Vinski trg. Rob. KoSar. Poropila z vinekega trga si aasprotujejo. Enkrat čitamo v listta o padanju vinskih oen, drugič zop&t o ulrjevanju istlh, tretjifi se ceio poročas da vinske cene rastejo. Cfisa se naj drži naS vinogradnik, katoreinu poroSilu naj verjame? Moje misli so: 1. Kdor šo ima dobra kapliioo iz leta 1920 v kietij se naj no boji za to blago. Pri dobrem kletarslvi bo to vi no prihodnje leto zrelo za buteljke in kupci ga bodo iskali z lufijo. ,Točenj'e buteljk se \q v vojnl in povojni dobi udomačiio in za buteljke manika blaga. LetnJca lyil ni ve<5 na trgu. 2r Tudi vina, ki so imela kot mošt 17—19 stopinj po klošterneuburgerci še ne bodo prišla v izgubo, ker se bo pomanjkanja prlmerno dobroga starega vina še občutilo dolgo po novem letu, čeravno bi zrastla letos pray dobra kapljica. Do novega vina še nam manjka 7 do 8 mesoey. .V našem ljutomersko-ormoškein okraju, katere ga imam v mislih pri teh vrstioah, je gotovo 70 6e m 80% lanskegft prMal^ ka prodanega. Ostanek lx> &lgurno< našel kupca. 8. Letnika 1918 in 1919 sta 3& red ka prikazen pri Baših kuietovalcili * Večinoma sta so prodala v zvezi z ie* tnikoia 1920. Morda še iežita kjo prt večjili posegtnikili in teda.| sta ppi raerno dobre kakovosti. Ravuo y zad* njem časn se je veo sto bekiolitrpv te* ga ga blaga razprodalo po dobrt &e* ni. * Za sedaj še nam še ni treba bati padanja vinskih cen pri dobrom blagu. To nam svedočijo tudi naioovei^i!; kupi, kjer sq je za dobro kapljico pla čevalo 26—30 K. Le slabo blago ic padlo v ceni, kakor nam praviTo po* ročila yr. Spanije, Francije, Italije« Madžarske itd, Te države produoiraia mnogo slabejšega vina od 7.-9% alkft hola in trgovci in posestniki so so lior teli rešitt tek vinskih zalog ter so za~ Oeli popuščati v ceni. Ni>jpro] v Spaniji, potem na Francoskem in kone§* r.o so je val padanja vinskib cen raz* Siril tudi v Italijo ui na MadžarskQa Da je tangiral tudi slabgo blago v 3tt goslaviji, je umevno. Ko pa so sa » 8pani]i večinoma iznebill onega bla* ga, katerega so se hoteli iznebitit i& aačeia stagnaeija vinskih cen ln da?. našnja poročila pravijo, da gredo ee* ne zopot uavzgor. lšče se zop&t dobro blago, katorcmu ceua povprok ni ohčutno padla, 4. Kazmere se bodo povsod, posebno pa pri nas v Jugoslaviji obdutna spremenile, kakor hitro \A dobiii sas« iiio sredofedobro trgatev. Caravao sma do daues še za silo izhajal. z diforenco med dohodki in stroški vtnogradov postane naš položaj skrajno neugodem f.ri prvi dobri letinu Tedaj nastana polomija, Prvr korak je v tem ozlrr* že podvzel Vinarski in &adia;vski odsek v Mariboru, ki priredl ob prilikii trgovsko-obrtnega veleseima v 14ubljas ni od 13, do 24.' avgusta U \* velttž vin«ki sejem v zvezi z vlnsko. raa!* stavo. Našemu vztrajnemu in požrtvoval* ncmu delu pa uiora tudi držaya pri« skociti na pomoč: a) Dna mora prepro6i;i uvoji t»iiK vin in skrbeti za neoviran in prpsti izvoz domaftega blaga. Posehno UfetO; dolgotrajno in mu&no po^topanje s prazno vinsko poao-iOj k> pride iz iDftzemstva, da se tukaj naochil ru zopet izvozi, raora kmalu preoonali. Zakaj pa se v drugih naprednih državah tat ka posoda ne zacarini ali obrameni s kavcijo? ,Tam se prazna posoda nt& obmejni postaji ali celo v kraja napoliiitve kratkomalo žijgosa (vžig) in zi Žigoin zazuamovana posccla gra zopot noovirano nazaj čez me]o. Hitra, to<S* na in kulantna odprava našoga vina Crez mejo je prvi pogoj za zdravi caz» yoj naše Izvozne yinske trgovine^ ffudi običaini wbakšiS* na želez* )iioali, mora država zatretl: «1 podrsžoje blago za tisooolo. obremen inje brez potrebe konznmont* in je .>rawQten pečat na licu na&o Jugosla- 54» pospeSevtarrjje vinske trgovtae s>0 aaj uvedfcjo rninimaliii žele/.nišLl ia parenhrodai tarili, kakor w> že v ve ijavf t vseh na vlnskem eksportu zain»er«0ranih državah. Dozuevui deiii.ut tw» pokrila množina izvožeaeja blaga. ŁQ \ naSili obmejnih izvozuih \lnslrJfi oentralah (za nas n. pr. Mari tx>r> ae naj s pomoCjo države ustano vtj« vetija vinska sklad:šc&. «1 Zunanji konzulati in trgovske ageafurt) naj Iroajo v evidcnci tudi ricsko trgovino. Ravno iz teli mest i)i lalrko prišel marsikateri koriston uoglaj za izvoz ua&ega viua. 4) Provenijenca vin in Irnsiia vin* &Jrifi krajev se raora postavuo zažči tvdi Vin. in sadj. odsek v Mariboru ja ia lansko leto izdelal tozadevm preiBog ter ga vposlal poverionižtvu aa kajetjstvo v Ljubljano. Upajmo, da 36 'vsag za Slovenijo ugodno rešt do nQT«jga leta. 9) Listi pišejo^ da stojijo cene Ju. ^oelavaiiskemu viuu nad svetovuo paritefo hi da je to vzrok sti^uucije vinskegn izvoea. Cene našemu vinu tudi oe fcado padle, dokler bo kilogram krstee rnoko stal 14 do U K, dokler iKtda inoraii vinogradnlki plačevati tako Tisoke cene za galico in žvcpio, fjotior se ne bodo spremcnili \isoki iotezui&ki tariii in nehate šikaao oarJBArala in dokler bo država mnenja, du je wnograduik uajboij pripravna cUit&Ba molzna krava. Za zmžanje prodakoijskih in prevoznih stroškov So imrtda država nekaj storiU, ako uoH, da se unl6i njeno vinogratfni Stvo. Mi vinogradniki hočerno storiti vs«, kar je v naših močch za obstoj m *aa5voj vinogradništva — državo p» prosimo, da nam gre uri tera stre orijenju na roko in da odpravi zapre. Jca, kl leža v njenem delokroiri. Z&to moramo že danes mislii oa prihsdaj« slabe čase in že danes morarao ukreniti vae, da se bomo lahko uspeSao boj-evali za obsšaiieič naših lepih gar"ie» Kmalu si moraiaj biti popoiaoir.a na jasuem:. JL Kaj morajno sami storiti za ugo&ao prodajo in izvoz našUi \in; B. Kaj morarao zahtevati od dr * iaA«a, da stori vnašo. korisl? .Glede pFv« tofik8 naj omenim: ^ V prvi vrsti moramo gledati, da prkielamo vino kolikor mogoče (iobre kakovosti. Tako blago se bo vedno is kaia ln dobro plačtovalo. Drugi pogoj |?a i« — pozna Irgatev. Lani smo pro raao Brail. Ako bi pooakali s trgat.i- jo (aeveda, kdor je imel zdravo i-Troz- dje) T&aj do 5, ali 10. oklobra, bi ao- bili feuredno kapljico. CaTajte tudi naše žlahtno vinske *orte pred gmarnico, izab&lo in drugo tako mariivredna primesio. Na preSajmo veega skup. Dosedaj res ni bilo bogv« kakega razlocka v cenl med 6isto Stnarnlco in mud s Sniarnico pomešanim vinom žlalitcrh trt, odslej pa bo drogače. Samo od dobro kakovosti naSega blaga bo od\isna plodonosnoet našili goric. b) Ceravno je kletarstvo v naflem Jlutomarii-ko-ormoškera okrajo in raz raeroraa v oeli Sloveniji na brezpri merno višji stopnji katcor v druglh JugosfovaDskih pokrajinalu polagajo na&f Tinogradniki v mnogili siufiajih Se vendar premalo pažnjv) na dobro vinsko posodo, na pravilni potek vrenja vinakega mošta in na pravi 6as pretakanja. Novl nasadi in njiti pratIIdo oskrbovanje, so tverUi do&cdaj glavuo skrb države. Danes pa bi se morala država z isto vnemo in temeJjitoetio zavzeti za umno klotarslvo in nam fti na roko z vzgledi in podporami kakor pri obnovitvi vinogradov . Star in umen vinogradnik je d«jal: ^Kakšni }e mo5t — taiSno je vino ; rendar pa zrasto mošt v ^orioali. vino pa v kleti." Z nepravUaim posto panjem v klotr dobimo laliko iz naj bnljSega mošta slabo neoknsno vino. 0) Za ustanavljanje vinai-skih zadrug 6e narod do danes ni ftulil po treb. Nameravapo zadnifro tudi ne bi 'jspete. S tern pa ni refteno, da 110 bi ameli že pripravljati tla za dobo, ko bo ustanavljanje vin. zadrug viselo v *raku. Premišljujmo 2e danes to velevažno vprašauje, ker boio mo<*da ravBO zadruge, ustvnrjajočo tipUioa vina n}«n«ga okoliša, zadnhi rošitov propadajo6ega vinogradni^tva. d^ Pokažimo pri vsaki prillkl,-da raste v Sloveniji rea dobro, /dravo io trpežno blai^o. Naj no bo noljene razstave, nobeivega v^čjoga sejma v tu m inozemstvu, kjer so ne bi kazala naša žlahtua vinska kapliica. Izdatki se bodo bogato obrestovaii. Reklama za naša vina n« «me nikdar ^aspati.