavniki invalidov in Združenja borcev 90 znašli pred predsednikom zvezne vlade Paničem in to šele potem, ko so pred zvezno skupščino na vročem soncu (mnogi še zmeraj z nezaceljenimi ranami) uprizorili protest zaradi nemogočega odnosa srbskih in jugoslovanskih oblasti do njih.
Združenje borcev 90 so osnovali, kot poroča Politika eskpres, letos marca na pobudo borcev 4. liške brigade, ki so po vrnitvi z bojišča na beograjskih pločnikih naleteli na svoje soborce invalide v skrajno tragičnem socialnem položaju. Eden izmed njih, ki si je v vojni poškodoval jetra, je prejemal mesečno invalidnino v višini 876 dinarjev, drugi, ki je na bojišču izgubil nogo, pa je od države dobival 2.800 din, s čimer ni moč ne živeti ne umreti (samo za mesečno naročnino za dnevni časopis je treba odšteti več kot znaša invalidnina za borca, ki je izgubil nogo).
Po pričevanju borcev in invalidov je bil premier Panič prvi funkcionar, ki jih je sprejel z razumevanjem. »Težak gmotni in statusni položaj vojnih invalidov bo rešen v najkrajšem možnem času,« je dejal Panič, ki je hkrati opozoril, da je »naša država v velikih težavah, toda najprej moramo pomagati vam.« To pomeni, da bo generalštab nadaljeval z izplačevanjem dnevnic za ranjene borce, ki jih doslej tisti, ki so ležali v bolnišnicah sploh niso dobivali sproti. Premier je tudi dejal, da bo vsem, ki so bili ranjeni po 19. maju, izplačana tudi enkratna denarna pomoč, prav tako pa je delegaciji borcev in invalidov obljubil, »da bodo takoj vsi ranjenci po bolnicah dobile tople odeje«...
Srbski invalidi imajo ogromno pripomb na nečloveški odnos upravnih organov na vseh ravneh do njihovih problemov in zahtev. Zelo kritično govorijo o generalštabu in posameznih visokih oficirjih, ki naj bi se jim zdaj maščevali, ker so kri-
tizirali njihovo ravnanje in njihove slabe poteze v času vojaških Operacij.
Omenjajo, da se s pristojnim ministrom za delo, zdravstvo in socialne zadeve niso mogli dogovoriti o ničemer, prav tako pa naj bi se do njih arogantno obnašal tudi podpredsednik srbske vlade Zoran Arandjelovič. Borci - invalidi so zdaj tudi žrtev kompetenčnih sporov med republiškimi in zveznimi oblastmi, še posebej tragično usodo pa so doživeli tisti Srbi, ki so se borili na srbski strani, a ne živijo v Srbiji oziroma v okrnjeni novi Jugoslaviji. Ti so prepuščeni sami sebi oziroma tako imenovani Srbski republiki Krajini, ki so jo samovoljno oklicali na Hrvaškem. Kako izgleda ta pomoč pa najbolje kaže to, da imajo nekateri ranjenci napotnice za dodatno zdraviliško zdravljenje v bosansko-hercegovskih termalnih zdraviliščih, kjer so potekali in še zdaj potekajo hudi boji...
Invalide, še zlasti tiste, ki so se borili kot prostovoljci, srbske oblasti zdaj zavračajo tudi z znano Milo-' ševičevo lažjo, ki jo je kar naprej uporabljal na mednarodnih sestankih, da Srbija ni bila v vojni s Hrvaško in BiH in zato tudi ne more nositi odgovornosti in gmotnih bremen za ljudi, ki so bili tam ranjeni ali ubiti!
Goran Stričevič, star 35 let, je samo eden izmed mnogih, ki zdaj razočarano ugotavljajo, da jim je domovina obrnila hrbet. Na bojišče je odšel kot prostovoljec »ker nisem hotel, da bi pred svojim otrokom, ki je na dan mojega odhoda imel ravno tri mesece in pol, nekoč povešal oči, ko bi me vprašal, kjer sem bil...«
Po sedmih dneh je bil Stričevič pred Vukovarjem zadet z granato in ročno bombo. Eksplozija mu je uničila levo pljučno krilo in poškodovala hrbtenico. Po vsem telesu ima še zdaj 45 kovinskih delcev od bombe. »Država in vojska, katere oznake je nosil in za katero se je bojeval, sta se mu lepo "oddolžila1',« piše eden izmed beograjskih časnikov. »Nadomestilo za njegovo uničeno zdravje, izgubljeno delovno sposobnost in pretrpljene bolečine je trikrat manjše kot pa je z zakonom predpisana minimalna plača za najslabšega zaposlenega delavca v najslabšem podjetju«. (NIA)
Pogovor z Janezom Seršetom, ministrom za turizem
Uveljaviti zeleni aspekt Slovenije
»Letošnja turistična sezona se je slabo začela, konec pa je bil presenetljivo dober. Maja in junija so turistični delavci obupovali, avgusta pa je bilo bolje. Dosegli smo 60 odstotkov turističnega prometa iz leta 1990. Gostje so bili v glavnem Slovenci,« je povedal g. Janez Serše. Tujcev je bilo 35 odstotkov. Iztržek je znašal pol milijona dolarjev.
Na Bledu so povedali, da je bilo tudi avgusta slabo, tujcev zelo malo. Hotel Golf s kapaciteto 400 ležišč in s stotimi delavci, je imel zasedenih le 100 postelj.
Prodajalka vstopnic za Predjamski grad v Postojni je potožila, da so leta 1990, pred razpadom Jugoslavije, prodali 23.000 vstopnic tujcem, leta 1991 skoraj nobene, letos do konca julija pa samo 2.000.
Na Ministrstvu za turizem in gostinstvo pripravljajo strategijo za razvoj turizma v spremenjenih pogojih zdaj samostojne Slovenije.
Novi minister za turizem in gostinstvo Janez Serše ni novinec ne v turizmu ne v politiki. Bil je šef kabineta in svetovalec pri dr. Drnovšku, ko je le-ta bil član predsedstva in potem predsednik predsedstva SFR Jugoslavije. Dve leti je Janez Serše bil direktor - Centra za turistično promocijo Slovenije, kjer je navezal tesnejši stik s turističnim gospodarstvom in se seznanil s problemi v zvezi s promocijo Slovenije. Janez Serše je delal tudi na Ekonomskem inštitutu v Ljubljani, kjer je spoznal razvojne probleme turizma v Sloveniji.
Kot minister za turizem in gostinstvo ste torej pravi človek na pravem mestu?
»Ocenjujejo naj drugi, ali sem pravi človek za to področje. Imam pa kvalifikacije in predispozicije, da bi tukaj lahko bil uspešen. Poznam gospodarsko organizacijo, poznam ljudi v tujini. To zadnje triletno obdobje med Beogradom in Ljubljano me je obogatilo z novimi spoznanji in izkustvi na političnem, diplomatskem in gospodarskem področju.«
Ali ste od prejšnjega ministra podedovali kakšne načrte za razvoj turizma v samostojni Sloveniji?
»Ni bilo novih načrtov za nove razmere v katerih se je znašla Slovenija. Bivši minister je imel dogovore za razvoj in strategijo turizma. To delo sem pospešil. Dodatno pripravljamo še strategijo za promocijo Slovenije. Marsikaj je odvisno od te spremenjene strategije. Tudi na področju zakonodaje je potrebno napraviti korak naprej k integralnemu pristopu pospeševanja turizma s pomočjo tujih ekspertov. Nova zakonodaja naj bi bila združljiva z evropsko.
Pripravljamo tudi dodaten program za dvig kakovosti turizma z izobraževanjem in z malimi investicijami v posodobitev kapacitet. Pomanjkljivost prejšnjega razvoja turizma je bila v tem, da je šlo vse v nove kapacitete in ne v obnovo. Sodobni standard pa zahteva telekomunikacije, več udobja, klima naprave, sodobno opremo kopalnic.«
Imate sredstva za vse to?
»Težko bi rekel, da jih je dovolj za vse potrebe. Vsega tega ni mogoče napraviti v enem ali dveh letih. Pač pa smo za področje izobraževanja v turizmu dobili 2,5 milijona mark kot pomoč iz tujine. Naši ljudje bodo šli tudi v tujino na izpopolnjevanje. Pripravili se bomo na boljšo sezono. Nekaj sredstev dobimo iz Sklada za razvoj malega gospodarstva in tu so še bančna sredstva.«
Kakšna bo prihodnost turizma v Sloveniji?
»Glede na trende bi lahko rekel, da je turizem v Sloveniji v ospredju. Prinaša 1 milijardo dolarjev, kar predstavlja 20, odstotkov našega izvoza. Zaslužek s turizmom lahko povečujemo na račun kakovosti. Tu imamo prednosti, saj spadamo v srednjeevropsko okolje. Z Evropo nas poleg skupnih poti povezuje tudi skupna kultura, zgodovina. Smo lahko dostopni, imamo ohranjen naravni potencial. Turistu lahko ponudimo življenje z naravo, rekreativni šport, blago sproščanje, jamarstvo, spust po divjih rekah, zmajarstvo. V ospredju naše ponudbe je zeleni del Slovenije.
Za uspešnejši turizem v Sloveniji moramo rešiti nekaj problemov kot so lastninska zakonodaja, razvoj podjetništva. Ustvariti moramo stabilne gospodarske pogoje (cene in tečaj), dvigniti moramo kakovost, motivacijo za delo. Ljudje so nosilci, zato delamo, da bi z zakoni ustvarili dobre pogoje.
Razvoj turizma je povezan z razvojem infrastrukture, cest, železnic, telekomunikacij. Tega pa ne gradimo samo zaradi tujcev in turizma, ampak predvsem zase. Na Obali, na Bledu, v Rogaški slatini je turizem del življenja, ponekod pa ga je treba šele razvijati.«
In kmečki turizem?
»Tudi to. Vendar naše podeželje v tem smislu še ni dovolj izkoriščeno, razvito. Poleg rekreativnega turizma lahko v Sloveniji računamo tudi z zdravniškim turizmom, s kulturnimi prireditvami.«
Kaj pa visoki turizem?
»Sem spadajo mednarodne prireditve, Lipica, golf, igralništvo.«
Ali so v Portorožu možnosti za visoki turizem?
»Portorož bi se moral razvijati v tej smeri. Ima že marino, letališče, prireditveni prostor v Bernardinu, igralnico. Portoroški in mariborski tip igralnice je za visoki turizem, goriški pa bolj za zabavo.«
22 kilometrov slovenske obale bi kaj hitro lahko zapolnili z igralnicami, te pa prinesejo s seboj alkoholizem, mamila, mafijo, prostitucijo. Las Vegas ali Atlantic City, ki je nekdaj bilo mirno letoviško mesto. Se lahko kaj tako groznega primeri Portorožu?
»Ne, to ne pride v poštev.«
Ko govorimo o Portorožu - ali se je Ministrstvo za turizem strinjalo s tem, da Ministrstvo za obrambo prevzame hotel Toplice v Portorožu za svoje potrebe?
»Nimam tovrstnih informacij.«
V Portorožu se menda nadejajo tudi turistov kakršni so vojaki Združenih narodov.
»To ni orientacija. Kot civili pa so seveda lahko tudi turisti.«
Turizem v Sloveniji si še ni opomogel, čeprav nimamo vojne. Ali je oblast predvidela, da bo s turizmom slabše po osamosvojitvi?
»Dogodki so vplivali na turistične tokove. Najprej očitno lani, ko tujcev ni bilo. Ob planiranju ponovnega Vzpona slovenskega turizma je treba vedeti, da je otežen z dogodki v Bosni. To je zelo težko navtralizirati z dobrimi novicami, za katere se je treba posebej truditi, da pridejo v medije. Trudimo se za čim večji javni odmev - da smo varna in ekonomsko stabilna država. Nekaj učinka je bilo, čeprav si nismo delali utvar, da bomo ne vem kaj premaknili.
Zaradi izpada jugoslovanskega trga Postojna in Lipica kar lep čas ne bosta mogli dosegati takih rezultatov kot v preteklosti. Bled je tudi tak primer, kjer je prišlo do spremembe na tržišču. Na Bled so prihajali večinoma Angleži in to z Vugotoursom. To tržišče je zdaj izpadlo. Predvidevamo, da se bo turizem v Sloveniji opomogel leta 1994.«
Na začetku ste omenili tuje eksperte za prenos znanja in pomoč. Kdo je v Sloveniji najbolj prisoten?
»Fondi Evropske skupnosti za pomoč državam; Italija, Avstrija, Nemčija, Švica. Pomoč je uravnotežena.«
Ali se na turističnem področju pojavljajo tuji poslovni partnerji oziroma lastniki?
»Nismo proti tujemu kapitalu in sodelovanju s tujimi partnerji, vendar Slovenija ni poligon za poceni nakup kapacitet in lokacij. Seveda marsikdo hoče čim ceneje priti do naših objektov. Vsak primer obravnavamo posebej. Ni v našem interesu, da se razprodamo, ker se v turizmu lahko hitro opomoremo. Odvisno je torej od nas, ali od tujih partnerjev iščemo znanje. Sicer gremo v čisto kapitalski profitni odnos.«
Pogovor zapisala Neva Miklavčič Predan